Štev. 279 TRST, sobota 8. oktobra 1910 Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN Ml *k Mdeljfth Ib praznikih rt 5., ik p«Md»ljklli rt 9. zjvtraj. PtUBlise It«T. M prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tob&karn&h ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov* ičini, Dornbergu itd. ZMtarele S ter. po 5 nvč. (10 stot.). 0«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolon«. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za ogla.se v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-aaanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .hkUnosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. a=a== Plačljivo In utoZIJivo v Trstu. GPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. F tdmoili j€ moč I NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto a« K, pol leta 12 K, 3 mesece G K; na na- ročbe brea doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■utialM na n.i.ljik« lsluj« „EDZVOSTZ" atai*: mm ••U leto Kron 5*20, sa pel lata Kron 2-60. Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- van a pisma ta ne sprejemajo in rokopisi se ne vrafiajo Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) ladsjateli in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica - Giorgio Galatti štev. 18. - Pottno-hranllnRnl račun It 841 652. TELEFON It 11-57. Politično društvo , EDINOST" iSHfftS* Jf^ JE-* sklicuje javni shod JUTRI, dne 9. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludne t |M dvorani Narod, doma v Trstu. z dnevnim redom : Ljudsko štetje. Z ozirom na neizmerno važnost tega tisa, ki se ima izvršiti do konca tega leta, vabi odbor političnega društva „Edinost" na čim večo udeležbo. Odbor pol. društva „Edinost"* Vsi člani N. D. 0. so uljudno vabljeni, da se udeležijo III. REDNEGA OBČNEGA ZBORA, ki se bo vršil danes 8. t. m. ob 8. uri zvečer v gledališčni dvorani „Narodnega doma". Revolucija v Portugalu. Dogodki v Lizboni. DUNAJ 7. Listi poročajo iz Madrida : Zadnja poročila iz Lizbone pravijo, da je padle v boju 200 oseb. Zelo mnogo oseb je bilo ranjenih. Ravnatelj lista „Portugal" se nahaja tudi med mrtvimi. Revolucijonarci se polastijo municije, imajo nad 6000 pušk, ki so si jih prilastili ob osvojitvi vojašnic. DUNAj 7. Listi poročajo iz Kolina: Lizbonski dopisnik „Kuln. Zeitung" poroča od 5. t. m. zvečer, da so po 24 urnem boju revolucijonarci zmagali. Izgube so na obeh straneh zelo velike. V mestu vlada vzoren red in izredno navdušenje. — Al-fonso Costa je izjavil dopisniku, da bo nova vlada skrbela za red in da čim prej vzpostavi zvezo z unanjim svetom. PARIZ 7. „Agence Havas" poroča iz Lizbone: Republikanci računajo, da zmaga republika po vsem Portugalskem. Minister za unanje stvari, ki je dospel semkaj, se - je izrazil zato, da se ohrani zveza z Angleško. Dosedanji ministerski predsednik Texeira de Fonza se nahaja med ranjenci. Zadel ga je košček krogle. Republikanci so več častnikov zaprli, med temi tudi bivšega ministra za notranje stvari v ministerstvu Franco, Ayeres Omellasa. — Vlada je prejela mnogo brzojavk in pisem, v katerih se odobrava nje postopanje, med temi od generala, ki zapoveduje utrjenemu šotoru pri Lizboni. Vojni minister si je ogledal vojaške straže. — Že tri dni ni dospela semkaj pisenska pošta. Kraljevska rodbina dospela v Gibraltar. PARIZ 7. „Ag. HavasM poroča iz Lizbone: Govori se, da je že odpotovala jahta „Amelia" s kraljem in obema ter vojvodo Oportskim. Vlada je ukrenila potrebne odredbe za varstvo kralja in kraljeve rodbine. Kraljica Marija Pija se baje poda v Italijo. GIBRALTAR 7. (Reuterjev biro). Portugalska jahta „Amelia" je s kraljico-materjo in infantom Alfonzom dospela pristanišče ob 11. uri po noči. LONDON 7. Kakor so „Reuterjevemu biro" poročali danes ob 1.25 iz Gibral-terja, se nahaja na jahti „Amelia" tudi kralj Manuel in kraljica vdova Marija Pija. LIZBONA 7. (Ag. Havas). Republikanski list „Capital" poroča, da se je vojvoda Oportski predvčeraj med 5. in 8. uro zjutraj ukrcal na jahto „Amelia", ki je odplula v Ericeiro. V istem času je kraljica Amelia z avtomobilom odšla iz Cintre v Mafro. Uro pozneje jej je sledila kraljica Marija Pia. Med bombardovanjem grada Necessidades v torek je kralj Manuel izšel iz palače skozi postranska vrata in se je podal v Cintro in potem v Mafro. Ob 10. uri dopoludne se je jahta „Amelia-, ki je bila pripravljena za beg, usidrala blizu Ericeire. Kraljeva rodbina se je v spremstvu 20 jezde- ▼ Ericeiro, kamor je dospela ob 3. uri popoludne. — Členi kraljevske rodbine so takoj z dvema gospodoma v civilu in dvema damama s prtljago} vred stopili v ribiške čolne, na katerih so se podali na jahto „Amelia". GIBRALTER 7 (Reuterjev biro). Danes zjutraj so vse angleške vojne ladije, nahajajoče se v pristanišču razvesile zastave, istotako tudi ameriški križar „Des Moines" in so izstrelili kraljev podrav na čast portugalski kraljevski rodbini. En častnik guvernerjevega štaba se je podal na portugalsko jahto, da pozdravi kralja Manuela. — Sodi se, da se kraljevska rodbina Izkrca. GIBRALTAR 7. Guverner se je s spremstvom podal predpol. na jahto ,Amelia-pozdravit kralja Manuela. MADRID 7. (Uradno). — Portugalska kraljevska rodbina, obstoječa iz kralja Manuela, kraljice Ainalije in Marije Pije ter infanta Alfonza, se je v Gibraltarju izkrcala z jahte, s katero je došla. Na jahti je razvita portugalska zastava. — Prebivalstvo je priredilo kraljevski rodbini prijateljski vsprejem. Francoski križar odplul v Lizbono. BREST 7. (po noči). Oklopni križar „Admiral Aube* je z vso naglico odplul v Lizbono. Poročilo o začetku revolucije. PARIZ 7. Semkaj dospeli monarhistični list „Diario Noticia" od 4. oktobra je o začetku revolucije priobčil kratko poročilo, v katerem se glasi: Ob 1 uri zjutraj. Slišati je streljanje linijskih ladij od strani Campo Lide. Vozovi vozijo še po ulicah, toda po ulicah se že gibljejo oddelki čet. — Ob 1.20 zjutraj. Slišati je mnogo strelov iz pušk. 18-pešpolk je izšel iz vojašnice pod poveljstvom pomorskih častnikov. Z ladij je čuti streljanje s topovi. — Ob 2 uri zjutraj. V kraljevi palači se nahaja en polk, ki je nastavil mitraljeze. — Oddelek municipalne garde je izšel iz vojašnice, da se namesti po ulicah. — Ob 3 uri zjutraj. Civilisti so se z avtomobilom podali tudi v arzenal kopnene armade, da ga zavzemajo s silo in Po kratkem boju jih je pregnala straža. — Ob 3.35 zjutraj. Govori se, da se je spuntalo moštvo oklop-njače „Sao Rafael". V varstvo portugalske banke so ukrenjene velike varnostne odredbe. — Ob 4.30 zjutraj. Ministerstvo se je sestalo na posvetovanje. S tem končuje poročilo. PARIZ 7. „Daily Chronicle" poroča iz Lizbone: Izbruh revolucije je presenetil celo odbor republikanske stranke. Velika večina prebivalstva se je vedla nepristransko in se je le v neznatnem številu udeležila bojev, ki so se bili izlasti med kraljevimi in ustaš-kimi četami. Kraljeve čete, sosebno municipalna garda, se je 30 ur borila vrlo hrabro, izlasti ker je bila v manjšini in jej je pomanjkanje navdušenja pri častniških vzelo nado v zmago. Mnogo častnikov