TRST, sreda 23. marca 1955 Let° XI. . Št. 69 12998) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94*638, 93*808, 37*338 ^B3toMTI°ivUL' M0NTECCH1 st- *. III- »»<1. — TELEFON 93-*»» IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — Tel............................................................ „„„, , ...»........„ .... . - . “Pravni inn »d 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založDa Slovenije, . - . osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Jir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. RJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založna Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZUZ - Bsenhover nasprotuje sklicanja k. Rankovic predsednik konference velikih V bližnji prihodnosti komisije za nuklearno energijo J ® *ta izjavila republikanska parlamentarna voditelja po sestanku Jteli hiši, med katerim so razpravljali o predlogu senatorja Georgea *J**sen imenovan za vladnega svetovalca za razorožitev - Dullesov °!6ek se maje? - Nadaljevanje polemike o jaltskih dokumentih .ffSHlNGTON Pes 22. — Da- ‘Uical S*?, . Eisenhower ^ so hiši konferenco, tonem-J? udeležili tudi par-V“dltel^‘ republi- 'fnator w;f, tP° sejl sta foslanpp t m K.nowland in dala n. ePh Martin pove-n-er žPi; ,narj,tm* ha Eisenho-*j*tskp a konkr®t®n dokaz so-Pristal „° v°Ue, preden bi i°® Rni 3 ®esžanek z marša-da ,j0 Suninom, in da sodi, moglo nefa sestanka ne bi Pariških pred ratifikacijo sta ^ t sp“Fazumov. Dodala tega _ Eisenhower zaradi mokra?,* pr°ten Predlogu de-terja G^ega s®naR>rja Wal-Se!tanP j*fgea naJ se čimprej Ca na n '.ri?Jran*ka konferen-Ptedlog,, Jvisji ravni, o tem da8ašniemS° razPravljali na Se njem sestanku. ril na3*^ .?n.0W£dd je opozo-Ve iziav«.e^SI?^e ,E*s®nhowerje- Priložnosti , asti kar se tiče Slta vlada’ j ima sovjet-bro vot dokaže svojo P°dpis aJI .* Pristankom na Sodbe n riiske države po- *8 na’2ri.a .?hružitev Nemčije 80 je sv ,ev Koreje. Konč-?radsedn!nk°Wland, deial* da vota Spn_, ,n vlada priznajo, (j. ^torju Georgeu pra-a Pa „t2raza sv°ie mnenje, 2' v sldaaenu^no to mnenje dej du s stališčem vla- Solti za sestanek na “VJiailcK na VI- P°dal ZSSR, ki ga je -'- se k tvaJi' Va P81 tem v mno-I °Sih . 'ngtonskih političnih VeLGaorgneat0 Podporo. Senati, *r it Slcer demokrat, •d“''1 'd'" 8ie — Rise ‘eSniPol'tike, »tikih Glasovi o morebitni zamenjavi Dullesa so se ponovno pojavile po objavi jaltskih sporazumov, odgovornost za ta korak pripisujejo zdaj osebno državnemu tajniku in zdi se, da mu je Bela hiša to zamerila. Na drugi strani je vplivni demokratični senator Hubert Humphrey izjavil, da Dullesovo ravnanje «vzbuja dvom, ali lahko sedanji državni tajnik še kaj koristi kot predstavnik zunanje politike ameriške vlade«. Senator L.vndon Johnson, voditelj demokratične večine v senatu, je danes izjavil, da so bili jaltski dokumenti objavljeni v okoliščinah, «ki zelo spominjajo na uraden spor«. Menil je tudi, da so dokumente pred objavo skrbno pregledali in presejali, «da bi škodovali ne komunistom, temveč demokratični stranki«. Johnson je tudi zatrdil, da so bili dokumenti objavljeni, ne da bi bil Eisenhovver o tem obveščen. V Londonu pa je angleški ministrski predsednik Churchill izjavil v spodnji zborni-* ci. da je še v začetku tega meseca ameriška vlada izrazila soglasje, da dokumenti iz Jalte ne bodo objavljeni. Churchill je dodal, da je dobil sporočilo, da v ZDA dokumentov ne bodo objavili, 11. marca. Štiri dni kasneje pa je prišlo iz Washingtona durgo sporoči- lo. ki je zatrjevalo, da je državno tajništvo «izpostavljeno pritisku« in da se ne bo moglo «dolgo upirati«. 24 ur kasneje, je dodal Churchill, je prišlo do objave. Churchill je nadalje izjavil, da še ni bilo sklenjeno, ali naj tudi Anglija objavi svojo verzijo jaltskih zapisnikov. Obljubil je, da bo natančno pregledal in primerjal obe verziji in nato določil, ali je tudi angleška objava potrebna. «Osebno sodim — je dodal ministrski predsednik — da smo se še kar dobro odrezali pri objavi dokumentov, vendar to ne spreminja mojega prepričanja, da je do objave prišlo o nepravem času«. Zvezni izvršni svet FLRJ je imenoval člane komisije, med katerimi so tudi Svetozar Vukmanovič, Ivan Goi njak, Milentije Popovič in prof. Savič, Peterlin in Supek (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Zvezni izvršni svet je na današnji soji imenoval člane zvezne komisije za nuklearno energijo, sprejel sklep o ustanovitvi osmih sekretariatov in odobril vrsto zakonskih osnutkov in predpisov. Za predsednika komisije za nuklearno energijo je bil imenovan podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksanaer Rankovič, za podpredsednika Svetozar Vukmanovič in prrf. dr. Pavle Savič, predsednik znanstvenega sveta nukiearne-ga instituta Boris Kidrič v Vinci. Za člane predseds*va o-Ziroma komisije so bili med drugimi imenovani Ivan Goš-r.jak, državni tamik za narodno obrambo, Milentije Popovič, predsednik gospodarskega Diskusija o petrolejski politiki pred Scelbovim odhodom v Ameriko Opozicija zahteva od vlade obljubo, da Scelba v ZDA ne bo storil ničesar, kar bi okrnilo popolno samostojnost Italije v petrolejski politiki Vlada nasprotuje tej zahtevf, vladni „Messaggero" pa zagovarja investicije tujega kapitala v raziskovanju in izkoriščanju naftnih ležišč (Od našega dopisnika) RIM, 22. — Po včerajšnjem sestanku predstavnikov treh vladnih strank pri Scelbi. na katerem so med drugim sklenili odložiti reševanje medsebojnih nesoglasij na čas po Scelbovi in Martinovi vrnitvi iz Washingtona, so na današnji vladni seji obravnavali tekoča upravna vprašanja, poleg tega pa je še ministrski predsednik poročal o namenih svojega potovanja. V političnih krogih pa opozarjajo medtem na dve značilnosti, ki so razvidne iz poročila z včerajšnjega tristranskega sestanka. Prvič je iz tega poročila razvidno, da se glede zunanje politike vse tri stranke strinjajo, da pa ni tako v notranji politiki, kjer je bilo urejanje nesoglasij samo odlo-J® senator George l/eno. Drugič poudarjajo, da se ^8tv,'a^j>r'zad®vnejših sode-Politi]?enhowerjeve zuna- , h stikfvi prav tako ie v le* 81 John z dfžavnim taj-hjPrn. čep?°JT Fosterom Dul-s°veea Slcer m vedno Ko* mn®nja. i>arlan, Večina iaft* n®zadrCev je Ueorge £Hih Hd„ Volistv° z obj demokratičnih Cev je George iz-i z objavo *v, vendar je še nadalje W Politiw; ostranski zuna- 0*tn° rad V- kateri pa bi j. ■ Pri t Ime' večjo po-hiip0!l dem6?1 opozarjajo, da io>oC°Aratičnim'vlada* 8at Uttlan^ --°v. Roosevelta »e °LArth' !b(lrumanr‘*ov Roosev 5 ‘or Arth, rePub!ikanski „ tn6ole vlogo Vanderberg imel tesd, demnl jeznega člena ,„p>lika„., rat>eno vlado in tsehni^apoliVv°poz'ci-'0 Elede dol 0 akti ’ temveč je deL°eaniu l,Vno Vdeloval pri °bL?kratičnih‘Te Politike. V d*0alovanje, kroS'h izražajo Cr?eu dosin-03. senatorju , ®°dena . se n' bila (V "a toksna vloga. C. z zanim°nskih kr°Kib so ttavrgeove ^anlern zabeležili k°nfer gled® se- k&f, da KnCe' Zatrdil je 'tlev-2'.1’ «Elav' Se morale 8U iz‘jski izi.ne ve>esile», po vo ^ bi 'ZJav! Pa je pojas- Vil° čim h°rbiti n('ih0‘ s. 0 . boli nmpi.nn je z včerajšnjim sestankom reševanje nesoglasij preneslo v okvir vlade in da se bo torej Scelba težko še posluževal svoje izmikajoče formule, da je vlada eno, stranke pa drugo in da so lahko stranke med seboj sprte, vlada pa kljub temu nadalje obstaja, če le uživa podporo parlamenta. Se ena ugotovitev je po- vsem na dlani: republikanci so končnoveljavno zapustili vladno koalicijo in dah vladi tri mesece časa, da spet prilagodi svojo politiko platformi, da kateri je bil nekoč SKlenjen štiristranski sporazum: Scelba je imel tudi danes nekaj političnih razgovorov. V navzočnosti ministra De Cara (PLI) je sprejel tudi predsednika demokristjanske poslanske skupine Mora in načelnika zakonodajnega urada DC Guija. Z njima je govoril o diskusiji v poslanski zbornici, kjer je prišel na vrsto predlog resolucije poslanca Foa (PSI), ki zahteva od Scelbe, naj med potovanjem v Wa-shington ne stori ničesar, kar hi Italiji jemalo popolno samostojnost v njeni petrolejski politiki. Tucii ta politika je kamen spotike v vladni Koaliciji; v razpravljanju o zakonu o raziskovanju in izkoriščanju petrolejskih in plinskih ležišč v industrijski Clen 6. Memoranduma Italijanska in jugoslovanska tladu sta se sporazumeli, da nc bosta podvzeli nobenih pravnih ali upravnih ukrepov za sodni pregon ali diskriminacijo proti osebi ali imovini katerega koli prebivalca področja, ki pride pod njihovo civilno upravo na temelju tega Memoranduma o sporazumu, zaradi pretekle politične dejavnosti v zvezi z rešitvijo vprašanja o Svobodnem tržaškem ozemlju. Zaradi eksplozije v rudniku zgubilo življenje 21 rudarjev Nesreča se je zgodila v rudniku lignita v Spoletu • 12 rudarjev je hudo ranjenih v bolnišnici - V poslanski zbornici je več poslancev zahtevalo strogo preiskavo in nujne ukrepe za izboljšanje zastarelih naprav ter spopolnitev zakonodaje o zaščiti proti nezgodam na delu CČ.0 razi-'“.“ boIi omejeno > > Veleftak0- da bi a^etku’ nm'1 • R°nferen-t.a hi Ahglijn ^ejeRa samo na fštir. Se jim n • RRR, nat° !kli£1Ja in LR družile ,udi Srn? i® zbudil Kltaiska- To trasa,s av® Piše*., ) obja’ bdi m in Phmeu M®nde.. H p° Pogolta, j R°m. pa Sa*ari'ih\a m- de,nokratič- 8» *> ZDA dl Lega časa' da iU sam°Pad na n^P1®*®-Lalhih° za obramaKJnt;m Vzh°- h otokov kltaJskih K"m"1 » .*anS tnint8tako°lda Slasse- ‘ ®v , bajprim« mesto za hVožj.nadzomvnnieisih sred-?eki*teKke nteene omejitev UKieoi za '' b-ž-%i , mka Fostp dr*i,t "t pa *5ra Dnlles:i 0§°r0° ksl«boBa ps'rzd>mdatajnl' k a it; P^rlp — SQkValo nieepubli . r*tom . efiov'h Pa"'s:;''i bazi,ro"* je zdelievd J®.Za,neril C* tuLV uPravt »a >r kib 0 Prevet posl,>v.i-fankarskih rePubl,-klA ozirih. PARIZ, 22. — Predsednik vlade Edgar Faure je danes zjutraj sprejel ob navzočnosti zunanjega ministra britanskega poslanika v Parizu Jebba, pczneje pa ameriškega odpravnika poslov Achillesa. Z obema je Faure govoril v zvezi z lazpravo o ratifikaciji pariških sporazumov, ki se bo začela jutri popoldne v republiškem svetu. Vse torej kaže, da je Francija pod stalnim pritiskom Londona in VVashingtona, ki ji grozita z r.emško oborožitvijo tudi brez njenega pristanka. Neodvisni senator Pierre Marcilhacy pa je danes predložil resolucijo, s katero zahteva odložitev razprave. Francoski in angleški lisk danes obširno pišeta o pismih med Churchillom in Mendes-Frenceom, ki so jih včeraj objavili. «Aurore» je mnenja, da je objava teh pisem ((odločilen prispevek k ratifikaciji« Istega mnenja je tudi «Figaro». Nasprotnega mnenja pa je »Liberation«, Ki pravi: «Gorje Franciji, če si upa metati polena pod noge v zvezi z britansko politiko: gre za to, ali se bodo francoski parlamentarci uklonili pred nesramnim diktatom tujega državnega poglavarja. Kar se tiče francoskega ljudstva, se ne bo nikoli uklonilo « Londonski «Times» pravi, da cbiava pisem kaže, »kako odločno je Churchill govoril Franciji«, in dodaja, da je to napravil «v njeno dobro, v dobro zaveznikov in Evrope«. List pravi tudi, da bi za Churchilla lil Attleeja bila teorija »praznega sedeža« nepriljubljena izbira, ki bi terjala temeljito spremembo vse zahodne strategije. Liberalni ((Nevvs Chronicle« pa pod naslovom «Winston je ranil Francoze« izraža zaskrbljenost, da bi Churchillove besede lahko kompromitirale ratifikacijo pariških sporazumov. Konservativni «Daily Te-Itgraph« pravi, (la se v Churchillovem pismu dobro poudarja ((britanska dobra volja sestati se z Rusi, če Dosta tre- nutek in okoliščine dobro ir-brar.i«. List pravi dalje, da bo morala zahodna politika po ratifikaciji sicer težiti po pogajanjih z Rusi. da pa bi bilo «zgrešeno pozabiti, da bo namen Rusov tudi tedaj preprečiti vključitev Zahodne Nemčije v zahodno obrambo« in da pariški sporazumi ne bodo Rusov odvrnili od tega smotra Na koncu pravi list, da je nesmiselno misliti, «da se svetovna vprašanja lahko takoj in enostavno rešijo z razgovori na višji stopnji«. Agencija »Tass« pa v svojem komentarju o pismih mej iVlendes-Franceom in Churchillom prikazuje Churchilla kot ((nasilnega nasprotnika razgovorov s Sovjetsko zvezo kljub njegovim nedavnim izjavam v spodnji zbornici«. «Tass» poudarja, da Churchill ((osebno nasprotuje umiku ameriških čet s kontinenta« ter zaključuje: «Kai se tiče Churchillovega mnenja glede mednarodne osamljenosti’ Francije, bolj razgledani francoski parlamentarci dobro razumejo, da bi te vrste osam-lienosti ogrožala t rancijo sa-mo v primeru ratifikacije pariških sporazumov, ki bi Franciji podelila vlogo drugoraz-rcclne države.)) Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes izjavil, da nimajo namena objaviti odgovora državnega tajnika Dullesa na pismo, ka mu ci ie poslal bivši francoski ministrski predsednik Mendes-France januarja. Mendes-Fran-ca je namreč razen Churchillu pisal tudi Dullesu in Ei- senhowerju. V zvezi z izjavo sovjetskega zunanjega ministrstva, ki napoveduje ustanovitev enotnega poveljstva v Vzhodni Evropi v primeru ratifikacije panskih sporazumov, izjavljajo v Londonu, da ustanovitev tega enotnega poveljstva ne bo v ničemer spremenila sedanjega položaja, a pripominjajo da bo ta korak potrdil «p.do- ski maršal Rokoaovski že vrhovni poveljnik poljske vojske, medtem ko so vojske ostalih satelitskih držav »neposredno odvisne od sovjetskega obrambnega ministra«. Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je izjavil; «To sporočilo ne prinaša nobenega novega elementa. Nihče na Zahodu ne dvomi, da so praktično vzhodne Komunistične države pod popolnim gospostvom Sovjetske zveze, in poročilo samo potrjuje položaj, ki obstaja že več let.