Ure liilStvo • apravai LJubljana, Kopitarjev« 1 feletun JJ-61—23 61, Mlečna naročnina 32 Ur. p- Cek. rad. Ljubljana 10.650 ia naročnino la 10.304 ca Inserate. Izključno zastopstvo za oglate lz Italije tn Inozemstva! UI'1 a. A. Milano. Rokopisov ti vračamo.
DECEMBER-1944
21
\ ČETRTEK
Angriffsspifzen weiter vorgetrieben
Die deutsche Offensive im Westen — Bisher iiber 10.000 Gefangene Heftige Kampfe im Ober-Elsass — Oertlich begrentzte Kiimpfe in Ungarn — Sovvjelische Vorstosse zerschlagen
DNB FiiIirrrliauptquortier, 20. De-zember. Das Oberkomnianclo der Wehr-macht gibt beknnnt:
An (lcr gesamten Angriffsfront im Wrsten haben unsere Armeeu gestern aus der Tiefe aufgeselilossen einen grossen Teil der noch hinter der Front verbiielienen Stiitzpunkte des Feindes ausgeraumt und die Angriffsspitzen veiter vorgetrieben. Dabei kam es an vielen Stellen zu Kiimpfen mit verein-zclten Gruppen feindlicher Eingreif-rescrven, die eiligst herangezogeii und sofort in den Kampf geworfen waren. Nach den bisher vorliegenden Meldun-gen wurden iiber 10.000 Gefangene ein-gebracht, 200 Panzer vernichtet oder erbeutet und 124 Flugzeuge abgeschossen.
Im Kampfgebict von Aachen und r.n der Saar hat der Druck der Nordamerikaner nnchgelassen. Im Raum von Bitsch, nordwestlich Weissenburg und am VVestvvall ostlich davon setzt der Feind seine verlustreichen Angriffe gegen unsere Befcstigungen fort. Im Oberelsass stehen unsere Truppen in lieftigen Kiimpfen. An der gesamten Front in Elsass-Lothringen >vur-den gestern 37 feindliche Panzer vernichtet.
Durch Seekampfmittel der Kriegsmarine Murde vor der Insel Walche-rcn ein feindlicher Zerslorer verseukt.
London, Lutticti und Anf\ver-pen lagen unter dem starkem Feuer unserer Fernkampfwaffen.
In M i 11 e 1 i t a 1 i e n konnten die nngreifeiulen britisehen Verbande gestern Abend nordlich Facnza einen geringfiigigen Einbruch erzielen, der abgeriegelt wurde. In den heutigeii Morgenstunden nnhinen sie ihre Angriffe mit ncuherangcfiihrteu Kriiften wteder auf.
ln Ungarn dauern siidlich des Plnttensees nnd nordlich des Donau k ni e s bei Waitzen heftige aber ortlich begrenzte Kiimpfe nn. Gegen unseren vorspringenden Frontbogen am Matra- nnd Buekk-.Gebirge setzten die Bolschevvisten ihre Angriffe fort, ohne den erstrebten Durchbrurh zu erzielen. ZMischen Saj o und Hernad zerschlugen unsere Truppen zahlreiche Vorstosse. Im Siidteil der Ost-slovvakei brnehte die anhaltende leb-hnlte Rnmpftatigkeit keine wesentliche Vcriinderung der Lage.
An der iibrigeu Ostfront hiilt die Kampfpnuse nn.
Im Wcstcn besehriinkte sich die feindliche FliegertHtigkeit auf Angrilfe im frontnahen Raum. Nordnmeriknni-sche Terrorbomber griffen aus dem Siiden kommend erneut oberschle-sisehes Gehiet sowie einige Orte in Siid- und Siidostdcutscnland an.
!apsdafne osti potisnjene naprej
Nemška ofenziva na zahodu — Doslej nad 10.000 ujetnikov — Siloviti boji v zgornji Alzaciji — Krajevno omejeni boji na Madžarskem Sovjetski sunki razbiti
Fiihrerjev glavni stan, 20. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil jav-
'ia:
Na vsem napadalnem bojišču na zahodu so naše armade ki so včeraj prodrle iz globine, očistile velik del za bojiščem ie preostalih sovražnih oporišč ter premaknile svoje napadalne osti dalje naprej. Pri tem je prišlo na mnogih krajih do bojev s posameznimi skupinami sovražnih rezerv, ki so jih na naglo zbrali ter takoj vrgli v boj. Po dosedanjih poročilih smo zajeli preko 10.000 ujetnikov, uničili ali zaplenili 200 oklepnikov ter sestrelili 124 letal.
Na bojnem področju Aachena ter ob S a a r i popustil pritisk Severco-amerikancev. Na področju B i t s c h a , severozahodno od Weissenburga ter ob zahodnem braniku vzhodno od tod nadaljuje sovražnik z izgub polnimi napadi na naše utrdbe. V gornji Alzaciji in Loreni smo uničili včeraj 37 sovražnih oklepnikov.
Pomorska bojna sredstva bojne mornarice so potopila pred otokom Wal-c h e r e n nek sovražni rušilec.
London, L i č g c in Anvers smo obstreljevali z močnim ognjem nagega daljnostrelnega orožja.
V srednji Italiji so dosegli napadajoči britanski oddelki včeraj zvečer severno od F a e n z e majhen vdor, ki smo ga zaiezili. V današnjih jutranjih urah so pričeli zopet napadati z novo dovedenimi silami.
Na Madžarskem se nadaljujejo južno od Blatnega jezera in severno od kolena Donave pri Vaczu silni, toda krajevno omejeni boji. Boljševiki so nadaljevali s svojimi napadi proti našemu naprej potisnjenem boji-ščnem loku ob pogorju Matra in B u e k k, ne da bi dosegli nameravan prodor. Med Sajom in Hernadom so razbile naše čete številne sovražne sunke. V južnem delu vzhodne S 1 o va š k e nadaljnje živahno bojno delovanje ni bistveno spremenilo položaja.
Na ostalem vzhodnem bojišču se nadaljuje bojni odmor.
Na zahodu se je omejevalo sovražno letalsko delovanje na napade v bojisč-nem zaledju. Severnoameriški straho-valni bombniki, ki so prileteli z juga, so ponovno napadli področje zgornje Š1 e z i j e ter nekatere kraje v južni in jugovzhodni Nemčiji.
Nemška ofenziva poteka po načrtu
Protinapadi in obrambni boja na Madžarskem
Berlin, 20. 12. Na Balkanu je bilo bojno delovanje kot že pretekle dni krajevno omejeno. Na področju izvira zapadne Morave dovaja sovražnik nove oddelke, ne da bi doslej prešel v napad. Nekaj manjših spopadov je bilo samo v vzhodnem delu odseka pri Mostarju, vzhodno od Drine ter na dalmatinskem obalnem področju. ,
Tudi na Madžarskem se je položaj kljub močnim boljševiškim napadom in uspešnim nemškim protisunkom v glavnem le nebistveno spremenil. Južno in severnovzhodno od Blatnega jezera so izvedli Sovjeti številne krajevne sunke. Pri teh bojih so uničile nemške čete 6 oklepnikov in zaplenile več topov. Zapadno od Donave So vrgli madžarski huzarji s sodelovanjem nemških napadalnih topov vdrle sovražne sile nazaj ter zopet vzpostavile staro glavno bojno črto. Tudi pred Budimpešto ni bilo posebnih bojev. Glavni boji na Madžarskem so se bili na obi^i dveh sovražnikovih vdornih področjih severno od kolena Donave in severno od Miškolca. Tu skušajo izvesti Sovjeti premik v obliki klešč, da bi potisnili nemško bojišče iz pogorij Matra in Buekk v dolino južno od slovaške meje ter da bi istočasno prebili nemške, zaporne postojanke severno od kolena Donave. Sovražna divizija, ki je napadla severno od Vacza, je bila krvavo odbita ob nemških zapornih postojankah. Dalje severno od tod pa so napadli nemški oklepniki južni bok sovražnih sil, ki so prodrle do Ipolysa-ga, ki pa so jih tamkaj Nemci zajezili. Kljub težavnemu ozemlju so Nemci korak za korakom napredovali. Ko so zlomili žilav odpor, so dosegli železniško progo, ki pelje od Ipolvsaga proti jugozanndu, ter so z zasedbo nekega kolodvora prekinili progo. Sovražnikovi poskusi, da bi z napadi severno Eipela zopet izravnal to izgubo ozemlja, so se izjalovili. Pri Scezccnvju so se zadrževali Sovjeti pod vtisom svojih težkih izgub prejšnjih dni mirno. S pehoto in konjenico so napadli v jugozapadnem delu pogorja Matra, do bi razširili svoje vdorno področje. Vsled nemških jirotisunkov pa so zasedli le malo
Berlin, 19. dec. V ponedeljek zvečer, 60 ur po pričetku nemške ofenzive na zahodu, so izjavili v glavnem stanu vrhovnega poveljnika na zahodu: »Nemški napad med Visokim Von-nom in severnim delom Luksemburga poteku po načrtu. Dočim je moral torej sovražnik kljub deloma žilavemu odporu prepustiti Nemcem nn bojišču v Eif 1 u nadaljnje ozemlje, prevladujejo na ostalem zahodnem bojišču obrambni boji. Po daljšem odmoru so boji severnovzhodno od Geilenkirchnn znova oživeli. Amerikanci so tu napadli s slabšimi silami med NViir.mom in Linnichom, koder so napredovali le za nekaj metrov. Tudi v predmostjih ob Riiri zahodno in jugozahodno od Jiillicha so obnovili svoje krajevno omejene napade. Napravili so vdore, ki so jih nemške čete z zasedbo rečnega brega izravnale. Ob cesti Mon-schau—Vossenack so obstali boji na dosedanjem mestu. Med Snnrlouisom in zgornjim Renom nasprotnik kljub silovitim napadom ni dosegel bistvenejših uspehov. Ob Bilesi so napadli Amerikanci, hnteč prodreti proti Zwei-briicknu, večkrat v jakosti bataljonov. Napravili so le krajevni vdor, sicer pa so jih Nemci odbili. Tu so prednji oddelki nasprotnih napadalnih čet še vejjno nad 10 kilometrov pred zahodnim branikom. Pri Bitscliu
napada sovražnik utrdbe Maginotovc črte. Kljub ponovnim prebijalnim poskusom doslej še ni mogel zusesti oporišču Bitsch. V stari francoski utrdbi so se razvili siloviti ogorčeni boji iz bližine. Ob Bilesi in pri Bitscliu so napravile nemške čete kljub močnemu sovražnemu pritisku več proti-stinkov. s katerimi so privedle ujetnike. Tudi severno in vzhodno od \Veissenbergn je sovražnik pritiskal v prednjih črtali zapadnega branika. Trenutno skuša z bombnimi napadi razbiti oklepniške ovire in druge zapreke, dn bi odprl pot svojim oklep-niškim oddelkom, ki jih ima zbrane pri \Veissenbergu. Zato se obetajo j Nemcem tudj na tem odseku pozicij- j ski boji, slični onim pri Saarlouisu in pri Aachenu. V zgornji Alzaciji so pritiskale nemške čete nn področju severno in severnoznliodno od Col-marjn še nadalje v gorovje, tako dn ni mogel protinapade vršeči sovražnik nikjer napredovati.
Berlin. Mednarodni poročevalski urad poroča o položaju nn zahodnem bojišču: Že tri dni z naraščajočo silovitostjo izvajani velenapad nemških armad določa vedno bolj operativni razvoj nn vseni zahodnem bojišču. Čeprav noče nemško vodstvo iz razumljivih razlogov podati nikukih izjav o doseduj doseženih uspehih nem-
»Nemčija udarja nazaj«
Berlin, 19. 12. F.isenhower je prepovedal vsakršno objavo poročil z odseku prve ameriške armade. Reuterjev dopisnik William Steen je po poročilih, ki so prispela še pred prepovedjo objave, sporočil, da se nemški premiki nadaljujejo.
V angleškem komentarju jc opozoril komentator Larry Lesieur, da so presenetljivo siloviti nemški protiudarci spravili angloameriško bojišče »v gibanje«. Angležem priporoča, naj se ne jeze, ker so vojna lotos ne bo končala, temveč naj iz nemške ofenzive spoznajo, da je Nemčija še nadalje močna in nevarna.
Londonski »Daily Mail« Izvaja iz dejstva, da je bila Nemčija sposobna pričeti tako krepko ofenzivo, nauk, da so se porušili vsi dvomi v nemško sposobnost vztrajanja do konca. »Daily Express« opozarja britanski narod, naj se resno bavi s tem novim dokazom nemške silo.
>New York Times< podčrtuje v članku z naslovom »Nemčija udarja nazajc, da je zlasti zanimivo to, da je bila Nemčija kljub hudim udarcem letošnjega leta in kljub neprestanim angloameriškim napadom na zapadnem bojišču sposobna zbrati čete, oklepnike in letala za nov proli-udarec. Ameriški list priznava, da je
nemškim četam uspelo na raznih mestih vdreti globoko v ameriške črte. Članek končuje z zanimivim opozorilom, da jo nemška ofenziva primer, kaj vse lahko dosežo dežela, ki jo mobilizirala vse svoje silo za vojno. Slično piše vojaški sodelavec >Ne\v York Herald Tribune« major Elliot, ki pojasnjuje ameriškemu narodu, da bi predslavijal zloin nemške vojaško moči ogromno nalogo.
Angleški in severnoameriški vojni dopisniki pravijo med vrstami vedno znova, da je prišel .nemški napad popolnoma presenetljivo. Tako poroča po vesli »Stockholms Tidningenac nek ameriški vojak, da so ameriške čele pravkar prenehale z obedom, ko so nenadoma vdrli v njihov kraj nemški oklepniki. Preostalo jim ni drugega, kot da so hitro zbežale.
Velika nemška ofenziva postaja močnejša, pravi neko poročilo »United Pres-sa«. Londonski dopisnik švicarskega lista »Die Tat« poroča, da predstavlja nemška ofenziva v Londonu senzacijo dneva. Prišla je ropolnoma presenetljivo in sicer ne le za londonske novinarje, temveč tudi zn poveljstvo prve ameriško armade. Nemški oklepniki so pregazili in prebili njene postojanke.
Nadaljnji boji v Atenah
ozemlja. Prav tako je ostal položaj nespremenjen na loku Gyongyos-Eger, vkljub temu, da so tum boljševiki močno napadli z dvema divizijama. Samo na vdornem področju severno od Miškolca je najiredoval sovražnik na obeli straneh Saja, dokler ga tudi tukaj Nemci s protisunki niso zaustavili ob zapornih postojankah. Prav tako so se tudi izjalovili sovražni napadi na obeh straneh ceste Užhorod-Košice. V glavnem so se približali boljševiki samo med Sajom in Hernadom slovaški meji. Njihovo napredovanje še ni imelo doslej nobenega vpliva na krila pri Budimpešti in vzhodni Slovaški. Z ostalih odsekov vzhodnega bojišča poročajo le o nepomembnih pozicijskih bojih, pri katerih je dosegel v Kurlandiji ostrostrelec ka-plar Sclimidt svoj stoti odstrel.
Nemški uspeh na Jadranu
Berlin, 10. dec. Nemški hitri čolni so obstreljevali 17. decembra štiri britanske topniške hitre čolne, ki so se bližali luki Lošinju na istoimenskem jadranskem otoku in ki so jo obstreljevali. Nemški čolni so zadeli več sovražnih edinic. Slednje so prenehale obstreljevati pristanišče ter so se obrnile proti jugu. Po kratkem času je eden izmed britanskih hitrih čolnov eksplodiral?
»Sedaj naj Stalin potuje«
Stoekholm. Kakor javlja »Afton Tidningen« izjavljajo v \vashington-skili uradnih krogih, da na Churchil-lovo željo za sestanek »velikih treh« ne bo sporočen noben neposreden ameriški odgovor. Ameriška javnost smatra, da je sedaj čas, da se tudi Stalin podvrže težkočam potovanja. Nekoč je odpotoval 70 letni Hull z letalom v Moskvo in tudi Rooseveit se je podal na pot, da bi se sestal s Churchillom in Stalinom, čeprav mu to ni bilo lahko. Sedaj pa so Amerikanci mnenja, naj bi tudi Stalin potoval.
Milan. Vatikanski radio sporoča, da bo maševal papež Pij XII. letn« za Rožič v Petrovi cerkvi ter da bo to slovesnost prenašal vatikanski radio.
Stoekholm. Kot poroča Reuler iz Aten, so se po razmeroma mirni noči nadaljevali v torek zjutraj boji v bližini trga Ammonija, na severu mestnega dela, ki ga drže Britanci. Ostale krajevne akcije so prav tako v teku. Poročila generala Scobieja govorijo o nadaljnjem napredovanju pri čiščenju ozemlja ob obeh straneh ceste Falejon—Atene. Položaj v Pireju je miren.
Britanska posadka Averovovih zaporov, ki so jih včeraj napadli in ki gore, se je skupaj z nekaterimi političnimi jetniki »uspešno umaknila«. Britanske sile, ki so včeraj zavzele stadionski grič, so se v pretekli noči zopet umaknile, ker so bile njihove postojanke pod težkim ELAS-ovim ognjem. Na področju pirejske luke so očistile indijske čete polotok Kali-polis.
Po zadnjih poročilih so vdrle ELA-S-ove sile skozi žične ovire glavnega stana britanskega letalstva pri Kifis-siji, nekaj km severnovzhodno od Aten. Na pomoč mu je odšla kolona oklepnikov in oklepnih bojnih voz. Branilci štejejo 600 mož, med njimi mnogo štabnih častnikov letalstva in neborečegu se osebja, poleg tega pa so na letališču tudi oddelki nekega protiletalskega topniškega polka in druge edinice vojske.
Stoekholm, 19. dec. Kakor javlja agencija Reuter iz Aten, je v ponedeljek zvečer gorela jetnišnica Ava-reff v nekem severnovzhodnem atenskem predmestju, potem ko so se ves dan bili boji za to zgradbo. V tem zaporu je bilo približno 700 političnih jetnikov, med njimi bivši ministrski predsednik' Rallis ter general Panga-los, o katerem ni znano ničesar podrobnejšega.
Stoekholm, 19. dec. Reuter javlja v torek mioldne iz Aten, da so prodrle ELAS-ove čete skozi žične ovire, ki obdajajo britanski glavni stan v Atenah.
Tik prej je poročal Reuter, da so odvrgli angleški bombniki material in živila nnd obkoljenim glavnim stanom britanskega letalstva v Atenah.
Amsterdam, 19. 12. Po poročilih iz Alen prihajajo Bolgari čez severno-grške meje s trditvijo, da jih je pozvalo gibanje ELAS, da »osvobodijo Macedo-nijo«. V Solunu je bila včeraj izvedena stavka.
Stoekholm. 19. 12. »Daily Hereld« v svoji ponedeljkovi izjavi odločno odklanja grškega kralja ter izjavlja kakor piše »Ooteborški trgovski in pomorski list«,
da grški kralj zaradi svojega stališča nima nobene pravice do prestola, čo no bo sprejel predloga, da bi postavili atenskega nadškofa kot regenta. Potem bodo morali imenovati regenta nli regentski svet. Kralj nima mnogo časa za odločitev. S svojim stališčem je povzročil med krizo že itak dovoli.težkoč.
Ženeva, Kakor javlja agencija Reuter iz Aten, je predlagal grški ministrski predsednik Papandreu grškemu kralju, da imenuje nadškofa Damaskinosa za grškega regenta.
Konec zapadnega bloka
Ženeva. V komentarju o frnncosko-sovjetski pogodbi jc dejal Swing: Sama od sebe se nam vsiljuje misel, da je prekrižala ta pogodba načrte o zahodnoevropskem bloku, ki naj bi izravnal moč Sovjetske zveze v povojni Evropi. Francosko-sovjetska zvezna pogodba bo izzvala nedvomno veliko pozornost, ako že nc naraščajoč nemir.