je skrivaj simpatiziralo z republikanci, ki so se ko-nečno priključili veliki masi čet. Poročilo pravi dalje, da je bila tudi vlada popolnoma ponesrečena od izbruha revolucije. Ustaja 3. oktobra zvečer je bila izprva udušena. Uporniki so se nato podali v topničarsko vojašnico, nakar so se pričeli puntati topničarji. Ujeli in zaprli so svoje častnike, razdelili orožje med prebivalstvo in so po že napravljenem načrtu republikancev zavzeli gospodovalno stališče s štirimi poljskimi topovi. Tudi ostale čete so prešle k upornikom, preden je zamogla vlada dovršiti nastavljanje municipalne garde. Povelj-kraljicama nik Lizbonski in mnogo častnikov so se ob času izbruha revolucije nahajali v Čascaesu in kralj je na čast brazilijanskem predsecV niku maršalu Hermesu da Fonseca priredil banket. To je pomnožilo zmešnjavo in nesigurnost med kraljevimi četami. Med tem so se pomorski častniki izkr- tukajšnjej cali, so vzeli konje izvoščekov in so jahali skozi vrste kraljevih čet, da so prevzelj vodstvo ustaških čet, katerim so do tedaj poveljevali revolucijonarci. Streljanje je trajalo vso noč od ponedeljka na torek. Ob zori so se uporniki podali proti Necessidades, kjer so jih vsprejele strelne puške pešbrigade, tako da so morali bežati v najvećem neredu in mnogo jih je bilo tudi vjetih. Ob solčnem zahodu so pomorščaki razvili na pomorski vojašnici republikansko zastavo in razni oddelki so šli v boj proti posadki kraljeve palače. Istočasno so tri vojne ladije razvile republikanske zastave in so oddale pozdravne strele. Na topničarski šolski la-diji „Dom Fernando" se je unel hud boj, Id je končal s tem, da je bila začasno umaknjena zastava upornikov. Križarja „Sao Rafael" in „Adamastor", ki sta bila t rokah upornikov, sta se po- stavila pred admiralsko ladijo „Dom Carlos L" na katerem je bila Še kraljeva zastava, ki pa ni hotela streljati, križarja sta odplula zato v Alcantaro in pričela streljati na kraljevo palačo iz daljeve 1000 jardov. Drugi strel je odnesel kraljevo zastavo s palače, drugi streli so zgrešili svoj cilj. Kralj Manuel je opazoval obstreljevanje popolnoma mirno in ni hotel ostaviti palače vzlic prošnjam svoje okolice. Ko je slednjič vendar le odšel, se je smehljal in si prižgal cigareto. Beg je bil še poniževalneji vsled ultimatuma republikancev v torek zjutraj, ki je določil kralja rok do 4. ure pop., da se odpove prestolu. Republikanci so iskali kralja na brazi-ljanskem križarju „Sao Paolo", poveljnik pa jih ni pustil na ladijo. Križar „Adamastor" je potem bombardiral poslopje ministerstva vojne in mornarice, vsled česar je bilo ubitih več uradnikov, nekoliko municipalnih gardistov in mnogo gledalcev. Med temi so kralju zveste Čete privedle na trg Dom Pedro poljske topove. Dva strela sta udarila med moštvo križarja „San Paolo", ki se je takoj potem oddaljil. Nato je drugi močneji križar bombardiral čitadelo San Jorge. Čeprav ni bombardovanje imelo nobenega vspeha, je vendar posadka čita-dele snela kraljevo zastavo in razviva republikansko. Mej tem se je unel v mestnih ulicah hud topniški boj med kraljevimi in upornimi četami, pri čemer je bil močno poškodovan hotel v Aveni da Liberdad. Kraljeve čete so zmagovale. Nočno temo so porabile v to, da so še bolj utrdile svoje pozicije. Republiko priznala ljudstvo in armada. PARIZ 7. Ministerski predsednik portugalske vlade je v sredo popoludne tukajšnjemu listu „Daily Wail" brzojavil sledeče: Z veseljem zamorem poročati, da je bila danes proglašena republika in da jo je priznalo ljudstvo in armade. Odstavljena kraljevska rodbina je pobegnila. Vlada je ukrenila vse potrebno, da ščiti življenje kralja in njegove rodbine, ako se nahajajo na kaki inozemski Iadiji ali ako ostavijo Portugalsko po kopnem. Javni red vzdržujejo republikanske vojne sile in ljudstvo. Navdušenje je nepopisno. Mnogo častnikov kopnene armade se je priključilo republiki. Več pokrajinskih mest se je z navdušenjem izjavilo za nas. Obstanek republike je zagotovljen po želji vse dežele. Republika bo spoštovala vse narodne obveze Portugalske in bo srečna, ako moralno in gmotno utrdi dobre odnošaje z inozemskimi narodi in zvezo z Anglijo. V neki drugi brzojavki je ministerski predsednik sporočil, da se je guverner utrjenega šotora pri Lizboni in bivši vojni minister general Cedeira priključil republiki. PARIZ 7. „Ag. Havas" poroča iz Lizbone : Potem ko so členi nove vlade ko-nečno vzeli oblast v svoje roke, so se jim predstavili skoraj vsi uslužbenci. — Policija je bila razpuščena. Pri izbruhu revolucije so bile policijske postaje oplenjene. Širi se govorica, da je admiral Candido Reis, prov-zročitelj revolucije, izvršil samomor. Proglašenje republike se je izvršilo po vsej deželi brez vsacega odpora. V Oportu so vsprejeli proglašenje z velikim navdušenjem. PARIZ 7. „Ag. Havas" poroča iz Lizbone, da se je stranka disidentov razšla. Nje vodja Alpoin se je izjavil za republiko. Čete v pokrajinah se nadalje priključujejo republikancem. Municipalne garde so prešle k republikancem, vzlic temu so jih razorožili. Potrjuje se, da sta se kralj in njegova rodbina v Ericeiri vkrcala na jahto „Amelia" z namerom, da se odpeljejo na Angleško. LONDON 7. Kakor poroča Reuterjev biro, je bila v Funchalu na Madeiri razvita republikanska zastava, ne da bi prišlo do kakega incidenta. Severni kraji dežele proti republiki. PARIZ 7. „Ag. Havas" poroča iz Vigo: Tukaj so mnenja, da izbruhne mešč. vojna v severnih pokrajinah, kjer ima republika malo pristašev. Prometne zveze pretrgane. PARIZ 7. Od tukajšnjih listov na Portugalsko odposlani poročevalci brzojavljajo iz Španske obmejne postaje Fuentes de Onoro, da ni od 5. oktobra odšel več noben vlak v Lizbono. Železniški uslužbenci, ki so dne 5. oktobra ostavili Lizbono, pravijo, da je bila bivša vlada tega dne še na krmilu in da so poulični boji še trajali v noči na sredo. Portugalski lokalne oblastnije obmejnih krajev niso dobile od nove vlade Še nikakega obvestila. Iz okolnosti, da je brzojavna zveza še vedno pretergana, vi- dijo dokaz, da se monarhisti še vedno upirajo. __ BRZOJAVNE VESTI. Minister Lukacs v avdijenci pri cesarju. BUDIMPEŠTA 7. Ogr. biro poroča z Dunaja: Ogrski finančni minister je bil danes opoludne vsprejet od cesarja v privatni avdijenci. Finančni minister je cesarju obširno poročal o proračunski predlogi za leto 1911 in je izročil cesarju pismeno proračunsko predlogo. Avdijenca je trajala eno uro, nakar se je minister podal v ogrsko ministerstvo.