« VVashingtonski opazovalci poudarjajo, da so sklep o ustanovitvi enotnega poveljstva sovjetskih sil in vzhodnih r.r-žav sprejeli že konec lanskega leta. komisiji poslanske zbornice je vlada doživela že nekaj neljubih presenečenj, ker so bili sprejeti nekateri spreminje-valm predlogi republikanca La Malfe, naperjeni proti možnosti, da se teh vrelcev polastijo tuji monopoli. Na drugi strani se slišijo glasovi, da postavljajo v ZDA kot pog ij za obsežnejšo pomoč za izvajanje Vanonijevega načrta prav omogočenje ameriškim podjetjem, da sodelujejo pri izkoriščanju teh vrelcev. Predlog resolucije poslanca Foa povzroča torej vladi nemajhno zadrego, zlasti ker se z njegovim stališčem načelno strinjajo tudi mnogi demokristjani, morali pa bi se z njim po svojih izjavah strinjati predvsem socialni demokrati. Odkritje obsežnejših petrolejskih ležišč v Italiji je nam-leč povsem novo in od politike, ki jo bo vlada ubrala v tem trenutku, je odvisno, ali jih bo izkoriščala Italija ali pa tuji monopoli, ki jih lahko — kot se je marsikje zgodilo — tudi držijo, ko bodo dobili koncesijo, neizkoriščene kot rezervo. Demokristjanska poslanska skupina je popoldne razpravljala o stališču, ki naj ga zavzame v današnji debati; seji je prisostvoval tudi Fan-fani in na koncu so sklenili, da bodo demokristjani glasovali proti predlogu. Danes so v diskusiji govorili samo poslanci opozicije. Dugoni (PSI) in Giolitti (KPI) sta resolucijo poslanca Foa podprla in zahtevala popolno avtonomijo Italije v črpanju in določanju cen petroleja. Poslanec De Marzio (MSI) pa je v tem primeru podprl vlado in se skliceval, da bo tako ali tako v parlamentu kmalu prišel na vrsto zakon o petrolejskih in plinskih ležiščih,; poleg tega se mu zdi predlog nevaren, ker združuje zagovornike leve o-rientacije. Diskusija je bila nato odložena do jutri. Namene vlade pa verjetno izraža članek v današnjem rimskem «Messaggeru», ki o-bičajno izraža stališče Vimi-nala. List pravi, da ((seveda ne bo mogoče zanemariti 111 česar, kar bi spodbujalo tuji kapital, da pomaga razisko. vati in izkoriščati ležišča«. Po tem osnovnem zavzemanju stališča v prilog intervencije tujega kapitala dodaja list, da si bo «država morala zagotoviti o prvem času ona sredstva za nadzorstvo in intervencijo; ki bodo zagotovila italijanskemu gospodarstvu tak razvoj, ki bo v skladu z osnovnimi interesi dežele«. A. P. odbora zvezne ljudske skupščine. ing. Marjan Gruden, profesor univerze v Ljubljani, akademik prof. dr. Anton Peterlin in dr. Ivan Supek profesor univerze in predsedn*k znanstvenega sveta inštituta Rudjer Boškovič v Zagrebu. Zvezni izvršni svet je nadalje sprejel sklep o ustanovitvi sledečih sekretariatov pri Zveznem izvršnem svetu; za gospodarske predpise, za industrijo, za kmetijstvo, za premet. za tržišče in cene, za zunanjo trgovino, za finance in za investicije. Sekretariati bodo analizirali tekoča vprašanja in dajali predloge Zveznemu izvršnemu svetu. Zvezni izvršni svet je prav tako sprejel več predpisov, ki urejajo nekatera gospodarska vprašanja, med drugim uredbo o načinu formiranja in u-porabe sredstev skladov za kadre in skladov za kreditiranje stanovanjske izgradnje, zatem osnutek zakona o narodni obrambi, osnutek zakona o Jugoslovanski ljudski armadi in dopolnilo k zakonu o kmetijskem zemljiškem skladu. Predlog zakona o narodni obrambi določa način organizacije in mobilizacije vseh razpoložljivih sredstev v interesu narodne obrambe. Osnutek zakona o Jugoslovanski ljudski armadi bo zamenjal sedanje tri zakone na tem področju. Dopolnilo zakona o kmetijskem zemljiškem skladu pooblašča ljudske odbore, da lahko odstopijo v obdelovanje zainteresiranim osebam privatna neobdelana zemljišča. Sredstva skladov za stanovanjsko izgradnjo, ki jih bodo formirale z določenimi prispevki ljudske republike, o-kraji. mestne občine in gradbena podjetja z delom svojega dobička, bodo porabljena za kreditiranje stanovanjske izgradnje. Sredstva skladov za kadre, ki se bodo formirali s prispevki vseh gospodarskih podjetij pri zbornicah, strokovnih združenjih in sekcijah, bodo uporabljena za strokovne šole, za domove in vajeniške šole in podobno. Jugoslovanska podjetja gradijo hidrocentralo y BEOGRAD, 22. — Po pogodbi, ki je bila nedavno podpisana, bodo jugoslovanska podjetja «Rade Končar« iz Zagreba, «Litostroj» iz Ljubljane in «Metalna» iz Maribora dobavila Pakistanu kompletno hidrocentralo s tremi agregati po 5500 VA v skupni vrednosti 1,200.000 dolarjev. MOSKVA, 22. — Moskovski radio je danes javil, da je bil Kuznecov, ki je namestnik zunanjega ministra od leta 1953, imenovan za prvega namestnika zunanjega ministra. Za namestnike zunanjega ministra sta bila nato imenovana še V. S. Semenov in N. T. Fedo-renko. ŠKlillOJSKI ANTIFAŠISTI MORAJO BITI IZPUŠČEM IVA SU0B0D0! Ni dokazov Člen 6. se mor Prve hude negativne posledice obtožbe ljanje hujskanja na narodnostno mržnjo Prva ugotovitev, ki jo moramo na tem mestu zabele-' žiti po predsinočnji tiskovni konferenci na sedežu generalnega komisariata predstavnika kvesture, je naslednja: ■Toda prišla je ura obračunati! (Ma e venuta 1’ora delta resa dei conti«.) «Messaggero Veneto«, ki se je prav tako znašel v svojem najintimnejšem ozračju, pa vzklika: ■ In pravično je, da se to delo bonifikacije nadaljuje, še več, neobhodno potrebno Je... ker mesto in njegovo prebivalstvo imajo pravico dihati v polnem miru v gotovosti, da bo bonifikacija, ki jo je tako razumno začel kvestor, razkužila moralni in politični ambient...«. Do prvega zaključka je prišel dnevnik, za katerega je bilo pred kratkim na občinski seji -ečeno, da je glasilo tako Krščanske demokracije kakor fašistične MSI. To je torej tista pomiritev, o kateri je govoril predstavnik generalnega komisariata, da bo posledica aretacij in sojenja škedenjskih antifašistov! 7. drugimi besedami: fašistični «11 Piccolo«, ki je v zgodovini Trsta storil prav vse, kar je mogoče storiti za netenje sovrustva proti Slovencem, ki je glorificiral fašistične zločine med Musso' linijtvo vojno, se zopet počuti tako kot v tistih časih, ko so Mussolinijeve horde pobijale, pož.gale, zapirule m mučile. To je torej rezultat, dokazovan \a, da pred davnimi desetimi leti na dan 4. novembra za časa najhujših demonstracij ni šlo za politični spopad, temveč za navadno kriminalno dejanje, ki ne spada v okuir člena ti Memoranduma. (iPicrolov piše nadalje: «‘l rije Sicilijanci so bili pravzaprav napadeni samo zato, ker so bili Italijani.« Tako piše zloglasno Alessijevo glasilo m nadaljuje s hujskanjem na šovinistično mržnjo, kakor da Memoranduma ne bi bilo, kakor da z njim Italija ni prevzela nobenih obvez. Pa saj ima «11 Piccolo« dovolj materiala v ravnanju samih oblasti, ki so doline izvajati določbe sporazuma, pa namesto tega nenehno kršijo njegove določbe. Tu so predvsem členi Posebnega stututa. ki se tičejo enakopravnosti Slovencev, še prav posebej pa uzakonitve slovenskih sol, na mestuve Slovencev v javnih uradih, javnih napisov, poslavljanje komisarja v Nabrežini itd. itd. Tu so nadalje kršitve sumega Memoranduma, predvsem pa člena d: primeri aretacij za dejanja, ko je bilo se vojno stanje (n. pr. Sosič in Flego in najnovejši primer, o katerem poročamo na 17. strani lista). V uredništvu fašističnega ePiccolan se dobro zavedajo, da je točna v občinskem svetu javno izrečena ugotovitev, da je Italija imela doslej od. sporazuma v Londonu samo ugodnosti, ne da bi izpolnila obveznosti, ki jih je naložila s tem mednarodnim aktom. Zaradi vsega tega kliče »Piccolo«, da je prišel dan obračuna, ker se mu je zdelo, da predsinočnje izjave odgovornega predstavnika oblasti pomenijo najbrž negiranje sprejetih obveznosti. Toda temu ni tako! Kljub vsem poskusom, da se politično dejanje spremeni v navaden kriminalni akt, ne more ta poskus nikogar prepričali, posebno pa ne onega, ki je v tistih burnih dneh doživljal borbe za teritorialno pripadnost Trsta. Predvsem naj navedemo tu. kaj je sporočil Mestni osvobodilni svet polk. Bom metni, ko so se za 4. november 1945 pripravljale šovinistične demonstracije. Poročilo se glad: »Zaradi govoric, ki krožijo po mestu, da bo reakcija skušala v bodočih dneh izvesti protiljudske manifestacije, je mestni osvobodilni svet za Trst določil svoje predstavnike, da se zglasijo pri Zavezniški vojaški upravi in jo . informirajo o vznemirljivih vesteh, ki krožijo po mestu in ki povzročajo v širokih ljudskih množicah veliko napetost in vznemirjenje. Predstavniki so sporočili polk. Bowmanu zgoraj omenjene vesti in poudarili, da po vesteh, ki prihajajo, misli reakcija osredotočili v Trstu elemente iz starih provinc, posebno iz Benetk in iz Padove, katerim se bodo priključile skupine oboroženih ljudi z lesenimi palicami in takozvane «squadre d* azio-ne». Te vesti so povzročile med delovno maso razumljivo razburjenje. Delavci so že ob drugih prilikah ugotovili, da se teh manifestacij, ki jih organizira reakcija, udeležujejo pripadniki X. mas, fašistov bivši karabinjerji in podobno. Ljudske množice smatrajo to koncentracijo reakcionarnih in izključno protiljudskih sil kot odkrito provokacijo tem bolj, ker so med temi na vidnih mestih znani škvadri-sti, fašistični zločinci in vsi tisti odgovorni elementi fašističnega režima, ki jih zaradi sedanje situacije ni mogoče izročiti porotnemu sodišču. Ker so vršili zločine pred septembrom 1943, se lahko svobodno in neovirano kreta-jo pred svojimi žrtvami. Delavci se dobro spominjajo, da se je ravno s takimi provokacijami začela doba fašističnega zatiranja z vsemi krvavimi posledicami, ki bodo za vedno ostale v spominu vseh pravih antifašistov in zaradi tega odločno protestirajo in izražajo svojo ogorčenost proti vrnitvi takih sistemov. ki so toliko osovraženi in proti katerim so se borili. Zaradi tega so ljudske množice poslale številne delegacije mestnemu osvobodilnemu svetu, da bi Se za to stvar zavzel in posredoval pri Zavezniški vojaški upravi, da prepreči podobna izzivanja. Mestni osvobodilni svet je Stalni pritisk na Francijo pred hončno debato o pariških pogodbah Diplomatska predstavnika Anglije in ZDA pri Fauru - Del tiska ostro obsoja Churchillove grožnje - Ameriški državni departma ne bo objavil Dullesovega odgovora Mendes*Franceu • Komentarji o napovedi Moskve SPOLETO, 22. — V rudniku lignita v Morgnanu blizu Epoleta je danes v prvih jutranjih urah eksplodiral jamski plin v globini 350 metrov. Pri nesreči je zgubilo življenje 2u rudarjev, enega še pogrešajo, 19 pa jih je bilo ranjenih, od katerih 12 hudo in so v bolnišnici. Pogreb žrtev bo pojutrišnjem. Pravih vzrokov eksplozije niso mogli do sedaj še točno Huda letalska nesreča <»<> potnikov zgubilo življenje Ameriško vojaško prevozno letalo je zadelo ob pobočje gore in eksplodiralo HONOLULU, 22. — Neko ameriško vojaško prevozno letalo «R.D.—6» je danes zadelo ob pobočje gore na otoku Oahu. Pri tem se je vnelo in eksplodiralo. V letalu je bilo 66 oseb. in sicer 9 članov posadke, 20 vojakov letalstva, 19 vojakov pehote, 16 mornarjev in dva civilista. Iz Washingto-na javljajo, da je vseh 66 oseb zgubilo življenje. Letalo je odletelo iz Hickam Fielda ob 19.06 po krajevnem česu. Kmalu po odletu je pilot po radiu sporočil, da se mora vrniti v Hickam Field zaradi motenj na motorju. Tedaj je letalo lete'o 600 metrov visoko. Nesreča se je dogodia v bližini . zaloge streliva ameriške mornarice v Lualualei. Reševalne skupine, ki so prišle na kiaj nesreče, so sporočile, da žai popolne podrejenosti« teh n* nobeden od potnikov ostal searnih držav Sovjetski zvezi, pri življenju. Neki očividec je Omenjajo tudi, da je sovjet-1 izjavil, da je pilot zadnji hip opazil pred seboj oviro in da je skušal naglo kreniti na desno, a bilo je prepozno in letalo je zadelo ob pobočje gore. To je ena najhujših letalskih nesreč, ki so prizadele ameriško letalstvo. Še hujša od te pa je bila nesreča, ki se je 18. junija 1953- dogodila pri Tokiu, kjer je neko ameriško prevozno letalo treščilo na tla, pri čemer je zgubilo življenje 122 ameriških vojakov. Konferenca o Indokini konec aprila? LONDON, 22. — Zvedelo se je iz dobrih virov, da bo konferenca med francoskimi, angleškimi in ameriškimi predstavniki konec aprila. Dan in kraj konference nista bila še določena. Konference pa se baje ne bodo udeležili zunanji ministri, pač pa državni podtajniki. Danes popoldne se je južno-vietnamska vlada sestala pod predsedstvom predsednika Die-ma. Razpravljali so o položaju, ki je nastal po ultimatu vietnamskih verskih sekt. Ministri, ki v vladi predstavljajo omenjene sekte, niso bili navzoči na seji, na kateri je Diem izjavil, da ne odklanja pogajanj pod pogojem, da «ostanejo nedotaknjena velika narodna načela«. Nato je poudaril sledeče točke, glede katerih ni po njegovem mogoče pogajati se: 1. Potreba ene same vojske pod enotnim poveljstvom. 2. Sekte se morajo odpovedati privilegijem, ki si jih lastijo zaradi ugodnih okoliščin, ki so nastale v vojni, med katerimi pravica nalaganja davkov, in pristojbin. ugotoviti. Zvečer je glavni ravnatelj družbe Terni inž. Trevisani na tiskovni konferenci izjavil, da je v globini 350 metrov nenadoma v nekem rovu nastala močna eksplozija jamskega plina, ki je povzročila v ostalih rovih močan zračni pritisk. Zaradi tega so se razne naprave pokvarile in prevrnili so se vozički. ./ Ker je prvi eksploziji sledila druga, domnevajo, da je kaka pretrgana žica ali pa kak prevrnjen motor zaradi prve eksplozije povzročil iskro, zaradi katere je nastala še druga eksplozija. Morda pa je ta eksplozija nastala zaradi močnega pritiska zraka po prvi eksploziji. Kjer je nastala eksplozija, je delalo 40 rudarjev. ]z rova so jih takoj potegnili 21, od katerih sta dva kmalu potem umrla v bolnišnici, drugih 7 pa je bilo laže ranjenih in so se lahko vrnili domov. 