Poštnina plačama v gotovini. IZHAJA VSAK TO it EK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1 '50. Časopis sj£2l Hsrgrovano, iiic&iistarljo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za '/> leta 90 Din, za !i leta 45 Diri, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO X. Telefon št. 2552. JUBLJANA, 13. septembra 19%. Telefon št. 2552 ŠTEV. 105. Gospodarsko pismo iz Italije. Najpomembnejši dogodek v tukajšnjem gospodarskem življenju v zadnjem času je bil nenavadno velik porast državnih papirjev na italijanskih borzah. Že dve leti so imeli vsi državni papirji skrajno slab trg, tendenca jim je bila vedno odločno navzdol, prekinjena le tupatam z začasnimi reakcijami po prevelikih padcih. To neprekinjeno pada-nje so občutili tudi naši Goričani na lastni koži, ki so dobili vojnoodškodnin-ske obveznice, ali kot so jih oni na splošno zvali, »bone«, v plačilo vojne škode. Ker se ta papir obrestuje samo s 3 14%, se je trgoval kmalu po pričeti izdaji pod pariteto ter se potem stalno nižal in dosegel začetkom tekočega leta najnižjo točko 60%. Kadi tega luirznega razvoja so naši ljudje gospodarsko trpeli dosti škode in mnogo je danes kmetskih posestev samo radi tega brezupno zadolženih. Dolg, ki je nastal radi nizkega ocenjevanja teh papirjev, je pri naši re-valutirani liri često večji ko-t vse premoženje. Dosti izgub je pa tudi nastalo še iz drugega vzroka. Večina vojnih oškodovancev ni hotela prodati obveznic takoj ob sprejemu, ker se jim je zdel kurz, ker pod pariteto, prenizek. Da so dobili za obnovo potrebni denar, so lombardi-rali te papirje pri bankah ter tako postali nehote borzni špekulanti a la haus-se- Tedaj so stali ti papirji še razmero-ma precej dobro, okoli 80%. Sčasoma l)a je dolg pri bankah narastel za obresti in provizije, kurz obligacijam pa je padal, tako da so banke eksekulirale skoro > se pozicije, ker se je le malokdo našel, ki bi mogel dokladati hov denar za kritje. Tako so se naši ljudje iznebili svojih obveznic redno po najnižjih cenah. Ako bi mogli napraviti statistiko, koliko izgub je pretrpelo naše ljudstvo radi tega zastavljanja, ki je tedaj prišlo takorekoč v modo, bi videli velikanske številke, ki gredo v stotisoče lir. Take n vi sli se vzbujajo danes pri zasledovanju borznih poročil, ki javljajo Porast držaynih papirjev. V teku kakega tedna so porastle vojnoodškodninske obveznice od okoli 64 na 70 ter se potem °§ibile na 69, 5% konsolidat od 78 na 82 ter 3 A % renta od 67 na 72. Ali vprašam, koliko je naših ljudi še v srečni posesti teh obligacij, koliko je tistih, ki so mogli prej kljubovati hudim časom in morejo uživati sedanjo spremembo tendence? — Papirji so pač v prestani krizni dobi prešli iz takozvanih šibkih rok močne roke, od posesti malega moža, .'1 1' nl mogel držati z lastnim denarjem, v roke velekapitalističnih krogov m samo i za nji bodo deležni sadu bolj-\ sega ocenjevanja. Položaj na denarnem trgu je še vedno neugoden m le težko je mogoče priti gospodarskim krogom do kreditov ,in še tedaj so jako dragi. Poljedelski dolgoročni krediti po sprejemljivih pogojih se Pa še vedno racijonirajo kot nekako kruh 'j vojni dobi. Nerazumljivo izgleda, kako a se drzi ta napetost na denarnem trgu ako dolgo. Ravno revalutacija lire in iz-vrsena repatrijacjja prej v tujino izbeg-lih kapitalov bi morali po dosedanjih Banke Zavarovalne družbe Paroplovne družbe rometne družbe Ladjedelnice Jeklo v družbe Elektrika jn Rude Kemične Hrana Les Gradba itd. Razno Skupaj gas Akc. kapital 186,000.000 117.500.000 635.200.000 30,522.200 203.500.000 11,000.000 154,000.000 52.000.000 66.050.000 90.000.000 90.580.000 21,000.000 25.200.000 62.400.000 izkušnjah v drugih sličnih slučajih olajšati denarni trg, kar smo doživeli v naj-zadnjem času v Španiji, Franciji in Belgiji. Nasprotno z razmerami pri produkcijskih krogih imajo borze dovolj denarja, kjer se v zadnjem času opažajo tudi ponudbe iz inozemstva. Naj v ilustracijo razmer navedem še statistiko o uvozu pšenice v Italijo tekom zadnjega poljedelskega leta, avgust 1926 do |>ilij 1927 (v stotih): avgusta 1926 . . . 1,008.700 septembra 1926 . . 917.600 oktobra 1926 . . 978.200 novembra 1926 . . 1,853.000 decembra 1920 . . 1,847.000 januarja 1927 . . . 2,577.000 februarja 1927 . . 34 26.000 marca 1927 . . . 2,412.000 aprila 1927 . . . 2,660.000 maja 1927 .... 2,427.990 junija 1927 . . . 2,250.000 julija 1927 . . . . 1,530.820 v letu 1926/27 . . 23,588.310 Iz teh številk se da posneti marsikaj zanimivega. Leta 1926/27 se je uvozilo 5 milij. stotov več nego predidoče leto, čeravno so v tem letu stopile v veljavo znane drakonične odredbe o žitni bitki, na katero se je tedaj stavilo toliko nad. Moremo posneti pa še nekaj drugega iz teh številk: Uvoz pšenice se je zadnja dva meseca znatno zmanjšal ter zaostaja izdatno za onim v predidočem letu, čeravno se je letos med letom druge mesece stalno več uvažalo kot lani. Vzroka za to je iskati v posebnih gospodarskih razmerah, nastalih vsled revalutarizacije lire. Poljedelstvo je namreč prišlo v akutno krizo ter mora razprodati pridelek takoj za vsako ceno, da pride do potrebnega denarja. Tudi so se vsi poljedelski krogi nalezli pesimizma, mogoče Se več nego opravičljivo, in radi tega često ne morejo presoditi mirno in nepristransko gospodarskega položaja. Cene domači pšenici so sedaj jako nizke in zaostajajo za 20 do 30 lir za inozemskim blagom iste kvalitete. Tako se trguje furlanska pšenica po 104—112 lir, »ar-dito«, ki je istovrstne kakovosti, pa po 112—120 lir. Slični inozemski pridelki pa stanejo ocarinjeni 138—140 lir franko vagon, fina Manitobe celo 155 lir. Jasno mora biti vsakemu bistremu opazovalcu, da se bodo morale v dobi kratkih mesecev sedanje prenizke cene preleviti v ravnotako previsoke. Sedaj se namreč konsuinira ravno radi pomanjkanja denarja skoro izključno domačo pšenico, ker pa letošnja letina, posebno drugih poljskih pridelkov zaostaja še »za lansko, ki tudi ni bila prav izvrstna, je jasno, da se poje v kratkem dobršen del domače letine in da bo potem cel konsum odvisen popolnoma od inozemskega blaga. Izginilo bo torej današnje podcenjevanje domače pšenice, kateri bo šla cena radi pomanjkanja še nad današnjo ceno za inozemsko blago, ki stane, kot rečeno, kakih 30 lir več. To bo seveda imelo za posledico podražitev moke in kruha m tako posredni vpliv na celokupni dravinjski indeks. Naj podam končno še nekaj podatkov o akcijskih družbah, nahajajočih se sedaj v Julijski Benečiji: Boi zna kurzna Nom. vredn. Rezerve vrednost uradno nenoitiranih noti ranih akcij .,]<(. j j 23,864.026 155,70(3.000 81,000 000 .299,526.452 698,000.000 17,500.000 215,138.461 (j69.360.000 37,400.000 2,258.818 13,607.335 18,200000 2,027.720 92,125.000 38.580.000 oo?i«973 — H,000;000 22,112.838 142,900.000 — 8,351.614. 