°hnina plačana v gotovini
Maribor, četrtek 2. maja 1935
9»*v 99
Ute V* (K“!
Mariborski
Cena 1 Din
VECERNIK
UradmStvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. It / Talalon uradnl&tva 2440, uprava 2445 •»haja razen nedelja In praznikov vsak dan ob url t Valja maseSne prajaman s upravi ali po poiti tO Din, dostavljen na dem 12 Din / Oglasi pa eanlku / Oglase sprejema tudi oglaanl oddelek »Jutra*' v Ljubljani r Poštni čekovni račun it 11406
99
JUTRA
99
Beneš © demokraciji
\Tr. t-
*	zoorovanju nemške učiteljske zve-
^škoslovaškem je govoril te dni : bvaški zunanji minister dr. Ed-
I,;11 u	K e n e š v nemškem jeziku o pro-
'eWu demokracije in izrekel med dru-Ti nekaj trditev, ki zaslužijo pozornost l'fe Evrope, ne morda zaradi tega, ker ; bile čisto nove, pač pa zato, ker so J‘5, '^rečene ijo avtoriteti, kakršna je ^■slcoslovaški zunanji minister in v tako ^iznetn času. kakor je sedanji. Govor-ie namreč dejal, da je demokracija !|«a podlaga enakopravnosti narodov ? edina možna oblika vladavine na “'-skoslovaškem. Takozvani »avtoritar-!!|': režimi v nekaterih državah so samo 121	abnormalnih in bolnih razmer v
'hčnih deželah. Te vlade so samo pre-Oiiiega značaja, ker jih vodijo povojni aG>e. O krizi demokracije ni nobenega ’°Vora. Naposled bodo gotovo zmagali ,(1eali današnje zahodne Evrope nad »in-*‘*nktivizmoni«.
Da je vsaka beseda, ki jo je tu izgo-v°ril dr. Beneš neizpodbitna, skoraj ni 'eha dokazati. Avtoritarni režim z ubito demokracijo pomenijo smrt ideje, ki je iia Društvo narodov, ju da to Dru-%0 narodov danes ni tako, kakoršno bi si želeli, so krivi ie diktatorični instinkti, *i. so se pojavili v nekaterih državah, tljp.ioah Društva narodov. Pred vsem pa Tora :.i bi vsaj morala biti demokracija v?;V'^3 »n najdragocenejša pridobitev cioveš va vsem malim in srednjim naro-xani in bi se morali za njeno ohranitev izPvpulimcv boriti z vsemi sredstvi, I 3ili dr. Beneš je izrekel neizpodbitno ! °snico, ko je’dejal, da je demokracija ’ podlaga enakopravnosti narr u enakopravnost je bila dosežena šele 2 demokracijo in konec demokracije bi domenil logično tudi »jen konec. Nad -vropo in nad svetom sploh bi zavlada skupina velikih narodov, takozva-,'h v e'e sil. Mali narodi in male države ; bile izključene od zelene m izb diplo-^lacije, smeli bi samo izvrševati in iz-^'ijevati sklepe velikih. Meje sveta bi j|e lahko premikale kakor figure mi ša-°Vskj deski in ce i manjši narodi bi za-^h v usodo, ki bi bila enako trpka ali ?a še trpkejša, kakor je sedaj usoda ve-Cl,ie narodnih manjšin. Demokracija je e D j n a podlaga enakopravnosti
prodov!