^__ Itolnouelo nasllstoa Gresorčič-Palerleue strahovlade. Ko je Gregorčič-Pajerjeva večina v zadnjem zasedenju goriškega deželnega zbora razveljavila mandate slovenskih veleposestnikov, smo mislili, da je s tem dosegla rekord parlamentarnega nasilstva in da više ni možno več. Ali kruto smo se varali v tem svojem domnevanju. Orožarna Gregorčič-Pajerjevih nasilstev je pač neizčrpna, kajti nudi nam ob vsaki možni priliki nova nasilstva. Po verdiktu volilcev, slovenskega veleposestva, slovenskih mest in trgov in kraških kmečkih občin smo menili, da bosta Gregorčič-Pajer vendar enkrat respektirala jasno izraženo voljo naroda z odobrenjem izvršenih volitev. Namesto tega pa se je Gregorčiva strast še bolj razpalila. Kakor razvidno iz včerajšnjega poročila o zadnji seji goriškega deželnega zbora, sta Gregorčič in Pajer na tem, da se svojimi poslušnimi pristaši razveljavita vse mandate nasprotne jima slov. manjšine, oziroma sta en mandat (Gabršče-kov) že razveljavila. Glede slov. veleposestva se ponavlja stara igra. Iste pretveze — ker o razlogih niti govora ni — naj služijo sedaj, da se izvolitev slov. veleposestnikov zopet razveljavi. Kajti ni dvoma, da je odstop volilnih spisov verifikacijskemu odseku le predigra za pozneje razveljavljenje! Gospodje so hoteli le formalno malo lepše postopati, nego zadnjič, ko so kar naravnost in brez vsacih daljnih formalnosti volitev razveljavili. Sodeč po tem postopanju bi se mislilo, da je vprašanje drugih volitev, ki so bile zadnjič brez vsacih oporekanj potrjene, jasno, in to tem več, ker sta bila dr. Gregorin in Gabršček izvoljena s še večo večino, nego na prejšnjih volitvah. Ali tu se je zgodilo nekaj nečuvenega in gorostasnega. Ukljub konstataciji poročevalca, da je bila izvolitev d.ra Gregorina pravilno izvršena, je predlagal dr. Gregorčič v svoji politični strasti, da se tudi ta volitev izroči verifikacijskemu odseku, ki naj preiskuje, je-li dr. Gregorin vreden, da sedi v goriškem dež. zboru ?! Povod Gregorčičevi trditvi, da je dr. Gregorin nevreden te časti, je dal govor tega poslednjega na shodu v Dutovljah, kjer je z ostrimi besedami in s poznano drastično prispodobo žigosal postopanje Gregorčičeve stranke in nje popustljivost proti Italijanom na škodo slovenske večine v deželi, katera poslednja dobiva deželne, podpore v veliko manjši meri, nego Italijani, ki so manjšina v deželi! Ta opravičena kritika nasprotnih političnih strank naj bi bila torej — po dr. Gregorčičevih nazorih — tako žaljenje — institucije deželnega zbora, da bi se moralo d.ra Gregorina smatrati kakor nevrednega, da bi sedel v tej zbornici 1! Dr. Gregorin pa ni zlostavljal deželnega zbora kakor takega, ampak le obsojal stranke in njih posamične člane! To, da sta sedaj Gregorčič in Pajer v večini, jima še ne daje značaja sakro-sanktnosti. Po Gregorčičevi logiki bi istotako lahko rekli, da je bil on nevreden sedeti v deželnem zboru, ko je njegov organ — list „Gorica" — strastno in na najostudnejŠi način napadal neljube mu člane tedanje večine slovenskih poslancev 1! Ako bi se ta praksa uvedla povsodi, potem bi sploh vsaka večina smela uničevati mandate neljube jej manjšine. To pa je vendar proti vsakemu parlamentarnemu načelu in najhujši afront proti volilcem samim, ki so z izvolitvijo izjavili, da hočejo ravno takega poslanca za svojega zastopnika. Še bolj smešno je dr. Gregorčičevo dokazovanje se slučajem bivšega Gregori-novega protikandidata Josipa BabiČa. Dr. Gregorin da je zakrivil naravnost kažnjiv čin nedopustnega vplivanja na izid izvolitve s tem, da je tik pred volitvijo v odprtem pismu, naslovljenem na imenovanega proti- Stran II »EDINOST« št. 219 V Trstu, dne S. oktobra 1910 kandidata, istega pozival, naj pojasni, je-li res — kakor mu je bilo pismeno poročeno — izrekel nevarna žuganja, češ, da ga je dr. Gregorin uničil in da mu dela še dandanes neugodnosti, radi česar, da ima on, Babič, vedno revolver se sabo ter da Gregorina ustreli, kjer-koli ga sreča, naj si bo po dnevu ali po noči!! V istem odprtem pismu je izjavil dr. Gregorin, da nastopi proti Babiču kazensko pot, ako stvari ne pojasni. Na to je Babič naslednji dan poslal pojasnilo listu „Edinost", ki je je tudi lojalno nemudoma priobčilo. V tem pojasnilu je Josip Babič izjavil, da ni res, kar se mu predbaciva in da je to le domišljija njegovih nasprotnikov. S tem je bila afera z Babičem končana in le brezmejna politična strast Gregorčičeva more videti v tem kak kažnjen čin, ali pa dejanje, ki bi delalo d.ra Gregorina nevrednega sedeti v deželnem zboru. Na višek parlamentarnega nasilstva pa se je dr. Gregorčič povspel, ko je pred-i lagal, da se volitev Gabrščeka naravnost" razveljavi, ne da bi jo odstopili verifikacij-skemu odseku. Svoj predlog je Gregorčič motiviral istotako s trditvijo, da Gabršček ni vreden sedeti v goriškem deželnem zboru, in to s strastjo, ki je izvirala iz večletnega skrajnega sovražtva proti Gabrščeku. Tudi če bi bil kdo legitimiran za tak nastop — pa bi bila ravno od d.ra Gregorčiča zahtevala najnavadneji takt in umestaa korektnost, da se ne izpostavlja s takim nastopom proti osebi, ki jo notorično sovraži iz dna svojega srca !! Pa tudi ko bi bilo kaj resnice na tem, kar trdi dr. Gregorčič o poslancih d.ru Gregorinu in Gabrščeku, še vedno nima o njiju „vrednosti" soditi nobena večina in nobena zbornica, marveč jedino le njiju volilci. A ti so že na manifestanten način izrekli svojo sodbo, izvolivši ju vnovič svojima zastopnikoma. To sodbo bi respektirala tudi Gregorčič-Pajer, ako bi ne bila ravno . . . Gregorčič-Pajer! Tudi ta je svojim prejšnjim samovlast-nostim in nasiljem pridružil novo najhujše, ko je predlog posl. Gabrščeka za prehod na dnevni red preko predloga za povišanje dež. prispevka za italijansko šolo v Gorici odklonil. Taki predlogi morajo imeti vendar prednost pred vsemi drugimi, ker, ako so vsprejeti, eliminirajo vso druge. Pajer pa je s cinizmom samovlastnika izjavil, da je Gabrščekov predlog nedopusten in ga ni hotel dati na glasovanje. To je predsednik, ki gazi brez vsacega obzira vse parlamentarne principe in običaje. A temu atentatu na deželno ustavo je dobrohotno in pritrjevalno azistirala tudi Gregorčičeva stranka, mesto da bi bila nastopila za Gabrščekov predlog, zavedajoč se, da to vendar ne gre, da bi mi dovoljevali velike prispevke Italijanom za njihove trgovske Šole, ko oni nočejo dati goriškim mestnim Slovencem niti ene ljudske šole! Zadnja beseda veljaj naši vladi! Glasno izjavljamo, da nobena vlada, ki ne spoštuje zakone, ne bi se obotavljala niti en dan, da ne bi neusmiljeno razgnala zbornico, v kateri so se dogodila taka nečuvena nasilja in take vnebovpijoče nezakonitosti !! In vlada naj slednjič pomisli, do kakih posledic in komplikacij bi moglo priti, če bi — videči, da se sme tako nekažnjeno po- lila ali večina se plaši novih borb. Dosedanja borba jih je oslabila, oplašila, in postali so malodušni. Pri vsem tem se nadejamo, da se najde elementov, ki stopijo v odločno borbo proti novi khuenovščini, ker narod ne pozabi tako hitro svojih idealov. „Veleizdajalca" učitelj Petroviča, ki mu je bila vnovič odvzeta svoboda, so ga zopet izpustili na svobodo. S ponovno aretacijo Petroviča je hotel ban Tomašič zastrašiti samostalne Srbe. Virovitiškemu volilnemu okraju se je pridružil biškupečki, ki ima tudi pet kandidatur. Iz volilnega okraja brložkega so oblasti izgnale nekega pravnika, pristaša srbske samostalne stranke, zato, ker je agi-tiral zoper Tomašića. Ako vlada misli voditi volitve po tem Khuenovem zistemu, se utegne motiti v svojih računih. Ali je to morda tisti Tomašičev „patrijotizem" ? !! Konec petrolejskoga boja. — C. — Svoj čas smo v članku „Monopol petroleja" opozorili čitatelje