4,260.000 46,000.000 - 66,050.400 14.900.000 65,000.000 29.650.000 59,580.000 452 ^78 ~ 21,000.000 9 m ~ 25.200.000 -,699.661 14,657.400 41,900.000 1.744,872.600 1.597,117.012 1.835,249.835 478*250 400 Kakor vidimo, so končne vsote jako velike; akcijski kapital z rezervami vred znaša čez 3.3 milijarde sedanjih lir. Vendar ocenjuje borza vrednosti radi gospodarske krize dosti nižje, kot je njih bilančna vrednost, torej niti 2 milijardi. Poleg tega naj omenim, da je še par družb s kapitalom v zlatih lirah, in sicer znaša ta kapital 22,250.000 zlatih lir in rezerve 1,347.495 zlatih lir. Kot izhaja iz gornjih številk, reprezentirajo največjo vrednost zavarovalne družbe, za njimi paroplovne družbe in ladjedelniška podjetja, katere se vse lahko postavijo v vrsto z velikimi mednarodnimi podjetji. ZAVAROVANJE DAVKA PRI UVOZU IN IZVOZU. \ Glede na napačno tolmačenje razpisa | ministrstva financ glede zavarovanja ; davka pri uvozu in izvozu je izdala Zve-' za industrijcev v Ljubljani svojim članom naslednjo okrožnico: »Gospod minister financ je bil z odlokom od 16. junija 1927, br. 70215, ukinil pobiranje 4% davčne varščine pri uvozu in izvozu od deklarativne vrednosti blaga, kakor se je ta varščina pobirala od vseh uvoznikov oziroma izvoznikov, ki niso mogli dokazati, da so zadostili svojim davčnim obveznostim, i Popolna ukinitev pobiranja davčne . varščine je bila v toliko neugodna, ker so z njo zadobili prednost inozemci, ki v naši državi ne plačujejo davkov. Da se do neke mere pritegnejo v obdačbo tudi inozemci in ilegitimni trgovci, je gospod minister financ izdal nov razpis br. 90348 od 5. avgusta 1927, ki odreja, da se naj pobira davčna varščina od ino-zemcev in od onih naših državljanov, katerih firma ni pravilno protokolirana. Po tem razpisu je Generalna direkcija carin z naredbo C. br. 33409 od 18. avgusta 1927 izdala carinarnicam posebna navodila. Sedaj se davčna varščina zopet zahteva od inozemcev in od onih naših državljanov, ki nimajo protokoli-rane firme. Žal je zopet došlo do nesporazumlje-nja, ki je povzročeno po nejasnem tekstu citiiane naredbe. Za oprostitev od davčne varščine zahtevajo naše carinarnice dokaz, da je tvrdka sodno protokolirana. Znano pa je, da je pri nas dosti tvrdk, ki so obrtnemu in davčnemu ob-lastvu pravilno objavljene in redno plačujejo davke, niso pa sodno protokoli rane. Zato naj se pod izrazom »protokoli-rane firme« razumejo vse one firme, katere so v smislu veljavnih predpisov svoje obratovanje prijavile obrtnemu oblastvu, ker je taka prijava v območju obrtnega reda od 1. 1907. istovetna s protokolacijo firme v predelih bivše kraljevine Srbije. Ugodilo pa se je celo, da se neka carinarnica niti ni zadovoljila z dokazom sodne protokolacije firme, marveč zahteva po striktnem besedilu razpisa gospoda ministra dokaz, da je firma protoko-J,1 rana izrecno za »uvozniške in izvozni-ske posle«. Taka zahteva gotovo ni utemeljena in nima smisla v Sloveniji, kjer morda niti ena firma ni protokolirana posebej za uvozniške in izvozniške posle. ^a se pobiranje davčne varščine pri uvozu in izvozu pravilno uredi, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani že odposlala predstavko na Generalno direkcijo poreza. Enako smo tildi mi naslovili na centralna mesta naše obrazložene predstavite. N Konečno pripominjamo, da so po odloku C. br. 22.549 od 29. maja 1926 od polaganja davčne varščine izuzete naše akcijske družbe.« NAŠ UVOZ V PRVEM POLLETJU. 1927. Po statističnih podatkih generalne direkcije carin je znašal naš uvoz v prvem polletju letošnjega leta 562.614 ton vrednosti 3.375,685.030 Din, ali za 30.592 ton in 405,409.510 Din manj kot v prvem polletju lanskega leta, Generalna direkcija carin objavlja sedaj statistične podatke o uvozu v prvem polletju letošnjega leta urejeno po poedinih vrstah uvoznega blaga. Nazadovanje uvoza se kaže malone v vseh vrstah blaga. Največje nazadovanje kaže predivo in izdelki, ki je nazadovalo za 160 milijonov dinarjev. Nazadovanje se kaže tudi v uvozu kovin (okrog 160 milijonov Din), strojev in kož (35 milijonov Din), poljedelskih proizvodov (29 milijonov Din), mineralnih olj (23 milijonov Din) itd. Neznaten porast kažejo samo proizvodi šumarstva, kavčuk in gutaperča. Prvo mesto zavzemajo po vrednosti v uvozu rastlinske in živalske snovi za predivo, ki smo jih uvozili za 1 milijardo 215,129.447 Din, kar predstavlja skoraj 36% celokupne vrednosti uvoza. Na drugem mestu so kovine s 406,696.150 Din, na tretjem poljedelski proizvodi s 359.936.128 Din itd. Največ smo uvozili iz Avstrije in sicer 20.40 % celokupnega uvoza, dalje iz Čehoslovaške 18.96, iz Italije 13.68. iz Nemčije 11.96, iz Anglije 6.59, iz Francije 4.79, iz Madžarske 4.62, iz Rumu-nije 4.33, iz Zedinjenih držav 4.01, iz Brazilije 4.49 itd. Milivoje M. Savič: Tujci v našem gospodarstvu in njihov vpliv na javno mnenje * Pred ujedinjenjem smo bili pod raznimi državami, pod raznimi vplivi, a posebno pod gotovim vplivom tujcev, ki ni dovoljeval, da se spoznamo in sprijateljimo, ampak nas je med seboj razdvajal in delil, navajoč strašna čuda o Srbiji in Srbih. Avstro-Ogr-ska in Turčija, da bi mogli na naši zemlji vladati, sta naselili med nas tujce in pospeševali snovanje tujih podjetij radi eksploatacije pri nas. Da bi mogla vladati, je Avstrija jemala in ustvarjala janičarje, katere je vzgajala v mržnji napram svobodnemu delu naroda, napramvSrbom in Črnogorcem. Naloga teh janičarjev je bila, da hvalijo vse, kar je avstro-ogrsko in da grajajo in obrekujejo, kar je srbi-jansko in srbsko. Po ujedinjenju so ostali tujci pri nas, ali pa so ostala pri nas njihova podjetja. Ti naseljeni tujci so nas že ob dohodu v našo državo mrzeli, ker je to zahteval oni, ki jih je pripeljal in pospeševal. Oni nas tudi sedaj smrtno mrze kot avstro-ogrski in turški janičarji, ker so izgubili privilegirani položaj, katerega so imeli v Avstro-Ogrski in Turčiji. Po ujedinjenju se mi Srbi, Hrvati in Slovenci nismo še dobro spoznali, še manj pa sprijateljili, ne pomešali, pa tudi našo hišo uredili kakor treba in kakor jo hočemo s časom lepo urediti. Naravno je, da nastopi pri uredit- vi hiše, kakor kadar denete v golob-njak golobe iz raznih golobnjakov, gotova razburjenost, ki se polagoma zmanjšuje in ponehuje, ako