Nova boljševiška taktika v Franciji
Madrid, 20. 12. Kot vse kaže, so si francoski komunisti že razdelili med seboj vloge, da bi uredili popolnoma boljševiško Francijo, piše dopisnik lista »Madrid« s francoske meje. Tho-rez io Duelos proglašata tako imenovani »narodni komunizem«, da bi ujela na limanice neumne, zmerne ter krščanske socialisti. Marty, Mercier in tovariši pa zastopajo mednarodni komunizem, da bi pritegnili k sebi republikance in socialdemokrate. Ni se treba čuditi, če bi se v kratkem govorilo o dozdevnem sporu med francoskimi komunisti.
»Šesti vojni božič v Angliji«
Bern. V nekem članku o »šestem vojnem Božiču v Angliji« piše londonski dopisnik lista »Basler Nachrichten«, da tega leta ne bo nobenega pravega božičnega razpoloženja. Povsod vlada moreče razpoloženje. Politična kriza močno teži vse. Konec vojne se vedno bolj oddaljuje. So celo ljudje, ki računajo s tem, da bo šele leto 1946. prineslo »konec grozot«. To zelo slabo vpliva na razpoloženje za praznike. Preostane samo še to. da sa vdniajo ljudje brc2!Hglednet*iu upanju, da se bo vse bolje končalo kot sedaj izgleda.
ške ofenzive, vendnr lahko podčrtamo, da odgovarja dosedanji potek premikov nemškim pričakovanjem in da je ponekod nagli zlom vsake organizirane obrambe nemškim napadalnim oddelkom in njihovemu vodstvu bistveno olajšnl njihovo nalogo. Krvave izgube desnega krila prve ameriško armade so bile namreč v prvih 4S urah pod vplivom ognja preciznega nemškega orožja izredno visoke, dočim so tretjega dne skokoma narasle številke ujetnikov, ko so posebni nemški oddelki napadli v često nepreglednem gozdnatem in gorskem ozemljil.	4
Anglija se umika z Balkana
Poleg Grčije, kjer se odigrava zakulisna borba zn premoč med Anglijo in Sovjetsko zvezo na skrajnem južnem koncu Balkanskega polotoka, je opažati sicer nekoliko bolj zakrito, pa vendnr nič manj važno prerivanje med omenjenima silama nn tistem delu Rnlknnn, ki si ga lasti tolovajski komunistični poglavar Broz-Tilo. Moskva tudi tukaj ne t^islopn neposredno sama, marveč s pomočjo svojega stoodstotnega pomočnika Tita, ki zastopa njeno stališče in njene koristi v trenju z Angloamcrikniici. Ze več tednov je opažati, kako Tito zdaj pa zdaj zagode Angležem kako zelo neprijetno pesem. To morn pasti v oči vsakemu šolnrčku, ki pozna šele najosnovnejše stvari iz mednarodnega političnega življenja, kajti nn zunaj vlada vendnr veliko prijateljstvo in vojaško ter politično sodelovanje, torej pravo zavezništvo med tolovajskim poglavarjem, Moskvo in Londonom. Oglejmo si nekaj primerov. Pred kakimi petimi tedni jc Tito v svojem dnevnem povelju z ostrimi besedami zavrnil angleška poročila o veliki pomoči, ki dn so jo dajali zavezniki tolpam. Takole pravi: »Ni res, da bi nnm zavezniki z letali dovnžali velike količine vojaštva in gradiva. Zavezniki so nas sicer podpirali z orožjem in drugim gradivom, pa nikakor nc v zadostni meri.« Dnevno povelje pravi nadalje, da Inka poročila zelo neugodno vplivajo, ker so bile zlasti pošiljke zavezniškega orožja zelo majhne. — To dnevno povelje je objavil tudi Tito. Nekaj tedno pozneje je konec novembra ostro zavrnili angleška poročila, češ da so zahodni predeli bivše Jugoslavije priznani kot angleška interona sfera. »Jugoslovansko osvobodilno gibanje« — tako pravi omenjeno poročilo — »ter Anglija in Združene države niso sklenile nik;iko pogodbe o vojaški pomoči; taka pogodba obstoja samo med .osvobodilnim gibanjem' iu Sovjetsko zvezo.
Nekaj dni nato je Tito zopet napadel angleška poročila, ki so poročala, da so se zavezniške sile izkrcale v Dalmaciji. Broz-Tito je sporočil, da ni govora o kakem izkrcanju; v Dubrovniku da so pristale -um > tri baterije, da bi podprle Titove sile. Za nndaljno izkrcanje zavezniki ni^o dobili nikakega »dovoljenja« in se tudi nira izkrcali.
V verigo velikih »prijaznosti« med An-gloamcriknnci in Sovjeti ter malini Uvozom moramo prištevati gotovo tudi zadnja poročila ameriške agencije »Unilcd Press«, ki pravi med drdgim, da so Titove oblasti in Beogradu odstranile vse kraljeve grbe in jih nadomestile s sovjetsko zvezdo. Povsod vise velike Stalinove in Titove slike, nikjer pa no moreš najti Ghurchillove ali Kooscvcltove slike. Končno je po poročilih iste agencije tudi zelo značilno, da sc Tito pri svojih čistkah nikakor ni ustavil pred tistimi Srbi, ki so bili stoodstotni Anglofili. Tako sc nahajajo med neštetimi žrtvami njegovega terorja tudi lako izraziti anglofili kol je n. pr. bivši jugoslovanski minister Laza / Markovič ali pisatelj Svetoslav Stefanovič-J
I/, vseli poročil o čistkah in strahovitih pokoljih v Beogradu jc jasno razvidno, da so Titovi komunisti postopali z anglo-filskimi Srbi prav tako kruto in krvavo kol z onimi, ki so zagovarjali misel o sodelovanju z Nemčijo. To jc gotovo zel« dober nauk za tiste maloštevilne naivnež^ ki si delajo utvare, da so »isti« in da s« jim v primeru podobnega komunističnega terorja ne bi nič zgodilo, češ, >saj sni« vendar prijatelji Angležev«. Beograd do. cctl
č c upoštevamo, da Tilo nc vodi ni-kake lastne samostojne politike, marveč je le moskovski izvršilni organ na zahodnem Balkanu, meče Titovo obnašanje kaj čudno in zanimivo luč na razmerje med Londonom in Moskvo. Moskovski balkanski nameni so popolnoma jasni. Celo v tisti Grčiji, ki so jo Sovjeti uradno priznali kol angleško interesno sfero, skušajo Sovjeti s pomočjo grških komunistov Angleže krvavo izpodriniti. Se bolj velja to za one predele, za katere ne obstoja nikaka uradna pogodba. Moskva skuša na vse kriplje vreči Anglijo z Balkana. Anglijo smatra skupno š svojimi balkanskimi boljševiškimi privrženci za nezaželenega gosta, ki ga bo vsak čas vrgla skozi vrnla. Pa četudi bi se Angleži končno vendarle uveljavili v Grčiji, jim to nič ne zaleže, ker bi imeli v širokem jadranskem zaledju sovjetsko Rro-zovo državo, ki bi tvorila zaporni klin nied Grčijo in ostalo evropsko celino iu bi tudi sicer ogrožala angleško'sredozemsko pol v Indijo. \ Za balkanske narode, ki so žrlev za radi teh spletk, obstoja samo ena rešilev: skupno z Nemčijo se boriti za novo pravičnejšo Evropo, v kateri bo vsak narod dobil mesto, ki mu pripada, \
Ob jubileju Pokrajinske hranilnice
Čestitke prezidenta generala Rupnika
K 125 letnici obstoja Pokrajinske hranilnice je naslovil gospod prezident pokrajinske uprave. na gospoda Ceča kot predsednika upravnega odbora hranilnice laskave čestitke z željo zn nndaljno pro-spevanje zavoda.	«
Med drugim jc izvajal: Vso to dolgo dobo se jc hranilnica odlično in vzgledno uveljavljala v gospodarskem življenju, bila je ves čas najpomembnejši in vodilni denarni zavod v deželi, z nicccnsko roko je bogato podpirala znanost in kulturne ustanove, na široko je vršila saniarijanskn dela usmiljenja, pomagala in podpirala je povsod, kjer koli jc bilo treba pomoči.
Zato jc njena deln, truda in dogodkov polna zgodovina popisana vseskozi z zlatimi črkami, vsak list njene kronike izpričuje nujnost in potrebo njenega odloču-
jočega udejstvovanja v gospodarskem utripanju mesta ljubljanskega in podeželja. Nujna posledica temu je, da uživa danes povsod nnjboljšl sloves in največji ugled ne le v naši ožji domovini temveč tudi daleč izven naših meja v inozemstvu,
Moja iskrena želja je, naj bi hranilnica tudi v bodočnosti krepko uspevala in procvitala ter bila vedno deležna popolnega zaupanja in priznanja; želim, da bi sc dvigala in dvignila do danes še nc-slutencga, najvišjega razvoja, ki je na de-narstvenem poprišču pri tukajšnjih razmerah sploh dosegljiv.
Prosim Vas, gospod predsednik, sprejmite tc moje najlopleje občutene čestitke in najboljše želje v imenu hranilnice, ki ji načeljujete ob njenem tako pomembnem jubileju, na izvoljno znanje.«
Nov dokaz propadanja angleške moča
Berlin, 19. 12. Z dogovorom med de Gaullom in Stalinom bo tudi Francija vključena v moskovski sislent paktov. Iz tega je ponovno razvidno, da se je Anglija odrekla evropski celini, ker je sedaj tudi svoj bivši celinski meč — Francijo — izročila Stalinu. Angleški načrti o zapadni zvezi so postali s to moskovsko šahovsko potezo brezpredmetni in tudi nov britansko-francoski dogovor ne bi mogel toga spremeniti.
Omembe vredno je, da v tej novi pogodbi v nasprotju z angleško-sovjetsko pogodbo z nobeno besedo ni omenjena Atlantska listfna ali organizacija za svetovni mir. Tudi britansko časopisje je t .nalo ta problem, čeprav se trudi dokazati zedinjenje z Dumbartom Oaksom in čeprav zapira oči pred resnico. »News Chronicle« pa ugotavlja, da je uvodoma sicer predvidena soudeležba na organizaciji za varstvo svetovnega miru, da pa bo dogovor kljub temu obdržal svojo veljavo. Najtočneje se izraža »Daily Mail«, ko priznava, da so vsled tega dogovora bolj oddaljeni od svetovne organizacije kot kdajkoli. Moskva je tudi tukaj nad-vladnla Britance in sovjetski imperiali-
zem gre z njemu lastno brutalnostjo preko angloameriških povojnih načrtov. Za svoje evropske načrte potrebuje Moskva nemško-francosko sovraštvo, kar j- tudi glavni cilj . tega pakta. Po katastrofah v preteklosti pa se je pokazalo, da takšno sovraštvo ni v interesu Francije.
De Gaulle je prišel s tem paktom v absolutno odvisnost od Moskve. Moskva lahko prisili Francijo v vsak spor, ki ga hoče doseči, pri čemer se lahko tudi opira na močan boljševiški vpliv v francoski notranji politiki. Da pa hoče Moskva tudi ta razvoj voditi po svojih načrtih, je razvidno tudi iz komentarja moskovske poročevalske službe, ki ga je objavila tudi švicarska poročevalska agencija, o ustanovitvi marksistične enotne stranke, za katero se je že ves čas zavzemal boljševiški voditelj Thorez. Moskva pripominja k temu, da so ti načrti največjega političnega pometia. Čim bo postala fuzija med socialistično in komunistično stranko dejstvo, bo ta marksistična enotna stranka popolnoma obvladala položaj v Franciji ter bo lahko preprečila sestavo protidemokratskega bloka ter izvedla revolucijo.
Edina svoboda za Evropo
Stockholm, 19. 12. Spričo bede, ki je prišla v vše dežele, kjer so stopili Angloamerikanci na evropska tla, so pričeli polagoma tudi v Združenih državah spoznavati vso zlaganost sleparij z UNRRO, s katerimi so obljubljali narodom pravo Indijo Koromandijo, a jim dejansko niso prav nič pomagali. Po poročilu »Stock-holms Tidningena« iz Wasliingtona spo-so težave v Grčiji in Bonomijevi Italiji znavajo sedaj vsepovsod v Ameriki, da v glavnem posledica neprijetnega dejstva, da stradajočemu prebivalstvu niso pomagali. »\Vashington Post« piše, da je edina svoboda, ki so jo zavezniki doslej prinesli Evropi, svoboda pritoževanja. »Ne\v York Times« pravi, da se na UNRRO tudi v bodoče ne sme nihče zanašati, ker ne bo na razpolago dovolj tonaže. Dočim se tu izgovarjajo na pomanjkanje tonaže, pa očividno ne primanjkuje ladjevja takrat, kadar je treba izropati zasedene evropske pokrajine. Kot javlja ameriška radijska postaja v Neaplju, je zavezniška nadzorovalna komisija za Italijo sporočila, da so v novembru izvozili 9000 ton italijanskih proizvodov v vrednosti 50 milijonov lir. Nadaljnjih 9500 ton je pripravljenih za izvoz.
Milan. Po poročilih iz Rima je pod-vzela policija ostre mere, da bi preprečila napovedan »pohod lakote skozi Rim«, ki ga nameravajo izvesti kot protest proti lakoti, ki vlada v Italiji. Doslej so ž« aretirali večje število oseb.
Churchill se opravičuje
Amsterdam. Churchill je izjavil danes v spodnji zbornici, da ni nameraval podati parlamentu izjave o voj; nem položaju. Vsekakor se sedaj vrši »velika bitka«. Na pripombo nekega poslanca, da prevzemajo angleški listi trenutno vsa poročila iz nemških virov in da bi bilo dobro, ako bi po odstranitvi tiskovne zapore dobili listi boljše informacije, je izjavil Churchill, dn je za vprašanje začasne zapore objavljanja novic pristojen vrhovni poveljnik, ki ga je treba vsekakor podpirati.
Stockholm. Churchill je objavil v spodnji zbornici, da ne bo imel pred
božičnimi počitnicami parlamenta več la
pričele
ted Pressa« v četrtek. Churchill je
nobenega govora. Parlamentarne počitnice se bodo pričele po vesti »Uni-
odklonil tudi nadaljnje izjave o Grčiji. Ker je angleški tisk z velikim poudarkom napovedal nov Churchillov govor, je nekoliko presenetljivo, da sc je Churchill odločil za molk. Ne bomo se mnogo zmotili, ako bomo tolmačili ta molk kot dokaz za spore v nasprotnem taboru, ki so Churchillu zmešali račune.
■EG
Božično obdarovanje potrebnih je naša skupna narodna dolžnost: Pomagajr>- "itorej Zimski pome—1
■ar/ffl r^rtKM
Navodilo
Z ozirom na možnost da bi bile oh priliki bombnega napada razrušeno vodovodne naprave, bi postala delno neuporabna tudi stranišča na vodno izplako-vanje. Da se omogoči njihova uporaba, morajo biti na razpolago v vseh straniščih na vodno izplakovanje večjo posode, napolnjene z vodo. Tudi bo potrebno, da se v tem slučaju stranišča od časa do časa desinficirajo.
Izmed desinfekcijskih sredstev je najcenejše in najbolje apneno mleko, v drugi vrsti klorovo apno, če ,je na razpolago. Nekje na (Uorišču mora biti pripravljena večja količina gasenega apna, katero so po potrebi razredči z vodo in razkužijo stranišča. Vsaka školjka mora imeti lesen pokrov.
Brivski obrati ob praznikih
Na prošnjo Združenja industrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine — odseka za obrtništvo se z ozirom na odredbo VIII. št. 5971-90 z dne 2. novembra 1944 o omejitvi potrošnje električnega toka določa za brivsko-frizerske obratovalnice v Ljubljani sledeči delovni urnik za božične praznike 1944-45.
24.	dec. Sv. večer: obratovalnice odprte od 7.—15. ure brez opoldanskega odmora.
25.	dec. Božič (Sv. dan): obratovalnice zaprte ves dan.
26.	dec. Sv. Štefan: obratovalnice odprte dopoldne od 7.—12.30 ure.
31. dec. Silvestrovo: obratovalnice odprte od 7. do 15. ure brez opoldanskega odmora.
1. jan. 1945 Novo leto: obratovalnice zaprte ves dan.
6. jan. Sv. Trije kralji: obratovalnice odprte dopoldne od 7.—12.30 ure.
Tiskana beseda v borbi proti komunizmu
Nasproti revolucionarnemu programu komunistične partije smo postavili tudi Slovenci v okviru protikomunistične borbe svoj borbeni ln obnovitveni program.
V	zadnjem letu je slovenska narodna skupnost naredila odločen korak k uresničenju svojega načrta. Začeli smo ustvarjati pogoje za srečnejšo bodočnost v toliki meri, da bi v preteklosti potrebovali za to nekaj razvojnih let.
Ta program je treba zanesti med ljudi in ga razjasniti v vseh jiodrobnoslih, obenem pa pokazati na usodne vzroke, ki so imeli v sebi klice revolucije. Toda to še vedno ni dovolj. Važno je, da ljudje spoznajo veliko laž komunizma ln njegovo zmotno osnovo. To silno potrebno in pomembno delo so opravile šlevilne brošure, ki so dopolnjevale načelno protiko-munislično borbo. V rnzdobju tegn leta jc izšlo mnogo tovrstne literature, znto jc prnv, da vsaj naštejemo glnvne od njih.
Najbolj razširjene so brošure, ki z načelnega stališča presojajo komunizem, odkrivajo zmotni nauk in razvijajo slovenski obnovitveni program. Sem spadajo 'Frezidentova beseda' in 'Komunizem — orodje v rokah mednarodnega iidovstva«.
V	prvi so zbrani govori g. prezidenta na raznih zborovanjih v razdobju jeseni 191.'! -1944, v drugi pn je objavljen prezidentov govor, ki ga je imel pred oficirji v Kra-gujevcu še pred lo vojno. Kot »krščansko protikomunistični manifest« se nam jc predstavila vsebinsko silno izdelana in važna brošura tKarod n ai umreti noiV«. >
V	posebni brošuri je izšlo predavanje univ. prof. dr. Grivca Narodnostno vprašanje in boljševizem', kakor tudi predavanje univ. prof. Spektorskega 'Evrazij-stoo in boljševizem'. Priznana znanstvenika rešita v njih bralcu dvoje zelo za-
nimivih vprašanj. Razumnik bo tudi s pridom prebral razmišljanje pisatelja Cap-ka Zakaj nisem komunistf«, ki je pred kratkim izšlo v posebni brošuri.
Divjanje komunističnih zločinskih tolp prikazujejo nekatere dokunientarične knjige in brošure. Skoraj ni hiše v naši pokrajini in tudi izven nje, kjer ne bi Imeli knjige »V znamenju Osvobodilne fronte« in 'Črnih bukev, enako sta prodrli tudi brošuri 'Turjak' in 'Kri mutencev. Zelo sodoben problem je obdelan v brošuri >Malikovanje zločina' (govor N. Veliko-nje).