18 mrtvih so takoj našli in jih pripeljali na površje. Zadušili so se zaradi vdihavanja ogli-kovega plina. 2ivljenja je tako zgubilo 20 rudarjev, 1 pa pogrešajo. Ranjenih je bilo 19, od katerih jih je 12 v bolnišnici v Spoletu. V 70 letih, odkar obratuje ta rudnik, je v njem nastala samo ena podobna eksplozija, in sicer januarja 1939, zaradi katere je bilo 8 mrtvih. Preiskava se še nadaljuje. Napovedan je tudi prihod ministra za delo Vigorellija. Vlada pa je na današnji seji razpravljala o prvi pomoči prizadetim družinam. O nesreči je minister za delo Vigorelli govoril v poslani-ski zbornici popoldne in sporočil, da bo osebno odšel na .kraj nesreče, da odredi po- trebne ukrepe. Določenih je bilo že 5 milijonov lir za najnujnejše potrebe. Prav tako so odredili, naj se ranjenci, ki potrebujejo večje nege, pripeljejo v Rim, otroci žrtev, ki nimajo drugih družinsk-h članov. pa bodo sprejeti v zavode. Govorili so nato nekjteri poslanci, ki so zahtevali strogo preiskavo. Nennijev poslanec Matteucci je omenil pogoste rudarske nesreče in dejal, da je morda vzrok temu treba iskati v zastarelih napravan v rudnikih in morda v dejstvu, da se ne izvajajo skrbno vsi ukrepi za preprečitev nesreč. Demokristjan Micheli ie sporočil, da je predložil vprašanje s tem v zvezi in bo podal svojo sodbo, ko se bo o tem razpravljalo. Kominformist Ange-lucci je izrazil mnenje, da je do katastrofe prišlo zaradi neprimernih naprav, in je pripomnil, da so delavci že zdavnaj opozorili na nezadostnost naprav v rudniku. Baragatovec Simonini je tudi pozval vlado, naj spopolni zakonodajo glede ukrepov proti nezgodam zlasti na področju rudnikov. Di Vittorio je v imenu CGIL pozval vlado, naj nemudoma spopolni zakonodajo o nezgodah na delu, in zahteval zlasti uvedbo določb, ki naj bi pooblaščenim delavcem omogočile nadzorstvo. Žrtve nesreče so počastili tudi na popoldanski seji senata, kjer so razni senatorji povzali vlado, naj napravi vse mogoče, da olajša gorje družinam ter naj uvede strogo preiskavo glede pogojev v rudnikih. Podtajnik Quarello je v imenu vlade odgovoril, da so na kraj nesreče že odšli strokovnjaki in da niso še ugotovili vzrokov eksplozije. antifošistov: obnav-v šovinističnem tisku opozoril ZVU na gori omenjena dejstva in ji prikazal, od katere strani je pričako-ati provokacije in morebit-iih posledic. Polk. Bocvman je sprejel izjave delegatov mestnega o-svobodilnega sveta na znanje«. Takšna je bila torej atmo-era v Trstu v dneh, ko je prišlo do dogodka v Skednju. Mislimo, da ni treba dodajati ono, kar smo že včeraj povedali o streljanju škvudri-stov, ki so samo dvanajst ur pred škedenjskim dogodkom ranili 5 delavcev pred sedežem Krščanske demokracije, od katerih sta bila dva hudo ranjena. Lahko bi dodali tudi še opis neštetih drugih dogodkov, ki jih je tedaj zabeležil tržaški tisk, toda že to, kar smo navedli, dovolj jasno ojii-suje tedanje razburkane čase. In v to ozračje se vključuje tudi škedenjski dogodek, ki je eden izmed onih, ki so ga prav gotovo imeli v mislih podpisniki sporazuma, ko so formulirali besedilo člena b. * * * Oglejmo si sedaj, kako je z obtožbo ropa. Mnenja smo, da ni potrebno biti pravnik, da bi razumeli, kaj pravi tisti člen kazenskega zakona, ki govori o ropu. Ta člen je 628 in se plaši; »Rop. — Kdor si prisvoji z namenom da pridobi sebi ali drugim nedovoljen dobiček s pomočjo nasilja ali z grožnjo, si prisvoji premičnino drugega s tem da jo je odvzel onemu, ki jo ima, se kaznuje itd.« Kot smo že včeraj poročali in z nami tudi ostali listi, pa je sam predstavnik kvesture izjavil, da so vse premičnine, ki so bile last pokojnega A„ pošteno izročili v bolnišnici. Ali je bil torej pri škedenjskem dogodku namen kar koli si prisvojili, kar je bila last ali posest treh «pro-dajalcev olja«? Prav gotovo ne. Množica ki se je pripravljala na protifašistične demonstracije, je bila razjarjena, ke~r je opazila, da eden izmed njih nosi revolver in da ima opravka s podobnim škvadristom, kakršni so bili oni, ki so komaj dvanajst ur prej streljali na delavce in jih hudo ranili. Razen tega pa ni popolnoma jasno, kako naj bi se antifašisti »s silo prisvojili de-narnices. Predstavnik kvesture je sam v razgovoru z novinarji dodal, da je pokojni A. hotel pokazati orožni list. Iz tega sledi, da je denarnico, v kateri je hranil dokument, potegnil iz žepa. Zaradi nadaljnjega pretepa mu je denarnica brez dvoma padla na tla, predvsem ker se je z rokami skušal braniti, in denarnico je, kakor je že znano, Bensi s samokresom in z ne-dotaknejno vsoto izročil v bolnišnici in je sedaj v rokah sodne oblasti. Predstavnik kvesture je sicer označil to pošteno gesto Bensija kot «faccia tostaj) kar bi po slovensko milo rečeno lahko prevedli z besedo «nesramnež». 1 oda to ni nikak nesramnež, temveč pošten antifašistični borec, ki je dobro vedel, kje je meja med politično borbo m kriminalom. Skedenjci so tudi dobro vedeli, da je bila posest vsakega orožja tedaj strogo prepovedunu. V proglasu st. 1 drugi del člen 4, točka 5 je bila namreč predvidena za posest orožja celo smrtna kazen. Policija sicer trdi, da je imel pokojni A. orožno dovoljenje. Kdo je A. izdal dokument? Je imel morda staro dovoljenje? Eno je gotovo, da pokojnik ni imel dovoljenja Zavezniške vojaške uprave, kot predvideva proglas maršala Alexandra št. J. * * * Včeraj so med antifašisti Trsta, zlasti p Skednju, izjave predstavnika kvesture izzvale nov val ogorčenja. Ves Skedenj zelo dobro pozna a-retirane antifašiste kot neustrašne borce proti fašizmu, nikakor pa ne kot ljudi, ki bi bili sposobni napraviti zločin v svrho ropa. Prav tako se Skedenjci razburjajo zaradi izjave, da je prišlo do aretacij na zahtevo prebiiialstva, še prav posebej pa obsojajo pisanje popoldanske izdaje «11 Piccoloi), ki je zapisal, da se je prebivalstvo Skednja »oddahnilo« po izjavah na tiskovni konferenci. Vsi so tudi opazili nesramen in brezvesten falzifikat istega lista, ki je potvoril pisanje našega dnevnika, češ da je naš dnevnik kot glavni argument pri spodbijanju izjav predstavnika kvesture navedel črno obleko pokojnega A. Jasno je, da tudi takšno falzificiranje spada v sestavni del hujskanja na narodnostno mržnjo, ki bi jo moral podpis londonskega sporazuma odpraviti. Ponovno torej trdimo: škedenjski dogodek je politične narave in spada med one politične aktivnosti v zvezi z borbo za teritorialno pripadnost Tržaškega ozemlja, ki jo omenja clen 6 Memoranduma. Zato ne bomo nehali postavljati zahteve, da mora sodna oblast obtožene antifašiste izpustiti na »vobodo, Na današnji dan - je bil leta 1606 v Trstu ustanovljen šocia-1.stični krožek. W7 Danes, SREDA 23. marca Viktorijam Slavo j. Sonce vzide ob 6.05 m' **[°I,lM 13.20. Dolžina dneva 12.k>. jv« vzide ob 5.17 in zatone od Jutri, ČETRTEK 24. marca n^hriiei nražislav __ Policija nadaljuje z ofenzivo proti bivžim antifašističnim borcem! V Bazovici so včeraj zaslišali bivšega partizana A. G. v zvezi z dogodkom iz 1. 1944 in mu potem svetovali, naj o zaslišanju z nikomer ne govori Kot vse kaže, je policija začela z veliko vnemo vleči na dan tudi stvari, ki so se dogodile pred majem 1945, ko se je v naših krajih bila neizprosna oborožena borba za osvoboditev proti nacifašistič-nim okupatorjem in njihovim nje potrebno zato, ker je žena Fonde, ki se ni več vrnil, zaprosila za pokojnino. Obenem pa so mu svetovali naj o zasliševanju nikomur ničesar ne pove. Istočasno smo izvedeli, da je policija nekaj poizvedovala in pomagačem. Sredi največjega I zasliševala tudi na Repentabru. razburjenja vse naše javnosti zaradi aretacij škedenjskih antifašistov in zaradi ciničnih izjav policijskega predstavnika na tiskovni konferenci kakor tudi pisanja šovinističnega tiska, smo izvedeli, da so včeraj popoldne poklicali na poveljstvo civilne policije v Bazovici in tam zaslišali domačina A. G., ki je leta 1944 kot partizan in na ukaz svojih predpostavljenih skupno z dvema svojima tovarišema aretiral poljskega čuvaja Franca Fondo v Bazovici, katerega so nato izročili patrizanski komandi na Krasu. Po zaslišanju Je A. G. moral podpisati zapisnik, ki so ga sestavili, na kar so mu zagotovili, naj ne bo v skrbeh, češ da je bilo njegovo zastiša-j Kaj pse to pomeni? Zakuj nekoga zaslišujejo v zvezi z dogodki v času borbe in mu pri lem svetujejo, naj o zasliševanju z nikomer ne govori? Zaslišani iz Bazovice je bil borec narodnoosvobodilne vojske, bil je vojak in je izvrševal povelja svoje komande in s tem ispolnjeval svojo vojaško in zavezniško dolžnost. Ce ga sedaj zaradi tega zaslišujejo, zakaj ne bi o tem smel z nikomer govoriti? Zakaj naj bi to prikrival, če gre, kot pravi policija, samo za ugotavljanje upravičenosti do pokojnine, ki se poleg tega niti ne ugotavlja na ta način, pač po posebnem civilnem postopku. Ali pa spada tudi to zašli- SAMO POLOVIČNA REŠITEV VPRAŠANJA POKOJNIN Zaskrbljenost pomorščakov bivše avstroogrske mornarice sevanje v okvir sedanje ofenzive proti bivšim partizanom in antifašističnim borcem z določenim ciljem, da se vrže čimveč blata na osvobodilno borbo, naših ljudi pod krinko vračanja mpravice v Trst», kot cinično piše včerajšnji popoldanski «/i Piccolo» in njemu podoben tisk? Tiste «pravice», ki skuša z zamolčevanjem dejstev prikazovati fašistične provokatorje kot nedolžne žrtve navadnih morilcev, kar naj bi seveda bili pristaši antifašističnega gibanja? Tiste upravičen, ki se ne zmeni za smrt nedolžnih žrtev podivjane fašistične drhali po tržaških ulicah kot so Planinšek, Ravnihar, Hlača, Giorgi, Vrab-čeva in drugi? Ti pomorščaki upravičeno zahtevajo, da se jim prizna jo dvojna vojna leta kot jih priznavajo italijanskim pomorščakom «Civitavecchia» odplula na progi Trst-Pirej Z odhodom parnika «Civi-tavecchia« iz Trsta, je bila včeraj otvorjena nova proga, ki bo povezovala zgornja jadranska pristanišča s pristanišči Dalmacije in Grčije. Parnik vozi za tržaško pomorsko družbo »Adriatica« in se bo na svoji poti iz Trsta dotaknil Benetk, Ancone, Zadra, Šibenika, Dubrovnika, Brindi-sija Krfa ter zaključil progo v Pireju. Na povratni poti pa se bo parnik «Civitavecchia» ustavil v Patrasu, Bariju, Draču, Splitu, Zadru, Anconi, Benetkah in bo zaključil pot v Trstu. Proga bo 15-dnevna. včeraj nadaljevala vsedržavna konferenca za dolge avtomobilistične turistične proge. Razpravljali so o ustanovitvi in odobritvi novih avtobusnih zvez za dolge turistične proge za Lazio, Toscano, Umbrio, Abruzze in Marche. V popoldanskih urah so udeleženci konference napravili turistično potovanje po mestu in nato obiskali in si ogledali čistilnico petroleja «Aquilo». Danes se konferenca nadaljuje. Pred kratkim je Delavska zbornica objavila sporočilo, da bo pristojno ministrstvo končno ugodilo zahtevi bivših avstroogrskih- pomorščakov po izenačenju pokojnin s pomorščaki, ki so vsa leta služili v italijanski mornarici. S tem sporočilom je hotela dokazati, da se bo vprašanje pokojnin bivših avstroogrskih pomorščakov, ki se že toliko let vleče končno rešeno. Toda sporočilo je kaj kmalu povzročilo med prizadetimi pomorščaki zaskrbljenost, ker govori samo o možnosti, da pomorščaki doplačajo pokojninske prispevke za leta službe na ladjah avstrijske trgovske mornarice, tako da dobe pravico do .cele pokojnine; s tem pa bi bilo vprašanje le polovično rešeno. Pomorščaki so namreč popolnoma upravičeno zahtevali, da jim za zaračunavanje pokojnine priznajo tudi leta službe med vojno na vojnih in civilnih ladjah, ladjah, ki so služila kot oporišča za razne operacije ter v kopneni vojski; leta službe, ki pa se morajo podvojiti, kakor velja za pomorščake, ki so služili med prvo svetovno vojno v italijanski mornarici, vojski itd. Le na ta način bi bili oboji res izenačeni. O tem pa sploh nt govora. Pomorščaki že vsa povojna leta zahtevajo priznanje svojih pravic in so se v ta namen tudi združili in ustanovili odbor, ki ima svoj sedež pri Razrednih sindikatih. Se preden pa je bil ustanovljen ta odbor, so se Razredni sindikati prizadevali za rešitev vprašanja. 