na ekonomski boj med avstrijskimi petrolejskimi rafinerijami in amerikanskim „Vacuum Oil Company". Avstrijskim rafinerijam je pretila velika nevarnost od konkurence ameriškega petrolejskega trusta. Avstrijska vlada je bila že odločila uvesti predhodne odredbe proti „Vacuum Oil Compay", katere odredbe bi bile pozneje v temelj za uvedenje petrolejskega monopola. Nadejali smo se že, da nas vlada za leto dnij osreči s petrolejskim monopolom. Motili smo se: avstrijska vlada je v tem vprašanju kapitulirala! Umaknila je vse svoje planirane odredbe, umaknila svoje administrativne odredbe, ki jih je bila izdala proti ameriškim rafinarijam. Nekateri menijo, da je ta kapitulacija avstrijske vlade v zvezi z diplomatično intervencijo, ki je sledila znanim odredbam naše vlade proti ameriškemu trustu „Vacum Oil company. „Drugi pa menijo, da je hotela avstrijska vlada s tem popustljivim postopanjem sondirati teren glede najetja novega ogrskega posojila. Bilo eno ali drugo — na vsak način se je pokazala slabost avstrijske vlade nasproti ameriškemu trustu. Če je naša vlada umaknila svoje odredbe vsled diplomatične intervencije, potem bi bilo to znak „ moči ameriške diplomacije nad avstrijsko. Če pa je to delovanje izhajalo naravnost iz trusta „Vacuum Oil companya, je pa trust deloval na druge svoje kapitalistične zaveznike, da so onemogočili ogrsko posojilo v Parizu — in je to bi bil znak moči trusta. Še več: to je dokaz moči ameriških trustov sploh na evropskem kontinentu ! To dejstvo je velike važnosti v narod-no-gospodarskem in socijalnem pogledu. Pravi nam, da so ameriški trusti razpleli svoje mreže tudi na evropskem kontinentu in da bodo tudi pri nas važen faktor v narodno-gospodarskem in socijalnem pogledu. Kaj pomenja to, umeje vsakdo, ki je preči-tal le par knjig iz narodnega gospodarstva. Umeje, da v tem slučaju nastane nevarnost za ves mali obrt in malo industrijo, ki pri nas itak že samo životarita. „Trusts" gredo za tem, da centralizirajo poedine industrijalne panoge v eno roko in pod eno upravo, ki ima skrbeti le za čim veči dobiček. A to doseza, če uničuje vso konkurenco. Konsumenti, osobito delavci, dobe po stopati — večine drugih deželnih zastopov razširjanju „trusta" v naših krajih nov križ začele posnemati Pajer-Gregorčiča ! ! j na svoj hrbet, itak že preobloženi z raznimi - ! bremeni. Hrvatska kriza. Delovanje oseških koalicijonašev. — Dve struji v koaliciji. — „Veleizdajalec" Petrovič na svobodi. — Volitve. Dnevne novice. Vojaške vaje v Srbiji. V sredo so v vseh srbskih divizijah pričele lokalne vojaške vaje, za katere je dovoljen kredit pol mil. dinarjev. Vojaška godba z Dunaja na potu v Argentinijo. V četrtek je dospela semkaj z Dunaja godba pešpolka „Hoch und Deutsch-v dogovore z banom ia sporazumljenfe. ™e.i!ster<<-ter se na■ P?ni&u „Argentina" po-„Narodna obrana- konstatuje, da do danes daIa vodstvo ni storilo tega. Dr. Pinterovič da je Zagreb 5. 10. —C.— Oseška „Narodna obrana", glasilo „slavonskega krila koalicije", javlja da je vodja te skupine dr. Pinterovič sporočil glavnemu vodstvu koalicije, naj takoj stopi dalje izjavil koaliciji, da jej ne preostaja druzega, nego da se odloči: ali za spora-zumljenje z banom, ali za prestop v opozi- v Argentinijo, kjer priredi v raznih mestih koncerte. Godba obstoja iz 58 godcev. Turški veto proti ministerskemu predsedništvu Venizelosa. Glasom zanesljivih poročil je porta izjavila, da pretrga cijo. To stališče je svoječasno zastopal tudi diplomatične odnošaje z Grško, ako bi Ve-poslanec Supilo. Ta je pozival na strnenje' nizelos stopil na čelo grško vlade, kar je opozicijonalnih elementov v koaliciji v svrho tudi eden vzrokov, zakaj noče Venizelos boja za stare koalicijske ideale. Tedaj se nam je zdel ta poziv prezgoden. Zdaj ga umejemo, ker navskrižje mnenj v vrstah prevzeti vlade. Sestanek slovanših dijakov. Iz Po- žuna: Bivši slovaški učitelj Ivan Čablik koalicije postaja vedno očitneje. V koaliciji pozivlja.v vseh slovaških listih^ one visoko- in je opažati dva elementa. Eni bi hoteli na srednješolce, ki so bili radi političnega pre-vsak način pod Tomašićevo okrilje, drugi ganjanja relegirani cd državnih Šolskih obse istotako odločno protivijo temu. Pa saj lastnij, naj pridejo v Požun na sestanek, na smo to že večkrat naglašali. Najnaravneje katerem bodo sklepali o nadaljevanju študij in tudi najkoristneje bi bilo torej, da se ti j teh dijakov. Sodi se, da slovaška narodna duhovi ločijo, ko že ni med njimi edinstve-i stranka omogoči relegiranim dijakom, da nega mnenja. To bi bilo v interesu koalici- i bodo mogli nadaljevati svoje študije na čeških jonašev samih toliko bolj, ker de facto niso i učnih zavodih. Madjarski listi vidijo seveda več edini. Osečani nastopajo samostalno, I tudi v tem zopet — „panslavistično gi-Zagrebčani zopet samostalno. Nazori enih j banje", in druzih so si nasprotni. Bilo bi torej le logično, da vsako „mnenje" samostalno nastopi. Oni, ki so in delajo za to, da se'da bo novi ruski minister za povrne khuenovščina, naj se le odločijo. Kar pristopijo naj popolnoma k Tomašiču, Politika novega ruskega ministra za vnanje stvari. Iz Petrograda javljajo, vnanje stvari Sasanov še bolj gojil dobre odnošaje z Anglijo, nego njegov prednik; ali tudi z saj so itak že — njegovi! 5 tem bi se si- ■ Nemčijo hoče ostati Rusija v prijatelj-tuacija razčistila in začel bi nov boj za skih razmerah. — Politika Sasanova bo na- pravice hrvatskega naroda. Preprečalo bi se razvoj khuenovščine, ki jo Tomašič furtim že uvaja. Koalicija bi to tudi takoj sto- rodna. Srbski princ Gjorgje se poda, kakor javljajo iz Belegagrada, po zvršetku vo- jaških vaj na Francosko v svrho više vojaške izobrazbe. Prinčevi prijatelji, ki so inozemski podaniki, bodo baje izgnani iz Srbije. Uvoz argentinskega mesa. Z Dunaja javljajo: Vlada je na prošnjo dunajske občine dovolila za poskus uvoz 25.000 kg argentinskega mesa, ki dospe sredi meseca oktobra. — To je dovolila vlada » pod pogojem, da se meso v Trstu veterinarsko in zdravstveno-policijsko preišče in da se bo meso na Dunaju prodajalo z napovedjo, odkod da je prišlo. Sestanek nemškega cesarja in carja Nikolaja. — Iz Petrograda poročajo, da se nemški cesar in car Nikolaj sestaneta jutri v Friedbergu. Cesar pride v nedeljo v Friedberg z malim premstvom in ostane tamkaj dva dni. Preosnova srbskega ministerstva. Kakor poročajo iz Belegagrada, se je te dni pod predsedstvom kraljevim vršila minister-ska seja, na kateri je bilo govora tudi o preosnovi kabineta. Beligrajsko |„Novo Vreme" je doznalo od zanesljive osebe, da je določeno, da se preosnova izvede še-le, ko se sestane skupščina in ko se to vprašanje pretrese tudi v klubih. Stolica za kolonijalno geografijo. Povodom stoletnice berolinskega vseučilišča je znani geograf in kolonijalni politik dr. Bans v Lipskem daroval glavnico 150.000 mark (180.000 K) za ustanovitev profesorske stolice za kolonijalno geografijo na berolin-skem vseučilišču. Madjarski jezik v vojaškem pravosodju. Iz Budimpešte: Od dobroobveščene strani javlajo, da pride po novem vojaškem kazensko-pravdnem