Globoko med ljudstvo so tudi prišle druge številne brošure s protikomuiiistič-no vsebino. Vsaka na svoj način rešuje vprašanja, ki naslajajo ob prolikomuni-stični borbi. Posebno za deželo so kakor nalašč. Sem bi šteli: protikomunistični katekizem »200? = SOF', >Kuj torej, tc
ne kapitalizem in ne komunizem', >JVq svoji zemlji svoj gospod« ter 'l{de( o lobocijot. Tudi med rakovniškimi knji. žicami so nekatere številke posvečene tcin vprašanjem. Glasnik dijaške borbe prot komunizmu je bil »Obzornik dijaSkc pro tikomunistiine mladine v štirih števi kah. Vsem tem brošuram pa se je v ziu njeni času pridružila nekoliko obširnejša brošura iKrik slovenske zemljo. Obravnava vzroke revolucije, komunistično div-jnnje in kaže .rešitev iz sedanjih stisk, Protikomunistični tisk je poleg oborožene akcije najbolj učinkovito sredstvo v borbi s komunizmom. Zalo je zelo važno, da vsako brošuro posebej predelamo in si vsebino osvojimo. Poudariti pa jc treba, da so vse brošure znane že po vseli krajih naše zemlje, ludi izven pokrajino. Ljudje jih l veseljem prebirajo in črpajo iz njih pravilno gledanje na sodobne probleme, ki se razvijajo ob borbi za narodni obstanek s komunističnim brezboštvom in njegovo protinarodnostjo.
Praska kazen za koMmstičsiega morilca
V Branici je bi! ustreljen Jože Pahor, znan kraški komunistični nasilnik
Iz Goriškega lista posnemamo: Te dni smo zvedeli, da je bil v neki hiši v Branici ustreljen Jože Pahor iz Nove vasi, po domače »Kurišičt, po tolovajsko pa »Mišel«.
Ta je bil tipičen kraški komunist. Komunističnih idej se je navzel največ v Franciji, kjer je več let delal. Ko se je ob polomu francoske vojske vrnil domov nn Kras, je na videz čisto miroval, dokler ga lepega dne spomladi 19-13 niso komunisti »s silo odpeljali«. Po 8. septembru lanskena leta je postal eden vodilnih nasilnikov, ki so z brzostrelkami
lova domobranska postojanka pri Trebnjem
Ko so domobranske udarne bojne skupine utrjevale nove postojanke, so domobranci iz novomeškega okrožja pripravljali novo postojanko v okolici Trelmjega. Tuko so domobranci tudi od Trebnjega proti Novemu mestu sklrnili močan zid proti komunističnim tolpam, ki 6o po teh hribih imele pro«t prehod z Dolenjsko na Štajersko.
Kakor hitr6 eo domobranci ustanovili to novo postojanko, 60 jo hoteli komunistični tolovaji uničiti, vendar 6e ji zaradi močnega topniškega ognja še približati niso mogli. Številni ubežniki iz komunističnih tolp 60 pripovedovali, da zaradi močnega domobranskega ognja tolovaji X. brigade niti dva dni niso mogli imeti stalnega mesta.
Kako se je komunističnim tolpam v dneh, ko so poskušale napadati nove postojanke, slabo godilo, naj naivedemo pripovedovanje dveh prič. Na novi postojanki je javil 17 letni fant, ki so pa komunisti prisilili, da jim je vozil ranjence. Sam je videl na enem kraiju ležati 15 mrtvih tolovajev, katerih zasedo so domobranci uničili. V isti zasedi so bili 3 tolovaji težko ranjeni.
Ko se je vračala domobranska četa iz Tržiča na svoje položaje, je med potjo zaostal en domobranec. Komunistična zaseda, ki ee celemu domobranskemu oddelku ni upala upirati, ga je prijela in odvedla v vas Studenec nad Sevnico, da ga je zaslišal komisar Pohorskega ko-
strašili po opajski občini. Na njegov račun in na račun nekaterih drugih domačih kolovodij gredo vse žrtve, ki so padle v opajski občini pod komunistično kroglo: Jože Marušič z Lokvice, Vilma Ferletič ter njen oče In njena mali, dalje Albert Gorjan (oče sedmih otrok) in Dominik Boje, ki so vsi bili umorjeni lani septembra meseca. Poleg teh domačinov pn leži zakopal II po opajskih gmajnah še lepo število drugih žrtev komunističnega nasilja, ki ve za njihova imena le Bog. Med vsemi žrtvami naj omenimo dva moža: Angela Pahorja iz Nove vasi in Karla Pahorja iz Opatjega sela. Prvi jo prav za prav bil Ljubljančan, ker je po prvi svetovni vojni živel dolgo let v Ljubljani in je tam tudi imel družino. Med Primorci v Ljubljani je bil zelo znana osebnost, vendar se politično nikjer ni eksponiral. Lani o Vseh Svetih je prišel domov na Kras obiskat starega očeta in malerin grob. Toda še isti večer ga je prišla obiskat VOS, češ naj gre
t
munističnega odreda. Komisar je na vsak način hotel izvedeti, koliko topov, tankov in drugega orožja je v Novem mestu. Ker domobranec ni hotel odgovarjati, so ga komunisti pričeli pretepati. Po daljšem govorjenju in prerekanju pa so sklenili, i da ga bodo uvrstili v 6vojo tolpo. Nekaj ' dni je bil pod stalno kontrolo, da 6e ni 1 je čakal oče, zaman so ga čakale sestre mogel sam nikamor ganiti. Cez nekaj dni in zaman ga še danes čakajo žena in pa se mu je posrečilo uiti. Na begu je naletel na komunistično zasedo, ki ga je ranila v nogo. vendar je domobranec šel še 5 km daleč in ee javil prvi domobranski postojanki. Pripovedoval je, kaj so tolovaji jedli. Kuhali 60 to, kar so nakradli. Ko je prišel, so v kotlu mešali celega prašiička e kožo vred. V naslednjih dneh pa eo se moralii tolovaji boriti z domobranskimi skupinami. V tem času niso mogli misliti na ropanje pri kmetih, morali 60 zato otepati nezabeljen in neslan močnik.
Takšno je življenje v komunističnih tolpah. Kadar jih napadajo domobranske skupine, se morajo klatiti po gozdovih lačni, kadar pa počivnjo na skritem mestu, kradejo po kmetijah vse, kar morejo dobiti, brez vsakršnega usmiljenja do revnega kmeta. Zato pa ee kmetje vesele, kadar vedo, da domobranske bojne skupine zasledujejo tolovajske tolpe, kajti takrat komunisti gotovo ne bodo ropali. Zato tudi pozdravljajo vrsto novih postojank ob glavni dolenjski cesti, saj bodo marsikatero kmetijo ohranile močno in varno pred komunističnimi roparji.
Cena maslu
Kmetijska zbornica za Ljubljansko po-Vrniin« ie z vloco z dne 20. nov. 1944 zaprosila" za odobritev cene za surovo
maslo.	.. .,
Na podstavi čl. 1 nairedbe proti navijanju cen št. 19 z dne 1, maTca 1944,
SI. 1. 63-22 iz 1944, odločbe z dine 15. junija 1944, SI. 1. št. 154-44 iz 1944 in naredbe z dne 3. okt. 1944, SI. list št. 211-80 iz 1944.
odobravam
Kmetijski zbornici za Ljubljansko pokrajino sledeče najvišje cene za surovo maslo: 1 kg =» 45.— lir franko skladišče ali zbiralnica Prevoda.
Cenik z najvišjimi cenami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh obratnih prostorih, kjer se prodaja blago, navedeno v ceniku.
Vsako neposredno ali posredno zvišanje cen je prepovedano. Kršitelji se kaznujejo po zakonskih predpisih.
Odločba
Prevod v Ljulbljani je z vlogo z dne 18. novembra 1914 zaprosil za odobritev cene za surovo maslo, pinjenec in posneto mleko.
Na podstavi čl. t naredbe proti navijanju cen št. 19 z dne 1. marca 1944, SI 1. št. 63/22 iz 1944, odloobe z dne 15. junija 1944, SI. 1. št. 154/44 iz 1944 in naredbe z dne 3. oktobra 1944, SI. 1. št. 211/80 iz 1944,
v	odobravam
Prevodu v Ljubljani sledeče najvišje cene
v prodaji na debelo za
posneto mleko ( . i liter = L 2.20 surovo maslo • ■ « 1 kg = L 49.— pinjenec ...... 1 liter =r L 2.20
franko skladisče, vključno javne dajatve;
v prodaji na drobno za i
' posneto mleko 9 , 1 liter = L 2.40 surovo maslo « ■ • 1 kg = L 54.— pinjenec ..... t liter = L 2.40 franko prodajalna, vikl.jučno javne dajatve.
Ceniik z najvišjimi ccnami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseli obratnih prostorih, kjer sc prodaja blago, navedeno v ceniku.
Vsako neposredno ali posredno zvi-šamjo cen jc prepovedano. Kršitelji sc kaznujejo po zakonskih predpisih,
Iz Gorice
Ljudska univerza v Gorici. V Gorici se je osnovala »Ljudska un i/verza«, ki bo v zimski dobi priredila vrsto poljudno znanstvenih predavanj, po možnosti vsak teden eno. Vrsto predavanj je otvo-ril ravnatelj dr. Joža Lovrenčič. V proslavo S. Gregorčičeve stoletnice si je izbral za to otvoritveno predavanje življenje in delo »goriškega slavčka« in je govoril o »Simonu Gregorčiču, pesniku goriške zemlje.«
Šturje. Odkar se je pred 15 leti ustanovila pri nas fantovsjta Marijina kongre-gaoija, je bil 8. december za našo duhov-nijo eden najlepših Marijinih praznikov. Marijina družba je najlepše uspevala in je za 8. december vsako leto priredila skrbno pripravljeno pobožnost, ki je močno dvignila veličino Marijinega dneva. Domači in sosedni verniki eo se vedno v velikem številu udeležili fantovskih pobožnosti in je bila cerkev vedno polna. Letos ob 15. obletnici fantovske Marijine družbe pa je naša župnija osirotela. Naš delovni in vneti g. župnik Srečko Gregorc nas je 28. novembra zapustil, ker eo mu »zmagoviti« komunisti grozili. Ljudstvo žaluje. V cerkvi sama praznina. Kje so možje, fantje, kje dekleta? Osvobodili eo nas.
»Zmaga« v Ajdovščini. O sijajni komunistični zmagi v Ajdovščini emo v »Slovencu« obširno' poročali. Naj to »zmago«; osvetlimo še z dvemi dobrimi in značilnimi pripombami, ki ju prinaša »Goriški list«: »Vsi tisti, ki so na lastni kožii občutili in od živili prič slišali o dogod-kh na Vipavskem, bodo spet za eno izkušnjo bogatejši, da bodo vedeli pravilno oceniti vse vesti o zmagah po drugih krajih, zlasti po Hrvatski in po Bosni. »Slava« in »ugled«, ki ga na ta način dobiva »nova Jugoslavija«, ee bosta pa morala nekoč razbliniti, kakor se je razblinilo veselje nekega Vipavca, ki je iz varnega skrivališča tam nekje od Vidma pri-hilel v Gorico po podrobnosti slavne zmage, pa je zvedel, da tudi njegovim svojcem komunistična drhal n.i prizanesla, ampak jih je temeljito okradla.« — Pri komunistih se imenuje bioiklist tovariš, ki upogne hrbet navzgor, navzdol pa pritiska. Te »bicikliste« je treba po Kidričevem nalogu preganjati in »bioiklietiko« jo treba izgnati ii komunističnih vrst. Slab zgled biciktistike sta dala v Ajdovščini brez dvoma tovariša France Bevk in Wilfan, ki sta v Ajdovščino prikorakala z vsem ponosom in prezirom do uboge raje, hodila sta kot bi požrla kol, go-»podstrvo je kričalo iz vsake njune kretnjo. Zlasti Bevk je prav po diktatorsko
zahteval od ljudi, da žrtvujejo za zmago vse: živila, obleko, obutev, odejo, opremo, skratka prav vse. Tipičen pritisk navzidoll Ko pa je prišla višja sila (beri: nemški tanki), ee vzravnana Bevk in Wil-fan nista ponosno postavila v bran, ampak sta upognila hrbet in prihuljeno zbežala med zadnjimi ajdovščinimi hišami proti Hublju. Tipičen upognjen .hrbet navzgor!«
»BIHBaiIBaNINn««BnilS(!BB
Varčujte z elektriko!
■■■■■■■■■■■■BiaBBBiaeeeaiiBBHB
Dokumenti dokazujejo, da so komunistična ropanja načrtno organizirana
V časih, v prvih dneh komunističnih umorov in ropov, so se komuni^ stični tolovaji vedno izgovarjali, da so vsi njihovi zločini in vsi ropi le delo »na lastno roko«. »Če bi naša komanda vedela za krivce, bi jih vse strogo kaznovala.« Tako so opravičevali tolovaji in njihovi pristaši prve svoje zločine. V istr sapi pa so obtoževali vse poštene Slovence, ker so že takoj v začetku govorili vsem zapeljanim rojakom, da vsi zločini od ropov do najkrutejših umorov izvirajo iz komunistične satanske narave.
Danes skoraj nihče več ne tlvomi v pravilno sodbo teh poštenih Slovencev. Danes ni nobenega Slovenca, ki bi mogel tajiti, da komunisti po gozdovih in tudi komunisti po salonih niso morilci in roparji; saj tega ob tako številnih komunističnih umorih in ropanjih tudi ni mogoče zanikati. V dokaz naj objavimo poročilo »višjih komunistov« o ropu štirih konj. Stab I. bataljona Not. Voj. Področja. Na položaju dne 22. XI. 1944 ROOF. BARJE Na položaju Predmet: Zaplemba 4 konj
Ker nismo imeli nikake veze z vašim rajonom ter vas nismo mogli prej obvestiti, da potrebujemo nekaj konj, smo izvršili zaplembo v noči od 18. na 19. XI. 44 v vasi Kremence in to pri posestnikih KRAJCER in SIMON Antonu, pri vsakem po dva konja.
Konje smo oddali takoj na štab VII. Korpusa.
Politkomisar: Komandant kapetnn: Cankar	Zemljak
Dovolj jasen dokaz za »organizirana« komunistična zločinstval
:el je, toda ni se vrnil več. Zaman ga
otroci. Neki prisilni mobiliziranec je prinesel vest, da so ga še isti večer, ko so ga odpeljali, ludi umorili. Odgovornost za njecovo smrt, trde domačini, nosi ravno »Karišič« — Jože Pahor.
O smrti Karla Pahorja, ki je bil bratranec Titovega ministra Draga Maruši-ča, so časniki že poročali: postal je žrlev domačih terencev in VOS-a.
Kar pa je najbolj značilno za vse te zločine storjene v opajski občini, je vidna kazen božja, ki zadeva zločince, oziroma vse glavne nosilce odgovornosti zanje. Danes so po večini že vsi ali pod zemljo ali pa v Nemčiji. Le še par »ta hudih« uživa zlato svobodo. Toda tudi oni naj se zavedajo, da kri nedolžnih vpije k nebu po maščevanju I
Čim večja beda, toliko večja jc dolžnost vseli, ki morejo pomagati, da pomagajo.
Iz Trsta
Iz gledališča. 18. decembra so predvajali v Verdijevem gledališču pre-miero Puccinijevc opere »Manon Le-scaut«.
Zastrupitev s plinom. Neka 69 letna gospa je pozabila zapreti plin in sij jo našli zjutraj mrtvo, ker se je zastrupila s plinom.
OESI!!!BBQ(B0aBHHBBBBBBaBBBBBB
-f Andrej LavriČ. V torek 19. decembra je na Brezovici v Bogu zaspal preč. g. Andrej Lavrič, bivši vipavski dekan in sedaj župnik na Brezovici. Na zadnji poti ga bodo spremili v petek 22. decembra ob devetih dopoldne i z župnišča na Brezovici na domače pokopališče. Naj rajni počiva v minij vsem njegovim dragim naše iskreno sožalje. aaflBBaaBaaaaaaaaaaaaaBBflBa

+ Globoko užaloščeni obveščamo vse sorodnike, prijatelje in znance, da nam je umrl predobri oče, tast, in stric, gospod
MARTIN OBIiAK
skontist Kmetske posojilnice
Na zadnji poti ga bomo spremili v petek 22. dec. 1944 ob 8.30 dop. z Zal, kapelica sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo Ine 23. dec. ob 6.30 zj. v cerkvi Marijinega
Oznanjenja. Ljubljana, 19. decembra 1944.
TINE OBLAiv, sin; "!A roj. CEDILNIK, snaha.
iorenjsko domobranstvo je v razmahu
Gorenjska se počasi in vztrajno prebuja iz težkega sna komunističnih varljivih obljub, po katerih je ob iztreznje-i) ju glava bolna in težka, če ne tudi krvava. Gorenjsko domobranstvo je kar bruhnilo na dan; kjer se vsidra, tam ne popusti več za nobeno ceno. Začetno težave so seveda še, notranja Izčiščenost je iz dneva v dan večja, domobranstvo je že prestalo svojo otroško dobo in stopa v zrelo dobo razvoja, prekaljeno v stoterih borbah za svoj obstanek. Domobranstvo ima pomen samo, če sodeluje z narodom za njegovo blaginjo v borbi s komunizmom. Prebivalstvo je torej dokončno spoznalo, da čas ni primeren za lioemersko čustvovanje. Če bi domobrancem nič drugega ne hoteli priznati, vsaj to morajo, da jih prav ti fantje varujejo pred komunističnim ropanjem, ki po vsej slovenski zemlji zavzema vedno na-silnejše oblike.
SCaSoB čans v svetu
Kaj pogosto se nas še drži staro zmotno pojmovanje družabnega življenja. Po tem pojmovanju poteka družabno življenje mirno, spontano in organsko, le tu pa tam nastane zastoj, ki pa se nato navadno sprosti v kakšni revoluciji in tok življenja gre spet naprej. Po tem zmotni m pojmovanju ni'moči kaj spremeniti pri pole k u zgodovine. Vsak napor 6e razblini. Prizadevanja posameznikov izginjajo, se med sabo uničujejo, zato je tudi brez pomena, da bi 6e kdo trudil za dvig i.ovcšlva. Človeštvo se lx> zboljšalo samo po sebi, po zakonu stalnega napredka. To je na kratko zmotno izražen nauk o spontanem napredku družbe.
Tak nauk je tolažil on; kdor veruje vanj, lahko zmeraj sanja o zlata prihod-lijosti človeštva. Ta nauk je tudi Uispa-\;ijoč: če bo zlala doba prišla po zakoniti nujnosti, čemu l)i se gnali, da njej prihod pospešimo; vse naše prizadevanje jc kup! j a v morje.
Vendar, kakor je tolažilen in pomirjevalen, ta nazor ni resničen. Družba se oblikuje po idejah, ki v njej prevladujejo, in po ljudeh, ki so si ideje osvojili, da jih realizirajo. Ugotovitev o resničnih silah v družbi pa ni le abstraktna resnica brez zveze z življenjem, lz nje poiekajo tudi dolžnosti. Vsak, ki mu je kaj do splošnega dviga človeštva — in malomaren v tem ne sme bitii nihče — vsak mora gledatii, kakšnih idej se bo oprijel in kako bo zanje delal. Nekdo je dejal, da ima vsakdo dolžnosti do resnice: najprej to, da jo išče; ko jo je našel, da jo prizna in ko jo je priznal, da ji pomaga do zmago- v življenju, pri sebi in pri drugih.
Katoličani smo srečrni, da resnico imamo. Toda aLi se zmeraj dovolj zavedamo, kaj je naša dolžnost do resnice? Ali ni puirsiikouiu vera le spornim na praznično občutje iz mladih let? Ko bi nam postala naša vera spet gibalo vsega življenja, bi dobilo življenje druge, lepše oblike in globljo vsebino.
Pol vklo bo dva tisoč let od prihoda Kristusa na svet. In po tako dolgi dobi, cdkar štejemo leta nove ere, se je človeštvo v omogočeni vrnilo spet na stopnjo, ki je bilo na njej pred Kristusom: v po-gaiulvo. A lo poganstvo je slabše od sta-re-ga. Stari pogani niso poznali Kristusa, moderni ga poznajo, pa ga nočejo priznali. Vedo za luč, pa beze pred njo v temo.