28. julija 19i«3 je ministrstvo trgovske mornarice Razrednim sindikatom na njihovo vlogo tudi odgovorilo, da bo proučilo in izdalo u-krep, ki bo priznal pomoišča-kom vse pravice, vštevši pravico da podvojitve službenih let za časa vojne, ter jih tako popolnoma izenačilo s pomorščaki. ki so služili vedno v italijanski mornarici. V zvezi z vsemi naslednjimi intervencijami odbora bivših avstroogrskih pomorščakov m ministrstvo za trgovsko mornarico nikoli zanikalo prejšnjih zagotovil, tako da so imeli pomorščaki vedno vtis, da bodo po dolgem čakanju vendarle dosegli svoje pravice v celoti. Ob zadnjem poročilu pa so ostali razočarani. Ker je ministrstvo za trgovsko mornarico obljubilo, da bo v kiat-kem izročilo parlamentu v o-dobritev načrt novega zakona, bi morale vse sindikalne oi-ganizacije takoj nastopiti, tako da se načrt izpopolni in da bo ustrezal prvotnim obljubam in zagotovilom ministrstva, da bivši avstroogrski pomorščaki končno dobe, kar jim pritiče; sicer bi se jim s polovično rešitvijo vprašanja zgodila nova krivica. SMRT MEHANIKA KARTELJA IZ BOLJUNCA is dni do poSKodbi podlegel o bolnišnici Včeraj zjutraj ob 5.25 je na ortopedskem oddelku podlegel hudim poškodbam 36-letni mehanik Boris Kartelj iz Boljun-ca št. 176. Nesrečnega Kar-telja so sprejeli zaradi hudih ran v bolnišnico zvečer 7. tega meseca in tedaj so si zdravniki pridržali prognozo, čeprav se mu je stanje po nekaj dneh celo izboljšalo. Poškodbe mu je povzročila eksplozija nekega predmeta, ki se je grel na peči njegove mehanične delavnice v Bo-ljuncu, čigar izvora pa niso mogli ugotoviti niti izvedenci, ki so zadevo preiskovali. Obtoženi poneverbe Policijske oblasti so prijavili sodišču 49-letnega imlu-strijca Angela Negrija, njegovo 33-letno ženo Ido Davoli por. Negri in 49-letnega Ne- grijevega šoferja Benedetta Pina, vse iz Trevisa. Vsi so obtoženi poneverbe, medtem ko se bo moral Negri zagovarjati tudi zaradi preoblo-žitve tovornika in prekrška finančnih in prometnih predpisov. ------------ Obvestila Acegat Vodna služba ACEGAT sporoča, da morajo spričo konca zime hišni lastniki ali njihovi zastopniki do 30. marca prijaviti vse odprtine za pretakanje vode v glavnih hišnih vodovodnih ceveh, ki nimajo pečata. Po tem roku bodo tistim. ki ne bodo izpolnili predpisane dolžnosti, zaračunali razliko med količino vode, ki jo zaznamuje glavni števec, in med vsoto vode, ki jo zaznamujejd posamezni števci. Sestanek za davkoplačevalce 31. marca zapade rok za vlaganje prijav o letnih dohodkih pri finančnih uradih na Trgu Panfili, Ker se ta rok nagiba h koncu, je krajevna finančna intedanca sklicala za četrtek 24. t. m. ob 18.30 v dvorani Trgovinske zbornice na Borznem trgu javni sestanek,, na katerem bodo orisali pomen prijave in predpise, ki se jih bodo morali davkoplačevalci držati pri izpolnjevanju obrazcev. Občinstvo je vabljeno, naj se udeleži tega sestanka. Delo konference za lurislične proge Pod predsedstvom generalnega ravnatelja za civilno motorizacijo in promet se je iborovaoje v Miljah Jutri ob 19.30 bo v Miljah v gledališču «Verdi» zborovanje, ki ga organizirajo milj-ski odsek Delavske zveze in tovarniški odbori glavnih miljskih industrijskih podjetij. Na zborovanju bodo govorili o resnem gospodarskem položaju, ki grozi, da se bo še poslabšal zaradi navzočnosti velikega števila ezulov, iz dela miljske občine, ki je prišel pod Jugoslavijo, in zaradi možnosti, da bo razpuščena SELAD. Nenlcmena vesi o I Ir. Palam v m s SELAD Včerajšnji «Piccolo« je v svojem poročilu o skupščini delavcev SELAD, ki je bila na sedežu Delavske zbornice, zapisal, da so udeležencem sporočili, da je dr. Palamara voditeljem Delavske zbornice zagotovil, da ustanove SELAD ne bodo razpustili ter da bodo celo izboljšali njeno delovaje. Sindikat gradbenih delavcev Delavske zveze, ki je iz časopisa zvedel za to izjavo, je poslal na komisariat delegacijo, katera je pri namestniku načelnika kabineta dr. Moli-nariju protestirala, zakaj niso tudi tega sindikata obvestili, kaj nameravajo ukreniti s SELAD. Dr. Molinari pa je delegaciji izjavil, da dr. Palamara sploh ni dal nobenih izjav v zvezi s SELAD ter da je zato vest v Piccolu neutemeljena. Dr. Cesari iz oddelka za javna dela, katerega so vprašali nato za pojasnila po telefonu pa je izjavil, da ni prejel od vladnega komisariata nobenih navodil za spo-polnitev delovanja SELAD. VEST AGENCIJE TANJUG 0 POGAJANJIH MED FLRJ IN ITALIJO O Daae* ob 11. uri bo v občinski umetnostni galeriji otvoritev razstave slikarja Giuseppa Mora, V ponedeljek zvečer pa je bila zaključena razstava slikaric Glanzniann. in de Reja-Giordani. Istega dne sta bila izžrebana listka št. 814 in 707. katerih lastnika prejmeta vsak po ene umetniško sliko. Gospodarski razgovori v Rimu se bližajo ugodnemu zaključku Sporazum bo prinesel Trstu zuotDe gospodarske koristi Jugoslovanska agencija TANJUG je objavila sledečo vest o ugodnem poteku gospodarskih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo: «KIM, 21. — Gospodarski razgovori med jugoslovansko in italijansko delegacijo, ki tečejo že od konca januarja v Rimu, so se približali zaključni fazi. Obe delegaciji pripravljata tekste sporazumov o trgovinski izmenjavi, konvencije o trgovini in plovbi, itd. Načrti teh sporazumov predvidevajo med drugim blagovno izmenjavo v vrednosti 60 milijard lir med Italijo in Jugoslavijo, blagovno izmenjavo v višini 4 milijarde lir v malem obmejnem prometu na tržaškem odseku, ter blagovno izmenjavo za 2 milijardi lir v malem obmejnem prometu na goriškem sektorju, sporazum predvideva tudi upostavitev dveh letalskih linij Rim—Beograd in Milano— Beograd. Jugoslovansko delegacijo vodi ambasador dr. Stane Pavlič, italijansko pa dr. Soroni. S SINOČNJE REDNE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Jutri začetek razprave o tržaški prosti coni Sinoči so obravnavali poleg treh intervencij o proračunu, izključno upravne zadeve Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta so bila na dnevnem redu navadna upravna vprašanja in nadaljevanje razprave o letošnjem občinskem proračunu. Svetovalec Teiner (PSI) je vprašal župana kdaj mislijo vzpostaviti redno upravo pri Zavodu za ljudske hiše. Poudaril je, da je dosedanji komisar ing. Machlig, ki ga je imenovala bivša Z.VU, podal ostavko. Zupan mu je odgovoril, da je občinski odbor že predlagal naj bi uveljavili odlok bivšega načelnika oddelka za javna dela dr. Caffarellija o imenovanju rednega upravnega sveta. Ker je 'stanje v upravi omenerijega zavoda še vedno nerešeno, bo občinski odbor ponovno posredoval za ureditev tega vprašanja. Občinski svetovalci Radich, tDSP. UST „11 TMfflCD“ D PDSIABŠAHIIU EDSPBDAHSHUA POHŽMA Namesto učinkovitih ukrepov vrsta negativnih faktorjev l*otrel»ni so ukrepi, ki bodo okrepili gospodarski potencial Trstu, ne pa samo nakazila zn javna dela Tržaški gospodarski list «11 Traffico« opisuje v zadnji številki kritični tržaški gospodarski položaj in našteva sledeče negativne faktorje, ki so v občutni meri poslabšali sta-njp; 1. Zamuda pri izvrševanju svečano obljubljene vladne pomoči; 2. Kritike načrta »Rotacijskega fonda« tako glede ureditve upravnega odbora fonda kot glede njegove uporabe; 3. Izročitev ladij za progo proti Belgijskem Kongu Genovi; 4. Dokončna dodelitev «Sa-turnie« in nVulcanie« Neaplju; 5. Sklep CIR nasproten graditvi novih ladij v okviru FINMARE; C. Zavlačevanje sklicanja mednarodne konference o Trstu; 7. Minister Tambroni ni obiskal Trsta, kar je posebej pomembno, ker bi moral njegov obisk sovpadati s postavitvijo novih rednih pomorskih prog. Ko isti list komentira posledice teh negativnih faktorjev nravi; uMedtem pa naši pristaniški nasprotniki od Reke do Hamburga. Roterdama in Biemna vejlre in oblačijo po svoji volji, ne da bi se Trst uprl s, primernimi zaščitnimi sredstvi O sredstvih za ofenzivo pa se sploh ne govori! Hamburg je obnovil vojne ruševine in napel vse sile za pritegnitev tranzitnih kupčij ter dosegel odlične pozicije. ZAHTEVA MESTNEGA ODBORA ZA PROSTO CONO Rimska komisija naj pripravi konkreten predlog za prosto cono ist AlahRraa 15.30: «Neapel.1*® to«. S Loren. j* AristoD. 16 00: ((Prostor P°“ cem», M. Clift. Armonia. 15.00: ((Smrtih F. March. liubtf* Aurora. 16.00: ((Kruh. ujjjj in ljubosumnost«, g gida. V. De Sica p Garibaldi. 15.30: «NeWyorSKt likan«, VV Matture ^ Ideale. 16.00: «Na mostu Majev«, F. Latimore. ^ Impero. 16.00: «Krun, *J in ljubosumnost«, " gida u «» Italia. ' 16.00: «Skoda. « ” vlhanka«. V. De Sica. jji S. Marco. 16.00: »Odkar D. Mcrrovv. .»« d Kino ob morju. 16.00: «”• ' t posebnim nadzorstvom«' Scott. ... , lenti* Moderno. 16.00: «Mai»ki » E. 0’Brien. , .,.( V Savona. 15.30: «Ne stmi® ljubi me!», D. Dav. g) Viale. 16.00 «Graziella». Flore. „ VUtorio Venelo. 15.15: Caini«, S. Bogart if-' Azzurro. 16.00: ((Operacija -kern«. piš Betvedere. 16.00; aPoslcdnj« nja« , , ropr' Marconi. 16.00: «Cestni ("■ I_. Olivier. y I? Mastimo. 16.00: »Zakon*. '• Sica. plivt’ Novo cine. 16.00: ((Teror cev«. D Clark. [d* Odeon. 16.00: ((Kapitan-pr111 F. Latimore. . jrf' Radio. 16.00: «Telički». A. (i Secolo. 16.30: «Trader rl° Care.v. jjii1- Ver.ezia. 15.30: ((Vrnitev valcev«, R. Greene. „_neert' Skedenj. 18.00: «Velik ,rtfi4 Kine na Opčinah. 18.00: p uporniki«, J. vveissmu*1 Stevens. Izšla je prva letošnja številka revije za književnost in kulturo BOKI ** Dobite jo v slovenskih knjigarnah v Trstu, Gorici, Sesljanu in na Opčinah. Stane 100.— lir. GLEDALIŠČE V KRIŽU V soboto 26. marca 1955 ob 20.30 uri PROSVETNA PRIREDITEV Nastopijo gojenci Dijaškega doma v Trstu z veselim, pestrim sporedom. Komorni koncert v Verdi V četrtek bo v gledališču Verdi koncert komornega orkestra gledališča pod vodstvom Adriana Lualdija. Program bo posvečen Sebastianu Bachu in bo obsegal ((Umetnost fuge« v simfonični interpretaciji Adriana Lualdija. Pri klavirju Riccardo Castagnone: koncertni kvartet: Gianni Pavln-vich. Batdassare Simeone. -Kerna n do Ferretti, Marce Ho Viez-zoli. Pozneje bo celotni ansambel šel na gostovanje v Benetke. Firence, Rim. Milano. Genovo, Novaro in Livorno. NOVE SLOVENSKE KNJIGE W. H. Prescott,- Osvojitev Mehike, polpl. lir 1.170.— Avgust tienoa; Prekletstvo, polpl. lir 980.— Olav Dunn: 01soyski fantje, polpl. lir 720,— Ive Brnčič: Generacija pred zaprtimi vrati, pdlpl. lir 520.— Karel Capek: Devet povesti in še ena, polpl. lir 210.— Fran Levstik: Martin Krpan, slikanica, kart, lir 260.— Dob,te jih v slovenskih knjigarnah v Trstu, Gorici, Sesljanu in Opčinah. Prekop grobov V prihodnjih dneh bodo začeli piekopavati grobove XII. poi|a pokopališča pri Sv. Ani, kjer počivajo ostanki umrlih med 18. dec. 1942 n 27. jan. 1944. Družine ali združenja, ki so mnenja, da bi morali v primeru kakšnega tam pokopanega izvajati zakon št. 200 o svečanostih za nadurni v vojni, morajo predložiti dokumentirano prošnjo na , bčrnski oddelek za pokopališča do 15. aprila 1955, Ljudska prosveta Redni občni zbor Prosvetnega društva v Križu bo v četrtek, 24, marca 1955 oh 20. uri v dvorani Prosvetnega doma B. Sirk s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev; 2, poročila (tajnika, blagajnika); 3. poročilo nadzornikov in predlog za razrešnico; 4 volitve novega odbora: 5. razno Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 25. marca t. 1. ob 18. uri na sedežu v Ul. Roma štev. 15-11. Prosvetno društvo v flarkovljah sklicuje za danes, sredo 23. t. nt., redno 'ejo, ki bo ob 21. liri v diušlvenlh prosi or ih v Kranklo-vtrn Ker je reja Izredne važnosti, so n,unošeni vsi odborniki in tudi nadzorni odbor, da se je prav gotovo udeležijo. DIJAŠKA MATICA V TRSTU priredi v nedeljo 27. marca 1955 ob 16. uri v dvorani Konsumnega društva na KONTOVELU PROSVETNO PRIREDITEV pri kateri nastopijo gojenci Dijaškega doma z veselim, pestrim sporedom. ( GLEDALIŠČA ) TEATRO NUOVO Danes: ob 21. uri — J. Patrick: «Postoj trenutek, lep si!« Rossetti. 16.30: ((Puščava, ki živi«. VValt Disne.vev film in: «Moi prijatelj Benjamin«. Excelsior. 14.30: «Bosa grofica«, A Gardner, H. Bogart. Feuice. 16.00: «Fa)wortski grb«, T Curtis. J. Leigh Naziouale. 15.30: ((Pariški zrak«, J. Gabin. A. Folco. Filodrammatico. 16.00: ((Bengal- ski strelci«. R. Hudson, A. Dahi. 16.00: «Venerino V De Sica. S. Superčinema. znamenje«, Loren. Arcohaleso. znamenje«. Loren. Astra Rojan svetilka«. P. Medina. 16.00: «Venetino V De Sica. S. 16.00: «Aladinova Od včeraj do danes ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE Dne 22. marca t. 1. se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 10 oseb. porok pa ie bilo 7. POROČILI SO SE: doktor gospodarskih ved Arrigo Micheli in uradnica Kulvia Sluga, mehanik Luciano Radessicr in prodajalka Elda Furlan, uradnik Alberto Prester in uradnica Anita Spiz-zamigho, kmet Luigino Braggion in gospodinja Valeria Boroon, arhitekt Lucio Lorenzetti in gospodinja Gemma Buongrazio, tiskar Claudio Ciani in gospodinja Fuivia Petelin, elektromehanik Giuseppe Mihcich in urad'.i'ca Francesca Bizzarri. UMRLI SO: 75-letnj Ernesto Colanch, 47-letna Olga Malnar-cicij por. Franco, 55-letm Josip Pečenko. 78-letni Andrea Ctppi, 78-letni Anton Kermac, 80-letna Sidoniia Costa vd. Cichetti, 78-letna Maria Fiegel vd. Basilisro, 36-letni Boris Krtaelj, cO-letna Fugenia Siguri, 83-letna Giulta Passalacqua por. Sturniolo. VRLME VČERAJ Najvišja temperatura 12.5. naj-nižja 9.3. ob 17. uri 12. zračni tlak 1015.4 stanoviten, veter 5 km jugozahodnik, vlagi 79 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9 1. KISO V 1955 Danes 23. marca ob 19. uri Toto na krožni V nedeljo 27. marca ob 15. uri Pesem strasti 1955 N. Pizzi — G. Lah idrf' SREDA, 23. mate* TKSI 1*4>STI AJ* !! 11.30 Lahki orkestri: > ’ vg kraljestva prirode: 12 *": »L kogar nekaj; 13.00 DP Sne/J kvarteti in zbori; 14.00 1 luccio Tagliavini; !i .l.i£r»c ,7t nj obzornik: 14.25 tf jpn Hrvaška poročila: vsa« v, 20.00 c 15. 1 Italijanska poročila- *>• }f 17.00. 19.00 in 23.00 Iz naših listov v S1 0neič dan (razen nedelje M kal ob 14.36 nji.: JJIjj- Iz naših listov v. p(Xie^ dan (razen nedelje in gj; kal ob 17.06 . 7.00 -j) 6.40 Jutranja glasba, gj; j( V5»* v ledar - vremenska NaSV| itojjj gcepodinje; 11.00 Opojna: Jji« Jutranja glasba; 7 Ju ','„sKi \f) 1.00 Opd^s; 'V cen; 12.50 Lahka tffij Ktt> Zabavna glasba: 14-0" K*1 jj.l? dije do melodije: l’-",.«®; življenje na Primurs ya|£ ,,i 15 minut Chopinovih ,f|: 15.30 Glasbena kromka ^ po svetu; 15.40 M»t*r)eyo ,j,(0 Koncert v D-dttru za (. p za klavir in 1«‘“ č’ Zdravstveno predavam vs: kogar nekaj: l7 '", Kčn> željah: 18.15 Komoro' '9.15 VfritrhV 20.15 V haViit ,y 19.10 Šport; 19.15 dije i-n ritmi ............... 7ab3v’ e*? rodnih plesov: 20.40 *•* 0rflCn^ Ji1 Udije, 21.05 Večer komfl be: (W H.terberg. Per vič). H I« O % * 327,1 m, 202.1 rn^"?oO< 15.00. 17.00 >n 22.00.^r- Lč 1.45, ske narodne pesni* P*5^ v' Poročila ob 5-00. 6.00. 11.00 Radijski koi< Glasbena medigra: ’l^je mi, ,i. i/ e* , rvist Cene Plevel, Plevel. 12,' 'goVflLjJ vem ritmu: 13.00 {Imeč „ tr, govori: 13.15 Pisan SP? jšJM čih pesmi in naple, i5' ISf.VA bavne melodije: 15-Dorka Skoberne; 1.6““ \i 1 medigra; 16.10 Utrinki. |XtO 'ite.rd ‘j So lisi* 'me1* ’ Lih! ture - Pu Sun? čričkom- 16 30 Zeleh . sluSajte!. 