se jih neprestano ne razburja in plaši. Država se ureja in pomirja, a bi se že uredila in pomirila, da ni tujcev in njihovih * Iz Narodne odbrane br. 17. od 1. sep-lembra I. 1. » janičarjev, ki so storili vse, da se nikakor ne umirimo in uredimo. Tujci nas ne smejo odkrito kritikovati, ampak po ovinkih preko janičarjev. Zastopajo namreč stališče, da naj bo pri nas vse na mah urejeno kakor ura in da naj bodo vsi uradniki svetniki, da-si svetnikov na zemlji nikjer nimajo. Poleg tega zahtevajo, da naj ničesar ne plačajo, država pa naj dela čudeže. Naše ljudstvo je še razburjeno in se začenja še vedno bolj razburjati ter zahtevati ono, kar se mu ne more dati, odnosno nikakor ne more dati. Pod vplivom tujcev se naše ljudstvo vznemirja tudi radi onega, radi česar bi se sicer nikakor ne vznemirjalo in zahteva ono, kar bi sicer nikdar ne zahtevalo. Vplivom tujcev je pripisovati intenzivno kritiko državnih podjetij, šumskih in rudniških, ker to želijo tujci, da jih pridrže za sebe ali pridobe od države. Vplivom tujcev'je pripisovati tudi nerazsodne kritike carinske in državne politike pri industriji za državno obrambo. Tem vplivom tujcev je pripisovati tudi kritiko srbijanskih uradnikov v Bosni in Vojvodini, kateri se kritiku-jejo s stališča, da morajo biti Srbijan-ci pravi angelji in geniji, a oni, katere kritikujejo, pa so lahko ali bedaki ali angelji. Temu vplivu tujcev se mora pripisovati tudi kritiko našega prometa, izhajajočo s stališča, da bi se moral takoj po osvoboditvi vršiti kakor švicarska precizna ura. Temu vplivu tujcev se mora pripisovati tudi kritika naših prilik, ki zahteva, da naj bodo naši ministri in uradniki vsegavedni, a oni, katere kritikujejo, da so ali bedaki, ali magarci, ali svetniki. Temu vplivu tujcev je tudi pripisovati kritiko kuluka, brez katerega se vsaj v Srbiji ne morejo vzdrževati vozna pota, ker nima niti ene tretjine zemlje s seli vezanega voznega pota. Oni po-vdarjajo, da je bil kuluk v Avstriji ukinjen že v 70. letih preteklega stoletja, pozabljajo pa pri tem, da je bil kuluk ukinjen potem, ko so se vsa pota zgradila a krvavim kulukom. Tujci pregovarjajo, da bi plačevali davke, hočejo pa imeti dobre uradnike, lepa pota in vzoren promet. Tujci zahtevajo, da bi se brezplačno in udobno vozili po železnicah. Oni zahtevajo, a vedo, da to ne more biti, dočim naše lahkoverno ljudstvo veruje in zahteva. Tujci to zahtevajo, da bi se država ne uredila in ne pričela baviti tudi z njihovim vprašanjem in to je: ali nam kaže, da jih pustimo na mestih, na katera jih je postavila Av-stro-Ogrska in jim pustimo ono, kar jim je dala. Ne gre, da se en narod sprijazni z usodo in ne zahteva ničesar, ne gre pa tudi, da se stavijo neprestane zahteve, naj se takoj napravi vse ono, kar se je v kulturnih državah doseglo tekom dolgih let. Ne gre, da bi se ničesar ne zahtevalo in pustiti, da ostane vse, kakor je, ne gre pa tudi zahtevati, da bodimo takoj Anglija ali Švica. Vsak narod ima svojo pot in svoj korak k napredku in civilizaciji in noče, da bi se ga v tem pospeševalo ali oviralo, ker je škodljivo eno kakor drugo. Da nas morejo kritikovati, zahtevajo tujci, da bodimo takoj Anglija in Švica in da se usmerimo v hitrejše napredovanje, da ob zaletu vse odleti od bedaka. Tujci nam odjedajo tako najboljše grižljaje, 'kakor tudi kale vodo in zažigajo hiše. Kaj naj storimo? Kot odgovor na to je edino odločba, da jih mi iztiramo iz naše hiše, čeprav bi vsled tega naš, napredek kaj trpel. Zato se moramo pričeti zavedati, dobiti dobro voljo, da bodemo sami v gospodarskem oziru gospodarji naše zemlje in da za to izbacivanje mi naše ljudstvo dobro pripravimo. Konstituiranje odbora Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« v Ljubljani. V zvezi z našim poročilom o ustanovnem zboru Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« v številki 102. sporočamo, da se je odbor tega društva v seji, ki se je vršila dne 9. septembra 1.1., konstituiral sledeče: predsednik: veletržec Ivan Gregorc, podpredsednik: veletržec A. Kregar, blagajnik: trgovec Ivan Železnikar, njegov namestnik Josip Krek, knjigovodja tvrdke Nikelsbacher -Smerkolj. Odborniki: veletržec J. Kavčič, trgovec Gvido Čadež, Karol Seljak, načelnik društva trgovskih potnikov za Slovenijo, Rihard Tory kot zastopnik Pomočniškega zbora, Julij Deu, zastopnik denarnih zavodov, Franjo Sfiligoj, zastopnik Gospodarske zveze; zastopniki ostalih gremi-jev: Konrad Elsbacher, načelnik gre-mija Laško, Anton Stergar, načelnik gremija Kamnik. Namestniki: gg. Ivan Bahovec, Franc Pavlin ter A. Arhar iz Ljubljane, Stanko Lenarčič, načelnik gremija iz Logatca, Edm. Kastelic, načelnik gremija Novo mesto, J. Divjak, načelnik gremija Ribnica. Revizorjem sta bila izvoljena gg. Emil Lajovic ter J. Kovač. Novo izvoljeni predsednik g. Ivan Gregorc se je za izvolitev in izkazano zaupanje navzočim zahvalil ter jih prosil, da ga v njegovem delu krepko podpirajo. Obljublja, da bo društvu posvečal največjo pažnjo, tako da bo to v ponos trgovskemu stanu. Nato so se obravnavale in rešile nekatere vloge. Sklene se, da se vsem čhinom, ki so se dosedaj prijavili, vpošljejo čimpreje članske izkaznice ter da se le do 31. decembra 1.1. sprejemajo v lo društvo člani, ki niso prekoračili 60 let starosti, po 1. januarju 1928 se bodo v društvo sprejemali samo člani do 50 let starosti. Vsled tega se poživljajo vsi oni, ki se še niso prijavili, da to čimpreje store, ker se društvo na poznejše prijave ne bo moglo ozirati. Prijavnice dobi vsak član pri pristojnem gremi-ju ali pa lahko to zahteva od društva samega, ki mu jo takoj vpošlje. V pojasnilo podajamo ponovno sprejemne pogoje v to društvo. Vsak član vplača pri vstopu enkrat za vselej sledečo vpisnino: Člani do 30. leta 25 Din, od 30. do 40. leta 50 Din ter člani od 40. leta dalje 100 Din. Vsi oni člani, ki so prekoračili 40. leto starosti, morajo brezpogojno priključiti prijavnici zdravniško spričevalo. Brez tega je sprejem nemogoč. Poleg tega mora vsak član vplačati tudi za dva smrtna slučaja vnaprej po 10, skupno 20 Din. Ker je občni zbor sprejel predlog, da se od vsakega člana, z ozirom na potrebno rezervo, ki jo mora imeti odbor v slučaju ponovnih smrtnih slučajev, tirja vnaprej za tri smrtne slučaje, bo društvo pri prvem smrtnem slučaju, ki bo sledil, tirjalo od vsake- ga člana posmrtnino 10 Din ter za tretji smrtni slučaj 10 Din, skupno torej 20 Din, kar naj blagovolijo vsi člani vpoštevati. Na občnem zboru sprejeta pravila so se dala tiskati ter jih člani dobijo tekom 8 