Velika dolžnost katoličanov je, da prižigajo v temi časa luči, da modernemu svetu približujejo Kristusa. Katoličanu ne eme zadoščati, da je sam zase veren in izpolnjuje zapovedi, gnati ga mora, da še druge pripelje na svojo pot. Kako je mogoče, da hi kdo vedel za pravo pot, pa je ne bi pokazal drugim? Da bi poznal resnico, pa bi jo ljubosumno hranil zase? Kdor bi delal tako, bi zašel s prave poti in bi grešil nad reenioo.
Včasih Imamo napačne predstave o Idealu katoliškega človeka. Predstavljamo si ga kot svetobežniika, ki vsak dan od-moii številne molitve, ki prosi Boga, da bi spreobrnil grešnike im razsvetlil one, ki se motijo, sam pa niič ne 6tori, da bi se lo zgodilo. To je napačno. Bog se poslužuje pri svojem delu ljudi in mi uiu moramo biti na razpolago. Bog hoče zavladati vse človeštvo, mi mu moramo pomagati. Katoličani moramo biti sila, ki osvaja svet.
Kaj radi ee pomujamo ob sleherni vsakdanjščimi, veliki cilj življenja pa nam uhaja izpred oči. Toda 6e kdaj, moramo biti v časih, kot so današnji, neprenehoma usmerjeni k cilju. Vsako lenarjemje iu vsako nesmiselno trošenje sil lahko poslavlja zmago v nevarnost.
Adventni eas posebej je priložnost, da ei o>b spominu na Kristusov prihod živo oredočimo 6voje dolžnosti. Kristus prihaja — ali smo pripravljeni nanj? In če kdo misli, da je osebno pripravljen, ali deJ d
Posamezne postojanke so zelo marljive
Ve posadke gorenjskih domobrancev so zelo delavne. Kratek pregled dola nekaterih postojank je zanimiv že zato, ker dokazuje, da so komunisti izrinjeni iz središča te dežele na obrobno kraje, od koder prihajajo v večjih ali manjših tolpah ropat po vaseh.
Domžalska skupina je v prvi tretjini decembra poslala oddelek svojega moštva skupaj z nemškimi vojaki in gorenj. domobranci v večje akcije proti komun, v Trojane. Domžalčani so v teh borbah zaplenili celoten arhiv »Komande mesta Domžale«, ki bo gotovo razgalil precej zločinov in sodelovanja s komunisti. Ujeli so tudi enega tolovaja. Povedal jo, da je morala XIV. brigade zelo slaba, saj tudi ni čudno: tovariši oficirji jedo golaž in pečenko, raja pa slabo godljo. Prvi so oblečeni in obuti zelo dobro, drugi so bosi in razcapani. — V okolici doma pa so patrulje domobrancev razpo-dile komuniste v vaseh: Dvor, Vrlipolje (kjer so komunistom zaplenili 6 koles) ter v Impolju. — V postojanko sla se v enem dnevu zatekli dve ženi, ki so jima komunisti izropali vse premoženje. Drugo so surovo pretepali in ji grozili s smrtjo.
V	Mavčičah so komunisti oplenili hišo Kalana Janeza. Pobrali so mast, meso in žganje. Grozili so s požigom, z ženskami so zelo surovo ravnali in jih tepli.
Tudi v Kovorju so komunisti ropali. Trije bataljoni so prišli ter so odpeljali posestniku Rozmanu ženo, konja, kravo ter vso posteljnino.
V	istem času je pri Zabnici Vojkova brigada poskusila ropati. Domobranci so jo z nekaj n.inami prepodili. Pri tem je bil ranjen v koleno komunistični komandant Blaž Veliki. Tolovaji so ga vzeli s seboj.
Udarna četa se dobro drži
Gorenjski domobranci imajo tudi svojo udarno četo. Že dva meseca je od njene ustanovitve. Sprva je delala pohode nato pa je botrovala novima postojankama v Kovorju in na Brezjah. Ta četa sloji ob strani novoustanovljenim posadkam, ki jih hočejo komunisti ravno prve dni uničiti. Vendar se kljub večkratnim ponovljenim poskusom komunistom to še nikdar ni posrečilo, dasi je postojank po številu sedaj že precej nad dvajset. V spopadu z udarno četo je padel neki Kočman Martin — »Ljubo«, doma z Dolenjskega. Bil je že star partijec.
Komunisti med gorenjskim ljudstvom nikdar niso bili zakoreninjeni, čeprav je bilo pref.ej mož in fantov med »gmaj-rarjic. Toda velik del teh se je vrnil, brž ko se je ustanovilo domobranstvo. Vsi ti so prepričani borci proti komunizmu. ker so vso goljufijo in načrte spoznali do dna. Komunisti so uvideli, da se je položaj obrnil prej, preden je dozorela njihova setev. Hoteli so rešiti vsaj nekaj, zato so prestavili vse Gorenjce na Primorsko in v dolenjske odrede, da ne bi mogli pobegniti, a istočasno so jih odtegnili domačemu vplivu, ki komunistom ni ugoden. Kljub temu pa prihajajo od goščarjev fantje, ki so bili nad eno leto med njimi. Mnogo vedo povedati o komunističnem »bratstvu« z izdajalskimi savojci. Domobranec, ki je bil poldrugo leto med gorenjskimi »gmaj-narji« in je prebrodel vse kraje,
Tri pravite pot Gospodu
Adventni čas je čas pričakovanja. Spominja nas dobe, ko je človeštvo čakalo odrešenja in kneza Močno in neutešeno je tudi
miru.
je verjel v narodni cilj, dokler ni postal »posvečen« v oficirskem tečaju v Cerknem. Še letos junija, tako je povedal ta fant, ki sedaj zelo jasno gleda J	. . . . ,	•
na vprašanje komunističnega zločinstva,	n*še pričakovan,e v teh dneh, pri-
»so italijanski komunisti in tudi drugi i	čakovanje po božjem miru, po bc-
slovenskemu narodu sovražni ljudje na f	sedi o božjem kraljestvu: »Približalo Goriškem pomagali pripravljati komuni- t sg je božje kraljestvo.««
SiT uialK)!ai0	?°5t- V* f i No bojmo se. Bog bo prišel in z
obljubil tistim, ki bi to storili, povi-f ""	° « • * , j
šanje v kapetane, obenem bi bili voja- ( njim mir in sreča. K.ot je prišel pred ščine prosti. Za nekaj cigaret se je dalo t tisoč devetsto leti in utešil želje člo-kupiti zvestobo teh ljudi. Toda to zvezo f vejtva, tako bo prišel tudi v tem kler nisem videl zločinov, sem še živel	adventnem času v duše, ki
in pripravo za sabotažo so odkrili. Do- (' "utl"
v veri, da gre za narodno borbo, v kateri so pripravljene na njegov sprejem, so žrtve seveda potrebne. Rad sem pre- ( Kaj moramo storiti? Cerkev je ponašal mraz. lakoto in uši, toda ob spo- f stavila v adventni čas postavo Ja-znavanju nisem več čakal niti trenutka j	Krstnika, ki jc nekdaj priprav-
Pograhil sem strojnico ter se z njo vred .. . "	,	...	, >•.
javil domobrancem.«.	M Gospodovo pot, in ta nam kliče:
J »Delajte pokoro.« Ni druge priprave Komunistom je odklenkalo ]i na Gospodov prihod, kot je pokora.
Razvoj protikomunistične borbe na i Posveten človek hoče uživati, išče Gorenjskem zelo dobro karakterizirata t zabave, ugodja in kratkočasja, vse dve poročili, ki sta bili zaplenjeni med* žjvijen:e mu je zajeto v načela živ-drugim komunističnim arhivom. ^ j 1jenjskega materializma. Beseda ve-
Okrajni komitet KPSS Smlednik na j[ lik.C*a 'Panika pa kliče k odpo-terenu 6. oktobra 1944 takole toži o po- ' vedi, premagovanju, postu - kliče ložaju:	J k življenju odpovedi, k življenju pol-
»Od vasi Trbojc pa dn vasi Skaručna je politična situacija zelo slaba, lo pa radi tega, ker Be-Ga stalno kontrolira iz postojanko v Smledniku. V teh vaseh poslavljajo stalne zasede podnevi in ponoči, tako da je politično delo naših aktivistov onemogočeno. Iz teh vasi se še vedno prijavljajo k Be-Ga in s tem po- j stojauka bolj in bolj narašča. Nad našimi aktivisti vršijo strogo kontrolo ter jih zasledujejo na vsakem koraku...
Še bolj pa pokaže slabo stanje komunistične organizacije drugo poročilo, katero je poslal obveščevalni center Krvavec s položaja 9. okt. 1944:
»Obveščevalni cenler Krvavec, na položaju 9. okt. 1944.: Razjioloženje Be-Ga pa našem sektorju je ostalo kljub manjšim izgubam neomajno dobro. Morebitnega razkroja ali dezortiranja nismo v nobenem slučaju opazili, pač pa so borbenost podvojili proti nam. Nnšiin ponudbam in povabilom za vstop v partizane legalnim potom so odklonili. Pri belogarilističnih družinah ni opaziti ni-kakih sprememb in se preko njih za razkroj med Be-Ga ni dalo nič ukreniti. Ostali so pri starem in verujejo v svojo zmago. Ljudje so v splošnem zelo pritožujejo, ker se je mobiliziralo po kmečkih domovih preveč dotalno, dočim so delomržneže, švinglerje ter nekaj delavcev okupatorjevih tovarn pustili doma. Pravijo, da sedaj trpijo na slabem gospodarstvu in zmanjšanjem kmečke produkcije. — Smrt fašizmu. — Svoboda narodu.«
n
Tako so jadikov^ll komunisti že oktobra. Od tega časa se je ustanovilo že precej novih domobranskih postojank in gotovo še ni izgovorjena zadnja beseda.
nemu krščanskega idealizma. Dvojni svet in velik jc prepad med njima. Sicer je človek, ki se preda uživanju, velik in junaški, če se oklene pokore. Ne smemo godrnjati v odgovor, saj imamo dovolj pokore; voj-
ska, pomanjkanje, trpljenje. Res Je« bridkosti je mnogo, p ne spreminjaj« mo ga v pokoro. Vsekda rso učili duhovni učitelji, da jc Bogu najljubša tista pokora, ki nam jo naloži božja previdnost. Pokora dobi svoj pravi krščanski smisel samo takrat, če sprejmemo trpljenje iz ljubezni do Boga, zaradi Boga. Prazno je naše trpljenje, če ga naša volja nc spreji me iz nadnaravnih nagibov.
Trpljenje utrjuje voljo tudi brez-* vcrcu, toda zaslužno ni. Samo besedičenje je, če govorimo o prečišče-vanju človeštva, o žrtvah in odpovedih, če pri tem mislimo na naravno očiščevanje in utrjevanje v trpljenju. Tudi športnik trpi, pa ne bomo rekli, da dela pokoro. Bog sam nam mora biti nagib, da potrpežljivo nosimo trpljenje. To je pokora in ta edina pripravlja Odrcšcniku pot v naša srca.
Velik jc greh materializma, kcf hoče v človeštu vdušiti smisel za odpoved in pokoro. Hoče zapreti pot božjemu kraljestvu. Ve, da Kristus ne more priti v duše, če tc hlepe po uživanju.
Na letošnji prihod Gospodov so bomo vsi pripravili s prostovoljnim postom na kvatrni petek — dne 22. dccembra.
Postanite naročnik novega, verskega tista
Kmalu nas bodo čisto osvobodili
RAST

]
Rovte, 18. dccembra.
V žlrovskem kolu 6e že več časa potikajo tri komunistične brigade: »Grudni-kovat, »Vojkova« in »Prešernova«. Kmetje imajo pred temi tolovaji velik 6trah, kajti te tolpe so že oropalo toliko kmetij, da bomo kmalu lahko rekli, da so na« vsega »osvobodile«. Vendar pa si te tolpe upajo opravljati svoj zločinski posel le ponoči, podnevi imajo velik strah pred domobranci.
Zadnje veliko ropanje so komunistični tolovaji zagrešili v prvih dneh decembra. Ropali so v Plevšah, Sopoti na lllevnem vrhu, pri Sv. Treh kraljih in dvakrat celo v bližini rovlarske domobranske posadke. Ko so drugič prišli v bližino Rovt, so se oglasili pri posestniku Merlaku. Družina je v začetku verjela komunističnim la-žem io varljivim besedam, en sin je celo odšel med tolovaje. Kmalu pa so tudi ti kakor toliko nevednih Slovencev ©pregledali, sin pa je zbežal iz komunističnih tolp. Sedaj se hočejo komunistični zločinci z vso krutostjo maščevati nad to družino. Kadar pridejo v bližino hiše, vedno ropajo pri njih. Zadnjikrat so pobrali enega konja, en voz in dva prašiča. Poleg tega večjo množino na pol obdelanih usnjenih kož ter veliko raznega orodja za strojenje kož. Takšni 60 komunistični zločinci I Če kdo od zapeljanih spozna, kako strašno zločinski je komunizem in 6e zato obrne proč od tolovajev, ga tolovaji hočejo na vsak način uničiti. To je priča, kako komunisti lažejo, kadar govore, da tudi oni priznavajo svobodo vesti.
Domobranci ravtar&ke posadke pa ne puste komunistom nemoteno ropati. Ka-
Družina o praznikih
Slovenska družina je praznike in nedeljo že od nekdaj slovesno obhajala. Zlasti velika praznika sta našim prednikom bila Božič in Velika noč. Dasi se slovenski človek tudi ob nedeljah ni dotaknil nobenega hlapčevskega dela, se ob teh praznikih ni dotaknil nobene stvari, ki bi bila samo od daleč spominjala na kako delavniško delo. V tem je bila njegova velika skrb, da bi se ne skru-nile nedelje in Gospodovi prazniki. Naši predniki so se bolj jasno kakor mi zavedali, da skrunjenje Gospodovih dni kliče prekletstvo na delo človekovih rok. Ker pa je naš slovenski človek pri vsakem svojem delu želel in prosil blagoslova od Boga, je z otroško vero in zaupanjem storil vse, da bi tega blagoslova bil tudi vreden. Taka je bila vzgoja tiste čase.
St kaj za to ^ bi ^pnprav^ tudi | ge ^	iičnfoThS. Ko fe
rugi? ivritetus prinaja. p.umja bjun«	„nM, vsji rlolina še bila za-
zdaj, ves čas čaka; kje smo, katoličani, da bi mu pripravili pot, kakor mu jo je nekoč pripravljal Janez Krstili k?
Vso premalo se zavedamo svojih dolžnosti, ki jih imamo v svetu. Pozabljamo, da je Cerkev na zemlji vojskujoča se Cerkev in cesto spimo. Čas je, da 6e zbu-diflio iin zavzamemo v svetu tisto vlogo, ki liani pripada, da izpolnjujemo dolžnosti, ki so nam naložene. Človeštvo se mora dvigniti. Toda dvignilo se ne bo samo od sebe, treba mu je pomagati. Dvig človeštva pomeni njegovo zbliiianje z Bogom. Za to zbližanje je polrebna milost od zgoraj, potreben pa je tudi zagon od ljudi, toi ga moramo dali katoličani. Razumljivo je, da nain bodo pri tem prizadevanju delale težave nasprotne 6iJe im lius bodo skušale uničiti. Ustrašiti se ne smemo, marveč moramo pogumno sprejeti boj in vztrajati tudi v težavah, četudi bi kdaj kazalo, da so sovražne sile v premoči, naifi skozi vse nevarnosti doni besi da Cerkve iz mašnih molitev na tretjo vdvent.no nedeljo: Nikar se ne bojte, glejte uaš Bog bo prišel m nas bo odrešil.
v adventnih nočeh vsa dolina še bila zagrnjena v nočni mrak, ko je zemljo pokrival debel sneg, in je ivje na debelo pokrivalo drevje ter je pod nogami od mraza škripala vsaka stopinja, so se s hribov in iz dolin že vile k fari procesije luči, ob katerih so ljudje hiteli k zornicam. Vsaj eden iz vsake hiše je moral vsak dan k zornicam. Vsi iz vsake hiše pa so v adventu morali opraviti tudi duho\no pripravo, če so hoteli veseli in iz dna duše n« sveti večer zapeti pesem v čast novorojenemu Zveličarju.
Post, s katerim se je naš stari rod pripravljal na Gospodovo rojstvo, ni bil nič manj strog kakor oni v postnem času, dasi je bil krajši. Taka je bila notranja priprava katoliškega Slovenca za Gospodov prihod.
Prav tako resno se je Slovenec zunanje pripravljal na te praznike. Hiša^ je morala biti vsa počejena in čista. Vsakršna navlaka jo morala izginiti iz nje, preden so jaslice zavzele svoje mesto v kotu nad mizo. Vsak družinski član je tudi pri tem zunanjem delu moral dati evoj delež: zlasti otroci so bili dolžni pri-
praviti vse potrebno za jaslice, pravočasno v hosti nabrati mahu, iz podobic nastriči pastirce in ovčke, kdo starejših je stesal lične lesene jaslice, v katere je bila Izstavljena sveta Družina z voličkom in osličkom. Kjer so bili bolj spretni, so ženske roke iz belega papirja sestavile belega golobčka, ki so ga potem spretne fantovske roke namestile nad mizo pred jaslice, da je vsakokrat, kadarkoli so se hišna vrata odprla priletel tik nad mizo nakar se je spet dvignil v višave pred jaslice. Čudovito veliko ljubezen do božjih jaslic in božične misli so kazale vse te priprave..
Ko je napočil sveti večer je po naših vaseh kar zadišalo po kadiju in molitvi ter sveti pesmi ki je kar šumljala izza zaprtih oken pod zvezdnato nebo svete noči nad našimi hišami. Zdelo se je, da res božji mir kraljuje nad ljudmi in živalmi — tak pokoj je legel nad slamnate strehe slovenskih domov, da se niti pasji Iajež ni glasil to noč. Čemu tudi, ko pa ga ni bilo človeka, ki bi na tak praznik ponoči taval zunaj družinskega miru in sreče. Vsak berač je to 6veto noč imel svoje zavetišče in se veselil sreče betle-hemskih revnih pastircev.
Post še ni minil in zato je vkljub prazniku večerja fiovsod bila skromna: kuhani krhlji. Le sveta božična pesem, glasna molitev, ki se je o mraku med kadilom dvigala okoli skednjev, hlevov in hiš ter se j>otem umaknila v tople hišne prostore, je kazala, da katoliški Slovenci obhajajo velik praznik miru in božje sreče. K j) pa se je od fare oglasil veilki zvon, ki je začel vabiti k polnočnici, tedaj je spet bolj na glas zašumelo življenje, vrata so se začela odpirati, luči so se razporejale v dolge procesije tja do farne cerkve, kjer je slovesno zvonenje uvajalo slovesno polnočnico.
Sele, ko so se premraženi verniki vrnili od polnočnice, ie zanje minil post: takrat so si lahko privoščili kolin nakar eo z molitvijo odšli počivat, med tem ko 60 drugi morali že vstajati, da so odšli
k zorni svetonočni maši, mlajši pa k dopoldanski.
To je bil za sveti dan edini sprehod in edini stik z zunanjim svetom. Ves sveti dan je vsaka družina prebila doma ter 6e niti k sosedom ni ganila, da ne bi oskrunjala tega svetega dneva. Čas obiskovanja je najiočil šele na svetega Štefana dan. Kakor so o Veliki noči ljudje šele v ponedeljek hodili k sorodnikom in sosedom po pirhe, tako so ludi o božiču šele na štefanji dan k znancem in prijateljem hodili na potice.