17.10 SollS*' 'ul kimonom- 18.00 LJb - z3iK. boj; 18.15 Glasbeni m F. von Flotow: «Mar ‘ ’ 17 30 Spored za 0 0 PfK »Onkraj meje«: fiu Paula Claudela *°v bia-ni; 20.45 Dnevne Igra godba na Pin gadi ;S C c 11 e g e»: 21.30 Se se napolitanska iar Športni pregled. w ADRIA EXP I H S i NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasolrtto, Ul. Koma 16; Mart. zoni, Ul. SHtefontaue 2; Mar-chio. Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; Kossettl, Ul. Barkovijah in Nicoli v Skednju. Schiapparelli 58; Harabaglia v Ul. Cicerone pri # tel. 292** \9$ #. jo.—n. »Pr,bJ,n» Postojna -_H.a - Opatija — n ^.S-1 Vpisovanje d° »Adria-Ekpf^pi jjjj. skrbi V na|K‘ Jne- vi' trgovske. ”f..it‘nziln stične i*1 JS. mt-re* ISM Ma Marsove literarne v v • zapuščine obletnic i smrti enega naivečjih 0,imi idejami udaril pečat političnemu K I M Pred n v. • *'e»a ^ . dnevi, štirinaj- ^demdeset iJ? minil° dvain- srnrti. icnrJ .1 °d Marxove Neti, ,j .Je mogoče razu- mi0 smrti Vainsec*emdeset let *‘*cev xrvnega na3večjih mi-je s »tr misleca. h1 Pečat DnIi^‘-č.ide:'ami uda' °.Vnemu p l!tl.cnemu in du-'2sla v krHa-V°iu sveta. še ni fi?. ^erarn' njfl "V + : * s- v«, in t°Va liter, lzdaji vsa nje-~a'ere h; J?3 zapuščina, iz ?°,p°lno mogoče dobiti ViN3 razvn ,nieg°vega mi" 1 .-^“'OV Vn Viieh njego-t ^ Druoo ' Socialni demo-:e, interna« ln komunisti Tre-v.'.eokrniena HS1 reproducirati ,.at)tova j i 'n nePotvorjena Si Ldela v enotni prelij? Daniel MnP° pravici K°-J/. ki Je N?r»«n o trage-Vvl5čino “®l©tela literarno tf^icha r*a Marxa in Ai d - En.eeisa. v^v ,;■« izdaje Marxovih Can1« 1852 'e zasn°- ri ,8tdeut„„. Becker. urednik « ^veze w Zeitung« ,n fcS Marv mUniSt0V- D°-C6r Ormr? deIa ie bil tl) delu, P jen izdati v *o' *«wilani85e1etpazvidno°Va korespondence •Ma. ist let’ se ie Engels VSim Za,m P°SaJal z Jttfi ria z?'°znikom Mes-ie r!t°Vih rioi spreiel izdajo »e Založbe L v Program svo-V r?' dre.« •a, tud> ta načrt VziSi leti Iš' Eo kongresu Cihnila m.«e 76/77 3e znova beli ,n tud i i? ° lzdaj‘ Mar' kn *» Pdl Engelsovih del. itšeS^r j?' r,Adalf HePner, !^tn> .L®?,5! ?Va' TOda Ne črt i» ! je o Hresl°va. Toda vort di ta 1 3Clalistengesetz« '»da Po Marv ■36 padel v Nov s° Prvi I ,V smrtl leta ij Nh — s°eialni de- ?dteS 2a.ui č *nr Arlrod r?‘ Ra konl..,.V P°zdravni W na kon„ pozdravni nrp2fesu v K°p™- Prev n‘tn dem t8ali nemškim Celi it^ciar na' bi U(jaia’ ki bi za zbiranje Vnj-,Vseh Mm°goei1 'judsko 'ok. ni nemurXovib spisov. Wla‘i tist^S socialni de-F.šche d°be (Lieb-isj vSu VečkrLm druSi) so vib j Pripravi? , predlagali, '.•krat' ‘astnih del 1° dela -Pripravi; i' .Engels je log. “EaPitale >zdajo III. 1»\0'3k'an?St Je Nip *t»m \e V visokim '»Mr •mentar;J/ 'e- odličju n vinske . 'n orisu ehriSta3a,a Mar0'36, v ka,eri Sung 'avnal 'Va- dela' Nčine r5£°ve Ureje- t, da Zelo s„K , ‘arne za-te? 'e spis« J,e tivno. Ne V.i izdaji m kraj8al, tUdi Sviieta cn3kaj°de,a Ne L Važnost ' , 50 Da ?tOceSaMarxovega a razume-°, k. To ;e *a miselnega '•lužna 'e mo? 7“ de‘no za-Nnjše m' ki i*e računatl z N N01 obsegu Vztrajal na Pcm,., Z ,SU. a dpln^ ... Marxovih še neobjavljenih zapiskov. V tretjem delu, ki bi obsegal 10 zvezkov, bi bila objavljena vsa korespondenca Marxa in Engelsa; zadnji, četrti del v 2 zvezkih bi obsegal splošni indeks. Lenin je ta načrt odobril, kasneje pa je bil sprejet na 13. kongresu boljševiške stranke še sklep o popolni izdaji Marxovih in Engelsovih del v originalu in v ruščini. Rja-zanov je zbral okrog sebe vrsto odličnih sodelavcev in navezal stike z nemškimi socialnimi demokrati, predvsem z Društvom za sociologijo, ter zbral mnogo Marxovih in Engelsovih spisov, ki so bili dotlej še neznani. Tudi ta velikanski načrt ni bil uresničen. Pet zvezkov je izšlo do leta 1931. ko so bili Rjazanov in njegovi sodelavci aretirani in deportirani v Sibirijo. Inštitut Marxa in Engelsa, ki mu je Rjazanov načeloval, je bil preimenovan v Inštitut Marxa, Engelsa in Lenina, na čelu inštituta pa je bil postavljen Adoratski, človek brez posebnega znanja in ugleda. Objavljeno je bilo še nadaljnjih 6 zvezkov do leta 1935, ko je bila izdaja Marxovih del prekinjena. Toda ne samo to, zvezki, ki jih je izdal Jnštitut Marxa in Engelsa pod vodstvom Rjaza-nova, so bili vzeti iz prometa, a ne samo v Sovjetski zvezi, temveč tudi v nekaterih bibliotekah in knjigarnah izven Sovjetske Rusije, Samo neznatni del kopij ni padel v roke stalinski policiji. Namesto popolne izdaje, kakršno je imel v načrtu Rjazanov, je Inštitut Marxa in Engelsa pričel izdajati »Zbrana dela«, v katerih so bili odstranjeni vsi tisti teksti, ki niso ustrezali režimu in ki so bili v nasprotju s stalinsko politiko. Kajti čimbolj so stalinski historiograli skušali prikazati rusko preteklost kot progresivno in civilizatorsko, tem bolj škodljivi so bili Mar-xovi in Engelsovi komentarji o ruski politiki za režim in politiko, ki je tako spominjala na metode in cilje tradicionalne ekspanzionistične zunanje politike carizma. Manj znane tekste o carizmu preprosto niso objavili, ali pa so jih pridržali samo za ozek krog bralcev. Tako so na primer popolnoma izostala Markova »Odkritja o diplomatski zgodovini 18. stoletja«, serija člankov, ki jih je Marx objavil v letul856/57 v Londonu in ki vsebujejo važen prispevek k politični zgodovini Rusije; podobno je bilo z Engelsovim delom »Zunanja politika ruskega carizma«, ki ga je ta objavil v »Neue Zeit«; tako je bilo tudi z drugimi njegovimi spisi. Toda ne samo, da vseh tekstov niso objavili, marveč so posamezne članke objavljali v izvlečkih, citirali izolirane odlomke in ustvarjali vtis, kot bi Marx potrjeval tok sodobne ruske zgodovine. Tako so ga spremenili v človeka. ki ceni in spoštuje prav tiste osebnosti in metode v ruski zgodovini, ki jih je Marx tako prežimo obsodil. Marxova in Engelsova literarna zapuščina je doživela tako največjo tragedijo prav v tisti deželi, ki se je proglašala za edinega dediča njunega dela. Nedavno je bilo v sovjetskem tisku objavljeno, da pripravlja Inštitut Marxa, Engelsa in Lenina drugo izdajo Marxovih in Engelsovih del. Iz objave v sovjetskem tisku ni nikjer razvidno, da bi bili kakor koli pripravljeni realizirati idejo o popolni izdaji Marxovih in Engelsovih del, kakor si je to zamislil Rjazanov leta 1920. Nova izdaja bo naslednik Zbranih del, ki so izšla pod Stalinovim režimom, čeprav bo verjetno njih vsebina nekoliko drugačna. V izjavah o tej izdaji je poudarjeno, da bodo vključeni tudi nekateri še ne objavljeni Marxovi spisi in članki. Vendar pa poudarjajo, da je velik del spisov obeh avtorjev zanimiv samo za sorazmerno majhen krog ljudi, ki se specialno ukvarjajo z marksizmom. Ta dela seveda ne bodo prišla v celotno izdajo, pač pa obljubljajo, da bodo ta dela objavljena posebej. Kakšni bodo kriteriji pri tem izboru, kaj je za specialiste in kaj je za navadne ljudi, iz objav ni razvidno. Velika naloga, ki si jo je zastavil Rjazanov, tako še vedno čaka na ljudi, ki bodo imeli pogum in znanje, da bi jo izvršili. (Razgledi« od 19. 111. 1955) m ■■■•* ■ w Dr. Aleš Bebler, dosedanji namestnik jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje /adeve je bil pred dnevi i- menovan za veleposlanika v Franciji. Imenovanje tako visokega predstavnika vlade v Franciji se spravlja v zvezo z bližnjim obiskom Francije predsednika republike maršala Tita na povabilo predsednika republike Cotvja. Težave češkega gospodarstva Za CSR, ki je izrazito industrijska dežela, je hudo sprejeti pojasnilo, da je nedostatek mehanizacije vzrok zaostajanja v kmetijstvu »Novi kurs« je na Češkem v drugi polovici 1953, označevala, kakor na primer na Madžarskem, zlasti odpi'ta in ostra kritika dotedanje politike, predvsem pa gospodarske politike. V septembrski vladni izjavi se je sicer ugotovilo, da obstajajo »velike neskladnosti v razvoju po.amti-rdh industrtjsui.. punt«« m da so nekatere naloge v težki industriji »previsoko 2>ostuo-Ijene«.. Zaostajanje poljedelske proizvodnje so zlasti naglasili in označili za oviro enakomernega razvoja narodnega gospodarstva« in vzrok za »stalno tezuve v prcut'rJis. Od tedaj so podvzeli številne ukrepe. Med temi je vsekakor najpomembnejše znižanje obsega investicij za 16,1 | PRIMER KARDINALA l PEDRA SEGURE Y SAENZ Zakaj je Vatikan proti svojemu kardinalu Odnosi med Vatikanom in Španijo ter vpliv ZDA - Papež bi hotel spraviti kardinala v neki samostan - Vmes pa je tudi vzpostavljanje monarhije v Španiji Vatikan je vznemirjen zaradi primera kardinala Segure. A tudi Španija ni ravnodušna, ker je Segura seviljski nadškof. Primer zadeva tudi ZDA. Odnos Španije do ZDA je izzval ta »primer Seguraa, ki zadeva tudi vatikansko-ameri ške odnose. Seviljski kardinal Segura je človek posebne vrste. On ima burno preteklost. Sedaj je star 75 let; s 36 letom je postal skof. Segura je bil človek Alfonza XIII. Kot duhovnik in škof je zaslovel zaradi svoje strogosti. Ce se za nekega duhovnika more reči, da je črn. to pristoji Seguri, ki mu je vzor zloglasni inkvizitor Torquemada. Najprej je bil škof v Valladolidu, nato v Burgosu, potem pa postane nadškof Toleda in kardinal z naslovom primasa Španije. Ko s.) leta 1931 Španijo proglasili za republiko, Seguri to seveda ni bilo všeč, tudi zato, ker je moral zapustiti deželo kot zakrknjen monarhist in fanatičen nasprotnik republike. Odšel je v Vatikan in tam ostal nekaj let, dokler se ni z zmago Franca končala državljanska vojna. Toda niti Franco ni bil navdušen za Seguro, ki je hotel biti nad vsemi, in tudi nad Francom. Vatikan pa ljubi tudi Franca in zato se je znašel v neprijetnem položaju med Seguro in Francom. Zato je Vatikan pristal na Francovo zahtevo, da se Segura ne vrne na mesto nadškofa v Toledu, da izgubi položaj primasa Spani.ie in da se mu da Sevilla, kar je zanj pomenilo «diminutio capitis«. Od takrat datira sovraštvo, ki ga Segura goji do Franca, ostal pa je tudi njegov spor z Vatikanom. Dejansko je Segura znan protidemokrat in nasprotnik republike, postal še antifrankist, kljub temu, da je za časa državljanske vojne pozival iz Vatikana Spance naj se bore do smrti »proti ' rdečim«. Vatikan le trpi kardinala nadškofa v Toledu, da ne bi ujezil Franca, ki ga je papež, kakor je znano, proglasil za anajdraijega sina cerkve» in ga odlikoval z redom Kristusa zaradi njegovih velikih zaslug za cerkev. In kako gleda kardinal Segura na Franca in na Vatikan ie razvidno tudi iz tega, kar se je zgodilo leta 1952, ko je bil v Barceloni evharistični kongres, na katerega je papež poslal svojega legata, vatikanskega kardinala Tede-schinija. Z razliko od vseh ostalih španskih kardinalov in škofov, se Segura takrat ni hotel oddaljiti iz Seville, samo da se ne bi moral pokloniti Francu in papeževemu legatu. Da bi Seguro čimbolj paraliziral. je papež 27, oktobra 1954 izdal bulo, s katero je kardinalu Seguri postavil nadškofa koadjutorja. Ta je bivši škof Vittorie, Bueno y Mon- boi ' ■ »HA&e.tL. Segura, Franco, papež in Dulles real. V buli je rečeno. da ima ta mladi prelat nasledstveno pravico na stolico, snašega dragega sina Pedra kardinala Segure y Saenzn in da se mu že sedaj dodelijo vse pravice rezidenčnega škofa. Z drugimi besedami; Seguro so vrgli med staro železo. Hkrati mu je ob tej priliki papež namignil, da naj se čim-prej umakne v kakšen samostan. Toda to se ni zgodilo. Segura je bil besen, in je izjavljal. da ta papeževa bula nima zanj prave vrednosti tudi zato, ker nima originalnega podpisa Pija XII. On, da se ne da, op dokazuje ob vsaki priliki, da je «še tu», in ignorira na vse mogoče načine mladega nadškofa Buena. Nedavno, v februarju, je Segura izzval pravo senzacijo Papež je poslal v Sevillo na svečan obisk svojega nuncija msgr. Antoniuttija, da bi ustoličil koadjutorja Buena. V načrtu je bilo, da bo papeški nuncij ob tej priliki povzdignil mladega nadškofa, ki bi ga bil moral sprejeti. Samo ona dva bi bila morala nastopiti v katedrali. Kadar pa sta v spremstvu stotine duhovnikov ta dva stopila v katedralo, je tam, v najbolj svečanem ornatu, na svojem tro-nu sedel stari Segura. Nastala je zmešnjava. Najhuje pa je bilo to, da je stari Segura, po končanih ceremonijah pred oltarjem, potisnil »mladega* v stran in imel govor, ki je izzval nov preplah. Govoril je o tem kar je v najnovejšem času glavni motiv njegovih napadov na Franca in na — Vatikan. Španiji grozi protestantizem. Papež Pij XII, pravi Segura. ni povsem informiran in se ne zaveda kaj se dogaja v Španiji. Proti tej nevarnosti sp ne stori nič. Španija ni več trdnjava katoliške vere. Celo v katoliški Andaluziji so v poslednjem času odprli sedem protestantskih cerkva. Treba je začeti križarsko vojno proti protestantizmu, ki se naglo uvaja v Španiji, na pritisk Američanov, katerim je Franco moral dati jamstva, da bo dovolil širjenje protestantizma, da ne bo oviral pastorjev, ki prihajajo iz Amerike. Pri tem je Segura namignil tudi na nekatere primere. Pred dvema letoma so katoliški mladinci zazgali neko pro-testansko kapelo. Segura protestira, da so ti mladeniči še vedno v zaporu, a oni so tam zato. ker se je Franco udinjal Američanom. Ko je to izgovoril, je Segura, dvigni! roko in blagoslovil vernike v cerkvi in poudaril, da je on še vedno kardinal, ki ga je imenoval papež in da ima pravico do tega. Tako sta bila podeljena dva blagoslova, in verniki niso vedeli kateri je pravi! Ko pa je Segura demonstrativno zapustil katedra- lo, papeškega nuncija in mladega nadškofa, so mu priredili manifestacije in so se čuli vzkliki: sZivel španski Mindszenthy’.» Tistega dne zvečer ie papeški nuncij pozval vse seviljske duhovnike in jim govoril. V govoru je polemiziral z idejami in izjavami kardinala Segure. Žalitev, ki jo je Segura zagrešil proti nunciju Antoniuttiju. je bila dejansko žalitev pija XII. samega. Prvp dni t. m. je frankistič-ne oblasti vznemiril tiskan pamflet, naperjen proti Francu. V tem pamfletu se obsoja režim v splošnem, posebno pa je v njem govora v podrejanju Španije Ameriki v škodo katoliške vere in v korist nevarnega protestantizma. Policija je izvršila mnogo aretacij. Aretirana je bila tudi grofica Ybarra, lastnica, neke katoliške tiskarne, v kateri se navadno tiskajo stvari za nadškofijo, in nekatere osebe, ki so ta pamflet razširjale. Nekatere ljudi so aretirali samo zato, ker so znani kot Segu-rovi pristaši. Pamflet je napisal kardinal Segura sam. Ker policija ni hotela izpustiti zaprtih, je Segura šel do preiskovalnega sodnika in izjavil, da je pamflet sestavil on, pa naj aretirajo njega — če se upajo! Aretirance so izpustili, Segure pa policija ne bo aretirala. Vse to zelo razburja Vatikan. Jasno je, da tudi Franco zahteva od Vatikana naj-energičnejše ukrepe proti Seguri, ker je škandal zavzel velik obseg. Tudi pred Američani je Franco v nerodnem položaju. 