redu toliko na razpravah kolikor pri obrambi do veljave tudi madjarski jezik. Vojna zračna flotila na Angleškem. Iz Londona: Vojno ministerstvo je napovedalo temeljito preosnovo in povečanje vojne zračne flotile v Farnboraughu. Ministerstvo se bo intenzivneje bavilo s proučavanjem zračne tehnike in ustanovi poseben aeronavtični zbor. _ Domače vesti. V nedeljo vsi na javni shod! Včeraj smo rekli, da posnemajmo goriški izgled glede pripravljanja za ljudsko štetje. Pred vsem nam bodi v izgled dejstvo, da so se velikega shoda v Gorici udeležili pristaši obeh strak, da je torej ob tem skupnoslo-vanskem vprašanju izginila razlika v političnem mišljenju ! Tako moramo tudi mi, ako hočemo doseči tisti vspeh, po katerem moramo stremiti v življenjskem interesu našega naroda tu ob periferiji. Neoporečno imajo v Trstu vse slovenske stranke velik interes na tem, da dokažemo na ljudskem štetju svojo ekzistenco in svoje število in s tem svoje domačinsko pravo v Trstu! Naj je že kdo med nami narodnjak, ali krščanski, ali demokratični so-cijalec, vsakemu mora biti v svojem osebnem in v interesu svoje stranke do tega, da se tu uveljavimo kakor narodna induvidul-nost. Naj že kdo sodi o nacijonalizmu, kakor hoče, jednega ne sme pozabiti: da je namreč tu naša ohranitev kakor Slovencev podlaga, na kateri slone vse tukajšnje slovenske struje. Čim ne bi bilo tu več Slovencev, ne bi bilo tudi več ne slovenskih narodnjakov, ne klerikalcev, ne socijalnih demokratov! Treba-li eklatantnejega dokaza, da na dobrem vspehu predstojećega ljudskega štetja smo vsi brez razlike interesirani ? !! Ne vodijo nas torej nikaki strankarski oziri, ko vse tržaške Slovence brez razlike političnega mišljenja nujno prosimo, naj pridejo na nedeljski shod, da se poučimo za skupno in složno delo za skupni in toli važni cilj! Slovenščina na državnih ljudskih šolah. V II. razredu v ljudski nemški šoli via Annunziata imajo tudi po 2 uri na teden slovenščino, ali do danes nimajo še učitelja za pouk slovenščine. Za italijanske ure ga že imajo takoj od začetka Šole, za slovenske ure pa še ne ! Vprašamo: kaj in kje je temu vzrok ? Nesramne laži „Piccola". Čim smo v „Piccolu" od minule srede prečitali dolgovezni članek proti 25 slovenskim tobakar-narjem, ki da niso hoteli prevzeti v razprodajo Leginega papirja za cigarete — smo bili gotovi, da je ta napad nova „Piccolova" nesramnost. Sicer ne izključujemo absolutno možnosti, da „Piccolovo" uredništvo ni namenoma po krivem napadlo slovenske tobakarnarje, ali verjetno to ni ravno, ako pomislimo, kake Jalzi-fikate so že objavljali v tem listu. Že na vse zgodaj je prišlo k nam nekoliko slovenskih tobakarnarjev, ki so ogorčeno protestovali proti nesramnemu napadu. Izjavili so, da njim ni ni k d o ponudil, niti jih ni opozoril na ta novi produkt Lege! Večina tobakarnarjev ni niti vedela, da tak papir obstoji! Okolu poludneva se nam je sporočilo, da so Še le tekom jutra po napadu „Piccola" prinesli onega papirja v tobakarne, kjer so ga — kakor trgovci — tudi vsprejeli! Recimo pa, da je kak slovenski tobakarnar v Trstu, ki ni hotel sprejeti Leginega papirja v razprodajo: je-li dostojno Italijanov, da radi take malenkosti apelirajo na c. kr. avstrijko vlado — naj jim pomaga ?! Sramujte se ! Razmere na tukajšnjem c. k. okrajnem sodišču. Pišejo nam : Ali str.emo reči, da se pravice vsem enako delijo! Ne! Med tem, ko na naših sodiščih popolnoma spoštujejo italijanski in nemški jezik, se tega ne more reči o slovenskem jeziku. Imel sem te dni opravka na c. k. okrajnem sodišču, v izvršilnem oddelku. Znano je, da morajo sodni uradniki reševati spise v tistem jeziku, v katerem je bil sestavljen prvi spis. Vložil sem v slovenskem jeziku sestavljen izvršilni predlog. Izvršilno dovolilo in druge nadaljne sklepe izvršilnega postopanja sem prejel v slovenskem jeziku. Mislil sem si, da je dotično rešitev na spisu sodnik sestavil v slovenskem jeziku. Kaj še! Motil sem se. Sodnik, oziroma avskultant je rešil spis in nadaljne sklepe v italijanskem jeziku, a poleg na strani je zapisal: stoveno, kar pomeni, da mora nižji pisarniški uradnik prevesti sklep na slovenski jezik. Ker sem vešč italijanskemu jeziku, sem umel vsebino sklepa. Koliko pa je Slovencev, ki imajo vsak dan opravka na sodišču in ne umejo v italijanskem jeziku pisane rešitve ? } Ta sodnik torej ne pozna slovenskega jezika, pisarniški uradnik pa, ki "je že tako preveč obložen z delom, mora prevajati spise na slov. jezik !! Iz tega slučaja je razvidno, koliko se zahteva od slovenskih pisarniških uradnikov, ki niso za svoje delo nič bolje plačani od svojih italijanskih tovarišev, katerih večina ne pozna popolnoma niti enega jezika !! In potem se še drznejo tržaški italijanski listi naše uradnike poniževati, češ, da so italijanski uradniki jezikovno — sposobnejši! Zopet opozarjamo merodajne faktorje, naj tem neznosnim razmeram vendar enkrat store konec! Sinoči je bila predzadnja občinska seja. Župan je stopil na prste in se vsedel, pogledal na uro in viknil : „Fantje, zadnji čas je! Sklenimo vse, kar nas najbolj tare". Svetovalec Mrk je dvignil prste, župan mu je pomignil z brado, naj vstane, nakar je Mrk predlagal: „Tovariši, nove policaje moramo nastaviti", kar je bilo enoglasno vsprejeto. — Po kratkih viharjih je bila seja prekinjena. Župan je ukazal, naj bo zadnja seja jutri popoldne, pred otvoritvijo „Vinske trgatve" v „Narodnem Domu" v Barkovljah, nakar naj začne trgatev. Po kratkem pretepu so se odborniki razšli. Vsi jutri popoldne k Sv. Jakobuj Jutri ob 4. uri popoldne se vrši na velikem prostoru g. Ivana Preloga (ki je velikodušno stavil svoj prostor na razpolago) pri S v. Jakobu v ulici deli'Istria veliki ljudski protestni shod proti podraže-nju živil in zlasti mesa. Kot oficijelna govornika nastopita zastopnik NDO in zastopnica narodnega ženstva. Dolžnost vsakega tržaškega Slovenca in iz okolice je, da prihiti na ta shod. Poroča dr. Josip Mandić ; a v imenu slovenskega ženstva gospa Maša Grom. Narodno ž e n s t v o ima jutri priliko, da povzdigne tudi svoj glas proti neznosni draginji. Vsi jutri popoldne k Sv. Jakobu. Pouk v slovanskih jezikih. Prišla je doba, ko se otvarjajo Talijini hrami, odpirajo razne učilnice, prirejajo mnogovrstne večerne zabave; a prišla je tudi doba, ko ruski kružok otvarja svoje kurze. Nadejamo se, da prve dni novembra pričnemo z rednim poukom, kajti učne moči za slovenski, hrvatski, češki in ruski jezik že imamo. Sedaj je le na ukaželjenih naših ljudeh, da se čim prej vpišejo in sicer store to lahko vsak dan pri vratarici „Narodnega doma" g. Bičkovi, ali pri čuvaju „Slovanske Čitalnice" (Narodni dom), kjer so dotične pole za vpisovanje na razpolago. V kratkem bo občni zbor ruskega kružka in odbor bi do tedaj rad vedel število učencev za razne oddelke in bi rad vse uredil, da bi se na občnem zboru kar naznanile ure in kraj pouka. Učnina za vsak posamični jezik bo 4 K mesečno: Za učiteljice. Učiteljice z zrelostnim izpitom za hrvatske ljudske šole, ali z izpitom za slovenske ljudske šole in hrvaščino kakor predmet, ki še nimajo mesta, naj se obrnejo