Da ne samo v mednarodni politiki, tu-' v notranji politiki je demokracija edi-',a oblika vladavine, ki ščiti enako-Pr3vnost vseh delov naroda, zlasti pa še "^odne manišine. To veliko resnico smo pogli
spoznati prav mi Slovenci bolj j,ak<5r kdorkoli v Evropi. Dokler sta bili taDj’a in Avstrija demokratični, so imel: a-ši primorski in koroški bratje svoje Godine zastopnike svoje poslance tudi Italiji in v Avstriji, ki so vsaj iahko .a<1' na najvišjih mestih dvignili svoj glas ia Pravice svojih rojakov, imeli pa so tu-lastne žunane in občinske odbore. —
Ui
to
Vedno večje razburjenje v Angliji
Protest v Berlinu zaradi oboroževanja Nemčije na morju in v zraku — Nov apel na Društvo narodov — Angleži razočarani
LONDON, 2. maja. Oboroževanje Nemčije v zraku in zlasti na morju je povzročilo v Angliji silno razburjenje. Tista Anglija, ki se ie po uvedbi splošne vojaške obveznosti v Nemčiji odločno upirala zahtevi Francije in Italije po učinkovitih represalijah, išče sedaj sama podpore Francije in Italije proti Nemčiji, pripravlja protest v Ber linu in eventuelno celo nov apel na Društvo narodov. V debati, ki se vodi v spodnji zbornici o položaju zaradi oboroževanje Nemčije in potrebi večje oborožitve Anglije že nekaj dni, prihaja do izraza nenavadno veliko razburjenje in vznemirjenje. Tako je n. pr. Churchill dejal v debati, da mo-
ra Anglija od tega trenutka dalje računati z vsakim dnem nevarnosti. Sklep o protestu v Berlinu in eventu-elnem apelu na Društvo narodov podpira ves angleški tisk, tudi oni, ki je bil doslej napram Nemčiji prijateljsko razpoložen in je vedno obsojal nastopanje Francije, zlasti v Ženevi. Angleška vlada je že stopila v zvezo s Parizom in Rimom, da tudi Francija in Italija podpreta angleški protest v Berlinu, sir Simon pa zastopa mnenje, da bi se temu protestu morali pridružiti tudi Japonska in Amerika, ker so zaradi pomorskega oboroževanja Nemčije nastale čisto nove razmere, ki ne tičejo samo zapadnih velesil,
ampak vse zainteresirane pomorske države. Prvi ukrep angleške vlade pa je bil, da je potom svojega berlinskega poslanika sporočila nemški vladi, da se odgaja angleško-nemška pomorska konferenca, ki bi se bila morala že včeraj pričeti v Londonu. Konferenca je odgodena na nedoločen čas. Angleže razburja predvsem brezobzirnost Nemčije, ki se poslužuje sedaj tudi napram Angliji metod, kakor se je prej napram Franciji. Zato zamerijo Nemčiji zlasti to, da ne upošteva dobrohotnosti, ki jo je Anglija kazala do Nemčije vsa zadnja leta, ko se je tako odločno zavzemala za njene pravice in popolno enakopravnost.
Podrobnosti o oboroževanju Nemčije
PODATKI ANGLEŠKEGA GENERALNEGA ŠTABA. — IN NOVE VRSTE PODMORNIC.
NOVA LETALA
j LONDON, 2. maja. Angleški generalni štab razpolaga z zanesljivimi podatki, po katerih zgradi Nemčija vsak dan 15 lovskih letal, vsak teden pa 9 j velikih prometnih letal, ki se morajo ;vsak trenutek spremeniti v bombar-jderska letala. Minic tega gradi Nem-jeija po 3 velika trimotorna bombar-derska letala na teden. Vsa letala imajo brzlno do 300 km na uro in znaša njihov akcijski radij 2500 do 3000 km. Nemška bombarderska letala morejo voziti po 2 toni bomb. Sporočilo nemške vlade, da je pričela graditi 12 podmornic po 250 ton, ne jemlje angleška vlada resno, kor je znano, da razpolaga Nemčija že sedaj z nekaj pod-
Vedba avtoritarnega režima jim je vse 1 vzela in danes nima pol milijona nerešenih Slovencev nobenega poslanca in v Tovenskih vaseh, trgih in me-T v Italiji gospodarijo imenovani in .jTino plačani župani — tujci brez občin-' h odborov! Torej velja BeneSeva u-v°tovitev tudi v tem oziru. Velja pa tudi tretjem, da so »avtoritarni« režimi v‘lrno izraz abnormalnih in bolnih razmer ^katerih državah. Kajti kdor pozna te 'Urnere ve (ja ;e Zašla demokracija v ji v 20« skoraj brez izjeme samo v takih „i avah, kjer prave demokracije nikoli a bilo, kj<;r je bila demokracija že orej j. m° krinka, kj so si jo nadevale razne ^te ali klike, ki so v ozadju kljub tej
mornicami po 1000 tori in je bila v Kielu ustanovljena že šola za podmorničarje. »Morning Post« trdi, da gradi Nemčija podmornice novega tipa, ki bodo popolnoma zrevoltirale gradnjo bojnih ladij. Kot pogonsko sredstvo teh podmornic se uporablja neka mešanica vodika In kisika, kar povzroča , velik prihranek na tonaži. Nove podmornice imajo mnogo večji akcijski | radij in bedo opremljene s takimi cevmi za torpede, s katerimi bo mogoče 'napadanje tudi pod vodo. Nadalje imajo podmornice taka merila, da morejo tudi pod vodo točno določiti položaj .sovražne ladje.