4. marca so Reuter in druge agencije prinesle iz Vatikana neke vesti glede Segure. Vatikan naj bi sklenil poslati Seguro v samostan. V svojem komentarju iz Vatikana pravi Reuter; nOdkar je bil v oktobru 1953 dosežen konkordat med Vatikanom in frank/stično vlado, spremljajo v Vatikanu s posebnim zanimanjem dogodke v Španiji. Obnovitev odonsov med Španijo in ZDA in drugimi zahodnimi deželami, kakor tudi previden razvoj k ponovni vzpostavitvi monarhije v Španiji, se v vatikanskih diplomatskih krogih ugodno ocenjuješ. Vest o interniranju Segure pa ima naslednji jezuitski prizvok: itMsgr. Raphael Alvarez Lara, kad iški škof je z veliko obzirnostjo obvestil njegovo eminenco kardinala Seguro, da se sveta stolica ne bi prot i-vila, če bi seviljski nadškof izrazil željo, da se umakne s svojega mesta in da stopi v neki samostan v Burgosu ali nekje drugje». Primer je zelo zanimiv in zato se te dni o njem mnogo piše v vsem svetovnem tisku. Zanimiv pa ni le za to, ker gre za upornega kardinala, ki se ne podreja niti Francu niti Vatikanu; ta primer odkriva neki politični kompleks in določene metode, določeno prakso Vatikana v mednarodni politiki, v tem primeru konkretno do Španije. Iz tega se vidi v kakšnem odnosu je do Franca Vatikan, in obratno; nadalje se vidi kakšne kompromise more sklepati in sklepa Vatikan, kadar gre za koristi, ki jih on s svojega stališča smatra za «višje». Kardinala Segure ne bi odstranili, če Franco ne bi bil za Vatikan to kar dejansko je. Na ljubo takega nasilnega diktatorja, papež žrtvuje kardinala, ki je celo po katoliški liniji «bolj papeški kot papež«. Toda Segura ne ljubi Frai.ca, in to je bistveno. Segura, nadalje, nasprotuje vplivu ZDA v Španiji, tudi če tega ne dela iz neke načelnosti, iz razlogov, ki bi bili v zvezi s špansko neodvisnostjo, ampak mu je osnovni razlog borba proti protestantizmu V tem primeru pa tof^iaf Vatikan ni' važno. papež je tf.rancu svetoval, da nai bo v tem pogledu širokosrčen. Papež noče provocirati ZDA zaradi ameriških pozicij v Španiji. Ce ne bi bilo tega, bi bil papež, povsem naravno, na strani kardinala Segure. odst. kakor tudi zmanjšanje »tempa v razvoju strojne proizvodni e«, povečanje investicij v poljedelstvu, odobritev posojil za enotne poljedelske zadruge in individualna go-sDodarstva, določeno zmanjšanje odkupnih obvez in zvišanje odkupnih cen. V namenu, dr se zboljša življenjska raven je predvidena tudi po večana gradnja stanovanjskih hiš. Hkra’ti s takimi gospodarskimi ukrepi, se govori tudi o »škodljivosti pretirane centralizacije«. in o borbi »proti kakršnemu koli nasilju«. Sslad-no s tem so v maju lanskega leta izvedli, prvič po vojni, volitve v krajevne organe oblasti in izdali nove zakonske predpise o njihovem poslovanju, s katerimi so ljudski odbori dobili nekaj več kompetenc, v glavnem upravnega značaja. Ti odbori prav tako ne spadajo več v pristojnost ministrstva za notranje zadeve in so vezani neposredno na vlado. Proti koncu leta, 28. novembra, so bile volitve v ljudsko skupščino CSR in slovaški svet narodov. V nove zakone -— v ustavni zakon o volitvah za ljudsko skupščino CSR in slovaški svet narodov, v zakon o volitvah v ljudsko skupščino, zlasti v zakon o poslovniku skupščine — so vnesli določene spremembe na liniji dejanja večjih pravic najvišjemu predstavniškemu telesu. Vlada, ki je bila sestavljena po volitvah, je sestavljena v glavnem.; iz istih osebnosti, kot njena predhodnica (le da so nekateri resorji drugače porazdeljeni), je v svoji izjavi le ponovila stališča iz septemberske deklaracije iz leta 1953 in z desetega kongresa KPC. ki se je vršil junija lanskega leta. Ponovno se poudarja potreba po povečanju poljedelske proizvodnje in proizvodnje blaga široke potrošnje, medtem ko se kritizirajo nekateri ukrepi administrativnega načina v vodstvu, zlasti pa »pritisk« pri organiziranju enotnih poljedelskih zadrug. Ni mogoče zanikati, da so vsi ti ukrepi prinesli tudi sadove. Življenjska raven se je do neke mere zvišala, prav tako tudi realne mezde. Na tržišče doteka večja količina blaga. boljšega sortimenta. Toda ker je šlo za ukrepe, ki niso posegli mnogo v bistvo sistema , in,, niso doprinesli mnogo k temu, da se reši ključno vprašanje — vprašanje materialne zainteresiranosti proizvajalcev — so izostali Pretekli teden je obiskal Rim bivši laburistični angleški zunanji minister Morrison, ki je bil gost podpredsednika vlade Saragata, obiskal pa Je tudi predsednika Maria Scelbo. pričakovani rezultati. T« »« najbolje vidi iz. poročila statističnega urada o izvršitvi načrta za prejšnje leto. Kljub temu da je bila glavna naloga in smisel podvzetih ukrepov v tem, da se odpravijo neskladnosti v češkoslovaškem gospodarstvu, so te neskladnosti ostale, zlasti med poljedelstvom in industrijo. Nekega posebnega napredka niso dosegli niti v odpravljanju neskladnosti med industrijo in energetsko bazo, niti se ni znatneje izboljšalo stanje gle-d" surovin. Načrti za izkoriščanje železne in manganove rude niso bili izvršeni v celoti, kar je povzročilo, da niso bili doseženi načrti tudi v črni metalurgiji in proizvodnji strojev. Gradnja stanovanj je, tudi kljub določenemu napredku, daleč zaostala izza tega, kar ge je predvidevalo. Namesto 40.000 stanovanj in 10.000 stanovanjskih zgradb, so dovršili samo 28.000 stanovanj. Vprašanja produktivnosti dela, delovne discipline, odpadkov v proizvodnji in izkoriščanje rezerv so ostala še nadalje odprta. Skratka: češkoslovaško gospodarstvo je stopilo v novo leto obremenjeno s starimi . problemi in težavami. To pa ni vse kar v CSR označuje prve mesece letošnjega leta. Poleg vseh naporov, da se doseže povečanje poljedelske proizvodnje, je ta še vedno najbolj pereč problem češkoslovaškega gospodarstva. izključno temu vprašanju je bil v začetku febr. t l. posvečen plenum CK KPC, na katerem je glavni referat imel predsednik vlade Viljem Široki. Rekel je, da poljedelska proizvodnja »stalno zaostaja«, povzroča na vseh sektorjih narodnega gospodarstva znatne težkoče in da ima zelo neugodne posledice za celotno gospodarstvo. Podčrtal je da se »intenziteta poljedelske proizvodnje v bistuu giba na predvojni ravni«. Široki je dejal, da je tako stanje posledica slabega dela ministrstva za poljedelstvo in neizkoriščanja mehanizacije, in omenil med drugim, da je v oktobru lanskega leta »ko je bilo potrebno, da dela vsak stroj, delalo svega le 71,S odst. traktorjev, a v nekaterih krajih komaj 13,3 odst,«. Nadaljnji vzroki so po njegovem tudi v tem, da se ni izvršil načrt obnove obmejnih krajev, načrti mobilizacije delovne sile za poljedelstvo, pomanjkljivo delo nekaterih zadrug in poljedelsko—upravnega aparata, kakor tudi nezadostna materialna zainteresiranost. V istem duhu je potekal tudi drugi kongres zadrugar-jev, ki se je vršil teden dni po plenumu. Na kongresu se je ugotovilo, da povzročajo pomanjkljivosti v razvoju »nekaterin zadrug« nedosledno izvajanje »načela o prosto-voljnosti«, pomanjkanje jamstev glede »ekonomskht osnov za razvoj zadružne proizvodnje«, ker je »delovna morala nizka«, ker »imajo zadružniki nepravilen odnos do zadružne imovine« in ker »ne prihaja do izraza kolektivno vodstvo«. Toda na plenumu in na kongresu zadrugarjev so s* dotaknili tudi vprašanja industrije, in to na drugačen način, kakor se je to delalo zadnji dve leti. Široki j« poudaril, da »težka industrija ostaja še naprej baza za razvoj celotnega narodnega gospodarstva, s tem pa tudi poljedelstva«. »Močan razvoj posameznih panog težke industrije — je rekel Široki — ostaja še nadalje temeljna predpostavka za razvoj poljedelstva«. Glavni referent na kongresu zadrugarjev, minister za poljedelstvo Marko Šmidi, je dal naslednje pojasnilo; »V CSR je dograjena močna težka industrija, ki predstavlja jamstvo za neodvisnost dežele in osnovo za vsestranski razvoj ostalih pa- (Nadaljevanje na 4. strani) N kN “bse 3e Vztra-ia' m topmJ ie sku- ,a e'no za-pnp,avit’ No i' vso Mkus’ zbrati v ]J*n v ZaPuščin0 Xov° 'lte- Po r °vietski R]e >1 rto-Navuev°lu h??131 neka) k ,Jeanov je >1 £ ;NutkN pLpravljena 'veV > Nh. b=dati v3azan.ov name“_ 7' del, kllr,!h Vehkih 'itNN Zai*l Vse ? 17 >vN sp?: z«odovinsfAozo,ske' dNlh h ' Bruei" H , po-»K« ' °bsegal N v ap‘taia 8al novo iz. na osnovi Montanellijeve laži o K. Marcu Indco Mnntanelli: ,,Mio marito Carlo Marx' V kiosku, ki usak dan hodim mimo njega, si tu in tam nabavi m kako ilustrirano revijo ali inozemski časopis. Toda tu prodajajo tudi knjige, različne knjige domačih in tulih avtorjev, med lemi naletiš na dela, ki so dobra, nekatera telo zelo dobra. Opazujem nekakšno napravo cilindrične oblike, vrtečo se okrog svoje osi počasi in enakomerno, bržkone gnana od c-l ektnčnega toka, na njej so na posebnih podstavkih razstavljene knjige, ki predstavljajo zadnjo novost. Oni dan sem se tu zadržal in gledal v knjige, ki so se z vrtenjem valja enakomerno pojavi jale in spet zginjale izpred oči. Razmišljal sem. katero naj kupim. Tri so bile, ki so mi zbujale poželenje, toda cene so visoke, previsoke, da hi se človek z lahkoto odločil. I n je «Metello» Vasea Pratolinija. «Hna mandata d i morc» Igna-zta Bi Ione, »Starec in morje» Krnesta Hemingwaya. Imena so porok za kvaliteto. Za knjigo Vasca Pratolinija sem čul da je presenetljivo dobra, na dostojni literarni višini, skrbno pripravljena, polna stilnih in vsebinskih novosti, prežeta s človeško toplino. Za ostali dve so priporočila odveč. Bilo,ie in Hemingu>ay sla veterana v svetovnem leposlovju in tu zavzemata mesto, ki jima pripada. Odločil sem se naglo, brez odvečnega razmišljanja, in kupil vse tri. Tako je najbolje, c c si hočeš počasi napolniti knjižnico Vrednost knjige pa se s'tem poveča, ker jo zaradi storjene žrtve mnogo bolj ce-niš lent sicer. Preden sem odšel, m t je padla v oči še drobna knjižica to zaradi slike, ki je krasila prednjo stran omota, s katerim je bila ovita. B,la jr to MarXOVa slika. Marx v Črnem starinskem suknjiču s svojim širokim prostornim ce- lom, brki so črni, košata brada in lasje pa neke čudne meseno rdeče barve, kakršno le poredkoma srečaš. Vse dotlej kaj takega na Markso-tiih slikah še nisem opazil, prejkone pa se je slika, kakor sem ugotovil kasneje, ko sem knjigo prečital, morala skladati z vsebino, da bi bil u-činek popolnejši. Kupil sem tudi to knjigo in denarja, ki sem ga zanjo izdal, mi je danes žal. Knjiga ima naslon «11 mio marito Carlo Marx» («Moj mož Karl Marx), avtor Indro Montanclli. * kakšni zvezi. Potem mi je nenadoma padlo v glavo, da gre. za moža. ki ga danes prištevajo meil na, boljša peresa s prvih strani neke-ga velikega italijanskega dnev- nika, kar je mojo radovednost še povečalo. Kaj je neki v suoji knjižici napisal o Marxu, kakšen je. njegov odnos do moža, katerega osebnost in delo sta ie čez stoletja predmet najbolj žolčnih in zagrizenih napadov po eni strani, po drugi pa ju smatrajo za znanilca nove e-pohe v zgodovinskem razvoju, kaj se more skrivali zg tako čudnim naslovom kot je «Moj mož Karl Marx» itd., vse to me je navedlo, da sem se knjižice takoj lotil in jo v najkrajšem času prečitgl. Ce naj govorim resnico, m; je še danes, kot marsikomu, prekleto malo jasno, kako se je mogoče na osnovi docela povprečnih intelektualnih kapacitet s tolikšno lahkoto povzpeti do priznanj in odgovornosti, kol jih je na pr. dosegel Indro Mnntanelli. Zakaj dejansko je slovitost njegovega imena v najbolj absurdnem nasprotju i njegovo povpreč- nostjo. Navzlic temu je danes v Italiji ovenčan z visokim in »neoporečnim človesom enega najbolj prodornih, duhovitih, prepričljivih komentatorjev, in-lerpretatorjev političnega dogajanja v Italiji ter izven nje. Rekli bi, da je to uganka, toda ni, razvozlaš jo, čim si pripravljen upoštevati nekatere splošne osnovne značilnosti družbenega stanja, v katerem se morejo podobni fenomeni izražati, in pa pogoje, ki lastniškemu razredu narekujejo potrebo vzdrževanja cele armade umskih delavcev, teoretikov, ideologov, večjega, srednjega, manjšega formata, vseh vrst, ki so za kos kruha in šc nekaj privilegijev pripravljeni angažirati se v proizvodnji vseh vrst laži ter iluzij, potrebnih temu razredu za njegovo ohranitev in obstoj. In tako je bil tudi lndro Monta-tielli za svoje ne vedno najbolj prepričljive laži — upoštevajmo pri tem, da je celo najbolj duhovito in učinkovito izrečena laž ob zaključni sodbi vendarle proizvod samo povprečnega, manjvrednega duha — na odgovarjajoč način ntigrajen z materialnim i in moralnimi dobrinami, ki mu po «znslngah» pripadajo. Tako gre to razumeti, in tudi Mon-Innelli to tako razume. Njegov pamflet «Moj mož Karl Marx», napisan z vulgarnim in prozornim namenom, da se omadežujeta ime in delo moža, kateremu on sam ne seže do gležnjev, je prava greznica, navadna intelektualna pornografija in primer, ki ga moremo uvrstiti samo v najbolj odvratno bulvarsko beletristiko najslabše vrste. Tu se je tu knez med časnikarji pokazal, kakršen v resnici je. Dokazal je, da si ne upa ua-pasti Marxa z močjo svojega znanja, z argumenti, ker teh nima, in tako ostaja brezuspešen ves njegov trud, da bi o Marxu dokazal to. kar je — i’f se v čigavo korist — o njem napisal. Toda v tem primeru j« Montanelli kakor Tersites in Marx kakor Odisej. Strupena natolcevanja ahajskega čvekača, pravi Homer v svoji pesnitvi, niso mogla zatemniti ter zmanjšati slave in veličine itnškegn junaka Nizkotne Montanellijeve laži velikega utemeljitelja znanstvenega socializma ne morejo zadeti, njegovo mesto v zgodovini je tako visoko, da ga tudi strelice takšnih nasprotnikov. ki je i> primeri z njimi lndro Mnntanelli kot pritlikavec, niso mogle doseči, Ostane jia madež izrečenih laži in poi r ’, janja zgodovinskih resnic uu Indiu Monta-nelliju. 