na c. kr. okr. šolski svet Volosko. Pozor rojaki! Prejeli smo : Na notico pod tem naslovom v „Edinosti" od 6. oktobra izvolite priobčiti nastopno pojasnilo: V prodajalno na oglu ulic Foscolo in in Barriera vecchia je prišla neka gospa, ki je zahtevala mehkega sladkorja v velikih kosih. Na to jej je pomočnik pokazal vse vrsti sladkorja, ki ga imamo v prodajalni, ali nobena vrst jej ni bila po godu, češ, da nobena vrst ni taka kakor jo išče ona. Na to je pristopil gospodar in je rekel : Draga gospa, težko da dobite tu takega sladkorja, ker ga, mislim, ne drži noben trgovec. Pač pa ga drže trgovci v Ljubljani sploh, ker so ljudje nanj navajeni. To je bilo vse. — Nobenemu trgovcu pa ne prihaja na misel, da bi se norčeval z odjemalci, naj so že Slovenci ali Italijani. Državne železnice. — Stična proga Tezzo - državna meja (Primolano) V Trstu, dne 8. oktobra 1910 »EDINOST« št. 275. Stran HI lokalne železnice Trident - Tezze - državna ■eja se je otvorila 21. julija t. L z vlakoma št. 4023., odhod iz Tridenta ob 6. uri 10 minut zjutraj in št. 4020, odhod iz Primo-lano ob 8. uri 20 minut zjutraj za osebni promet. Promet tovornih vlakov se je pričel 1. avgusta. Pri tem se je otvorila postaja Tezze za celoten promet in postajo Grigno začasno kakor avstrijska mejna postaja za carinsko službo. Istočasno se je otvorila med postajama Villazano in Pergine ležeča postaja Roicogno za celoten promet. — Dne 5. septembra 1910 se je otvorilo, doslej le za osebni, omejeni prtljažni in blagovni promet, v voznih nakladah urejeno postajališče P a t e k tudi za brzo vozno in vozno kosovno blago, torej za celoten promet. Ciril in Metodova družba je zopet prejela od „Prve slovenske zaloge čaja in rumau v Ljubljani znesek K 55 — kakor prispevek od družbinega čaja. Ker je naš Ciril in Metodov čaj že priznano izborne kvalitete in se z večjim konsumom prispevek naši družbi še bolj pomnoži, veže torej vsakega Slovenca in Slovenke rodoljubje in lastna korist, da kupuje in izrecno zahteva edinole naš Ciril in Metodov čaj v zavitkih. Dobiva se v vseh trgovinah. Priporočamo posnbno zlato znamko, ki jej je vsebina iz najfinejše vrsti čaja. Danes v soboto 8. okt., zvečer se vrši javno srečkanje loterije c. kr. policijskih uradnikov na Dunaju, Schottenring 11. Srečke po 1 K se dobi po vseh menjalnicah loterijah in trafikah. Želodčne bolezni se nevarno preobra-zujo posebno, če se pri malih nerednostih želodca ne vzame ničesar, kar bi te nered-■osti odpravilo. Proti tem bi se moralo imeti vedno kako domače zdravilo pri rokah. Posebnih uspehov v tem oziru lahko pokaže dr. Rosa Balsam iz lekarne B. Franger c. k. dvornega dobavatelja v Pragi, 203-111. Dobi se v vseh lekarnah. — Glej oglas. _ Tržaška mala kronika. Regnikolo odvedel 20-letno dekle. Orest Gennaro, star 32 let, iz Chioggie, branjevec, je z raznimi žuganji pregovoril 20-letno Ano Skilan, stan. v ulici Torre Cucherna št. 6, da je pobegnila ž njim v Italijo. Odvedel jo je v S. Donato pri Mestre in tu jo je posilil. Ko je mati zvedela za beg, je šla za hčerjo in jo privedla nazaj v Trst. Vrnil se je semkaj tudi lopovski regnikolo, a tu je prišel v roke policiji, ki ga je sinoči aretirala in spravila pod ključ. Samomor v kopeli. Predsinočnjem ob 6. uri je prišel agent German Ragusin v kopelj „Oesterreicher" v ulici Lazzaretto vecchio št. 52 in rekel, da se hoče kopati. Odkazali so mu kabino ; ali nekoliko časa potem se je čulo iz kabine tri strele iz revolverja. Hitro so prihiteli uslužbenci kopeli, ki so ulomili vrata kabine in našli Ragusina oblečenega ležati na tleh. Takoj so telefonirali na rešilno postajo in na policijski inšpektorat na državnem kolodvoru. Došli dr. facchia je zamogel le konštatirati nastopivšo smrt, a došli policijski uradnik je vzel stvar ■a zapisnik. Ragusin se je dvakrat ustrelil t usta, tretja krogla je pa zgrešila svoj cilj. Aretirani radi tatvine. Ivan Versal, rojen leta 1880 v Požunu na Ogrskem, stanujoč v uL delle Beccherie št. 3., zaposlen kakor tesar pri podružnici tvrdke Furst iz Dunaja, ki ima svojo delavnico na obrežju Mandracchio in Josip Blaško, roj. 1884 v Plznu, stan. v Šalita Promontorio št. 5, tudi zaposlen pri omenjeni tvrdki kakor klepar, sta se dogovorila, da bosta okradla gospodarja in v resnici sta skupno z voznikom Mihaelom Roman, roj. 1882 v Bileku, stan. v ul. S. Vito, 8, ukradla 40 omotov cinka, vrednih 500 K, sta jih naložila na voz omenjenega Romana. Roman je potem po nalogu obeh tatov skrivaj zakopal cink na zemlji vicolo S. ega gospodarja, Edvina Fischer, v svojVito št. 8, da bi ga potem ob ugodni priliki izkopala in prodala. G. Fischer je pa odkril cink in iz zmedenih odgovorov voznika Romana je sooznal, da gre tu za tatvino. Zato je stvar ovadil policiji, ki je sinoči vse tri omenjene poštenjakoviče spravila pod ključ. Vsi so deloma čin priznali. Aretiran goljuf. Josip Senizza, star 39 let, iz Trsta, bivši sotrudnik lista ex „Šole" ex „Luce" in „Coda del Diavolo", je človek, ki je vedno živel od goljufij in zvijač. Senizza se večkrat izdaja za doktorja, čeprav ni izvršil niti spodnje gimnazije. V zadnjem času je izvršil v Puli več goljufij in je bil tudi javno oklofutan. — Tukajšnje deželno sodišče ga je več časa iskalo radi raznih goljufij, ki jih je izvršil v Trstu, v Istri in v Dalmaciji, sinoči so ga konečno iztaknili in spravili v ulico Tigor. Zaradi žuganja. Predvčerajšnjim je bila aretirana 37-letna Ana Tarone iz Luga v Italiji, ker je svoji stanodajalki žugala z britvijo, ko jo je ista opozorila, da bo treba na hrani dolžen znesek K 87, tudi plačati. Navihana tatica. 29-letna hišina Fani Koren iz Ptuja je bila od meseca novembra 1909 do januarja 1910 v službi pri lastniku restavracije „Aurora". V tej dobi je svo-emu gospodarju ukradla prstan z brilanti, vreden 700 K in denarja v znesku 800 K ter še razne druge dragocenosti. Pri preiskavi njene krivde ni bilo mogoče dokazati in tako je bila zaradi prestopka obsojena le na 12 dni zapora. Po končani kazni odšla je na Reko, kjer se je proti neki prijateljici bahala s prstanom in denarjem. Prstan je imela pri sebi. Njena prijateljica pa jo je naznanila tukajšnji policiji — in ko se je Koren predvčerajšnjim povrnila z Reke, je bila v neki tukajšnji gostilni aretirana. Poskus samomora. — Natakar Josip Daltin, star 37 let, stanujoč v ljudskem prenočišču G. Gozzi se je včeraj z obrežja Pescatori vrgel v morje. Pilotje, ki so se nahajali v bližini, so ga rešili in potegnili iz vode. Ker je bil Daltin zelo razburjen, so poklicali Trevesa, ki ga je odvedel v opazovalnico. Koledar in vreme. — Danes: Bri-gita vdova. — Jutri: 21. nedelja po Bin-koštih. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne +-17. Cels.0 — Vreme včeraj: Deloma oblačno, burja. Vremenska napoved za Primorsko: Sprememljivo s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura pada. Naše gledališče. O burki „Sl'adkosti rodbinskega življenja", ki jo bomo videli to nedeljo na našem odru, lahko trdimo, da je to fino delo, elegantne vsebine in krasne salonske opreme. Mnogo je burk, ki bi jih ne mogli tako imenovati, ker imajo največkrat zelo prisiljena in nelogična ter zverižena dejanja, „Sladkosti rodbinskega življenja'* se odlikujejo po lepih in dovršenih nastopih, po zanimivih in zabavnih dialogih, ki morajo vzbujati obilo smeha. Dobra burka tudi ne sme biti predolga. No, „Sladkosti rodbinskega življenjau trajajo v pravem življenju le malo časa, in v nedeljo jih bo ob 10. uri v našem gledališču tudi že konec. Vsak se prav lahko še posluži tramvaja. Tržaška gledališča. POL. ROSSETTI. Nocoj prvič Verdijeva opera „Rigoletto". EDEN. Ob 8. in pol navadna varijete-predstava. _ Društvene vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Drevi ob 9. uri se vrše v društveni telovadnici navadne plesne vaje pod vodstvom brata prof. Umeka. Ustopnina za člane 40 stotink, za nečlane 1 K. Gospice so ustop-nine proste. K obilni udeležbi vabi Veselični odsek. * * * Skupna seja zastopnikov tržaških sokolskih društev radi ustanovitve „Tržaške sok. župeu se vrši drevi v zgornjih prostorih restavracije Balkan. Na zdar ! ZAHVALA. Za vse nam došle izraze tolažilnega sočutja povodom prebritke izgube našega ljubljenega očeta, starega očeta, brata in tasta, gosp. Simon Kukeca bivSega posestnika delniških pivovaren v LaSkem trgu in Žalcu za mnogobrojno spremstvo nepozabnega pokojnika k večnemu počitku, kakor za krasne cvetke in vence, ki so jih položili cenjeni znanci, prijatelji in sorodniki, zlasti narodni Šentjurčani ob krsto rajnega, izreka tem potom naj iskrene j3o zahvalo Žalujoča obitelj Kukec. ŽALEC, dne 5. vinotoka 1910. Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št- 9 - Trst DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Javna dražba, ki se vrši danes 8. t. m. od 8. do 9. ure zjutraj in od 3. do 6. ure popoludne. Zrcala, mizice, podobe, naslonjači, stoli, stenska ura, lestvo, decimalna tehtnica, varnostna blagajna, barometri in termometri, svetiljke za sobo, oscura, papir za kopiranje, fotografični aparati „Kodak", fotografične plošče, binoklje, objekti, razvijalci in druge fotografične potrebščine. NOVA TRGOVINA s perilom in konfekcijo Silvi o Borbes Trat, ulica Caserma štev, 6. Trst ima na prodaj vsakovrstne konfekcije kakor na primer : srajce, ovratnike, nogovice, spodnje hlače, platno, bombaževino in razičje druge drobnarije. Vse to po najnižjih oenah. Trst, ulica Ca^erma štev. 6, Trst Naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo odprli svojo lastno gostilno v Trstu, ulica San Marco štev. 12. Toči se istrsko vino prve vrste, kakor tudi 8enože*ko pivo ter Vennouta in Maršala. Mrzla jedila vedno na razpolago. Postrežba točna in cene zmerne. Priporočajo se za obilen obisk bratje lubič. „Obrtn. društvo" v Barkovljah ■sjvrmv**,, (NARODNI DOM) mmmmmmmm razpisuje službo gostilničarja ProSnje je vložiti do 23. oktobra 1910 na odbor gori omenjenega društva AlF Artigiano % 44 Trst, via Arcata •• Angolo via SapOne 9 izgotovijene obleke za moške in dečke. - - Izbor hlač in srajc za delo. Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst Odlikovano pekarna In sladščlčarna z zlato kolajno In križcem na mednarodni obrtni razstavi - v Londona leta 1909 - Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9 nazr&nja slavnemu trikrat na dan svež kruh. občinstvu, da ima ———— Prodajaln cs je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi bišboti posebno za čaj. Ima razna fina vina in likerje v buteljkah tn fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokate itd-; kakor tudi vee predmete za speči, ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov fl^T* po najnižji ceni. Brezplačna postrežba na dom. — Priporoča ()ft|lffi ClffiMlf • Tiiff t se slavnemu občinstvu z odličn spr Štovanjem VIII IVU wlil2rii • liSI • Z0B0ZD8AVMSK1' AIMATORIJ Dr. Viktor Bondel Trst, ulico Sen Glooonnl 7,1, nods. od 9. do I. in od 3. do 6. nun*HxuM*xux*ux* On K O meblovana se odda v najem v ulici S.ta OUDd Anastasio 20, pritličje. 1645 UOOĐMA PRILIKA. V veliki fini botiljeriji in slaščičarni vogal ul. Gbega in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabris) Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice Cene zmerne. - Postrežba tudi na dom.' Aiti Spumante, Befoik. zagrebški Pelinkovac in Sokol. Posebne vrste: Rme po najzmernejših cenah. Glasovita krojačnica Bogata izbera blaga tu - in inozemskih (angleških) tvrdk. Anton G-rosser TRST, CORSJ 21, II. nad. Vi ifg; - . Avt. civilni zemljemerec Kristjan Pertot se le preselil o Via Commerclole štev. 3 L nadstropje, Telefon 2396 Priporoča se slavnomu občinstvu kot edini ■lotonski zamljemereo. H 1 81 11 MM I mi Elii nn Sili tiii HM Stran IV »EDINOST« št 279. V Trstu, 8 oktobra 1910 Plesne vaje v Tržaškem podpornem m bralnem društvu ul. Stadion štev. 19. vršile se bodo vsako nedeljo in praznik, pri-čenši v nedeljo 9. t. m. naprej od 4. do 8. ure zvečer. Rojanski odsek tržaškega „Sokola" naznanja, da plesne vaje pričnejo danes ob 8. uri zvečer in da se bodo vršile vsako soboto od 8. do 11. ure zvečer. Vstopnina za člane je 50 st., za nečlane 60 stotink, Sokoliće so vstopnine proste, druge plačajo 20 stotink. Telovadba za Sokoliće prične v ponedeljek 10. ob 7. zvečer in se bo vršila vsak ponedeljek in sredo zvečer od 7. do 9. ure. Nar. del. organizacija. sklicuje o nedeljo, dne 9. oktobra L I. ob 4. uri popoludne ulit protestni stol pri sv. Jakoba na planem. Odbor N. D. O. Krajevna skupina NDO „Sv. Marko Sv. Andrej" priredi, kakor že javljeno, v nedeljo, dne 6. novembra t. 1. v „Narodnem domu" pri Sv. Ivanu svoj drugi koncert s petjem, godbo, igro, srečolovom in plesom. Na tem koncertu bo sodelovalo iz prijaznosti bratsko pevsko društvo „Ilirija" od Sv. Jakoba in Sv. Ivanska narodna godba. Ker gre ves dobiček v dobrodelne namene, se obrača odbor z vljudno prošnjo na svoje tovariše in drugo slovensko občinstvo, da blagovoli pokloniti kak dar za srečolov. Darove sprejema centrala NDO ul. Lavatoio, 1. _. DAROVI* — Za ljudsko knjižnico v Škednju so darovali gg: Olga Sedevčič 5 knjig, Antonija Sancin-Drejač 3 knjige, Dragotin Fonda 32 knjig, Bazilij Sancin 15 knjig in I. Godina Ban 27 knjig. Vsem darovateljem najsrčnejša hvala. Odsek. — Za moško CM podružnico so darovali ob priliki vpisovanja otroci g. A. Va-tovec 3 K, gospa N. N. 2 K, skupaj 5 K ; g. A. Kocijančič stražm. v pok. K 3 mesto poslanih srečk. Denar hrani voditeljica CM II. dekl. šole. — Za moško podružnico je daroval g. Rože ob poravnanju računa K 4*15. Srčna hvala ! — Za svetoivansko podružnico CMD se je nabralo v rodoljubni hiši g. Schmidta pri odhodnici v vojake brata Cirila K 10'— v gostilni „Konsumnega društva" pri cerkvi pri odhodnici v vojake g. Marc Rudolfa K 2-— ; h tema je dodal še g. Marc—Korče odbornik izobraž. katoliškega društva 1 K, skupaj K 13'—. Da bi se po dovršeni vojaščini vrnila v svoj krog s takim lepim narodnim činom, s kakoršnim sta odšla vama želi odbor. Vesti tz CšorišR^* Goriške obrtnike opozarjamo še enkrat, naj pridejo v soboto dne 8. t. m. ob 8. uri in pol zvečer na prijateljski sestanek v gostilno Molar na Senenem trgu. Namen sestanku je pogovor o izdaji koledarja z