Tako je naš prednik obhajal praznike, zlasti božične. Kaj pa danes? Kako malo jo bilo na slovenski zemlji še hiš, kjer bi bili svete božično praznike tako praznovali kakor so jih naši predniki. Marsikaj je sicer šo tako ostalo, mnogo poglavitnega pa je izginilo. Kaj je marsikoga zdaj brigal sveti dan, ko pa je jx> mili volji lahko vse popoldne svetega dne preplesal v kaki beznici, ne da bi 6e bil zaradi tega kdo spotikal. Tako je sveto spoštovanje tega praznika ginevalo, kakor je ginevalo spoštovanje vsake Gospodove nedelje, ko so ljudjo ne le j>o mestih, marveč že tudi na deželi skoro že kar tekmovali, kdo bo prav na nedeljo opravil čim več hlapčevskega dela.
S tem je izginil božji blagoslov izpod naših krovov in iznad naše svete slovenske zemlje, ki mora zdaj s krvjo nedolž nih in svelniških mučencev ter tudi s krvjo krivcev umivati vse tiste hudobije, ki jih je slovenski človek v bližnji preteklosti zagrešil nad svetostjo svetih Gospodovih dni.
Bratje in seslrel Vrnimo se spet jaslicam naših prednikov in k njihovemu duhu I Zaveda jmo se, da je materijalizem našo vero v sveto božično misel zmali čil.
Vrnimo se spet k jaslicam in učlove čenemu Bogu! Pa se bo v naše družino spet vrnil božji mir, ki jx> njem hreDe nimo in zanj Boga prosimol
dar koli so zvedeli, da komunisti zopet ropajo, eo se takoj odpravili za njimi in jih večino pregnali, jim odvzeli večino naropanega blaga in ga vrn;li lastnikom. Ob zadnjih domobranskih pohodih za roparskimi komunisti je bilo ubitih 27 tolovajev. To jc edina pravična kazen za tiste, ki govore, da «c bore za narod, pa neprenehoma ropajo in uničujejo.
Oh tem poročilu pn nai Jo omenimo, kako grozovito ropajo komunisti po dolenjskih kmetijah. Velikokrat je bila naša dežela ie opustošena, prihajali so v naše kraje tudi Turki, vendar take škodo ni našemu kmetu nikdo storil, kakor jo sedaj delajo komunistično tolpe. V začetku decembra so komunistični zločinci ponoči naropali in pokrndil več glav živine. V noči od 25. na 2(>. november sta komunistični brigadi »Cankarjeva« im »Štajerska« pokradli v md-renski dolini skoraj vse žilo in živino.
Dve 6tvari silita komuniste, da so pričeli to jesen tako brezobzirno in zločinsko ropati našega kmeta: bližnji konec komunističnih tolp: ljudje po vsej Evropi že spregledujejo, da so komunisti navadni zločinci. Tako komunisti izgubljajo zadnje svoje zaveznike. Drugi vzrok pa je: letošnja zima bo huda. v sili pa vrag celo muhe- je, pravijo. Zato pa tudi komunisti ne morejo več gledati na svoj »ugled« med ljudstvom in kradejo, kakor ni pri nas še noben sovražnik kaj takega delal. Boj slovenskega naroda proti tem zločincem pa zato tudi ne bo prej nehal, dokler nc bo zadnji komunistični sovrag zatrt!
»Naš boj je svet boj«
(V spomin Tonetu Doliniku.)
V bojih s komunisti je junaško padel domobranec Tone Dolinšek. Bil jo eden izmed ornih, ki jih z mirno vestjo lahko prištevamo med vzore slovenskih domobrancev. Značajen in zaveden kakor je bil, so je že v prvih po-četkih pridružil narodnemu protiko-munističnemu gibanju. Življenje mu ni bilo prazničen dan. V trdem delu v Kočevju in na Hrvaškem je ob sestri in mami preživljal otroška leta. Bil je kakor polrazcvel popek. Dobrih dvajset let je imel za seboj, pa je moral leči ln pustiti zlate načrte in nade, ki jih je stavil y bodočnost.
Bil je veren in pobožen, zaveden slovenski fant. S solzami v očeb mi je pravil o njem sosed, kako doživeto im s prepričanjem 6e je odkril, ko je šel mimo cerkve. Kako rad je imel mater, bi vedela povedati le ona sama. Dasi sam potreben, jo je še v domobranski službi podpiral. Za domovino in vero umreti mu je bil ideal. Ko so ga svarili, naj nikar ne bo prepogumen, je odvrnil: »Moram tako. Kai bi bilo, če bi vsak gledal le nase. Naš boj je svet boj!«
Prostovoljno se je priglasil za udarno skupino v prepričanju, da bo njegova žrtev res nekaj vredi.a le tedaj, če bo pofiolnn. »Mama, če padem, me pokop-ljite v Šmarju ali na Gradu,« je še nekaj dni pred smrtjo, kakor bi slutil, prosil domače. Nedolgo nato, 14. novembra, ja bilo, je res padeL zadet v srce, v tisto srce, ki ga je bda sama ljubezen in ve-drost.
•
Sonce je sijalo, ko eo grmele na krslo prve grude slovenske prsti, ki tc je sprejela v svoje naročje. Nebo je sprejelo tvojo žrtev. Ti pa si odhajal tih in nem v Življenje, ki bo lepše kot to, ki sa ga pustil.
Tone. jKičivnj v mini v zemlji slovenski, materi in sestri pa tolažbo in mir srcal
Prireditev Nemške akademije
V okviru lektorata Nemške akademije t Ljubljani, ki jo vodi vp. dir. dr. Svoboda, je imel ta torek predavanje dr. Tu-rowski ii Konigsberga o nemškem pesniku Frideriehu Ilolderlinu. Predavanja so se udeležili visoki predstavniki tukajš-nih vojaških in civilnih oblasti osebno ali po svojih zastopnikih, prav tako tudi hrvatski konzulat, člani Nemške akademije, pa tudi mnogo profesorjev, germanistov ljubljanskih gimnazij. Predavatelj ni hotel podati sistematične podobe HB1-derlinovega življenja in dela, temveč je poudaril samo njegovo bistveno in za današnji čas kar najsodobnejše pojmovanje življenja, polnegn idealističnih vrednot, žrtev za narod in vere v poslanstvo nemškega naroda. Pesnik, ki je stal na vmesnem križišču klasike in romantike in je gledal propad nemškega človeka, s.e je zatekel po rešitev v helenizem, v ka-tepem je videl ljudi., ki bi po svojem he-rojstvu in domovinskem idealizmu mogli
tudi nemštvu prinesti razmah in ozdravitev. V helenlzmu je gledal ideale konkretnega človeka, ki živi na realni zemlji, pa se zaveda povezanosti z nebom in vesoljstvom. V poznejših letih je iskal sintezo z orientalizmom in krščanstvom ter je Kristusov novi prihod povezal pesniško s helensko kulturo. Predavatelj je v zanosnih besedah, v katere je vpletal jezikovno mojstrske in smiselno zanimive pesnikove citate (smrt Empedo-kla ter odlomke iz 'Hiperiona), pokazal duha tega predhodnika novega nemštva, kakor ga je odkrila šele generacija iz prejšnje svetovne vojne. Ta se je navdu- I ševala ob idealih sainožrtvovanja in Idealizma tega svetovno svojskega in pomembnega umetnika. Z zaključnimi besedami je naglasil zvezo novega boja za Evropo z duhom tega velikega nemškega pesnika. Predavanje je bilo nagrajeno z odobravanjem.
Grenak je kotižkarjev kruh
Pod tem naslovom je eden izmed ljubljanskih časopisov z na jboljšim namenom objavil ve&kolonski članek, kjer med drugimi podobnimi zavodi hvali predvsem Mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici ter poudarja, kako vzorna jc skrb mestne občine ljubljanske za onemogle in ostarele. Članek ugotavlja nndalje, da So vse te ljubljanske ustanove lopo urejene in vzorno oskrbovane, imajo pa veliko napako, da so premajhne, Ljubljana raste. Iz leta v leto se veča število njenih prebivalcev in po vojni sc bo nedvomno še povečalo. Vedno češče se dogaja, da stari in onemogli zaman trka.jo na vrata teh človekoljubnih ustanov, ki jih ne morejo sprejeti, ker so prenapolnjene. Dopis je pa zaključen 7 naslednjo željo:
»Zato bi bilo prav, da že zdaj pomislimo, kako živo potreben bi nam bil nov moderen azil za ostarele in onemogle, ki bi bil predvsem zadosti prostoren, da bi pod svoj gostoljubni krov lahko sprejel vse, ki bi v stiski in potrebi potrkali na n jegova vrata.« Temu predlogu sledi podroben opis, kje in Kakšni naj bi bili ti zavodi, zlasti naj bi bili pa podobni onim v bližini Prage, ki je njih slika priložena tudi članku- In prav s to sliko objavljeni Miusarykovi domovi v Pragi so bili za vzor mestni olučini ljubljanski, da je zs enake namene kupila 400.000 kv. m sveta na Bokalcah, razpisala natečaj za načrte podobnih zavodov, priredila v Jakopičevem paviljonu dalje časa trajajočo razstavo vseh teh načrtov in modeicv, nato je pa j»o prirejenih načrtih na Bokalcah kot prvo etapo Doma za onemogle, ki bi popolnoma ustrezal in še visoko prekašal prav vse v članku navedene želje in nasvete, tudi že sezidala prvo veliko poslopje mestnega Doma za onemogle.
O tem Domu za onemogle so «e že vsi naši listi razpisali prav na široko in podrobno, da bi vsa naša nacionalno čuteča javnost morala biti prav dobro poučena, kako je mestna občina ljubljanska z izredno velikimi žrtvami Jifestne hranilnice in lastnih sredstev
■■■■■■■■■■■■■■atfiaaaHHM
Najprimernejše
novoletno darilo
za vsakogar je že 45 let splošno vptljana naša
.Družinska pratika*
s podobo sv. Družine
Nudi pouk in zabavo s'arim in mlaiim, obenem pa še lepo priliko za brezplačno knjižno nagrado vsem onim, ki bodo pravilno rešili basedno uganko na strani 63 Pra-tike in izpolnili tam navedeni pigoj. Med reševalce bo žreb razdelil razpisanih 20 knjižnih nagrad oo poljubni izberi. ^Družinska pratika" je na razpolage še v več trgovinah, gotovo jo boste pa dobili povsod po praznikih.
že začela na Bokalcah ustvarjati Dom onemoglih s prostorom za tisoč oskrbovancev in prav vsem konfortom, ki ga pozna sodobnost za zavode z enakim namenom.
Sicer pa na Bokalcah že stoji nn na jlepšem kraju ogromno poslopje nameravanega mestnega Doma za onemogle, kjer je mestna občina ljubljanska že pripravila streho za 4410 starih in onemoglih Ljubljančanov in za postrežbo potrebnega uslužbenstva. Samo težke vojno razmere so krive, da se podpore potrebni varovanci mesta Ljubljane se niso mogli preseliti v to, zaradi nemirnih časov še ne popolnoma gotovo, toda že zidano veliko poslopje, ki pa pomeni, kakor rečeno, samo prvo etapo nameravanega in za Ljubljano ter naše razmere zares mogočnega mestnega Doma za onemogle.
Hkrati s tem izredno velikim in deloma že uresničenim načrtom se je pa mestna občina ljubljanska prizadevala tudi za zirrnditcv tako imenovanega Doma meščanov, kjer bi zlasti upokojenci in drugi rentniki imeli zagotovljeno najudobnejšo starost. Ljubljanski dnevniki so nas seznanili z načrti, pridobljenimi pri natečaju za Dom meščanov na Prulah, ki bi bil skoraj razkošno domovanje. Prav tako je pa .ueslna občina ljubljanska na v/rugi strani mesta za rentnike nameravala adaptirati Kollmanov gradič.
Zato naj bo naša človekoljubna javnost potolažena, da se mestno županstvo neprestano in na vseh straneh trudi za olajšanje bede in za dostojno preskrbo onemoglih in ostarelih svojih varovancev. Poleg tega se pa mestno županstvo zaveda tudi velikih in težkih novih nalog, ki jih mu nalaga svetovna vojna in njene posledice. Že sedaj razmišlja, da bo treba po vojni soi.ialno skrbtvo zaradi zelo povečanega števila jmdpore potrebnih še pomnožiti in izpopolniti.
Karol Kune — 80 letnik
Danes praznuje 80 letnico rojstva g. Karol Kune, industrijalec v Ljubljani.
Rodil se je 21. decembra 1864 na Dunaju. Dovršil tam gimnazijo, trgovsko akademijo in akademijo slikarstva. Od I. 1911 živi na Slovenskem, kjer je ustanovil industrijo pletenin, ki še danes deluje.
Svoj stalni dom ima v Prelogah pri Mokronogu, kjer je zaradi svoje plemenitosti in dobrote spoštovan in priljubljen. Marsikdo je bil v zimskem času toplo oblečen z njegovim darom, koliko so otroci dobili pri njem za božičnico. Zanje velja geslo: »Osrečuj in boš srečen«.
Vsi njegovi znanci in prijatelji mu kličemo k današnjemu slavju: »Bog ga ohrani še mnogo let!«
Varčujte z vodo!
Beseda je gospodarica sveta. Ne izgovorimo nikdar besede, ki bi mogla zavesti \ zmoto ali zlo. (Manzoni).
Koledar:
Četrtek, 21. grudna: Tomaž, apostoli Se-verin, škof: Temlstokles, m. i Fest, m. Petek, 22. (rudna: Kvatre; Dometrij, mučeneo; Ishlrijon, mučeneo; Flor, muč. Lunina sprememba: Prvi krajeo ob 16.54. Herschel napoveduje lopo vreme.
Operno gledališče: Drama:
»September«. Red B. Ob 16.30.
Kino Matica: »Festival v Solnogradu« ob 16 ln IS.
Kino Union: »TakSna mi ugajaš« ob 16 ln 18.
Kino Sloga: »Nora« ob 16 in 18.
Lekarniški* služba: Nočno 11n fbo Imajo lekarne:
dr. Pieooll, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta
Zimska pomoč
Velcakcija Zimske pomoči za božično obdaritev beguncev in siromakov sporoča, da je z današnjim dnevom zaprla posamezne nabiralnice, odprta pa ostane še glavna nabirainica na Ulici 3. maja v trgovini Rojina. Ker smo ugotovili, da je še mnogo strank, pri katerih se naši nn-biratelji ali niso zglasili ,nii niso našli v času nabiranja strank doma, zato prosimo vse one, ki šc ničesar niso darovali, ali niso našli prilike svojih darov izročiti našim nabiratcljem, da osebno dostavijo pripravljene darove glavni nabiral-nici, če pa sami ne morejo ali nc žele, naj izvolijo obvestiti pisarno Zimske pomoči, Gosposvetska cesta 2-1., da bo ona poslala k njim svoje ljudi. (Tel. št. 39-01.)
Dragi rojaki, in rojakinje! Potreba je zelo velikn. Zato Vas še enkrat nnjiskrc-nejše prosimo v imenu vseh siromakov, da se blagohotno odzovete v teh poslednjih dnevih pred božičem našemu vabilu ter tako napravile, s svojimi darovi vsaj nekoliko veselja in vlijete tolažbe v srca ubožcev.
Za stoletnico rojstva
»goriškega slavčka« smo pravkar izdali: Simon Gregorčič:
Jeremijeve žalostinke
(prvič izdano v knjigi.) Z uvodi dr. Tineta Debeljaka, dr. Matija Slaviča in s študijo Venčeslava Beleta. Krasno sodobno pesniško delo! — Najlepše božično darilu! — Cena lir 45.—.
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5

Za Socialno pomoč
Za Socialno pomoč so darovali:
Rodbina Pavlin, Privoz 6, je darovala 300 lir namesto cvetja na grob pok. ge. Antonije Kramar. — G. Edvard Škopck, Ljubljana, je daroval 1000 lir v počastitev spomina blagopokojnega g. Vaclava Merine, tovarnarja v Pragi. —— Ga. Ivanka Kušter, Ljubljana, je darovala 300 lir namesto cvetja na grob pok. g. Alojzija Meserko, poslovodje pri tvrdki Ozvald Pengov. — Vsem darovalcem iskrena zahvala.
Narodni pionirji pišejo
V zvezni pisarni narodnih pionirjev, Kolodvorska ulica 22, naj dvignejo svojci sledeče pakete in pisma:
Paketi: Mehora Fifa, Ljubljana, Sv. Petra 22; Florjančič Ivanka, Ljubljana. Rožna dolina c. VI. 54; Kafal Angelca, Ljubljana, Ciril Metodova 84; Favželj Majda, Ljubljana, Triglavska ulica 3.
Pisma: Cvetko Frančiška, Cvirn Silva, Cerair Frančiška, Cerv Ana, Čuda Ivan, Goršrič Jože, Kooutniik Marija, Kališek Anton, Košutnik Franc. Košutnik Milena, Kramar Jožef, Koipare Frančiška, Mužima Katarina, Markeljc Avgust, Okoren Janez, Pavčič Mirko, Potrebuješ Alojzij, Rosi Kristina, Robne Valentin, Spreizer Marija, Tomšič Frančiška, 2ulj Angela.
Obvestila Prevoda
Cene žganja
Vinsko žganje 30—40%	114 lir
Saduo žganje	142 lir
Korlntsko žganje	193 lir
Konjak	217 Ur
Brlpjevec	219 Ur
Rum	184 Ur Delitev sesekljanega mesa
Kot poseben božični dodatek dobijo ljubljanski potrošniki v četrtek, 21. decembra, pri svojem stalnem mesarju na od-rezka »Deo—17« in »Dec—18« osnovne živ. nakaznice, ki jo je Izdal Mostni preskrbovalni urad v Ljubljani (znotraj bloka: brez pretiska, zunaj bloka s pretlskano eno vijoličasto črto) skupno 100 g sesekljanega prašičjega mesa po ceni 64 lir za kg.
Zbrane in nalepljene odrezko bodo predložili mesarji Provodu, Gosposka ulica 12-1, soba št. 10, v petek, 22. decembra, od pol 15 do pol 17.
Delitev zaseke
Ljubljanski potrošniki, stanujoči zunaj varnostnega pasu, prejmejo v četrtek, 21. de. oembra, po 250 g zaseke za mesee deeembor na 19 odrezkov za maščobe na osnovni živilski nakaznici (ena pretiskana vijoličasta črta, žig mestnega preskrbovalnega urada) in sicer z datumi od 2. do 8. 12., od 10 do 15. 12. ln od 17. do 23. 12. Prodajna cona 34 Ur za kg.
Zbrano odrezke bodo predložili mesarji Prevodu. Gosposka 12-1, soba št. 11, v petek, 22. doocmbra med pol 3 ln pol 5 pop.
NAROČNIKI »NAŠE KNJIGE«!
Izšla je Griesejeva
ZIMA
II
ff
DVIGNITE KNJIGO V NAŠI KNJIGARN! LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLANI
Pred škofijo 5
Nove cene za meso
Komisar za cene je odobril sledeče najvišje cene od 19. decembra 1944 dalje za goveje meso 1 kg 35 lir; pri-klada: jezik 35 lir, srce 22 lir, pljuča 14 lir, jetra 22 lir, vranica 16 lir, ledvice 22 lir, vurupi 14 lir, glava 14 lir, možgani 22 lir, noge 10 lir, gobcc 16 lir, vime 10 lir za kilogram franko mesnica (stojnica) vključno vse dajatve.
Cenik z najvišjimi cenami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseli obratnih prostorih, kjer se prodaja blago, navedeno v ceniku.
Vsako neposredno ali posredno zvišanje ccn je prepovdano. Kršitelji se kaznujejo po zakonskih predpisih.
Izšle so knjige:
Sirih slovenske zemlje
Cena 15 Ur
Zakaj nisem komunist?