1 i In še to: takih, ki bodo z gnusom odklonili način in metode, ki jih je za dosego svojega namena uporabil v svojem pamfletu je, upamo, v Italiji še kaj, v nasprotnem primeru lahko besedi kultura in poštenje enostavno črtamo iz vseh slovarjev, ker ni potrebno, da eksistirala več. * * * Da bi polemizirali z Mon-tanellijem? Toda o čem naj polemiziramo! O tem, če drži ali ne drži to, da je bil Mari', kakor trdi on, navaden sa-modopadljiv umazanec, smrdeč od nesnage, brezobziren odvraten moralni materialist, nevednež in patološki tip, ki je bil njegov osnovni gon sovražiti vsakogar, ki se mu je zoperstavljal, zavaljen sebič-než, rasist z občutkom rasne manjvrednosti, antisemit zaradi ljubezni do svoje arijske aristokratske žene itd. itd? Ali morda o tem, če drži ali ne drži, da je Marx bil najpopolnejša «tabula rasa» v ji ogledu poznavanju ekonomije, da je od Ricardu prečital reci in piši petdeset strani, od Smitha samo kazalo, da mu je pisanje «Kapitala» bilo samo pretveza, s pomočjo katere je lahko izsiljeval od Engelsa denar itd. itd.? Torej o vsem lem naj bi polemizirali, kar je baje v zvezi s svojim možem Karlom Mariom iznesla njegova žena Jenny voh West-pha len, kar je zatem lndro Montanelli zbral, skrbno napisal in še bolj skrbno podpisal s svojim častivrednim imenom? Res, to bi lahko storili, toda, ali bi to ne bilo popolnoma in. do konca nepotrebno ter nekoristno delo? Mnenja smo, da je to odveč, mnenja smo tudi, da tej »pisari ji» Montanellija ne gre prisojati prevelike važnosti, nihče—pa. meten, ki bi hotel o Marxu kaj vedeti, se ne bo opiral na podatke iz tako dvomljivih virov. Kdo je Marx, kaj je napravil, kakšne vrednosti je pustil za sabo itd., vse podatke o tem lahko najdemo v katerem si bodi leksikonu katerekoli dežele in to na osnovi objektivnejših Rlriterijev, dasi so jih v večini primerov sestavljali ljudje, ki jim Marx in njegovo delo tudi nista bila posebno prt srcu. Ostali pa so pošteni, niso dovolili, da bi se ponižali na raven umazanih kvantačev, kakor je to storil Montanelli. Jmeli so čut za odgovornost in smisel za osebno in profesionalno čast. Naravnost neznosno, nepojm-• d’ m - i m si MEDNARODNA KOŠARKARSKA TEKMA V TRSTU FRANCOZI DAROVI Za Podporno društvo je darovalo osebje Kmečke banke '.000 lir. Najlepša hvala ! DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Alba-nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43, MLADI TATOVI SO VČERAJ PREJELI ZASLUŽENO KAZEN Pojasnjene številne tatvine izvršene lani in letos v Gorici Pogojno kazen sta prejela Tronkar (2 leti, 2 meseca in 2U dni zapora ter 18.000 lir globe) in Brescia (10 mesecev/ in 10 dni zapora ter 11.000 lir globe) - Gorian 3 leta in 4 mesece zapora ter 26.000 lir globe PROTI ITALIJANOM v soboto zvečer v Športni palači Košarkarska, reprezentanca Francije, ki je bila pred dvema letoma prav v Trstu, bo v scboto ponovno nastopila proti italijanskim košarkarjem. V obeh moštvih so še nekateri stari znanci, to se pravi košarkarji, ki so se že tedaj srečali, mnogi pa se bodo v soboto prvič pogledali iz oči v oči. Italijanski košarkarji so že dlje časa v Trstu, kjer trenirajo pod vodstvom strokovnjakov in Američana McGregorja, ki je v nedeljo še »mimogrede skočil« v Pariz, da pogleda kako igrajo Francozi, ki so v nedeljo imeli v gosteh Bolgare. Nedeljski mednarodni rezultati: Pariz: Francija - Bolgarija 6’:54 (28:23) (moški); Bolga-tija - Francija 63:35, Francija-Švica 51:43. Francija burg 62:52. Francija ska 67:47. Velik uspeh panameriških iger Nadaljevanje s 3. str ari Panameriške igre so zaznamovale letos izreden uspeh bodisi po velikem obisku bodisi po sijajnih rezultatih. V lahki atletiki sta bila zrušena dva svetovna rekorda, v troskoku in v teku na 400 m; na 400 m ni tekel bolje od svetovnega rekorda samo zmagova-j lec Jones, temveč tudi drugo-I plasirani Lea. Tudi 16 rekordov panameriških igre je bilo , popravljenih. Levji delež uspe-I ha je seveda pripadel atletom : ZDA. ki so si v lahki atletiki j osvojili 16 zmag (od 22), Ar-I gentinci 3, Čile, Brazilija in Guatemala pa po eno. Navajamo še nekatere re-■ zultate: LAHKA ATLETIKA I 400 m - Finale: 1. Jones (ZDA) 45”4 (nov svetovni rekord); 2. Lea (ZDA) 45”6; 3. I Mashburn (ZDA) 46”3; 4. Ri-I vera (Portoriko) 48"2; 5. Spencer (Jamaika) 48”2. 1500 m - Finale: 1. Miranda (Argentina) 3'53”2 (nov pana-i roeriški iek.); 2. Santee (ZDA) Luksem- ' 3 53 ”2: :i- Dwyer (ZDA) 3’55”8. Holand-j Maraton: 1. Flores (Guate-j mala) 2.59’2”. rrancozi, ki bodo v soboto i Deseteroboj: 1. Johnson zvečer igrali v Trstu, so proti (ZDA) 6994 t.; 2. B. Richards Bolgarom nastopili v sledeči (ZDA) 6866 t. postavi: Francija: Haudegand (2), Sturla, Monclar (9), Bal-tzer, Perniceni (8), Rey (4), Antoine (3), Grange (11). Des-semme. Bertorelle, Vacheresse (14), Beugnot (10). Goriško javnost, predvsem pa trgovce, lastnike garaž, mehaničnih delavnic in kinematografov je proti koncu lanskega leta in v začetku letošnjega leta pričelo vznemirjati naraščajoče število drznih tatvin, ki jih je zapovrstjo izvedla dobro organizirana tolpa. Časopisna kronika je od časa do časa beležila ta roparska dejanja. Danes je zmanjkalo nekomu motorno kolo, naslednji dan sveče za avtomobilski motor, tretji dan je prijavila sodišču drzno tatvino lastnica mehanične delavnice pred škofijo; potem so se tatovi naenkrat pojavili v kino dvorani «Corso», od koder so odnesli nekaj denarja in zlatnine. Policija je dolgo časa dobivala od raznih oškodovancev prijave tatvin; mobilizirala je vse svoje oddelke, da bi izsledila drzne tatove. Toda dolgo časa ji sreča ni bila naklonjena; končno... Lastnik kinematografa Cor-so Gaier Vittorio je 23. januarja letos sporočil goriški kvesturi, da so neznanci s svedrom vdrli v blagajno, od koder so odnesli 44.150 lir, dva zlata prstana, zlato verižico in 20 cigaret. Tatvino je prva opazila snažilka, ki je ugotovila, da je nekdo vdrl v predal s silo. O tem je obvestila lastnika, ki je poklical policijo. Njeni izvedenci so vlom skrbno pregledali in prišli do zaključka, da je bila ključavnica poškodovana s svedrom. Pričela je poizvedovati v neposredni bližini «Corsa», in sicer pri mehaniku Giuseppu Milnesiju. Ugotovila je, da je v tej mehanični delavnici zaposlen tudi neki 18-letni Tronkar, o katerem je policija izvedela, da ima mehanični sveder. Nadalje je od Milnesija iz- vedela, da se po tatvini Tronkar dva dni ni vrnil na delo, Izvedela je tudi nekatere podrobnosti iz Tronkarjevega zasebnega življenja, kot n. pr. to, da se je pogosto družil z nekim 19-lelnim Laurom Go-rianom iz Ul. Levada ter 22-letnim Marcellom Brescio iz Ul. Del Tronco. Tudi starši teh treh fantov so izjavili, da jih že nekaj dni ni domov in so oblastem izrazili svojo zaskrbljenost. oklevanja priznala storjena To je bilo za policijo dovolj, da jim je prišla na sled. Mobilizirala je vse svoje sile ter poslala obvestila obmejnim organom. Akcija ni bila zaman. 29. januarja letos so bili vsi trije za zapahi: Tronkarja in Goriana so aretirali v bližini avstrijske meje, ki sta jo hotela prekoračiti z namenom, da bi se vpisala v tujsko legijo; Brescio pa so aretirali v Gorici Včeraj so se vsi trije zagovarjali pred okrožnim sodiščem, ki je sestavilo proti njim 14 točk obsegajočo obsežno obtožnico, ki je slano spričevalo mladih izprijencev, ki morda sami niso toliko krivi za storjena dejanja, kot so delno za to krive tudi razmere,. saj je bil Gorian n. pr. brezposeln elektromehantk. Kriminalna pot mlade trojice se je začela s tatvino motocikla Josipa Makuca v neki goriški ulici 1. junija 1954. leta. Ker jim je dejanje povsem uspelo (kasneje so motocikel razrdli in posamezne dele raz-, prodali), so po krajšem presledku' v novembru obiskali Zoro Spazzapan in ji iz stanovanja odnesli 3 steklenice likerja in nekaj cigaret. Iz skladišča Izidorja Princija so v novembru ponoči odnesli daljnogled, neko vrečo, 200 lir, motorček električnega briv- | skega aparata in še marsikaj I drugega. Pietru Piccinu so prav tako ponoči odnesli 40 sveč za avtomobilski motor. Specializirali so se tudi v tatvinah bencinskih nakazil proste cone; ukradli so jih Renatu Bignolinu iz njegove garaže, dalje so odnesli več patentov za vožnjo avtomobilov ter bencinska nakazila za 60 litrov neznanim avtomobilistom proti koncu lanskega leta. Za 70 litrov bencina'so odnesli nakazila iz nekega avtomobila okoli božiča v Drevoredu XX. septembra itd. Pri nekaterih tatvinah sta sodelovala samo Tronkar in Gorian, pri drugih pa se jima je pridružil še Brescia, ki je na primer pomagal prinesti na Tronkarjev in Gorianov dom dele razstavljenega Makučevega motocikla. Mlada trojica je včeraj stopila pred sodnike, kjer je brez kazniva dejanja. Sodniki so Tronkarja obsodili na 2 leti, 2 meseca in 20 dni zapora ter 18,000 lir globe, Brescio pa na 10 mesecev in 10 dni zapora ter 11.000 lir globe. Oba sta bila pogojno kaznovana in izpuščena na svobodo, Goria-nu pa so prisodili 3 leta in 4 mesece zapora ter 26.000 lir globe. Vsi skupaj morajo plačati sodne stroške. Dogodek je povzročil v goriški javnosti precej komentarjev. Mnogo se govori, da bi morali starši bolj paziti na svoje otroke in jih vzgajati, ne pa jih prepustiti same sebi Za mlade protagoniste včerajšnjega procesa še ni vse zamujeno; kazen naj sprejmejo kot resno opozorilo, da je zakon neizprosen do tistih, ki ga ne upoštevajo, obenem pa naj se zavedajo, da je za življenje v družbi potrebno spoštovati lastnino bližnjega. Pomladanski planinski pohod SPDT Slovensko planinsko društvo v Trstu pripravlja 27. t. m. svoj pomladanski planinski pohod za preizkušnjo in poživitev sil po zimski dremavici. Proga ne bo ravno lahka, okrog naše »tržaške Švice«: iz Glinščice, od Klunovega mlina na Mali Kras k Comi-cijevi piramidi, od tu v Bo-tač in skozi Jezero v Bazovico ter rez Ključ in Boršt v Glinščico. Tekma bo po ekipah treh članov oz. dveh članov in ene članice, in sicer s polno planinsko opremo, t. j. z gorskimi čevlji gojzencami (gumijasti ple-zalniki oz. na pol gorski čevlji niso dovoljeni), ter z obteženim nahrbtnikom 6 kg. Le članice ter mladinci do 16 let so nahrbtnika oproščeni. Najboljše ekipe bodo odlikovane Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. Prijave ekip in posameznikov na društvenem sedežu v Ul. Machiavelli 13/1, vsak dan do vključno petka 25. t. m. od 19. do 20. ure. PLAVANJE Moški: 200 m prsno: 1. Dominguez (Argentina) 2’46”9 (nov pana-meriški rek.): 2. Sanguilly (Kuba) 2’47”3; 3. Ocampo (Mehika) 2’50”7. 1500 m: 1. McLane (ZDA) 20’04”0; 2. Keramer (Argentina) 20’09”9. Mešana štafeta 400 m: 1. "DA (Frank Mckinney. Fred Maguire, Leonide Barčke, Clarke Seholes) 4’21”1; 2. Argentina 4f33’'4; 3 Mehika 4’35 ’5. Ženske: 200 m prosto (finale): 1. Lee V/arner (ZDA) 2’32”5; 2. Gon-zalias (Argentina) 2’32”9; 3. Aranda (Mehika) 2'33"6; 4. Cray (ZDA) 2'33"7. 180 m hrbtno - ženske (pred-teki): L: 1. Gill (ZDA) 1T7”6 (boljše od panameriškega rek.) ZDA — Mehika 73:35 Čile.— Kanada 42:33 NOGOMET Argentina — Venezuela 6:1 Hol. Gvajana — Mehika 3:2 Hol. Antili — Venezuela 3:1 Prvenstvo si je osvojila Argentina. TENIS Semifinale: Larsen (ZDA) — Ayala (Čile) 6:1, 2:6, 6:3, 6:2; Morea (Arg.) — Moylan (ZDA) 6:2, 8:6, 6:4. Finale: Larsen — Morea 4:6, 9:7, 6:4. 6:2. Ženske — finale: Reyes (Mehika) — Ramirez (Mehika) 8:6, 2:6. 6:3. MEHIKA, 22. — V poluradni klasifikaciji po narodnostih na panameriških igrah, v kateri so v vodstvu ZDA, si je Argentina že skoraj zagotovila drugo mesto. Od Mehike jo loči precej točk, še drugih točk pa si bo gotovo nabrala v zad- njih štirih dneh. Argentinci so si že zagotovili uspeh in prvo mesto v nogometu in skoraj gotovo tudi v košarki in vaterpolu. Po današnjih tekmah je klasifikacija taka: ZDA 803.5 točke; Argentina 392.5; Mehika 254; čile 133; Brazilija 96.5; Venezuela 94; Kuba 55, Kanada in Fortoriko 28; Urugvaj 27; Holandski Antili 22; Jamaika 19; Kolumbija 17; Parama in Guatemala 15; Tri-nidad 4.5; Paragvaj 4; Salvador 4; Kostarika, Bahamas, Haiti in San Domingo so brez točke. * * # Na lahkoatletski prireditvi v Vanzaghellu sta v soboto nastopila tudi Taddia in Conso-lini. Prvi je vrgel kladivo 55.40, drugi pa disk 54.20 m. Za začetek sezone sta oba rezultata dobra. sahovske vesti Prvenstveni turnir SZ najborbenejši po vojni Na 22. turnirju za šahovsko prvenstvo SZ je sodelovalo 9 velemojstrov, 6 mednarodnih mojstrov in 5 mojstrov (pri tem pa je treba pripomniti, da ni bilo Bronsteina in še neka- Ivkov zaostal v ospredju Najdorf Turnir v Mar del Plati se , je pomaknil že močno v drugo terih velemojstrov ter mnogih polovico. Jugoslovanska ude-znanih mojstrov). Med udele- leženca Ivkov in Gligorič sta ženci je bil nosilec naslova I zaostala. Do petega kola je bil svetovnega prvaka Rotvinik, ^ jvk0v neporažen (igral je proti j i i. lahkim nasprotnikom), v še- dvojica najbolj resnih preten dentov za ta naslov (Smislov in Keres) in štirje, ki se bodo udeležili medconskega turnirja za svetovno prvenstvo (Geller, Petrosjan, Uivicki in Spaski). Dva udeleženca sta postala mednarodna mojstra že samo s tem. da sta si priborila Dravico udeležbe na med-conskem turnirju. Zato se lahko brez pretiravanja reče, da bi danes bilo težko organizirati mednarodni turnir take stem kolu je doživel prvi poraz, nato je z Gligoričem remiziral. kar je še vedno uspeh, toda remiziral je tudi s slabim Idigorasom, ki je postal pravi strah obeh Jugoslovanov; od svojih 2.5 točk po IX. kolu je poldrugo točko iztrgal Jugoslovanoma: premagal je Gli-goriča in remiziral z Ivkovom. Ne vemo, kakšen je bi' položaj v prekinjeni partiji med Ivkovom in Szabom; težko si je misliti, da je upati kaj več . . kot na remi. V tem času pa je | navadnega, neresnega diletan- II.: 1. Fisher (Kanada) 1T6”8 | tUL"1.T«'ie tndi treba da I ušel Naldorf. ki je bil po de- »“• pa za človeka novinar „ Poudariti je tudi treDa. aa | ‘ ja m publicista, katerega be- (nov panameriski rek.); 2. b- se v povojnem času težko j vetem kolu vsaj ob Szabovi (sedfl vselej ^ bit? teht_ ra«el pomembnejši turnir, ki . 