oglasi za leto 1911. x Na trgu za živino v Gorici minoli teden je bilo več kupcev iz Italije, ki so kapili živino drago ter jo odpeljali v Italijo. V Italiji stane kilo mesa 2 liri 20 c. Dandanašnji se kmeta skoro naravnost sili v to, da proda govejo živino, ker se držijo cene visoko. Tudi marsikdo, ki nujno rabi doma živino, jo prodaja, ker so cene tako zapeljive. Seveda je to v občutno Škodo kmetijskemu gospodarstvu. x Ravnateljem deželne norišnice v Gorici bo imenovan g. dr. Fratnich primarij v bolnišnici usmiljenih bratov, drugo zdravniško mesto zasede baje Slovenec. x Sejm sv. Mihela je pričel v ponedeljek in bo trajal 8 dni. Prvi dan sejma je bilo precej živahno v Gorici. Nekaj barak je na Travniku in na trgu sv. Antona. Okoličanom, ki prihajajo na sejm priporočamo naše zlato geslo. x Trgovine v Gorici se bodo v zimski sezoni zapirale ob 7. uri zvečer. Vesti i£ Istre. Slovenska trgovina na postaji v Kopru. Slovenci se nikdar ne osamosvojijo, ako bodo vse svoje potrebščine, ves svoj živež, obleko, orodje itd. kupovali — kakor so to delali dosedaj — v mestu od Lahov Čim več nas je, temveč potrebujemo; čim več trgovcev imajo Lahi, temveč zagriženih političnih nasprotnikov imamo mi, a redimo jih mi sami! Po trgovinah pa mora Slovenec celo laški tolči, ako hoče, da ga umejo, česa želi. Sedaj pa so Slovenci otvorili svojo trgovino na najlepšem prostoru na postaji v Kopru, kjer vsak Istran, ki je na potu v Koper j mora videti napis: „Gospodarska zadruga Zadruga je lastnina vseh členov, ki so in ki še pristopijo. Pristopi pa kdorkoli hoče (ako ni posebnega vzroka, odbor ne odklanja nikogar). Vsi udje imajo jednake dobičke po številu vplačanih deležev, ki so po K 100. .Deležev sme imeti, kolikor kdor hoče ; obrestujejo se mu po 5°/# letnih. Čisti dobiček, ki bi potem še ostal, razdeljen bo na ude po svoti odkupljenega blaga. Kdor manje nakupuje, dobil bo manje od čistega dobička, nego oni, ki dosti odkupuje. Po koncu torej, rojaki! Sedaj je čas 1 Na vas je ležeče! Ali hočete priti do samostalnosti, ali pa robotajte še dalje! Potem pa ne tožite, da vam ni bilo prilike za gospodarsko osamosvojenje ! Druge slovenske deiele Nezgoda na železnici. V torek opo-ludne je iz Gradca prihajajoči tovorni vlak pri dovozu v mariborsko postajo trčil v tam stoječe vozove. Stroj in 12 voz je bilo poškodovanih. Nezgoda se je pripetila, ker so bile tračnice napačno premaknene. Mali oglasi llovnonioltl da "ena odprl gostilno v ulici lld ZIMIIJ <» III 8«n Marco 21. Točim vsakovrstna vina in budjev'Sko pivo. Mrzla in gorka jedila v.dno na razpolago. Za cenjeni obisk &e priporoča Viktor Kofiič. 1667 Ljudska kavarna in mlekarna, dobro m :: opeljana se proda takoj Kron 800, 400 takoj, GBtalo po dogovora sčasoma. Obrniti se v via della Guardia štev. 1, Kavarna. 3657 Soba meblovana se odda takoj v najem. Ulica Barriera 33, J. n. 1657 QnhQ velika, lepa meblovana, se odda pri elo-OUUcI venski družini v bližini jožnega kolodvora Via Pauliana St 6, vrata 7. 1959 Prodajalna jestvin in koloni-Jalnega blaga Ulderico Basso trst, ulica Jarneto 14 Blago vedno sveže in oene zmerne. Poskusite FI- Criliitfn« kije naj-GOVO KAVO ffOdlUUn fjnejši ]n najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooo Zavod za izdelovanje In barvanje kožuhovlne. Antonio Alberti Trst, ulio a Ponsiana 665 TELEFON 23—56 Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožu hovin. — Prevzema naročbe in vsako popravljanje. — Cisti in pere vsako vrst kožuhovine. Vinski trgovci in krčmarji Pozor! Kadar kupujete vino, grozdje ali tropinsko žganje se priporočam, da se obrnite na-me. Obrnite se osebno ali pismeno. Imam pristna naravna vina, ki so bila na razstavi v Parizu odlikovana z zla o krono, zlato medaljo in križcem ter častno diplomo Na razpolago je več pohvalnih pisem v mojej pisarni. Vrhu tega dam onemu, ki bi bil v stanu dokazati, da vina v mojej kleti niso n ravna in pristna. 1000 kron. — Zaloga vina v Poreču, ulica Grande St. 320 ilstra). — Se priporoča udani Martin Srebot. Zaloga tu- in inozem. vin, špirita likerjev in razprodaja na debelo In drobno JAKOB PERHAUC Trst, Via dsllo Acquo št. 8, Trst (Nasproti Caflfe Centrale) Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezert-nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeaus Burgunder, renskih vin, Mosella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, i slivovec in brinjevec. Izdelki I. vrate, došli iz do* i tičoih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši Razpo-. iilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. ODLIKOVANA tržaška prodajaln, obuval ULICA GIOSUE CARDUCCI ŠT. 21 Razun različn.h izberov najfinejših moških in žen-skih obuval po najnižjih cenah se prodajajo tudi po izrednih cenah : Usnje Bnxcalf s trakovi . . . . po K 10*—■ Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K 5 0"— i Us-je Bo.vCLlf oblika Derby . . po K 10 50 Usnje Boxca(f z zapornimi Triumph po K 10 501 ELaki za dečke 1 K manj. - Vsskov. bl&go L vrste Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. Mlekarska • zadruga ===== v Senožečah = odda z novim letom mleko v zakup. Ivan Sodimi stavbni klepar TRST - ulica Scuesa žtev 3 - TRST Izvsšuje vsakovrstna v to stroko spadajoča :: iia.\or n. pr. s u»br.a, pomorska In obrtna. :: Poprave iz bandona cink?, medena, bak-a itd se IzufšuIcIo tečno in solidno. ro« KOPELJI I>~ SESALKE PO NAROČILU. - P čaja kuhinjskih In kmetij kih potrebščin i. t. d. sggjp- vse to po Eifcjftižjih Ofcn&h JV. S 5: RIHARD NOVAK & C. Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TRST — ULICA FABNETO ŠT. 13 Postrežba: točna. CEHE ZHERHE. *a Via Santa. Caterina štev. 13 ^ Črevljarnica katera se je nahajala na Piazza Nuova štev. 1 (vogal Santa Caterina) se je preselita v Via Santa Caterina štev. 13. 01 Velika klobučarna i*. Doplicher Klobuki Iz klobučevine prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki. Emporlj kap za potovanje in za šport. ^ v v v ^ fcrs8* Nova trgovina ^ssc z oljem, kisom in milom z bogato izbero sveo vseh kakovosti »„nsrt --- ulica Giulia št, 25. Za obilen obisk se priporoča G. BIAGGINI. Ulorf IIPito!I 2 u želi seznaniti z ITI I O, U UblltJIJ inteligentno gospodično v avr-ho ženitve. Ponndbe, če je mogoče i sliko na Irs»-ratni oddelek Edincsti pod „Vztrajnost'. 1064 | Mihael Pahor | BAZOVICA. ESS || Trgovina jestvin ^ ssn moke, otrobov, mila, sveč, ^ olja, kisa itd. Oljnate barve ^ in barve z vodo za zidove itd. ■■■■MMfeHaMMBaHManHHaandHnn jpecijnl. sumi], predmetov I Elastične nogovice, kilni pasi, p si ■ irigatorji, sospenzorji, gum. rjuhe, ■■ cevi za vino, vodo, plin O VATA. HlSiH Prodaja in poprava črevljev iz gume ter gumijevih predmetov. Higijenični predmeti CENE ZMERNE, /v/s CENE ZMERNE feJerico Steindler, jfleque9otto 14. A i n TEODOR KORN H Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. SPREJEM V JO SE VS 4 KO VRSTICA =z DELA TS POPRAVE = V PO HIZKIH CESTAH. *.* :: Delo dobro In zajamčeno. ;; Telel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. ±JL 3DE DDE 3E V*lik izbor Izdelanega perila, ovratnikov, zapestnie