Cena 8 Ur
Jasen odgovor
Cena 44 lir Dobe se po knjigarnah
Rdeči križ poroča
Zahvala. Neimenovani zdravnik v Ljubljani je poklonil RK v Ljubljani 1000 Ur namesto cvetja znancem in prijateljem. — Prisrčna hvalal
•OddainlSHa utopim Jidpanslio prlmorle*
RADIO L3U5L3ANA
Dnevni spored za 21. december:
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji konoert, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nomščini — 12 Napoved sporeda, nato opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini — 12.45 Salonski or-kerster vodi A. DermelJ, sodeluje sopra-nistka Milena Malnarifl — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Od dveh do treh, šare meh
—	15 Prenos osrednjega nemškega sporeda
—	17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Senzacije — 18 Glas slovenskega domobranstva — 18.15 Zaljubljena igra — 18.45 Narodopisno predavanje, inž. Simon Kregaj: Načrtna ureditev podeželja — 19 Mali koncert izvajata mozzosopranistka Vida Rudolf in pianist M. Lipovšek — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos ak-tualnoga predavanja — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Danes smo pa dobre volje ,— 21 Večerni koncert, izvaja radijski orkester s sodelovanjem komornega zbora pod vodstvom D. M. Sijanca — 22 Poročila v nomščini — 22.15 Glasba pred polnočjo.
fte novico.
Notranjcll Božlčnlca za notranjske bo-gunco bo na sveti dan, dno 25. decembra, od 14.30 daljo v Slomškovem domu, Poljanska 6. V kapeli bodo najproj pete litanije in bo. žični nagovor, po cerkvenom opravilu pa bodo v pripravljenih prostorih begunci obdarovani po farnih skupinah. Kdor se še ni utegnil prijaviti, naj to stori do četrtka, 21. decembra, zvečer ali najkasneje do petka, 22. t. m., dopoldne. K skupni prireditvi vabimo vse Notranjeel
Namesto venca na krsto umrlega dijaka Kotnika Martina sla darovaln dva neimenovana gospoda 100 lir Škofijski dobrodelni pisarni.
O. Konjar Vinko, stavbni polir, je daroval Vlncencljevi konforencl v Sp. Šiški 1000 Ur za šišensko reveže namesto venca na grob svojega brata Franca. Za velikodušni dar so konferenca v Imenu revožov najiskreneje zahvaljuje. Bog plačajl
Za učiteljice bo tridnevna duhovna Priprava na božič od 21, do 24. decembra v samostanski kapeli pri uršullnkah. V četrtek, potek ln soboto bo ob pol 18 govor, v oodeljo ob 7 zjutraj pa sklep. Vse učiteljice iskreno vabljene!
Letošnji Gledališki koledarček vsebujo pestre članke o dramski, oporni in baletni umetnosti ter okrog 50 slik. Tekoče številke, ki jih imajo kolodarčki, bodo izžrebane. Kot daril- eo določeno umetniške slike, plastike ln knjige. V prodaji so pri blagajni in bi-Ijeterjib v Operi, v knjigarnah ter v vseh večjih trafikah.
Pisalne ln računske stroje ter boljša nalivna peresa kupuje po najvišji dnevni eoui A. Kovučič, Prešernova 44.
Pouk za dijake srednjih šol se vrši dnovno v »Korepetltorlju«, Mestni trg 17 I. Ita-zlaga. Izpraševanje, ponavljanje! Posebni oddelki za prlvaitistel Informacije dnevnol Radio aparate, gramofone ali posamezne delo kupuje po najvišji dnevni ceni A. Ko-vačič, Prešernova 44.
Z elektriko morate varčevati — pa no znate. Ali ste pomislili žo kdaj, koliko elektrike pokurlte po nepotrebnem, če vam pojo radijski sprejemnik, pa ga nihče ne poslušat Pazite torej in vklapljajtc sprejomnik le te. daj, kadar res hočeto poslušati.
Pri likanju z električnim Ukalnlkom tudi lahko prihranite dokaj elektrike, čo pravočasno likaluik odklapljate in likate proti koncu z novklopljonim likalnikom. Knr spomnite sc, kolikokrat so zaradi vaše nepazljivosti tako segreje, da ga ne inoreto uporabljati In da ga morate hladiti. Tudi temu se pravi motati drva skozi okno, čeprav so žo — električna.
Formlco! pastile za deslntekcljo
ust in grla dobite v lekarnah. PISALNE STROJE RAČUNSKE STROJE RADIO APARATE NALIVNA PERESA REGISTER BLAGAJNE GRAMOFONE Itd. hitro, strokovno in solidno popravlja specialna precizna delavnica EVEREST SERVIS, Prešernova 44, tel. 26-36,
Zatemnitev velja od 17.10 do 7.15
Iz Novega mesta
Umrl je v Kandiji dne 14. t. ra. usmiljeni brat Eberhard Bajuk, star 62 let,
rodom Belokranjec, doma iz Radovice pri Metliki. K Usmiljenim bratom je vstopil 1. 1906 v kandijski konvent in naredil tam 1. 1908 redovne zaobljube. Izbranega redovnega poklica se je držal z vso zvestobo in resnostjo ter skrbno vršil določeno mu delo. Zato je bil dvakrat postavljen za vzgojitelja redovnih novincev v Kandiji. Ostali del svojega delovanja je preživel v Gradcu in Št. Vidu na Koroškem. Dve leti pa je bil tudi v Sveti deželi, v Nazaretu, kjer je imela provinca Usmiljenih bratov iz Gradca svojo bolnišnico.
Radi bolehnosti posebno zadnja leta ni mogel vršiti težjih del pri bolniški postrežbi. Zato pa je porabil čas toliko bolj za molitev in preklečal po cele ure v kapeli pred presv. Reš. Telesom. Trpljenje dolgotrajne bolezni je prenašal tiho in vdano. Pokopan je bil v soboto 16. dec. pop. na redovno pokopališče v Šmihelu. Naj mu Bog poplača ves njef gov trud, ki ga je imel na zemlji.
KULTURNI OBZORNIK
Leposlovje v »Slovencevem koledarju«
Za gradivom, kakor smo ga včeraj objavili, sledi arhirvalna razprava i i ljubljanske lokalne zgodovine znanega jurista dr. Rudana o krvnilcovi hiši v Ljubljani. Uvodoma uredništvo Koledarja registrira važen zgodovinski dogodek leta 1944 — namreč 800 letnico omembe Ljubljane v listinah. Rudamova razprava sloni na podlagi ohranjenih uradnih aktov ter govori o zgodovini hiše, ki nosi danes lep naslov »Alešev dom« na Sodarski stezi 4. Včasih je ta dom (ki je danes seveda ves pre-zidain) bila stanovanjska hiša ljubljanskih uradnih rabljev. Taiko je Rudan z zgodovino hiše podal tudi zanimivo zgodovino ljubljanskih krvnikov ter bo"razprava zanimala vse ljubljanske meščane, ne samo sedanjega lastnika omenjene hiše. Dr. Ivo Cesnik priobčil je članek o Turkih na Goriškem. Na koncu članka je lepa risba beneškega Slovenca mons. Trinka z naslovom Vrata v Čedadu, ki priča, da je slavnj beneški pesnik, letošnji osemdesetletnik, tudi dober risar. Vse Ljubljančane bo zanimala reportaža o najvažnejšem ljubljanskem dogodku izpred 50 tet, namreč o — ljubljanskem velikonočnem potresu leta 1805. »Šibe potresa reši nas, o Gospod!« proei še danes člatikar, ki opisuje v besedi in sliki tedanjo grozo in razdejanje, ki prav nič ne aaostaja za razdejanjem vojske. Kakor je
Ljubljana molila po potresu, tako tudi temu članku sledi pesem Boie Aniičeve Roinovenski Mariji, v kateri je na način narodne pesmi opevan ves rožni venec v 6voj'ih treh delih z uvodom in zaključkom. Pesem naravnost terja uglasbitev ter ima vise pogoje, da postane lahko naša moderna romarska pesem. V ilustraciji akad. »Hkarice Bare Remleve je dobila velik poudarek ter izvirno grafično rešitev v smislu starih podobnih votivnih »slik na steklo«. Reproduoirama v barvah, bi zaslužila, da se razširi po naših hišah. Joie Krivec je napisal leposlovni spomin na dom v Halozah pod pravljičnim naslovom Nekoč je bilo ... Pesnik Severin Šali pa je priobčil prigodnico k poroki Majde im Toneta Dvospev, ki ga je ilustrirala prav tako čustveno Bara Remčeva. Luka Kramolc je napisal nekaj zanimivih spominov na pisatelja Meška iz časa njegovega župnikavanja pri St. Danijelu pri Prevaljah pod naslovom Meško med svojimi farani. Za 70.1etaiico bo to za jubilanta gotovo lep eipomin. Obenem je priobčena tudi Meškova nova peeem Pot. samo s slikami se Koledar sporni,nij a tudi 100 letnice Gregorčiča (e člankom «e je lami) ter 90 letnice slovenskega metropo-liita pokojnega goriškega škofa dr. Sedeja. Zanimiva sta dva dokumenta, ki sta priobčena v reprodukciji: Gregorčičeva pri-
godnioa Sedeju ob ustoličen ju, kakor je tedaj v slavnostni obliki izšla, ter ji je pozneje pesnik z lastno roko pripisal še tri verze, ter reprodukcija iste pesmi, kakor jo je uglasbil župnik Kokošair, njun skupni prijatelj. Vei-jetno je, da se je ta pesem pela tudi v cerkvi. Prav tako je samo s slikami zabeležena 100 letnica Jurčiča: Med tremi slikami je zanimiva malo znana podoba pisatelja iz leta 1877, ki nam dobro oživlja njegov telesni lik. Prof. Jesenovec se spominja smrti prelata Breznika, velikega slovenskega slovničarja. Tine Debeljak je priobčil pogovor s slikarjem Rikom Debenjakom; ki ga je imel o njegovi najnovejjsi sliki v etolnioi. Zanimive so izjave, ki jih daje slikar o cerkvenem slikarstvu ter sploh o svojem delu im načrtih. Članek je ilustriran s fotografijami prvih zasnutkov sv. Miklavža ter tudi z zasnutkom nove oltarne podobe za Vrhniko. V. Pfeifer priobčuje nekaj narodnih pregovorov iiz vrhniške okolice. Med najzanimivejše in najpotrebnejše članke pa nedvomno spada sestavek primarni j a dr. V. Mer Šola: Napredek v zdravljenju nalezljivih bolezni. V njem je z besedo in aliko pokazal velik napredek v zdravljenju s sulfo-namidniimi preparati, ki jih izdeluje nemška kemična industrija po navodilih prof. Domagka. Ta zdravila lin nove metode povzročajo, da se včasih neozdravljive bolezni (n. pr. meningitis) zelo hitro in uspešno zdravijo Pa tudi druge, kakor griža, Sen, angina, turi, vnetja, škrlatin-ka, porodniška eepsa, trahom, pljučnica, spolno bolezni, davica, otroška ohrome-
lost, malarija itd. Članek je izredno po-dučen ter daje veliko upanja bolnikom, ki 6e seveda morajo ravnati po zdravnikovih navodilih. Prav tako važen je članek ini. Zupca Franja: Obnovitev kmečkih domov, ki je eden prvih in najres-nejših poskusov, kako po vojni smotrno oblikovati nove kmečke domove. Članek je opremljen z načrti ter ima izredno praiklično ceno predvsem za tiste številne begunce, ki morajo že sedaj premišljevati o obnovi svojih domačij. Pisatelj Joie Dular je prispeval kratko humoresko o Žeblju, ki danes predstavlja veliko vrednost. Dr. Sergij Vilfan, znani mladi pravni zgodovinar, je napisal razpravico o Naših lesenih listinah, to je o — rova-ših im raznih zapisih na palicah ali v lesenih obračunskih knjigah. Malo nas je bilo pozornih na to pravno starino, ki pa še danes živi med delavci. Karel Mauser je napisal gorenjsko črtico Žegnanje, ki pa jo je tiskarski škrat zalomil, zato po-pravljflmo tukaj besedilo na str. 112 od »Na gornjem koncu« do konca naj pride na prejšnjo stran 111 v drugi stolpec pred odstavek, ki se začenja » Odšla sta ...« Potem bo črtica pri bralcu prišla do pravega vtisa Janko Hafner je napisal zanimivo reportažo o premogu kot viru energije in očetu surovin ter tako odstrl na lahek in zanimiv način pogled v ogromni pomen premoga za današnjo Industrijo in za današnje življenje sploh. Kaj vise se izdeluje iat premoga, kaže n.nzorno podoba, ki je vzeta iz"Svetove zbirko. Dr. Srečko Baraga je napisal potopis Na Sneinik, na goro, ki je y mši
alpinistiki zelo malo opisana, kar je razumljivo, saj je tekla po nje(j dolgo vrsto let utrjena obrambna linija. Slike nam kažejo lepoto kraškega sveta. Koledar je registriral tudi dva važna knjižno kulturna dogodka leta 1944: Knjižno tombolo im jubilej Slovenčeve knjižnice. Gospodarstvenike bo zanimal članek strokovnjaka Dragola Potočnika o novih denarnih nakaznicah pri nas ter njih pomenu in vrednosti. Prelat kanonik Vole je iz škofijskega arhiva rešil zanimivo zgodbo ve-lesovskega samostana iz časa francoske okupacije. Tudi na mladino je mislil Koledar, ko je dal Marlenki Muckovi bogato ilustrirati še neobjavljeno pravljico pokojne Lee Faturjeve o kraljici, gosji pa-stirioi. Mlada slikarka se s temi pravljičnimi risbami uvršča med izredno nadebudne ilustratorke naše mladinske književnosti, kakor je pokazala tudi s svojo Sneguljčico, o kateri smo poročali včeraj. Tudi anekdote mons. Steska eo čtivo, ki bo zabavalo zlasti dečke v starosti od 10 do 14 let. Ini. Nerima je prispeval članek o električni kuhinji v gospodinjstvu. Zaključujejo pa Koledar številne uganke in smešnice, pa tudi kriianka. Prav na koncu pa so inserata tvrdk, ki jih Koledar občinstvu toplo priporoča.
Takšen je letošnji Slovenčev koledar, ki obsega 160 strani, pa je vendar le še zajetna knjiga, vredna, da vse leto zaposluje slovensko družino. Sodelu-, jejo pri njem vidni pisatelji in pesni-Ki, priznani slikarji, pa tudi znanstveniki in kulturni delavci najrazličnej« ših panog.
Operno gledališče
D r a m a i
Qetrtek. 21. dcccmbra, ob 16.30: »September«. Rod B.
Petek«. 22. dccembra, ob 17: »Marija Stuart'.
Ked D.
Sobota. 23. decembra, 0b 14: »Matiček se ženi«. ReJ Sobota.
»September«. Drama v treh dejanjih. — Osebe; Ini. arh. Poljščak, stavbonlk — Se-rer, Pavla, njegova žena — Mira, Danilova, Danila, njuna hči — ilajda Skrbinškova, Ilorut, njun sla - Starlč, Inž. Ivan Mako-veo — Jan. dr. Janko Škodnlk, zdravnik — KovIS, Marta Soljnnova, tovarnarjeva iena — Ukmar-Bjltarjova, dr. Mirko fetembur, odvetniški pripravnik — Nakerst, Vlado Besenlčar, stud. lur, — Bitene, Majda ^teb-lajava, stud. phil. — Svetelova, Minka, PoljSCnkova sobarica — Pugljeva. — Ro-iisor: M. Skrblnšok. — Sečna: ini. arh. .Franz.
V članku, ki je lsšel pred premlero Svobodove veseloigre »Poslodnji mož«, v vrsti sodelujočih po pomoli nI bil omenjen gosp. Nakerst, ki igra v omenjeni veseloigri ono glavnih vlog, Inž. Sodarja.
Opera:
Petek, 22. decembra, ob 14: »It d cfa kapica«.
Mlad. predstava Cene od 60 lir navzdol. Sobota, 23. decembra, ob 17: »Thals.. Red C. Mladinska opereta: »Princeska ln zmaj«.
rva letošnja uprizoritev te bajke, ki sta jo napisala Golovin in Gregore, bo na Štefanovo, v torek, 26. t. m., ob 14 Prt predstavi bo prihod Božička z angeli. — Vsebina igro pokaže boj junaškega dečka Joška s troglavim zmajem. Čistemu otroškem« srcu so naklonjene prirodne sile" sojenlce in palčki. S pomočje teh in živali premaga dečko zlo in reši deželo.
V
,su KINO »JW4T/( .4<r
[torba znamenite pevke In male abltn rienrke v glasbenem filmu
»FESTIVAL V SOLNOGKADU«
V (lavnih vlogah: Villv Rlrsel. 1.11 Dafover P r e d s t a v e ob If In IS.
,EU KlXO »SlAfflA«
FIlm po motivih psihološko globoko zasnovanega Henrik Ibsenovega dela
»NOUA«
l.uiso Dllrich	Viktor Staal.
Predstave ob II In 18.
,EL KINO »UNION« ""
Plesalka — kmetica »TAKSNA MI UGAJASt U usti Hubor	Wolt Albaeh Retty
Predstave ob 11 lo 18.
V nedeljo, dne 24. t. m. premiera
»TEBI NA LJUBO«
z Wionie Markus in Hans Holtom. Predprodaja za nedeljo, kakor običajno od petka dalje, za praznike pa že od četrtka naprej
Zahvala
Nnjiskreneje se zahvaljujem vsem, ki ste z inenoj sočustvovali in ml z tolu.ilnlmi izrazi pomagali prenašali trpko bol ob smrti preljubega soproga in dobrega, skrbnega očeta, gospoda
DR. BLAŽA SVETELJA
orof. drž. trg. akademije
Veže me dolžnost, da se posebno prisrčno zahvalim ravnatelju »rgoVske akademije g. dr. Pirjevcu za tola-žilne besede, g. prim. dr. Meršolu za po.lovltev ob odprtem grobu In gospodu, ki se Je pokojnika kol njegov učenec spominjal z govorom hvaležnosti. Iskrena zahvala prim. g. dr. Guzelju In gg. zdravnikom, ki so pokojniku lajšali trpljenje, čč. sestram za požrtvovalno postrežbo In vsem, ki ste darovali vence ali s« z darovi spominjali dobrodelnih zavodov.
Posebno zahvalo profesorskemu zbora dijakinjam |n dijakom, vsem prija-teijem In znancem zn častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se. bo brala v soboto, dne 21 t. m. ob 7. url v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, dne 20. decembra 194«.
ANGELA SVETELJ.
MALI OGLASI
■it.. iHhun »a—rti „itau
Službe
dobe
ŽENSKA vajena gospodinjstva, doti službo gospodinje pri nekaj član ski družini na deželi, iohko jo (udi z olro-koai. Naslov v npr. »Slov.« pod št. Ulit.
J Kupimo |
ČEVLJE za S letno deklico, dobro ohranjene, kupim takoj. Naslov v upr. »Slov.c pod št. 11186.
KUPIM RADIO
klavir, Rolino, Rollei-flex — ali sličen tplo aparat. Merkur, Puharjeva 6.
PllEšlTI ODEJI
V dobrem stanju, ku-im za novoporočenca. aslov pustite v upr. »Slov.« pod št. 10.782.
VREČE IN ŽELEZNE SODE kupimo. Plačamo zelo dobro. Merkur, Puharjeva 6.
KUPIMO OGLJE
karbid, vreče in železne sode. Plačamo zelo dobro. Merkur, Puharjeva 6.
PEČ NA ŽAGANJE kupi takoj Zegoza. Gallusovo nabrežje 35.
| Denar_g
POSOJILO lir 150.000 zu dobo 6 mesecev proti dobrim obrestim in večkratni garanciji iščemo za nabavo stroja. Ponudbe pod »Investicija« na upravo »81.« it. 11097.