1'rekmjeni partij prvi. ludi na jn upoštevanja vredna. bi'ga karakterizirala tolikšna |Panno se 5e Pomaknil precej 5:4 borbenost kot letošnji turnir | naPrai, medtem ko je Gligoric 'za prvenstvo SZ. Čez polovico mocno zaostal. Tolaži se lahko ! moči brez vsaj polovice ude- 2. Lee O Connor (ZDA) 118 ; je2enCPV tega prvenstvenega 3. Barber (Kan.) 1T9”. i MONTANELLIJEVE LAZI O KARLU MARXU Ijivo in gnusno je, kako je M. svojo opolzko fantazijo podtaknil Jenny Westphalen, Marxovi ženi, kako ji je položil v usta in samo veze umazane klevete, kako ste jo ponižali na stopnjo manjvrednega bitja nič manj kot je to nameraval storiti z Marxom, vse z namenom, da bi njegove laži postale sprejemljivejše. Toda Italija ni Pata gonija in njene ljudi ne gre kot tamkajšnje divjake, z lahkoto prepričevati, kako da sta pekel in hudič materialno res■ nična in obstoječa-Glede odnosa Jenny West-phalen do njenega moža Karla Marxa, enega največjih duhov moderne zgodovine, pa je znano, da je to bil odnos etično. moralno, razumsko visoko razvite ter ljubeče žene do človeka, ki je to ljubezen in naklonjenost tudi r najvišji meri zaslužil. Malokdo si je doslej, kot Montanelli, drznil prikazovati ta odnos kako drugače. Na /pristnejše tovarištvo in medsebojno spoštovanje sta diužila Marxa in njegovo ženo res čas njunega zakonskega življenja, ki je potekalo v najpopolnejši harmoniji. Jenng \Vestphalen je spremljala svojega moža skozi vsa leta emigracije. bila njegova sotrud-ni ca, svetovalka, mu stala v najtežjih dneh ob strani, vzgajala svoje otroke v spoštovanju do očeta in v ljubezni do resnice ter pravice, ki se je zanje boril, in kadar jima je skopo odmerjeni čas dovoljeval, sta skupno s svojimi otroki z največjim užitkom prebirala Shakespearove in Goethejeve stihe, se posvečala literaturi in ostalim panogam umetnosti, ki sta jih visoko cenila in ljubila. Lik obeh, tako Marxa kot njegove žene, ostane v zgodovini takšen, kakršnega sta si zaslužila, psovke, žaljivke, potvorbe ne kega Indra Montanellija ga ne morejo prizadeti. Vemo, komu so namenjene takele razbrzdane knjižice, toda dvomimo, da bi mogle pri italijanskih delovnih ljudeh imeti kaik u-speh. Sebi pa je lndro Montanelli, s tem, da je pristal na tako umazano raboto, napravil nadvse slabo uslugo ker se je prejkone v očeh svojih lastnih političnih somišljenikov, ki imajo nekaj smisla za mero, okus in poštenje, kvalificiral za čisto TEŽAVE ČEŠKEGA GOSPODARSTVA nog gospodarstva, in s 1301 di poljedelstva.« . ^ Postavlja se vprašanje gre tu za ponovno uve ljanje kurza forsiranju ke industrije po zgledu šj sicer z manjšo ostrino k® v Madžarski. Za sedaj le mogoče dati popolno1"3 . čen odgovor. Za CSR> že davno izrazita industrij intenzivnim P je težko sprejo da dežela z delstvom, pojasnilo, je nedostatel mehanizacije vzrok za0S'Jj. nja v poljedelstvu, to P3 bolj, ker je samo lanskef!3 ta češkoslovaško polj ,«( dobilo 8.000 traktorjev, » bran, 1.200 različnih nov. 5.800 sejalnic, 675 «*. nic, 375 kultivatorjev Hkrati pa je treba dostIj da je CSR. ko se je začela intenzivna kolek'1 cija vasi, imela en traktor^ ■0 < darska struktura CSR v ®”.. gem razlikovala in se se likuje od strukture ^ vzhodno-evropskih dezei, ^ imajo, kakor je to Pr'B1*rtj Bolgarsko, izrazito 3®r.seJi značaj, v katerih ni P ^ razvita industrija, a k' s0 j, gate na surovinah, ki 1', ^ 200 hektarov zemlje, me' ko je SZ razpolagala t. traktorjem na 4 000 ha ze' Jasno je torej, da se je CSR ko Je pred vojno, ■•»» - mi njena industrijska Pr0'zV,° .a, seda« Za"! dvakrat manjša od v dobršnem delu uvažala. di tega je malo upanja. -v CSR mogoče vskia težke 11 Mann (ZDA) IT8”. VATERPOLO j Argentina — ZDA 'Brazilija — Mehika j Mehika — Hol. Antili Brazilija — ZDA ZDA — Mehika Argentina — Hol. Antili KOŠARKA Moški: Brazilija — Argentina ZDA — Kuba Zenske: Erazilija — Kanada d. /. 7:1 4:2 11:2 10:0 61:57 84:56 58:43 * - is v n * HMI 7:3 J vseh partij se je končalo z zmago in manjši del neodločeno (99:91). Do tega pa ni prišlo zgolj zaradi igralcev z dna lestvice. Od 55 partij, ki so jih medsebojno odigrali zmagovalci (igralci s čez 50 odstotkov točk), je število remijev samo za 1 večje od števila odločenih iger (28:27). Junak turnirja je bil Geller. Ne samo zaradi tega, ker je bil od začetka do konca kandidat za osvojitev prvega mesta. Od 19 partij jih je 10 odločil v svojo korist, 5 izgubil in samo 4 remiziral. Tako je postavil redek rekord. Težko hi se v zgodovini šaha našel primer, da igralec s 5 porazi deli prvo in drugo mesto. To je bila bolj posledica izredne borbenosti kot Gellerjevega napadalnega stila, kot je 15 remijev ;n 4 zmage velemojstra Petro-sjana, edinega neporaženega na turnirju, bolj rezultat njegovega izrazito pozicijskega rlila kot nezadostne borbenosti. Za svetovnega prvaka Botvi-nika pravijo strokovnjaki, da bi se prej lahko reklo, da je igral odlično kot pa da je raz A BOB RICHARDS veliki atlet ZDA, ki je zmagal na panameriških igrah v skoku s polico (4.50) in dosegel drugo mesto v deseteroboju (6866 točk). s tem, (če je v tem tolažba), da so za njim še Pachman in Pilnik. Rezultati: — » VII. kolo: Ivkov - Gligorič remi. Szabo - Pachman remi. Rosseto - Idigoras 1:0, Naj-aorf - Bauza 1:0, Flores - Wex-!er 0:1, Toran - Dodero remi, Panno - Letelier prekinjeno, Pilnik - De Grief prekinjeno. VIII. kolo: Najdorf - Dodero 10, Panno - Wexler 1:0, Gligorič - Flores 1:0, Pachman -De Grief 1:0, Letelier - Toran iemi, Idigoras - Ivkov remi, Bauza - Pilnik remi, Szabo -Rosseto remi. Prekinjena partija iz sedmega kola Panno - Letelier se je končala z zmago Pannoja. IX. kolo: Gligorič je v 20. potezi remiziral z Argentincem Pannom, Ivkov pa je prekinil partijo z Madžarom Szabom. V ostalih partijah so bili doseženi tile rezultati: Najdorf Letelier 1:0, Rosseto Pachman 1:0, Pilnik - Dodero 1:0. Bauza - De Grief 1:0, Toran -Wexler remi, Flores - Idigoras remi. Prekinjene partije iz prejš- TELOVADBA Uspeh Jugoslovanov ’ v Švici V Švici sta v nedeljo gostovali moška in ženska B telovadna reprezentanca Jugoslavije. Ekipi sta se pomerili z odgovarjajočimi vrstami švicarske delavske športne organizacije SATUS. Ženske ki so tekmovale v Luzernu, so zmagal^ s 183.50 : 176.25 točke. Najboljša posameznica je bila Švicarka Bucher, druga pa Jugoslovanka Mukič. Moški Vrsti sta nastopili v Graenchenu in tudi tu so slavili zmago Jugo-sovani z rezultatom 331.65 : 329.90. Med posamezniki je bil najboljši Jugoslovan Jurjevič pred Švicarjem Wolfom in Jugoslovanom Furlanom. bilo ponovno forsiranje ,t dustrije z odpravo kriticnne. stanja v poljedelstvu i" -skladnosti v celotnem 8°3 darstvu. . - vsaj P" jeH govori in piše — sr da se rešitev išče v tem Ti poskusi vsekakor "e , u' kater vlogo odnosi med SZ in Toda spregledati ne s* -j niti splošnega mednaro“ položaja, predvsem nad'ali . ga razvoja odnosov v -hi je povezan z nefs vprašanjem. Odgovorni ureflnl* STANISLAV RENKO u Tiska Tiskarski zavod ZTT ’ — ^ ------------------------ KUHO SkedeJ predvaja danes 23. t-z začetkom ob 1®- film v barvah 'Velik hancerL Čajkovski: Šesta sim*' ja (tretji del); Valček (balet); jev: Romeo in (balet); Glinka: Susanin; Glazunov: monda (balet); Bor°° Princ Igor. očaral ter dostavljajo, da je j njih kol so se končale takole: j v posameznih fazah igre poka- j Najdorf - De Grief remi, Pil- | zal svojo veliko moč. Na nje- nik - De Grief remi, Bauza gov skromnejši uspeh je treba gledati ne kot na njegov ne- uspeh temveč kot uspeh tistih, ki z njim dele mesto. Navedli smo že. da je Petrosjan dejal: «Verjemite mi, da je prijetno biti v isti skupini z Botvini-kom«. Toran 0:1. Vrstni red po devetem kolu: Najdorf 7; Szabo 6.5 (1)’ Panno 6.5; Ivkov 6 (1); Rosseto 6; Gligorič 5.5; Pachman 5; To-ran, Wexler 4.5; Pilnik, Flores 4; Letelier, Dodero, Bauza, Idigoras 2.5; De Grief 1.5. predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 18. uri film: »Otoški uporniki' Igralci : JOHNNY WEISSMUF.LLER (Jim iz džungle) Ura in ANGELA STE VE^S jzkus, X na otoku Dangor — prvi atomski po"-"' be-džungli — laže je boriti se proti zveri kakor Pr° lim nasprotnikom. Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR AVLJIC IN ČAROVNIJE OQ.= Tretje poglavje« PRAZNIKI, IGRE, STAROŽITNOSTI V istem letniku «Novic» berem v dopisu «Iz Trsta« z oznako: 3. dec. D. S- naslednjo zanimivo poročilo o bataljonu: «Naj vam naznanim veslico, ki jo je 19. dne p- m. na god naše presvitle cesarice Elizabete (ki je darovala bataljonu in njegovi zastavi lep trak z napisom svojega imena) obhajal naš bataljon strelcev, kateri je sestavljen iz mladeničev tržaške okolice, v narodni obleki. Vsako leto imajo v tarčo navadne strelske vaje. Na dan godu naše presvitle cesarce pa so bila deljena darila med strelce, ki so se v teh vajah najbolj obnesli. Iz 6 čet (kompanij), iz katerih je bataljon sestavljen, je bilo zbranih 30 mož najboljših v tem. Lepo je ailo videti, kako je mladost, s častnimi znamenji pridnosti (t. j. odlikovanji) na prsih odrinila iz mesta ob 7. uri, spremljena od častnikov in pa bande (godbe), ktera je izvrstno igrala. Danes smo slišali od nje prvikrat pesem «Naprej» Vsi vkup smo se podali v Ivanovo predmestje (t J. k Svetemu Ivanu), pol ure od Trsta k sv. maši... Po maši smo se podali v gojzdlč, ki mu pravijo «Ferdlnandeo» (t. J. v bošket). Tukaj je bil prostor okinčan z mnogobrojnimi zastavami. Začelo se je streljanje ob prihodu Njih eksc. žl. Kartum-a, c. kr. višega vojaškega poveljnika v Trstu, kteri se je tudi streljanja udeležil, pa lepih Srebrnjakov boljšim strelcem daroval. Po končanem streljanji smo bili povabljeni k obedu; razdeljeni smo bili tako, da častniki so v mali dvorani, naddesetniki, vodji in prostaki pa nasproti v včliki dvorani pri mizah sedeli. Prav bratovsko smo se imeli. £daj pa vstane gosp. poveljnik bataljona žj. Mauronetr in napije Njih veličanstvu Francu Jo-^ žefu in cesarici Elizabeti, in zagrmeli so po dvorani slavokliei, da se je vse treslo. Potem sta naddesetnlka Martelanc in Gustinsic vneto govorila nekoliko besed po slovensko. 2a njima pa vstane naddesetnik Nabergoj iz Proseka in povzame besedo takole: «Bratje! Tudi v tem letu smo dobro končali strelske vaje, in danes, ko je konec naših vojaških vaj, so nam napravili poveljnik žl. Mauroner veselo praznovanje. Vsi vi tukaj zbrani, in dosti druzih, ki jih ni pričujočih, ste pokazali, da' ste jako pridni in da prav dobro znate rabiti puške. Znabiiti, da pride dan, ko boste morali pokazati skušnje svoje pridnosti, skušnje svoje vrednosti, skušnje svoje zvestobe... — da boste znali braniti zastavo in pokazati, da ste vredni posestniki zastave... ako zapoje vojna tromba, da se vstopimo kakor močna trdnjava proti sovražniku, ki bi morebiti hotel stopiti na obrežje morja na suho, in hraniti mesto tržaško...« Itd. Itd. Mislim, da »žlahtnemu« Mauronerju, komandantu oko-ličanskega bataljona, takrat še v sanjah ni prišlo na n.iscl, da si bosta komaj čez desetletje gledala na volitvah iz oči v oči s tem zgovornim Prosečanom, tedaj še njegovim nad-desetnikom Nabergojem in da ga bo ta mladi mož, pozneje V Ul* * cClJ oKOličanskih Slovencev, pri volitvah pokopal. »Contra Nabergoj — Mauroner!« Zanimive so še druge okclnosti v tem dopisu. Godba okoli-čanskega bataljona je takrat prvlc spričo visokih državnih oblastnikov zaigrala koračnico «Naprej!» in člani bataljona, oiicJirji, podocficirji in prostaki, so se imeli med seboj «po bra- k > ' J ■ tovsko» ter je mladi naddesetnik s Proseka. Ivan oslovil vse navzoče z «Bratje!». Na .beri0 26. c«)»; Sam postanek okoličamskega bataljona je zavit v. njo temo. Simon Rutar, ki v svoji znameniti studii1 svoje mesto Trst...« po pravici očita Godini Vrdelskemu vinsko nezanesljivost, prisoja ustanovitev bataljona u K, Tereziji. *) Godina Vrdelski, ki najprej prisoja bataU® sem že omenil, življejnsko dobo 65 let, pozneje v knjigi («Opis in zgodovina Trsta..«), ki bi jo jaz «zgodoviniske patriotične fantazmagorije«, podaljša sko dobo še za kakir sto let (str. 374) ter se yod crl „ opravičuje: »Ako se je na 103. strani opomnilo, da je bil t® pravi ponos Tersta in njegove okolice samo za 65 ‘j/ se taksna opomba le na to, da se Je isti bataljon redno poravnal, in da ste bile sicer tudi njegove dve s{{ 9 dne meseca junija omenjenega leta v cerkvi sv. J ,{CvaJ vesno posvečeni; a pravi začetek si je vendar irnel ’ ,m» pred 1020 leti, kakor se Je reklo tu zgoraj«. <> 0fl Kako je prišel Godina do te fantastične trditve -Dri»,f