dni. Prosimo vse dosedanje člane, tla blagovolijo vse svoje tovariše opozoriti na to važno človekoljubno akcijo ter jih privabiti na vstop. Število elanov dnevno narašča, vendar z ozirom na celokupen stalež trgovstva in nameščencev, bi bilo pričakovati še večjega števila. Odbor. TRGOVSKO PODPORNO DRUSTvo »SAMOPOMOČ« V MARIBORU. Trgovski gremij v Mariboru je razposlal vabila za ustanovni občni zbor Trgovskega podpornega društva »Samopomoč« za mariborsko oblast vsem onim članom, ki so dosedaj k društvu pristopili. Občni zbor se vrši v sredo dne 14. t. m. ob pol 20. uri v dvorani hotela ^Kosovo«. Ker je na dnevnem redu sprejem društvenih pravil in volitev upravnega odbora, je želeti s strani članstva obilne udeiežbe; vabljeni so pa tem potom tudi vsi oni pridobitni krogi in .privatni nameščenci, ki še niso pristopili in se za stvar zanimajo, s pristavkom, da imajo glasovalno pravico samo že pristopivši člani in oni, ki bodo oddali gremiju prijavnice še pred občnim zborom. Zato je želeti, da vsak interesent svojo prijavo do srede izvrši. — Za pripravljalni odbor: Weixl. Temeljna načela novega obrtnega zakona. (Referat g. Krpana, načelnika ministrstva trgovine in industrije, na konferenci zbornic v Splitu 1927.) (Nadaljevanje.) Nesporno je, da najbolj odgovarja namenu udruževanje po stanovskih kategorijah. Zato je treba sprejeti v zakon odredbe, s katerimi se pospešuje tako udruževanje. Kjer pa pogoji za tako udruževanje ne obstoje, je treba predvideti tudi možnost ustanavljanja udruženj sorodnih in neso-rodnih strokovnih skupin, pri čemer je treba ostajati vedno pri razdelitvi na trgovino, obrt in industrijo, ker bi bilo nenaravno, da bi se ustanavljala udruženja, ki ne bi računala s svojo razdelitvijo, pa tudi dosedanji razvoj profesijonalnega udruževanja kaže na to, da se obdrži ta razdelitev. Zakon bi ne predpisoval teritorija, na katerem se ima ustanoviti udruže-nje. Treba je stremeti za tem, da se ustanavljajo udruženja, ki bi bila sposobna za delo. To pa morejo biti sa- mo takrat, kadar imajo zadostno število članov. Da-li se nahaja to število v eni ali več občin, v enem ali več srezov, v eni ali več oblasti, more biti važno samo z ozirom na razmere. Za udruženje industrijalcev in bančnih podjetij more biti ena oblast preveč tesno področje, dočim more biti za obrte manjših dimenzij tudi srez prevelik teritorij. Zato je treba v zakonu omogočiti, da se teritorijalna pri-sstojnost poedinih udruženj prilagodi prilikam gospodarskih panog, ki so zastopane v udruženju. Naloge gospodarskih udruženj, ki se v sedanjih zakonih domalega popolnoma enako določene, bi morale biti v novem zakonu modificirane, v kolikor se nanašajo na pomožno osob-je z ozirom na socijalno zakonodajo, ki največji del mer za podpiranje in zaščito pomožnega osobja pridržuje izključno posebnim po tej zakonodaji ustanovljenim institucijam.1 V ostalem bi novi zakon prepustil profesionalnim udruženjem v glavnem ves delokrog in delo pri vseh nalogah, ki so LISTEK. Dr. R. Andrejka: Oris sedanjega stanja našega društvenega prava. (■Nadaljevanje.) Kar se je reklo o pravicah društvenikov, da se ne morejo odrekati popolnoma nobenemu članu, velja tudi glede dolžnosti, izvzemši častne člane. Častni člani so taki, ki so si pridobili za društvo prav posebnih zaslug in ki jih društvo zaradi tega izvoli za svoje »častne« člane. Tem članom podeljuje društvo, navadno po sklepu občnega zbora, vse pravice društve-nikov, oprošča jih pa vsakterih dolžnosti. častni član se torej lahko izvoli za predsednika, ako to izvolitev sprejme. On lahko vsak čas poseča društvene naprave in prireditve brez vstopnine, ne more se pa siliti niti v plačevanje članarine niti v izvrševanje društvenih nalog itd. Med pravice društvenikov spada tudi pravica, da ravno tako prostovoljno, kakor je pristopil v društvo, lahko tudi izstopi iz njega. Ta izstop se ne sme omejiti, četudi ni član poravnal vse članarine, nasprotno pa se član z izstopom nikakor ne more oprostiti svojih doHnih dajatev do društva. Ako bi se tak član trajno branil pla- čevati članarino, jo sme društveno vodstvo kot pogodbeno prevzeto dajatev sodno iztožiti odnosno izterjati. Mnoga pravila določajo v takih primerih, da se smatra član po preteku brezuspešnega opominjanja tekom gotovega roka ipso iure za izstopiv-šega, ali pa se daje odboru pravica, da ga izključi. Taka izključitev se uvaja tudi za primer, da bi član s svojim delom in delovanjem težko oškodoval društveno čast, ali tudi samo društvene namene. Zoper izključitev se časih pripušča priziv bodisi na občni zbor bodisi na društveno razsodišče. Pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz društvenega razmerja, se seveda tičejo samo društvenikov, to je onih oseb, ki so se podvrgle prostovoljno društvenim pravilom. Drugim izven stoječim osebam, torej nedruštveni-kom, ne pritičejo društvene pravice, niti jim društvo ne more nalagati dolžnosti s pravnim učinkom. To sledi že iz § 810 o. d. z., po katerem ne more nihče, razen v primerih, ki jih določa zakon, za koga drugega kaj obetati ali pa zanj obljubo prevzeti. Samo društveni člani smejo in morejo, dokler društvo obstoji, zahtevati določno udejstvovanje ali pa nadaljevanje društvenega delovanja. To je posebno važno pri humanitarnih društvih, pri katerih nimajo zunaj stoječe osebe, ki uživajo plodove dela društvenikov, nikake pravice do zahtev- ka, da naj se to vrši i nadalje. Če bi društvo, ki je vsled svojega občeko-ristnega delovanja zadobilo velik pomen in vpliv v javnosti, prenehalo z delovanjem bodisi po sklepu odbora ali pa tudi vsled oblastvenega ukrepa, ni nihče razen društvenikov upravičen zanimati se ali pa posredovati za nadaljno delovanje društva. Isto velja že za postopanje pri ustanovitvi društva. Nihče razen predlagateljev ali pa članov pripravljalnega odbora ni legitimiran zahtevati od oblast ev katerokoli izjavo, ali se bodo društvena pravila odobrila ali ne, zakaj se to ne izvrši, zakaj se ne skliče občni zbor itd. Nihče nima pravice, ako ni član pripravljalnega odbora ali pa od predlagateljev za to določen, posegati v potek ustanovnega občnega zbora. Nečlan nima nikake pravice, proti volji društva prisostvovati društvenim sejam ali občnim zborom, kamoli govoriti na njih, 1 predloge, kritizirati upravo itd. JNe-član je skratka tujec, inozemec v tej mali državi, v tem majhnem upravnem organizmu. Njegovo stalisce je povsem prekerno in odvisno povsem od dobre volje društvenega zastopstva, ki ga lahko vsak čas iztira iz zborovanja ali seje, mu odtegne sadove svojega dela, ugodnosti svoje imovine, naklonila svojca društvenikov itd., ne da bi imel nečlan pravice, apelirati na društveno razsodišče niti na društveno oblastvo. 