Malo INDUSTRIJSKO PODJETJE
zelo zaposleno se proda ali se event. odda v najem. Potreben kapital nnjmauj 300.000 lir. Ponudbe na upr. »Slov.« pod Šifro: »lepa bodočnost« 11169.
f Siv, stroji!
ŠIVALNI STROJ*"
pogrezljiv, rabljen, okrogel čolniček, ino-iko kolo Ptieli, črno moJko obleko predvojno blago In kos blaga za moško oblekn prodam Kamniška 13,. priti., levo.
ŠIVALNI STROJ
rabljen, z okroglim čolničkom, pogrezljiv, lepo ohranjen - prodam. Naslov v upravi »Slov« pod it. 11182.
|_P?izvedbjJ
LISTNICA z denarjem je bila najdena v kinu Union. Kdor jo je izgubil, naj se- zglasi v pisarni kina._
3 Sobe
1 lite'o
OPREMLJENO SOBO ali prazno iščem. — Pismene ponudbe na upravo »Slov.« pod »Prazna soba«. Hlll.
I
j Frodamo |
GUC.ALNI KONJIČEK
r dobrem stanju, naprodaj ali ra zumeuju-vo. 1'ražokova 10.-II , levo.
BLAGO (kočevsko)
za moško obli ko, dum tki kostum in plaSč, ugodno naprodaj. — Naslov v upravi »SI.« pod St. 11175.
ZA GUMI DIRO
kompletna kolesa s sprednjo in zadnjo osjo, ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6.
MOŠKI ČEVLJI
rjavi St. 42 in žen »k i semiS čevlji St. 36 naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 11192.
2IMNICA trodelna, polnjena z morsko travo, nova, predvojno blago, prodam ali zamenjani. -VinSek, Dunajska cesta 6. dvoriSČe.
SEKSNE z belimi čevlji St. 36. prodam ali zamenjam. Pražakova 10-11., levo.
LISICO
modro, novo, krasen komad, prodam. Pražakova 10-11., levo.
ITstroiTJ
STRUŽNICO skoraj novo, moderno 200X1500 mm z Norton. vodilnim in po-vlačnim vretenom z elektr motorjem in viemi tovarniškimi
rr ii ik I i nami prodani. LERSlČ. Rimska cesta St. 15, telefon 37-55.
DINAMO in ELEKTROMOTOR ngodno naprodaj. — Merkur, Puharjeva 6.
VENECIJANKO moderno, skoro novo. na dve ojnicl kot polnojnrmenik proda ILFRAie. Rimska cesto St. 13. telefon 37-55.
SEPINO STROJ 500 mm skobelne dnlfc. in VRTALNI STROJ do 50 mm. skoro nova najmodernejša, proda ILERftlč. Rimsko ce-sta 13, telefon 37-55.
STRUŽNICA dobro ohranjeno za ceno 28.000 L in 2 BAVI vrtalna stroja naprodaj. Merkur, Puharjeva 6.
PARNI KOTEL
200 litrski s pritiskom 1—4 atmtisfere kupi žegoza, Gallusovo nabrežje 35.
i Kolesa g
DAMSKO IN MOšKO
KOLO prvovrstne znamke — kot v novem stanju zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6,
OTROŠKI TRICIKELJCKT za 1—3 lel stare ugod. no naprodaj. Merkur, Puharjeva fi
V cvetu mladosti je na vzhodnem bojišču padel dne 24. oktobra 1944 naš ljubljeni brat in stric
GILBERT SCHWEIGER
Vsem njegovim bivšim sošolcem, prijateljem in znancem ga priporočamo v spomin.
Slovesna maša zadušnica bo v soboto 23. decembra 1944 ob 8 v frančiškanski cerkvi.
Ljubljana 20. decembra 1944 Žalujoči sestri in sorodstvo
A. M. BAŠIČS
20
Brat in sestra sta v naglici prereše-tala preteklost in se ustavila pri brzojavki iz Amerike, ki je obema marsikaj pojasnila in po svoji posledici, navidezni 6mrti materini, povzročila njuno spoznanje. Brat ta dan še ni smel do matere. Zdravnik je dobrohotno, a jako strogo nastopal. Vkljub silnemu hrepenenju se je tudi Lavra njegovim naročilom popolnoma podvrgla. Z Lucijo in posebej še z Jakobom je imela dovolj opravka, da jima je dopovedala, da mati ne sme o ničemer slutiti, in da je tujec res njen brat. Če ne bi bilo doktorja poleg se ji to sploh ne bi bilo posrečilo.
orofica Marija si je hitro opomogla. Moči so se jej' toliko vrnile, da je mogel zdravnik, kakor je bil prej določil, prevzeti svojo vlogo, Pokazal je bil, aa je njegova zdravniška veda močna, zdaj se je pa izkazal tudi za dobrega uprlzori-telja. Uredil je vse tako, da veselje ne bo nikomur Škodilo Svidenje s sinom mora grofico Marijo še cel6 poživiti. On
I mora z znamenjem nad levim laktom dokazati, da je res njen lastni sin. (To je —že tudi zvesto Lucijo popolnoma preprl-
Dotrpet je naš dragi nepozabni sin in brat, gospod
| ADOLF SEMENlC
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 21. t. m. ob pol 4 iz hiše žalostnih Rožna dolina cesta XVII./28 na pokopališče Vič. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, 22. t. m. ob pol 7 v župni cerkvi sv. Antona na Viču.
Ljubljana, Maribor, Trst,
dne 20. decembra 1944.
Žalujoči oče Peter; mati Olga; brata: Dušan, MIlan.
čalo. Jakob se je v zadregi popraskal za ušesom in izjavil, da tudi ne more več dvomiti o tem.) Veselje v malem dvorcu na Boninovem je bilo nepopisno. O redkem slučaju je razburjeno razpravljal ves Dubrovnik in si ga po svoje tolmačil.
Tudi Lavra in Bruno 6ta si imela še vedno mnogo povedati.
—	Draga moja Lavra, tvoje besede so mi kakor balzam na rano. Mati je torej nedolžna! Dasi tega nisem vedel in sem po kratkih očetovih besedah, ki so mu včasi ušle, sodil, da mora ona na sebi nositi veliko krivdo, sem jo vendar šel iskat. Od očeta sem dobil dovoljenje za pot v Evropo pod pretvezo, da me zanimajo umetnine in starine. On sploh ne ve, da sem v Dubrovniku. Iz Wallesovih pisem, ki sem jih naiel pri očetu, vem, da je mama šla v Dalmacijo. Zato sem jo iskal v Splitu, v Šibeniku in po Za-dru. Tam sem našel neko zabrisano sled in šel sem za njo sem v Dubrovnik. Kako smo se tukaj našli, to veš. Upom, da bo veselje popolno, ko bo naš oče tu,
—	Da, to bo praznik, kakor ga ni v vsakem življenju. Pripravi se, Bruno. Jakob naj najde koga, da ti prinese iz Gru-Xa prtljago, in .tam uredi račune s hote-
Vsemogočni je poklical k sobi po plačilo v torek, 19. decembra ' t. 1., ob 9. uri zvečer svojega zvestega služabnika prejč. gospoda
Mm Laupičo
bivlega vipavskega dekana, sedaj župnika na Rrczovicl pri Ljubljani
Pogreb našega vzornega župnika bo v petek ob 9. uri dopoldne
iz župnišča na Brezovici na domaČo pokopališče. Dragega in Častitljivega pokojnika priporočamo v molitov.
Brezovica, 20. decembra 1944.
VALENTIN ZAB1JET. dekan in domača duhovščina.
Prečiščena po dolgotrajni bolezni in trpljenju jo odšla po svoje plačilo k Stvarniku, naša nadvse ljubljena edina hčerka, gospa
Marija Premk
biv. učiteljica na Jezeru
Njeno izmučeno telo bomo spremili k večnemu počitku dne 22. t. m. ob 15. uri na farno pokopališče sv. Pavla na Vrhniki.
Vrhnika, 20. decembra 1944.
VINKO in ANTONIJA PREME,
starši in ostalo sorodstvo.
Občina Brczovica pri Ljubljani
sporoča, da je v torek, 19. dec. za vedno preminil naš veleza-služni občan, prečistiti gospod
župnik in dekan
Pogreb nepozabnega rajnika bo v petek 22. dec. ob pol 10 dop. na farno pokopališče sv Antona na Brezovici. Zas" x.oga pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. Brezovica, 20. decembra 1944.
Uprava občine Brezovica pri Ljubljani
i
Bil je tako prepaden, da se nisem upal vprašati ga, ka) na) t« lijetio.v: besede pomenilo. Sicer mi pa tudi ni dal časa, da bi ga vprašal, ker je z vso naglico začel sedlati svojega konja, »edel nanj in oddirjal. Jsz sem z drugim misijonarjem zdirjal za njim z naraščajočim začudenjem, kajti namesto da bi oče Simon hitel proti jugu, kamor seno bili namenjeni, )e bežal proti severu, po isti poti, po kateri smo prišli. Med potjo sem vprašal genovskega misijonarja, ali ve, kaj se |e zgodilo.	.
»Ničesar ne vem, ničesar ne veml« mi je odvrnil misijonar, ki ga ic tovariševo ravnanje S« bolj preplašilo kot mene. Od časa do časa sem gledal nazaj, da bi ugotovil, ali nos kdo zasleduje. Mirni prebivalci vasi. skozi katere smo dirjali, so na« začudeno gledali ter se spraševali: »So mar ti ljudje zblazneli, ali koga zasledujejo?...«
Obveljalo je drugo mnenje kot boli verjetno in tedaj se je zgodilo nekaj smešnega. Ljudje so začeli kričati za očetom Simonom in teči za njim Končno se jim je posrečilo, da so ga dohiteli in zadržali v prepričanju, da bodo za to dobili bogato nagrado. Ko sem jih dohitel, sem začel na desno in levo udarjati z bičem, dokler nisem osvobodil ubogega misijonarja. Ta pa je takoj zopet zdirjal naprej, midva pa za njim. Domačini »o gledali za nami t odprtimi usti. Bogv« kakšno mnenje so si ustvarili o teh čudnih tujcih, ki so jih nagradili z bičem v zahvalo, da so jim hoteli pomagati. Nenadoma pa sem zaslišal za seboj glasen krohot. Domačini so se smejali genovskemu misijonarju, ki je zaradi svoje debelosti bil le malo spreten jahač in se je le s težavo držal v sedlu; zdelo se jc da bo zdaj pa zdaj zletel v zrak in padci na tla.
Končno smo dospeli v taborišče. Nemogoče mi je povedati, v kakšnem stanju so bile uboge živali. Še hujše pa je bilo z nami, ki nismo bili samo telesno utrujeni, ampak tako preplašeni in zbegani, da smo se tresli, kakor da bi bili ušli veliki nevarnosti. Ubogi genovski misijonar se je vrgel na tla, ves poten in sopihajoi. Oče Simon pa je resen in zamišljen stal ob svojem konju. Približal sem se mu in ga tiho vprašal:
»Kaj se je zgodilo oče?«
»Oh, sanjel... je odvrnil z izbuljenimi očmi. »Kakšne sanjel«
»Sanje?« sera vprašal. Zdelo se mi je, da zares sanjam, ker nisem ipogel razumeti. On pa je takoj pristavil:
»Do, sanje, dragi moj Robinzon, strašne sanje. Tista dežela je prokle-tal... Povedal Vam bom..,, a ne tukaj. Jutri bomr šli na izlet pr »ti severu ln Vam bom vse povedal. Strašne stvari!«
Molčal sem in se v mislih spraševal: »Ali je m^r zblaznel?... Kdo neki beži in spravlja tudi druge v beg zaradi sanj?«
Naslednji dan in še tri dni je lilo kakor iz škala in tako ni bilo mogoče misliti na izlete. Šele tretji večer se je oče Simon toliko pomiril, da nam je lahko pripovedoval o svojih skrivnostnih sanjah. Naj Vam sam pripoveduje o tem.
»Zdelo se ml je, da s skrajne točke rtiča vidim ves polotok do Mukdena pokrit z belim snegom ... Nenadoma 60 začeli stkati po tem snegu majhni plameni, švigajoči kot strele in spremljani od strešnega grmenja. Zdelo se je, da se zemlja trese kakor ob potresu... Čez nekaj časa je bliskanje in grmenje ponehalo in vsa bela planjava je bila pokrita z rdečimi madeži in od vseh strani se je slišalo stokanje in zdihovanje . .. Pogledal sem in videl, da so ti rdeči madeži bili kril V krvi
pa ie ležalo na tisoče človeških trupel, strašno razmesanenth Nekateri Ijudie so bili še živi in »o se valjali v lastni krvil... S severe se je začel valiti tik ob tleh gost obiak . Ko se je približal, sem razločil ob svetlikanju orožja armado rumenih ljudi, ki so se bližali kot velikanski veletok, ali kot val prahu, ki ga nosi veter .,. Umaknil sem se v stran ves preplašen in videl, kako se ie veletok počasi dvigal in planil ob divjem kričanju: Ban-zai! Banzai! proti vlikanskemu železnemu sodu, iz katerega »o švigali bliski... Vojščakl v prvih vrstah so na stotine padali na tla, toda drugi so pritiskali za njimi in teptali pod seboj mrtve in ranjene Neprestano so novi valovi liudj drli proti usodnemu črnemu sodu, ki se je spremenil v pravo človeško lobanjo, veliko kot gora, ki je bruhala iz vseh odprtin reke ognja ... Toda rumeni veletok se je vedno bolj približeval . Na stotine vojščakov se je spuščalo v larck, da bi bili varni pred lobanjo, ki ie bruhala smrt.,. Kaj vidim?.., Kaj slišim? ... Jarek .«
Pripovedovalec je <mrtno preblc-del. Pograbi! ga je krč, lako da nekaj časa sploh ni mogel govoriti. Ko se je nekolik pomiril, je nadaljeval
»Jarek se je nenadoma vžgal Iz njega so švigali mogočni zublii, istočasno pa so prihajali Iz njega grozni kriki. Bili so kot strahotni kri.ki po-gubljencev ... Na stotine nesrečnežev se je cvrlo v globini .. v tem peklu .,. Tudi jaz sem zavpil .., in se prebudil «
»Slišal sem vas, oče«, mu je segel v besedo tovariš. »Tudi jaz sem se prebudil in vas vprašal, aH vam je morda slabo, a niste mi odgovorili.
rr

...jahal jc na tvojem konjlfu visoko vzravnan.
»Res sem takoj zopet zaspal Sanje so se nadaljevale. Mesec je obseval brezmejno pokopališče. Na tisoče okostnjakov je blodilo v veliki zmešnjavi kot ob sodnem dnevu V zraku so plavali nevidni duhovi in slišali so se glasovi v neznanih jezikih, ki pa so se v mojih mislih spremenili v: Prokletstvol Maščevanje! Proklel-stvo!. .. Ves sem trepetal od groze in še zdaj trepečem, ko pomislim na to. Ozrl sem se, da bi videl železni sod, strašno črno lobanjo ... Bila je zmečkana! ... Bil sem radoveden in vprašal kakšni ljudje so bili v lobanii, iz katere je prihaja smrt Ir podin Nek skrivnosten glas ml je odgovoril: »Evropejci, kristjani! Prevzelo me ie tolika groza, da sem se prebudil. Oprostite mi. da sem Vas prišel zbudit . toda,, saj vidite, da še sedaj trepetam «
Oče Simon je umolknil. Bil je smrtno bled in videlo sc je, da trpi.
»Oče, saj so bile vendar le sanje«, sem mu dejal.
»Sanje..., a ne vse!« je mračno odgovoril.
Nekaj časa smo molčali. Genovski misijonar je končno vprašal tovariša, kako je mogel nastati nenadni požar v jarku, ki je požrl toliko nesrečnih ljudi. V moje veliko začudenie mu je oče Simon odgovoril, da je v jarku bila slama In les prepojen s katranom in kristali v sodu so s pomočjo peklenske iskre, kakor se je izrazil, zažgali te snovi.
m«!te orlhodnjlA.I
lirjem. Ti ne greš več v bolnišnico. Saj zdravnik pride itak sedaj vsak dan k nam.
—	Dobro, dobro, draga sestrica; vse bo v redu in prav
X.
Šest dni je že preteklo od vstajenja grofice od mrtvih; jako dobro se je popravljala. Primarij jo je prihajal vsak dan nadzorovat. Jako živahno se je raz-govariala s hčerko o prihodu moževem in o Brunu, ki tudi mora priti. (Sin med tem ni mogel strpeti. Dovolili so mu, da je pogledal spečo mater. Gledal jo je s hrepenečimi očmi na novo oživljene ljubezni. Zdravnik in Lavra sta ga morala z rahlo silo spraviti iz eobe in ga umiriti, da se e izbruhom globokih čustev ne bi izdal.)
Lavra je z veseljem opažala na materinem licu izredno svežino barve in lahno rdečico, ki je na njej menda še nikoli ni videla,
—	Kako si lepa, mama, — jo je rahlo z besedo pobožala Lavra. — Tako sveža si in mlada.
—	Ko sem bila mlada in sveža, sem bila kakor si danes ti. Bruno je pa čisto očetov.
—	Še sivi lasje na sencih te lepo krasijo.
—	Draga hčerka, ti so od žalosti in skrbi. Kaj neki poreče oče?,.. Da, ker že o njem govorim: Dobro bi bilo, ko b!
mu ti šla do Reke nasproti. Pa s kom? Same te ne pustim ... Jakob bi bil kakor nalašč za to. On bi poznal očeta.
—	Saj res, z Jakobom greva.
—	Idita, idila. Oh, kako si ti srečna, da ga boš videla prej nego jaz.
Čez dva dni so potovali na Reko trije: Lavru z Jakobom in — Bruno.
Tri dni po njegovem odhodu je izročila Lucija grofici omot, ki je pri&el po pošti. Grofica ni poznala pisave in ga je obrnila. Videla je, da je iz Genove od neke Dore Todeschini.
V	omotu je bila z roko popisana knjižica in poleg nje tako ljubeznivo pismo da so jo takoj obtile solze ginjenosti. Grofica je čitala in čitala ter spreminjala barvo na licu in svoj izraz. Ko pa je vse prečitala, je pritisnila pisanje na srce, poslala k nebu pogled hvaležnosti in radostna vzkliknila:
»Dokaz moje nedolžnosti... Pridi sedaj, Egon, pa povej, kaka je bila tvoja Marija! Kriv si bil ti, ki si površno preiskava in obsodili Pa jaz ti odpuščam ...«
XI.
V	trgovskem mestu Reki na severnem Jadranu so se nahajali tiste dni Bruno, Lavra ln Jakob. Bivali so v hotelu »Evropa« na obali. Z oken svojih sob so mogli opazovati živahno vrvenje ljudi, pre-
mikaje nalovorjenih vozov in vlakov in ladij raznih velikosti, ki so prihajale in odhajale Lepo je bilo gledati okusne male ladje, ki so prevažale tujce v Opatijo, Iko in Lovrano, ali pa 6e od tam e njimi vračale. Noša trojica je čakala na ladjo Austroamerikane iz New Yorka. Prišli so mnogo prezgodaj Še cele tri dni velikega parnika ne bo Bruno ir Lavra sta delala male izlete. Tudi v Kra> ljevici sta bila. In tam je v hotelu »Li burnija« dobil od njiju pisec snov za h povest.
Težko pričakovana j« nazadnje pri šla tudi ladja iz Amerike. Okoli osmill zjutraj se je pojavil med Istro in otc kom Cresom gorostasni trup »Panonije«. ki je vstajal iz morja vse večji in silne;-ši. Počasi se je približevala ladja ip ob stala je na odprtem morju čakajoč, da bi jI določili mesto v luki. Na obali je bilo mnogo ljudi, ki ao pritisnili k morju, ko se je ladja previdno prislonila h kopnu.