Volns priprave v Afriki
LONDON, 2. maja. »Daily Mail« objavlja poročilo svojega dopisnika iz Eritreje, ki trdi med drugim, da je Massaua prenapolnjena z italijanskimi četami in bojnim materialom ter prevladuje med prebivalstvom in Italijani splošno prepričanje, da se bo vojna z Abesinljo pričela v začetku jeseni, čim neha deževna doba. Dopisnik pravi, da so italijanske pre-prave prevelike, da bi se moglo verjeti le v namene obrambe. Zavzetje Afcesinije predstavlja za Italijo rešitev problema njene preobljudenosti. Pa tudi Abesinija se pripravlja na najodločnejši odpor. --Upoštevati je pa treba, da more uvažati vojni material samo preko francoske Somalije, česar pa Francija ne bo dovolila in se bo tako mogla Abesinija posluževati samo tihotapskih potov. Znova pa se širijo govorice, da je Japonska sklenila pomagat! Abesiniji v primeru vojne. V Adis Abebo je prispelo v zadnjem času več zastopnikov raznih velikih svetov-
nih tovarn orožja in municiie, ki ponujajo Abesiniji svojo pomoč.
Francosko-rusfei pakt
PARIZ, 2. maja. Pogajanja Lavala in Potemkina so bila sinoči ob 10. uri zaključena. Nesoglasje obstoja le še zaradi neke točke, ki pa bo po odgovoru iz Moskve gotovo odstranjeno. Francosko-so-vjetski pakt obstoja po trditvah »Petlt Parisiena« jz uvoda in petih členov. Člen
1.	določa takojšnjo medsebojno konzultacijo v primeru, da nastane po Čl. !() pa kta Društva narodov nevarnost napada na ozemlje Rusije ali Francije, ali se je napad že dovršil. Člen 2. se nanaša na vojaško pomoč, ki jo Francija in Rusija določita v primeru nesoglasja v svetu D. N., torej mimo D. N. Z vojaško pomočjo se bavi tudi člen 3., člen 4. pa določa, da ta pakt ne razveljavlja obveznosti že prej sklenjenih paktov Rusije ali Francije s stretjimi (locarnski pakt). Člen 5. določa naposled celo vrsto omejitev pakta, tako n. pr. da se ne nanaša na
demokraciji lahko delale kar so hotele, vodile volitve kakor se je njim zdelo iu metale ter postavljale vlade brez parlamenta. Spomnimo se v teni oziru samo na Nemčijo pred prihodom narodnih socialistov!
O krizi demokracije zato res ne more biti prav nobenega govora, o krizi tam, kjer ni bila v krizi že sploh vedno in je sploh nikoli ni bilo. Računi nekaterih, da bo demokracija propadla tudi na zahodu Evrope, so danes že prazni in ima dr.
Beneš tudi v tem prav, da bodo prej ali slej gotovo spet zmagali ideali zahodne Evrope nad »instinktivizmom«. Zmagali bodo, ker morajo zmagati, ker zahteva to evropska civilizacija in usoda Evrope in sveta sploh, kajti vsak dan postaja večje spoznanje, da sedanje mednarodne kaotične napetosti in nove vojne nevarnosti nikoli ne bi bilo, ako bi imeli v vseh državah resnično, zdravo demokracijo.	-r.
konflikt izven Evrope. Važna pa je določitev glede enotnega nastopanja obeh pogodbenic pri Društvu narodov.