6. Organi društvenega vodstva. Kakor vsaka pravna oseba, se tudi društvo udejstvuje v človeškem življenju in v občevanju z ljudmi le zopet po fizičnih osebah, ki sprejemajo društveno voljo vsled društvenih sklepov ter jo prinašajo in predstavljajo na zunaj. Določitev števila teh oseb je prepuščena društveni volji. Samo pri političnih društvih je to število omejeno na najmanj pet in največ deset članov, sicer pa si društvo lahko izbere dvajset ali pa tudi samo enega člana za svoje organe. V društveni ustavi vidimo ozi-votvorjena najrazličnejša načela, od najbolj demokratičnega do najbolj absolutističnega. Vendar se da iz poznejšega določila, ki govori o pogojih veljavnih sklepov, izvajati, da je hotel društveni zakon postaviti vsaj en društveni organ, koder se sklepa, torej vsaj eno skupino, ki glasuje. Tak organ je po navadi občni zbor, to je v določnem roku pozvana skupina društvenikov, ki izraža pod enotnim vod-stvor in po določnih pogojih svojo voljo. Da bi društvo vodila in o njem (n. pr. o uporabi plačanih članarin ali društvene imovine, o pravicah in dolžnostih članov) odločala po svoji volji le ena sama oseba, ki ne bi bila nikomur odgovorna, to nasprotuje društvenemu pojmu in pa določilom § 4 društvenega zakona. (Dalje prihodnjič.) TRGOVSKI LIST, 13. septembra 1927. .........................................................m iMiiiiainmiuiin i#m Stran 3. predvidene v kateremkoli veljavnih zakonov. Ustanavljanje oblastnih in pokrajinskih zvez obrtnih udruženj bi bilo prostovoljno. Načelo prisilnosti bi za te zveze ne veljalo. Ker spravlja zakon o radnjah v zvezo s profesijonalno organizacijo obrtnikov tudi zbprnice (komore), moram se vsaj deloma dotakniti tudi tega vprašanja, četudi ne obstoja namen, da se to spravlja v novi obrtni zakon. Da-li bodo zakonski predpisi o komorah sestavni del obrtnega zakona, ali predmet specijalnega zakona, je vprašanje zakonodajne tehnike. Oni bi mogli povsem lepo imeti svoje mesto v obrtnem zakonu kot kodeksu norm, s katerimi se regulira ureditev največjega dela gospodarskih panog, ki so zastopane v komorah. Napaka bi se napravila le tedaj, če bi se komore uvrstile v vrsto profesionalnih organizacij. Komore, ki odgovarjajo današnjemu pojmu te ustanove, niso ne morejo biti profesijonalne organizacije, temveč morajo biti predstavnice gospodarstva, ki kot posvetovalni organi podpirajo državo pri reševanju vprašanj splošnega gospodarskega interesa. Pri tem je neizogibno, da delajo tudi za zaščito interesov gospodarskih panog, ki so v njih zastopane, pa tudi v interesu poedinih podjetnikov, v kolikor ti interesi harmo-nirajo s splošnimi interesi gospodarskega življenja države, kar pa ni njihova glavna naloga. Zato se mi zdi nelogičen sistem ločenih komor, ker te v resnici postajajo samo profesijonalne organizacije in izgubljajo iz vida svoj glavni namen. Komore pa, ki bi se smatrale edinole kot ustanove za zaščito stanovskih interesov, imajo s splošnega gospodarskega stališča isti značaj, kakor zveze udruženj, ki bi jih mogle popolnoma nadomestiti. (Konec prihodnjič.) Naši državni bankovci. Že po razmeroma kratki dobi kroženja se naš papirnati denar do skrajnosti obrabi, zamaže, raztrga in razpade. Brezdvomno da ni inaterijal prvovrsten in gotovo se ne da primerjati s tehnično dovršenostjo, kakor jo najdemo pri istovrstnih izdelkih inozemstva. Raz ven dobavnih stroškov ne predstavlja bankovec pravzaprav nobene notranje vrednosti, kakor iz žlahtne kovine izdelan denar. Pri zamenjavi gre torej izključno za izdajne režije, ki pa Pri visoki nakladi bankovcev pravočas-ne obnove j>jsameanih komadov iz finančnih premislekov ne morejo ovirati. Povprečna porabna doba za bankovce r,ajnižje vrste je eno leto, navadno se natiska naklada za kritje desetletne po-hebe ter obenem organizira zamenjava pokvarjenih komadov. Pri nas take organizacije nimamo, ali vsaj udejstvuje se ne, sicer bi ne krožil papirnati denar, ki mu ga glede zunanje oblike ni zlepa primera na svetu. eno samo, seveda krepko, potezo gospo a finančnega ministra bi se dala “ sicer na videz malenkostna, pri natančnejšemmotrivanju pa le prav važna zadeva rešiti. Vse državne blagajne in denarni zavodi dobijo strog nalog rigorozne ločitve dobrih in slabih bankovcev pri vplačilih. Za izplačila se porabijo samo popolnoma celi in snažni bankovci, ostalo je Pa potom nadrejenih blagajn odvesti v zamenjavo Narodni banki. Ta zavod in njegove podružnice morajo vedno raz-po agati ■£ zadostno zalogo papirnatega denarja, ki se ni bn v prometu. Te zaloge bankovcev se ae računajo na vsoto, ki je po finančnem zakonu za izdaje predvidena, ampak še le izmenjani komadi tvorijo blagajniško obremenitev državnega zaklada. Do zamenjave pa so omenjene zaloge samo vskladi-sjene, strogo zaračunljive tiskovine. Po tern-le načelu se dela drugod, kjer uva-zujejo količkaj pomen zunanje oblike državnih vrednotnic. Kako pa se dela pri nas: Brez vsake iz ire izplačujejo uradi vseh vrst, mogoče si celo tu pa tam privoščijo nekateri blagajniki pos&bno nasladoJ s tem, da se pri izplačilih trudijo znebiti posebno žalostnih eksemiplarov, obrabljenih bankovcev. Pač pa se v obče opaža, da državne blagajne pri vplačilih s poškodovanim papirjem čestokrat delajo težave ter po-gostoma odklanjajo sprejem bankovcev, ki spadajo po svoji zunanji obliki sicer že davno v peč, ampak občinstvo je prisiljeno te komaj že bankovcem podobne cunje porabljati kot plačilno sredstvo. Ni ravno verjetno, da bi Narodna ban-I:a ne razpolagala s primerno zalogo novih bankovcev krožeče izdaje, če pa se kljub temu zamenjava po organizatorič-liem načrtu ne izvršuje, bi človek nehote prišel na idejo, da tiči v tej okolnosti premišljena akcija, ki prepušča državne obveznice usodi popolne obrabe in naravnemu uničenju potom prometa; po-edine izgube zadnjih posestnikov niso preveč občutne, ali v skupnosti predstavljajo uničeni bankovci prav čeden dobiček za državo. Taka špekulacija bi bila nemoralna in nečastna za upravo ter jo kot dobri pati ijoti odklanjamo. Tudi javna skrb za narodno zdravje bi morala uplivati, da se ogabni nosilci vseh mogočih nevarnih bakterij odstranijo; ali morda še noben bakteriolog ni skozi drobnogled opazoval površino umazanega desetaka? Priznati se mora, da ljudstvo v svoji brezbrižnosti tudi samo pridno pospešuje obrabo papirnatega denarja; to pa zopet