Naši znanci so si vloge lepo razdelili: Bruno in Jakob sta se vstopila vsak na svoji strani mostiča, ki so ga prislonili na ladjo, Lavra pa se je morala umakniti nekoliko v ozadje. Ko so se potniki usuli z ladje, sta Bruno in Jakob ogleda-vala tujega moža in Bruna. Srce ji je ja ie enkrat temeljito pogledala Bruna, da bi po njegovih potezah spoznala očeta. Vsi ljudje, ki so prišli z ladjo, so se že skoraj porazgubili, giufu pa nikjer.
0000010248482323480000232353304823230291235323534823895348000053234801025323530000020001
Socialno vprašanje - narodno vprašanje
»Delo in kapital morata služiti narodni skupnosti, zato sta naš obstoj in naša bodočnost odvisna le od trdno zgrajene narodne skupnosti vseh Slovencev« (Prezident gen. Rupnik)
SEOVEJVEC
21. decembra 1944
51. ČETRTKOVA STRAN
1.	Nadaljevati hočemo započeto borbo proti zločinskemu komunizmu in njegovi miselnosti do popolne zmage socialne pravičnosti in resnice.
2.	Nadaljevati hočemo započeto delo za odstranitev razrednih sovražnosti in delati za povrnitev k naravni skupnosti stanov.
3.	Na temelju pravičnih skupnih koristi delavcev in delodajalcev hočemo nadaljevati delo za pravičnp ureditev razmerja med delom in kapitalom, zavedajoč se, da bo le po temeljiti ureditvi teh vprašanj možen nadaljnji razvoj našemu narodu.
Prva svetovna vojna je vse kulturno in gospodarsko življenje na mah porinila za več desetletij naprej. Marsikaj bi se pod vplivom navadnega rednega razvoja pojavilo mnogo pozneje, a je ravno zaradi vojne stopilo takoj pred nas.
Edn največjih skokov je bil napravljen vprav na socialnem področju. Skoraj čez noč je bil uzakonjen za vse industrijske obrate osemurni delavnik, za katerega se je delavstvo prej dolga leta brez uspeha borilo. Izdani so bili zakoni in uredbe, s katerimi se je izpopolnilo in postavilo na novo podlago bolniško in nezgodno zavarovanje, z zakonom o zaščiti delavcev so se osnovale, izpopolnile in razširile ustanove za zaščito delavstva, kakor: Delavska zbornica, Borza dela, Inšpekcija dela itd.
Tega hitrega razvoja ali bolje skoka se niso zavedali vsi. Živeli so še v prejšnjem predvojnem duhu, v katerem so bili vzgojeni, nli pa so tega duha v svojem ostarelem mišljenju srkali iz svoje ostarele okolice. Eni so šli vzporedno s časom in z njim vskočili v novo dobo, druge pn je čas prehitel in jih pustil več desetletij za seboj.
Podobno kot prva je tudi sedanja svetovna vojna že sedaj sunkovito porinila ves razvoj za več desetletij naprej. Nešteto vprašanj, ki bi morda stopila pred nas po dolgih letih, se je pojavilo pred nami na mah, skoraj preko noči. Naenkrat smo se znašli pred dolgo vrsto perečih in težkih nalog, ki zahtevajo takojšnjega reševanja. Ne mislimo teh nalog naštevati, dotakniti se hočemo le ene izmed najvažnejših.
Ali nas je čas prehitel ?
Ali smo sledili skoku časa in z njim vskočili v začetek nove dobe ali pa nas ni morda čas prehitel in pustil za seboj? Na to vprašanje lahko mirno odgovorimo: Slovenski narod je sledil toku časa, se sicer pozno, a še pravočasno zavedel težkih nalog, pred katerimi se je znašel, in se takoj lotil njih reševanja.
S slovenskim domobranstvom je zaustavil pohod revolucije po naši domovini, z načrtno protikomunistično borbo pri delavcih in delodajalcih je po enoletnem delu položil prve temelje, na katerih se bo gradilo pravo sožitje med delom in kapitalom. Od-ravljena bo tako polagoma razredna orba in z njo razredno sovraštvo, eksplozivo in gorilna sila komunistične revolucije.
Kakor pa se je slovensko domo-branstvo, naš ponos in naša bodočnost, razvilo iz zdravih korenin našega naroda in po zaslugi našega gospoda prezidenta div. generala Leona P upnika in nemškega vojaka, dobilo sedanjo obliko, tako je tudi protiko-munistična borha pri delavcih in delodajalcih zrastla iz njihovih zdravih korenin, po zaslugi našega g. prezidenta pa se je razvijala do svoje sedanje oblike. 8. decembra 1944 sta stopili pred slovenske delavce in delodajalce Delavska protikomunistična akcija in Protikomunistična akcija delodajalcev, v svojem novem sestavu v Delavsko-delodajalski protikomunistični akciji.
I
Delavska protikomunistična akcija
Pred dobrim letom, t. j. 3. decembra 1943, so se sestali k posvetu pogumni delavski protikomunistični borci. Razmotrivali so, kako prižgati močno luč protikomunistične borbe v temo komunistične OF po naših tovarniških obratih in delavnicah. Sklep posveta je bil: Z živo besedo je treba ponesti luč resnice med nuše delavstvo in ga tako osvoboditi lažnivih spon komunizma.
Zuslepljenost delavstva je bila takrat še velika in zlasti prvi predavatelji so pokazali ves pogum in vso močno voljo, da hočejo delavstvu sneti očala OF in jim pokazati res-
prednvanj. Skupaj je bilo torej v novembru letos 384 protikomunističnih predavanj, katere je poslušalo 47.823 udeležencev.
V enem letu svojega obstoja je Delavska protikomunistična akcija izvedla preko 3500 predavanj, katere je poslušalo nnd 540.000 udeležencev.
Pri predavanjih so sodelovali 104 predavatelji. Na vsakega predavatelja pride povprečno 35 predavanj. Rekord v številu predavanj je dosegel predavatelj, ki je v preteklem letu predaval ruvno 300 krat. Daleč za njim so ostali drugi s 123, 117, 112 predavanji. Med predavateljicami je dosegla re-
Am Ende des Vortrages im Saale »Pokrajinska delavska zveza« — Po končanem predavanju v dvorani Pokrajinske delavske zveze.
nico. Prvo predavanje se je vršilo 13. decembra 1943. Led je bil prebit.
Predavanja so se vršila iz tedna v teden in od dne do dne je raslo število obratov, v katerih je delavstvo poslušalo predavanja. Poleg delavstva industrijskih obratov se je k predavanju pritegnilo tudi uslužbenstvo obrtno - trgovsko - gostinske stroke in učenci strokovnih šol. Uvedla so se tudi predavanja v 15 podeželskih občinah. Spočetka so bila predavanja tedenska, v poletnih mesecih pa so se uvedla štirinajstdnevna predavanja.
V novembru letos se je vršilo v 97 industrijskih obratih 194 predavanj, na obrtno-trgovsko-gostinskem sektorju je bilo po dvoranah 18 predavanj, na strokovnih šolah pa je bilo 172
kord predavateljica s 73 predavanji, takoj za njo pa naslednja z 71 predavanji.
V 40 različnih predavanjih se je obdelala obširna snov od komunizma, njegovega nastanka, njegovega ustroja in zvitega delovanja v njegovih morilski hpočetjih v svetu in pri nas. Od zmotnega materialističnega nauka, marksizma, do nove, po načelih pravičnosti urejene, družbe.
Izvedene so bile 4 velike ankete, v katerih so spregovorili in odkrito povedali svoje mnenje na važna pismena vprašanja delavci, delodajalci, strokovno-šolska mladina in udele-
ženci predavanj iz obrtno-trgovsko-gostinske stroke. O izidu pi anket je naš list že poročal.
Frotikomnistična akcija delodajalcev
Kmalu po ustanovitvi Delavske protikomunistične akcije se je pokazalo, da tudi med delodajalci vlada ponekod še velika zaslepljenost, pa tudi strah pred uresničenjem groženj OF. A čim bolj je prodirala Delavska protikomunistična akcija, tem bolj se je jasnilo tudi med delodajalci samimi. Nekateri uvidevnejši so pričeli spoznavati, da so njihove koristi enako kot delavske, če ne še bolj, ogrožene po zločinskem komunizmu. Vedno bolj so spoznavali, da je treba te koristi braniti. Toda kako? Tako kot to delajo delavci: V skupnem nastopu s sodelovanjem vseh.
Po daljših pripravah je pol leta po ustanovitvi DPA prišlo do ustanovitve Protikomunistične akcije delodajalcev. Delo ni bilo lahko. Nekateri so' bili pripravljeni, pokazati za stvar večje razumevanje, a so jih pri tem ovirali različni oziri, drugi so bili zopet previdni, računajoč z različnimi možnostmi, a bili so tudi taki, ki so imeli pogum, z odkrito in jasno besedo stopiti pred narod, in ti so stopili v Glavni odbor PAD.
Delo PAD se ne da prikazati v številkah tako kakor delo DPA, a ni bilo nič manj uspešno. Obe akciji sta delo ene in druge protikomunistič-nem boju dopolnjevali, čeprav sta dejansko imeli vsaka različno torišče. DPA je svoje delo na široko razpred-la med vsem delovnim ljudstvom, PAD pa je med delodajalci kot posamezniki vršila svoje delo. Spuščala se je tudi na posamezne stroke in pripravljala za člane teh strok posebna predavanja. Na sejah svojega glavnega odbora je razmotrivala in razjasnje-vala rpnoga pereča vprašanja in dajala delovne smernice, tičoče se obeh akcij. Vedno bolj so se kazale potrebe, da je skupne koristi delavcev in delodajalcev treba reševati skupno. Nastala je potreba združitve obeh akcij, DPA in PAD. Ravno za obletnico ustanovitve DPA in polletnico ustanovitve PAD je na željo g. prezidenta in po sklepu obeh akcij do te združitve prišlo in obe akciji sta stopili pred ves slovenski narod v svojem novem sestavu, v Delavsko-delodajalski protikomunistični akciji.
Oelavsko-deMajalska protikomun. akcija
Na praznik 8. decembra se je vršila v posvetovalnici Delavske zbornice prva plenarna seja DDPA. Seje se je udeležil sam g. prezident, za-
Der antikommunistische Vortrag in der Tnbackfabrik — Na protikomuni-Sličnem predavanju y Tobačni tovarni
stopniki delnvcev in delodajalcev ter zastopniki tiska. O poteku seje je naš list že obširno poročal, vendar se nam zdi dogodek toliko važen, da se bomo še večkrat nanj vrnili.
Protikomunistična borba pri nas je stopila v svoje drugo leto in s tem tudi v svojo novo razvojno dobo. Od temeljito započetega dela v prvem letu se je v drugem letu pristopilo k nadaljevanju tega dela.
BOG
»Nadaljevati hočemo započeto borbo proti zločinskemu komunizmu in njegovi miselnosti do popolne zmage ideje socialne pravičnosti in resnice.«
Borbo proti komunizmu hoče DDPA nadaljevati. Nadaljevati jo ne samo v besedi, temveč tudi v dejanju. Pripravljenost za to so pokazali delavci in delodajalci, ko so oboji sedli za isto mizo k reševanju skupnih koristi. Borba proti komunizmu pa ne sme ostati snmo v tem, da se bori samo proti ropom, požigom in umorom, temveč je trebu, da se bori tudi proti komunistični miselnosti, ki ima svoj izvor v moterializmu. Zato, ko se bori proti komunistični miselnosti, se bori tudi proti materializmu. Ko bo premagan materializem, bo premagan tudi komunizem in njegov nauk,
Kako pa naj pojmujemo ideje socialne pravičnosti? Kdaj je socialni pravičnosti zadoščeno? O vseh teh vprašanjih bi se dalo razpravljati in pisati cele knjige. Razpravljati o tem ni naš namen. Kratko bi samo omenili: Socialni pravičnosti je zadoščeno, kadar sta oba, tisti, ki daje splošnosti svoje delo, in tisti, ki daje snov, torej delavec in gospodar, eden z drugim zadovoljna. Zato pa sta oba dolžna sesti k isti mizi in se bratsko med seboj porazgovoriti. Z zmago socialne pravičnosti pa je združena tudi zmaga Resnice, zmaga neskončno pravičnega Boga. On je najboljši, najpra-vičnejši in najzvestejši zaveznik vseh, ki so tudi njegovi zavezniki.
STAN
»Nadaljevati hočemo započeto delo za odstranitev razrednih sovražnosti in delati za povrnitev k naravni skupnosti stanov.«
Židovstvo je po kapitalističnem gospodarskem redu ali bolje neredu razdvojilo človeško družbo v dva, med seboj nasprotujoča si razreda: v razred posedujočih in razred obubožanih. Na eni strani se kopiči bogastvo, na drugi revščina.
Komunizem, otrok židovskega kapitalizma, ta razkroj še pospešuje s podpihovanjem medsbojnega razrednega sovraštva. Revnim obljublja pomoč, n v resnici kaže nad njimi le svojo moč. Najprej hoče zase oblast, da laže nemoteno dela za svoje cilje, za revolucijo — zboljšanje pa pride, tako pravijo, po revoluciji.
DDPA pa pravi, da hoče nadaljevati započeto delo za odstranitev razrednih sovražnosti. Z drugimi besedami bi se to reklo, da hoče delati nn zgraditvi boljšega, pravičnejšega gospodarskega reda.
Iskanje novih socialnih oblik sožitja v človeški družbi, bo kdo dejal, povzroča razne pretresljaje in državljanske vojne. Kakor pa vidimo iz dogodkov polpretekle dobe in iz dogodkov zadnjih dni v svetu, državljanskih vojn ne povzroča iskanje, novih socialnih oblik sožitja v človeški družbi, temveč državljanske vojne in revolucije so navadno le posledica želje, posledica po oblasti. Nov privlSnejši družabni red se da zgraditi brez državljanske vojne, brez revolucije.
DDPA, ki si je zadala nalogo, nadaljevati delo na započetem programu DPA, je s tem prevzela eno naj-
NAROD
»Na temelju pravičnih skup. nih koristi delavcev ia delodajalcev hočemo nadaljevati delo za pravično ureditev razmerja med delom in kapitalom, zavedajoč se, da bo le po temeljiti ureditvi teh vprašanj nemoten nadaljnji raz-voj našemu narodu.«
Zgradba današnjega židovsko kapitalističnega gospodarskega redu je omajana v svojih temeljih. V krizi je gospodarsko in socialno izživljanje narodov. Rušeči se družabni red ne zadovoljuje več delavcev, še manj gospodarjev. Vsa človeška družba se podzavestno zaveda, da živi na prelomu velikih časov.
Tudi Slovenci se tega zavedamo. Vemo, da po stari poti ne smemo, ker nas preko krvave socialne revolucije vodi v še hujše nasprotje, v komunizem, ki pn zopet ni drugega, kakor podržavljeni kapitalizem. Lahkomiselna brezbrižnost nasproti dogajanjem pri nas in dogajanjem izven ineja nase domovine bi lahko postala za nas usodna, jirnv tako pa tudi delovanje, ki bi šlo mimo naših potreb in bi ne bilo izraz naše tesne politične in gospodarske povezanosti. Zavedajoč se tega, pa čejirav še ne v zadostni meri, smo Slovenci vendarle pristopili k reševanju teh vprašanj. Pri njih reševanju pa moramo vedno paziti predvsem na naše skupne potrebe, to je potrebe naroda.
Kakor je naše gospodarsko vprašanje naše narodno vprašanje, tako je tudi naše socialno vprašanje, naše narodno vprašanje. Vsa so med seboj povezana, zato jih moremo in moramo reševati vzporedno, če hočemo koristiti naši narodni skupnosti. Le z modro rešitvijo vseh teh vprašanj bo našemu narodu dana možnost obstoja in nadaljnjega razvoja.
Pravična ureditev razmerja med delom in kapitalom pa ne zadeva samo nas, temveč vso človeško družbo. Pravična ureditev tega razmerja bo največ pripomogla k ozdravljenju in pomirjenju.
Vidimo torej, da je DDPA ob razglasu svoje spomenice ob svoji ustanovitvi trezno pogledala položaj v svetu in doma. DDPA pa je bila vpo-stavljena predvsem zato, da prične z delom doma pri svojem narodu, zato ji je tudi ves narod dolžan pomagati.
Narod, po stanovih od Boga dana najvišja naravna tvorba v človeški družbi, naj torej v skupnem in složnem delu združi svoje sile in njegova bodočnost bo lepša od preteklosti.
Der Gang zum Vortrag — Na predavanje gredo v dvorano Zavoda za socialno zavarovanje
važnejših pa tudi eno najtežjih nalog naše dobe.
Odstranitev razrednih sovražnosti! Koliko let so pri nas razredno sovraštvo umetno negovali in podpihovali! In to po listih, revijah, knjigah, gledališčih, shodih, sestankih, raznih šolah, tečajih itd. Tisti, ki so to delali, so se dobro zavedali, dn je razredno sovraštvo najboljše netilo za splošen vžig revolucije. Ko bo odstranjeno razredno sovraštvo in z njim razredna borba, bo s tem izkopana in odstranjena korenina revolucije.
Za odstranitev te strupene korenine pogubne revolucije pa ni poklicana samo DDPA in z njo delavci in delodajalci. K odstranitvi razrednih sovražnosti in razredne borbe jc poklican ves narod. Ves narod bo moral prijeti za delo, da popravi to, kar so nad njim skozi desetletja zagrešili razni njegovi mednarodni škodljivci.
Izginiti morajo umetno in prisilno zgrajeni razredi, z njimi razredna borba in razredno sovraštvo. Delati je treba za povrnitev k naravni skupnosti stanov. Stanovi najvišje državne tvorbe v narodu naj v medsebojni slogi v bližnji bodočnosti prevzamejo naloge mirnega, lepšega gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja vsega našega naroda.
Delavec in gospodar morata v svojem stanu skupno delati zn svoje skupne koristi, znio se morata znajti za isto mizo. V DDPA sta se že znašla in to nam daje upanje v nnšo lepšo bodočnost
Pojdimo s časom
DDPA je na svoji prvi plenarni seji 8. dec. 1944 sprejela geslo in pozdrav: Bog, stan, narod. V teh besedah je obsežen ven njen program, ves načrt njenega bodočega dela. DDPA je šla vzporedno s časom, kajti v vojni se čas sunkovito pomika za desetletja naprej. Kdor tega ne doume, ga čas prehiti in zmelje.
V enem letu sta DPA in PAD opravili najmanj delo enega desetletja. V reševanju in v obrambi skupnih koristi sede delavci in delodajalci v svojem skupnem predstavništvu DDPA za isto mizo.
Ustanovitev DDPA je tako važen dogodek v razpletu našega narodnega gospodarsko-socialnega dela. Pomembnost tega dogodka je poudaril sam g. prezident s svojo navzočnostjo in z govorom, ki je bil v našem listu že priobčen.
Kdor gre s časom, mu bo jasno
»Delo in kapital morata služiti na-rodni^ skupnosti, zato sta nuš obstoj in naša bodočnost odvisna le od trdno zgrajene narodne skupnosti vseh Slovencev.«
Gornje važne besede je. izrekel g. prezident ob ustanovitvi DDPA. Da bosta pa delo in kapital služila narodni skupnosti, ne sme biti kapital samemu sebi namen, niti delavec s svojim delom njegov suženj. Med delom in kapitalom je treba najprej urediti pravično razmerje; in prav zato je gospodarsko, predvsem pn socialno vprušanje narodno vprašanje.