sledi iz okolnosti, da kroži pri nas razmeroma nizka vrednota desetih dinarjev v papirju, kar je pri sedanjih razmerah prav za prav že drobiž ter ne najdemo drugod enake vrednosti skoro nikjer več v papirju. In če se že ne moremo odločiti za primerno kovino, potem naj bi vsaj sledili vzgledom v inozemstvu. Kot najprimernejšo obliko državnim novčanicam imajo po splošni presoji dolarski bankovci Zjedinjenih držav S. A.; novejše izdaje evropskih držav so že začele posnemati podolgovate štirikotnike, Predvsem pa je opazovati, da postajajo bankovci v izmerah tudi manjši, tako da se more tudi brez prigibanja spraviti tudi večjo vrednoto v priročno listnico. Potem pa še nekaj. Čim večji je bankovec, tem bolj je izpostavljen nevarnosti ponarejanja in tem težje je lalsifika-tom priti na sled, to nas uči sodobna kriminalistika in naše lastne izkušnje. (K. Tiefengruber.) Gospodarski položaj Ogrske, Ogrska Kreditna banka izdaja mesečna gospodarska poročila; zvezek za julij in avgust govori o nadaljnem zboljšanju gospodarskega položaja na Ogrskem, štiri glavne žitne vrste bodo dale za 200 milijonov pengo večji skupiček kot lani. Zvišana nakupna moč poljedelskega prebivalstva se javlja najprvo v dvigajočem se kon-sumu dnevnega blaga, dalje v rastoči prodaji produkcijskih sredstev. Dejstvo dviganja konsuma vidimo že iz številk za sladkor; v dobi od sept. 1926 do julija 1927 so prodali 850.000 met. stotov sladkorja, v istih mesecih prejšnjega leta pa samo 747.000 stotov. Konsum piva se je v istih mesecih dvignil od 440.000 na 619.000 hektolitrov. Povprečna mesečna poraba premoga je narasla od 40.000 na 50 tisoč vagonov, poraba surovega železa od 190.000 na 258.000 stotov. Vloge pri 14 največjih budimpeških denarnih zavodih so znašale na koncu lanskega junija ca 600 milijonov pengo, na koncu letošnjega junija ca 900 milijonov. Insolvenc je bilo v prvih sedmih lanskih mesecih 1920, v prvih sedmih letošnjih mesecih 683. Število brezposelnih je rapidno padlo in je znašalo na koncu junija samo še 13 tisoč. Zvišana zaposlenost v industriji je v prvi vrsti v zvezi z izrednim dvigom stavbnega delovanja po vsej Ogrski. Od te stavbne delavnosti ima največ dobička kovinska industrija; zraven pa pride z vsakim dvigom konjunkture se- razširjenje obratov in novo ustanavljanje tovarn. Konjunk-turni dvig koristi tudi industriji kon-sumnega blaga. V prvi vrste je tekstilna industrija tako zaposlena kot ni bila se nikdar doslej; bolje kot lani se pa godi tudi gotovim panogam industrije živil, kemični, papirni, konfekcijski, pohištveni, usnjarski in čevljarski industriji. GOSPODARSKI POLOŽAJ BOLGARIJE. Bolgarski ministrski svet se je v daljši seji posvetoval o ekspozeju, ki ga bodo predložili finančnemu odboru Zveze narodov in ki se bo tikal gospodarskega in finančnega položaja Bolgarije. Ekspozč naglasa, da se je Bolgariji posrečilo, da že nekaj let drži svojo valuto stabilno, cialje, da je proračun skoraj popolnoma stabilizirala in da je predvojne dolgove tako uredila, da je bila potrebna za to samo prav majhna inozemska pomoč. Kljub temu se pa nahaja Bolgarija v skrajno težavnem položaju, kajti pomožna sredstva poljedelstva so popolnoma zastarela in porabljena, s čemer je racionalno gospodarstvo onemogočeno. Trgovina trpi vsled katastrofalnega svetovnega položaja, železnice in ceste so v skrajno slabem stanju. Vseh teh nedo-statkov pa Bolgarija ne more popraviti z lastnimi sredstvi. Zato pride ekspoze do zaključka, da je neobhodno potrebno večje inozemsko posojilo. Ministrski predsednik je izjavil pred par dnevi zastopnikom trgovine, da računi z najetjem tega posojila na koncu tekočega ali pa v začetku bodočega leta. NOVA HAUSSE BOMBAŽA. Z veliko napetostjo od bombaževega trga pričakovana uradna cenitev bombaževega pridelka v U. S. A. sl. septembrom govori o 12,692.000 balah nasproti cenitvi 13,492.000 bal 1. avgusta. Stanje pridelka navaja septembersko poročilo s 56.1 % normalnega stanja. Zasebne cenitve na borzi so govorile o 13 milijonih bal. Neugodni zaključek uradne cenitve bo povzročil najbrž novo hausse ^na bombaževem trgu. Ljubljanska borza Tečaj 12. septembra 1927 Povpra- ševanje Din Ponudba Din DEVIZE: Berlin 1 M 13-515 13-545 Curih 100 fr 1094-— 1097"— Dunaj 1 šiling 7-9925 8-0225 London 1 funt 275-85 276-65 Newyork 1 dolar .... 56-65 56-85 Pariz 100 fr 222.25 224-25 Praga 100 kron 168-10 16S-90 Trst 100 lir 307-75 309-75 VALUTE: Avstr. Šiling 1 Šiling . • - 8-— Trgovina. Zastopnik na lipskem trgu. Za Lipsko in okolico bi prevzela nemška tvrdka zastopstvo naših izvoznih tvrdk. Interesenti dobijo naslov nemške tvrdke v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Semenj v Frankfurtu. Jesenska prireditev frankfurtskega semnja se vrši letos od 18. do 21. t. m. Prospekte dobijo interesenti tudi v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Industrija. Usnjarski teden v Milanu. Ministrstvo trgovine in industrije je obvestilo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da je italijansko poslanstvo prosilo naše ministrstvo inostranih del, da obvesti vse interesente, da se vrši v Milanu od 20. do 27. oktobra t. 1. »IV. italijanski teden usnjarske industrije«, ki bo mednarodnega značaja in na katerega so tudi vabljene vse k usnjarski stroki spadajoče industrije v kraljevini SHS. Nemške pivovarne. Izšla je knjiga >Die deutschen Brauereien«, Berlin, Jahrg. 1927, 26. Auflage. Založba »Fur Borsen- und Finanzliteratur A. G.«, Berlin u. Leipzig. Nova knjiga je popolnoma prenovljena. Nima samo običajne vsebine, temveč prinaša tudi seznani vseh nemških pivovarn, združenih v nemški pivovarniški zvezi in v njenih 110 podzvezah. V knjigi najdeš vse podrobnosti o več kot 2C00 pivovarnah. Kot uvod prinaša knjiga Dreegejev pregled o položaju nemške pivovarniške industrije. Omejitev svetovne produkcije sladkorja. .Predsednik Kube bo priporočil kubanskemu parlamentu sprejetje zakona, ki sklene omejitev kubanske sladkorne letne potrebe. To svetovno letno potrebo bo ugotovil odbor petih strov-njakov na temelju produkcijske in občinske statistike. Obenem bo stopila kubanska vlada v stik z ostalimi štirimi važnimi s vet ovnoprodukci jakimi pokrajinami sveta glede skupnega postopanja v zadevi sladkorne potrebe na svetovnem trgu. Odlični kubanski strokovnjak Tarafa se je podal že na otok Haiti, da se z republiko San Domingo posvetuje glede enakega postopanja. Na podlagi določenih sladkornih statistik bodo dodelili posameznim kubanskim produkcijskim okrajem njim pripadajočo izvozno količino. Boj za španski petrolejski kartel. Španija hoče petrolejski monopol oddati konkurenčnim potom. Komisiji, ki ponudbe sprejema in ocenjuje, je došlo 6 ponudb. Na prvem mestu je konsorcij 45 bank pod vodstvom španskega zavoda Urquip. Nato pride skupina, za katero stoji Standard Oil. Od španske vlade zahtevani kapital 120 milijonov pe-set je v vseh ponudbah zelo prekoračen. Odločitev vlade bo prišla v dveh tednih. Antitrustni zakon v Ameriki nepriljubljen. Washingtonski vladni krogi prihajajo zmeraj bolj do prepričanja, da bi izredno stroga uporaba antitrustnega zakona, ki je že precej star, na razvoj ameriškega gospodarstva neugodno vplivala. Federal Trade Commission (trade izg. trejd = trgovina), organ vlade za nadziranje antitrustnih določb, je začela pred kratkim z novo politiko. Politika gre za tem, da se v bodočnosti preiskujejo enostranska zasledovanja trustov. Snov, ki jo bodo zbrali, bodo objavili, da obvestijo javnosit o razvoju modernega gospodarstva in da začne javnost diskutirati o tem vprašanju. Če bi se pokazalo, da so važne narodnogospodarske postavke v nevarnosti, bi bila na podlagi objavljenega materiala podana prilika, da izvede kongres primerne obrambne odredbe. — Sicer pa trusti v Ameriki itak obstojajo, samo da imajo druga imena* Company, Corporation, Union itd. Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra 1927 na prostoru Ljubljanskega velesejma. Legitimacije za obisk II. Pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra 1927 so že v prodaji. Dobe se po Din 30.— pri vseh večjih denarnih zavodih, županstvih, raznih društvih in v Ljubljani pri sledečih tvrdkah: ;Putnik, Dunajska cesta, — Josip Zidar, Dunajska cesta, — Obrtna banka, — Jugoslavenska banka, — Jadransko-podunavska banka,' — Zadružna gospodarska banica, — Češka industrijalna banka, — Prva hrvatska štedionica, — Ljubljanska kreditna banka, — Slovenska banka, — Kreditni zavod za trgovino in obrt, — Aloma Company, — Zadružna banka, — Matelič & Co., Kongresni trg, — Brezalkoholna produkcija, Poljanski nasip, — Kmetijska družba za Slovenijo, — Komercijalna banka, — »Posredovalec«, Sv. Petra cesta. — Zavodi, trafike itd., ki teh legitimacij še nimajo v razpečavanju, pa jih žele proti proviziji prodajati, naj se takoj obrnejo na Urad velesejma v Ljubljani. Občinstvu priporočamo, da se posluži te ugodne prilike in si nabavlja legitimacije že v predprodaji, da se ne bo treba nastavljati ob času prireditve pri sejmskih blagajnah. Zbirališče revije slovenskih narodnih noš je v nedeljo, dne 18. t. m; točno ob pol 3. uri popoldne na velesejmu pred paviljonom K. Ker je prijavljenih že do danes čez 400 noš, nadalje jezdeci, vozovi, veliko število skupin itd. in ker je prijavljen že tudi velik dotok obiskovalcev iz cele Slovenije in Hrvatske, bo naval velikanski in prosimo občinstvo, da se v izogib nesrečam, strogo pokorava rediteljem. Zlasti prosimo obiskovalce, da puste prostor za ocenjevanje narodnih noš prost. Praznik slovenske narodne noše je v nedeljo dne 18. t. m. Ljubljana še nikdar ni sprejela tako krasnih in tako številnih narodnih noš kot topot. Spoštujmo našo narodno nošo, ceniti jo bomo znali prilikom njene revije, dne 18. t. m. Opozarjamo zlasti na beneško narodno nošo, nadalje na tržaško, belokranjsko, gorenjsko, kočevsko itd. — S sejmsko legitimacijo — polovična vožnja. SE PRIPOROČA JMrZfl TISK VSAKOVRSTNIH^^ ^TTIIKOVIM ZA TRGOVCE, OBRT-^I r NIKE, INOUSTRIJCE IN URADE. 3S?> LASTNA KNJIGOVEZNICA. ^ VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe Nov način izdelovanja umetne svile. Nemška celulozna tovarna \Valdhoi je izumila nov način izdelovanja umetne svile; to je dalo upravnim mestom velepodjetja Glanzstoff povod, da so začeli z ožjimi stiki z imenovano tovarno. Ti stiki so se razvili tako daleč, da dela tovarna Waldtiof danes za Glanzstoff. Gre samo še za ugotovitev, kako daleč gre po novem načinu trpežnost barv novega svilenega proizvoda. Pravijo, da dela Waldhof za 50 odstotkov cenejše kot drugi načini. Računijo s tem, da bodo postale zveze podjetja Glanzstoff z Waldhof še ožje in da bo sorazmerno s tem tvrdka Glanzstoff svojo delniško glavnico zopet zvišala. Na drugem mestu smo pisali, da bo stopila skupina Snia-Courtauld-Glanzstoff tudi v stik s francoskim podjetjem Soiries de Calais. Promet. Parobrodne zveze z Ameriko. Paro-plovno društvo »Cosulich Line«, glavno zastopstvo za Jugoslavijo v Zagrebu, Trg I., obvešča, da je družba reorganizirala svoje zveze s Severno in Južno Ameriko tako, da bodo njeni parniki pri vožnji v Ameriko in nazaj pristajali tudi v naši luki Split. Zbog tega bo za naš potniški in blagovni promet na razpolago mnogo prvorazrednih direktnih prog v Severno in Južno Ameriko, a ukrcavanje se bo vršilo v domači luki, kar bo izvoznikom in uvoznikom prište-dilo mnogo denarja. Novi veliki motorni ladji ;»Saturnia« in »Vulkania« (24.000 ton, 21 milj) bosta nastopile prvo potovanje: prva dne 21. septembra t. 1. v smeri za južno, a druga 1. februarja 1928 za Severno Ameriko. Vendar pa ti dve ladji ne bosta pristajali v Splitu, dokler na bo pristanišče pripravljeno tudi za pristajanje tako velikih ladij — tako piše zastopništvo iz Zagreba. RAZNO. Častni konzul čilske republike v Dubrovniku. Čilska vlada je imenovala za častnega konzula v Dubrovniku g. Jovana Učoviča. Tobačni monopol na Grškem. Grška vlada se pogaja z angleško-švicarsko družbo kapitalistov glede uvedbe tobačnega monopola za Grško ob istočasni ustanovitvi banke v svrho financiranja tobačne produkcije. Nameravajo ustanoviti podružnice bank v najvažnejših to-oačnih pokrajinah in v pomembnih izvoznih pristaniščih. Monopolni sindikat, kojega doba je zaenkrat določena na 40 let, mora dati pridelovalcem tobaka za- 10 Din za 1 kg, jabolka in hruške so se prodajale po 4 do 10, slive (češplje) so se prodajale topot, ko ni bilo bosanskih na trgu, po 6 do 7 Din za 1 kg, oziroma Po 8 komadov za 1 Din, breskve 14 do 18, grozdje S do 10, datelji 25 do 30, mandelji 60 do 75, orehi luščeni 40 do 50, mak 18 Din kilogram, limone 0.50 do 1 Din komad. — Lesena in lončena roba 1 do^ 100 Din, lesene grablje 6 do 8, toporišča 8, držala za kose 20 Din, brezove metle 2.25 do 5 Din komad. — Seno in slama. V sredo 7. t. m. so kmetje pripeljali 24 voz sena, 4 otave in 9 slame, v soboto 10. t. m. kljub deževnemu vremenu 9 voz sena in 4 slame na trg. Cene so bile senu 50 do 87.50, ota- vi 50 do 60, slami pa 30 do 5o Din za 100 kg. Galanterija, drobnarija, parfumerija, Čevljarske potrebščine, vrvarski izdelki (Šinkovec) na debelo in na drobno. DRAGO ROSINA MARIBOR Vetrinjska ulica štev. 26. LJUBLJANA - GREGORČIČEVA ULICA 23 . TEL. 2552 Naročajte in širite povsod TRGOVSKI — LIST! — H U Izdelovanje oljnatih bn-v, flrneža, la-■ kov In steklarskega kit jo. Zaloga kemičnih in rudninskih hnrv. — Poli trebščlne va slikarje, pleskarje, ličhrje ® In druge, vse v le široke spadajoče. t; Se priporočam ! IVAN JANČAR J Trgovina Miklošičeva cesta 4 n Skladišče Vidovdanska c. 14. Veletrgovina Č7L. (Šarabon v Xjubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. £astna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. stonj na razpolago vse za pridelovanje tobaka potrebno orodje in pa vsa semena. Po svetu. Angleško preniogarstvo zaposluje okoli 685.000 rudarjev. — Argentinska vlada je zvišala izvozno carino na oves, pšenico in koruzo. — BrutodO-hodki 185 ameriških železniških družb so dali v juliju nad pol milijarde dolai-jev, netodohodki pa nad 84 milijonov. — V Nemškem so začeli s produkcija petroleja v letu 1921; lani so ga napravili nad 95.000 ton, kar je pa še zmeraj samo 0.06% svetovne produkcije. — Frahcoskoškandinavski in angleški finančni konsorcij sta nakupila veliko kemično podjetje Mayer v Revalu (Estonska), ki obsega 80 tovarniških'poslopij. Pravijo, da bosta konsorcija raztegnila svoje nakupe na vse baltiške obrobne države. — Švicarsko 4 A odstotno posojilo v znesku 400 milijonov frankov za zvezne železnice je doseglo popoln Uspeh. Podpisovanje so morali zelo razdeliti, kar je znamenje, da je v Švici obilica denarja še zmeraj velika. — Separacijski odbor je imel sejo, na kateri so uredili nekaj vprašanj glede plačil četrtega reparacijskega Dawesovega leta. Gre za vplačilo 1750 milijonov zlatih mark za dobo od 1. septembra 1927 do 31. avgusta 1928. Dalje so sprejeli razne načrte in pogodbe glede dajatve premoga, dušika, barvil, železniškega in ladijskega materiala ter telefonskih kablov. — Tudi filadelfska Federal Reserve Bank je znižala obrestno mero na 3 %■%. Štiri odstotke ima samo še Federal Reserve banka v Minneapolis. — Produkcija sladkorja v Češkoslovaški se je skrčila letos od 15.50 mil met. stotov na 10.39 milijonov, torej za dobrih 4'A mil. ali za 31%. Približno polovica manjše produkcije pride na Češko, druga polovica na Moravsko, Šlesko in Slovaško. Konsum od začetka leta do konca leta je nazadoval za 3.59 milj. stotov ali za 34.3%. — S 1. oktobrom preneha izvozna prepoved za sladkor iz Francije. Med nemškimi, avstrijskimi in češkoslovaškimi tovarnami fine pločevine obstoji že od začetka leta dogovor glede teritorialne zaščite za fino in črno pločevino. Dogovor traja do konca tekočega leta. Podoben teritorialni zaščitni dovov-obstoji med omenjenimi državami ih med zvezo surovega jekla. — Nemška I. G. Farben se pogaja z angleško Irn-peria Chemical Ind. glede interesne skupnosti in so prišla pogajanja že v zaključni Stadij. — Ruski sladkorni trust bo odposlal v An^eriko posebno komisijo v svrho proučavanja tamošnjih sladkornih tovarn. Komisija se bo pogajala v Ameriki tudi o gradbi novih tovarn na Ruskem potom ameriških tvrdk. V bodočem gospodarskem letu 1927/28 namerava zgraditi trust sedem novih sladkornih tovarn. Načrte bodo proučili strokovnjaki iz Zahodne Evrope. Borza dela v Mariboru. Od 4. do 10. septembra je pri tej borzi iskalo dela: 70 moških in 76 ženskih oseb; ponujeno je bilo 36 moškim in 59 ženskim, dobilo ga je pa 25 moških in 44 ženskih oseb. Odpadlo jih je 54, odpotovalo pa 27; od 1. januarja do 10. septembra je dela iskalo 6293 oseb, 3552 mest je bilo prostih, 2325 oseb je dobilo delo, 2465 jih je odpadlo, 1052 pa odpotovalo. — Delo dobijo: 4 hlapci, 17 viničarjev, 1 vrtnar, 7 kamnosekov, 1 kolar, 1 tapetnik, 4 zidarji, 1 čevljar, 1 mlinar, več vajencev (ključavničarske, mizarske, pečarske, mlinarske, pekovske, čevljarske obrti) in 10 mizarjev za tovarno vagonov v Kruševacu; 23 kmečkih dekel, 2 kmečki gospodinji, 2 plačilni natakarici, 2 boljši gospodinji, 11 kuharic, 15 služkinj, 1 sobarica, 2 vzgojiteljici, 1 postrežnica, 2 šivilji, 1 šiviljska vajenka. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. septembra t. 1. ponudbe glede dobave borovih plohov in mehkih desk; do 20. septembra t. 1. glede dobave šestoglatih matic, 1400 komadov lopat; do 23. septembra t. 1. pa glede dobave plinskih cevi. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Mjesni upravni odbor bratinske blagajne v Ka-kanju sprejema do 15. septembra t. L ponudbe glede dobave 1 torbice z instrumenti za babice. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije. Dne 17. septembra t. 1. pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 160.000 kg slame in 180.000 kg sena. — Dne 26. septembra t. 1. pri Ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu glede dobave strojnega olja in bencina. — Dne 26. septembra t, 1. pri Direkciji drž. železnic v. Zagrebu glede dobave matic in podložnih plošč; dne 28. septembra t. 1. pa glede dobave vijakov. — Dne 28. septembra t. 1. pri Direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave kolarskega lesa. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Pri Direkciji drž. železnic, ekonomsko odelenje v Ljubljani se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 26. septembra t. 1. gleUe dobave oWl komadov zavornjakov, 4000 kg dekstrina in 2650 komadov električnih žarnic; dne 27. septembra t. 1. pa glede dobave 67 komadov zračnih posod (Sonderbehal-ter), 700 kg kaučukovega platna, 1900 komadov kaučukovih odbojnikov, 4800 komadov kaučukovih obročkov in g]ede dobave 250 m kaučukovih cevi. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. TRŽNA POROČILA. KOVINSKI TRG. Nekaj avstralskih svinčenih rudnikov paznanja, da bodo morali prenehati z obratovanjem, če padanje v ceni svinca ne bo prenehalo. To naznanilo je zelo razburilo interesirane londonske borzne kroge; že itak nezadovoljne cene so v zadnjih mesecih še naprej padle. Vse Iri glavne avstralske kovine so se glede cene v zadnjem času prav nezadovoljno : azvijale, tako srebro kot svinec in cink. »Ekonomist« prinaša seznam cen, deloma tudi drugi listi: Kovinske cene v Londonu. p a> ^ jE> n 5 > 2 O o » oj o S C > 2 O g Cj CL pj a) ^ N •J7 d S SJ o § rt 3- * 1913 27lU 18/6/2 22/14/3 1916 315/i« 30/19/6 66/8/11 1921 367/s 22/14/6 26/4/0 1825 32Vie 35/17/3 36/5/0 1926 28u/i« 31/1/6 34/2/1 Sredi jun. 1927 26‘/s 25/19/0 28/15/0 Konec avg. 1927 251/« 22/10/0 27/18/0 Sicer ni zmeraj tako hudo, MERKUR> kot izdajatelja in tiekarja: A. SEVER, Ljubljana.