KONEC OMEJITEV DRAGINJSK1H DOKLAD.
BEOGRAD. 2. maja. Vlada je izdala odredbo, po kateri se onim državnim u-radnikom, ki žive skupaj s svojimi starši ali drugimi sorodniki od 1. maja dalje zopet izplačajo neokrnjene draginjske doklade. Sklep glede prejemkov žen ki so v državni službi, se šele proučuje in bo napravljen pozneje.
VAŽEN SKLEP PRAŠKE VLADE.
PRAGA, 2. maja. Češkoslovaška vlada je napravila zelo važen sklep, s katerim se pooblašča minister za poljedelstvo, da ustanovi družbo za promet z živino, mesom, mastjo in mesnimi proizvodi. Ta družba bo imela monopolni položaj in bo opravljala ves uvoz in izvoz živine ter navedenih proizvodov. Namen odredbe je zaščititi domačo produkcijo in onemogočiti spekulacijo. S to odredbo bo težko prizadeta trgovina zaveznic Češkoslovaške.
ITALIJANSKA VEST IZ NEMČIJE.
RIM, 2. maja. Tukajšnji listi poročajo iz Nemčije, da so vse nemške tovarne za municijo povečale svojo kapaciteto. Podmornice, ki jih je nemška vlada sklenila graditi, so že v delu v Hamburgu, Kielu in Stettinu. Načrti za podmornice so bili dovršeni že lani, posamezne dele so pa pričeli graditi že ob Božiču, taka da se podmornice sedaj prav za prav le sestavljajo.
ANGLEŽI SE ČUDIJO.
LONDON, 2. maja. »Financial Nevs« obljavlja članek, v katerem pravi, da se angleški bančniki čudijo lahkoči, s katero dobiva nemška vlada sredstva za svoje oboroževanje in pobijanje brezposelnosti. List pravi, da so angleški bančniki bili še lani trdno prepričani, da bo doživela Nemčija neizogiben finančni polom.
BREZPOSELNOST V ANGLIJI.
PARIZ, 2. maja. Iz Londona poročajo, da se je število brezposelnih v Angliji zmanjšalo za preko 100.000 napram prejšnjem mesecu. S tem je padlo tudi število tistih, ki prejemajo brezposelne podpore.
AMERIKA OPOMINJA EVROPO.
NEWYORK, 2. maja. »Newyork Ame-rikan« objavlja članek demokratskega senatorja J. H. Levvisa, ki pravi, da bi sedaj, ko se toliko govori o zaščit' mednarodnih pogodb, bilo treba spomniti vse evropske dolžnice Združenih držav, da izpolnijo svoje obveznosti.
Dnevne vesti
Strašna smrt pod avtomobilom
NA KRIŽNEM VRHU PRI POLJČANAH JE NEZNAN AVTO POVOZIL DO SMRTI ŽELEZNIČARJA JURIJA MASTINŠKA.
ste popolnoma razmesarjenega. Domnevajo, da ga je moral avtomobil vleči nekaj metrov s seboj. Domačim se strahovito zgražajo nad brezsrčnim avtomobilistom.
Še ponoči so prišli na kraj nesreče poijčanski orožniki, ki vršijo z vso vestnostjo poizvedovanje za avtomobilistom. Dognali so že, da je bil osebni avto sred nje velik, zelene barve in pokrit z belo streho. Razmesarjeno truplo Mastinško-vo so ponoči prepeljali na njegov dom, kamor je prispela včeraj zjutraj sodna komisija. Zdravnik dr. Jagodič je ugotovil, da je bil Mastišek na mestu mrtev. Dobil je pretres možganov, imel je stisnjeno srce in pljuča, pretrgane žile in polomljene ude. Pokojnik je bil oženjen in zapušča 3 nedoletne otroke. Star je bil 48 let in je vestno služboval že 20 let pri železnici. Njegova tragična smrt je vzbudila sočustvovanje z nesrečno vdovo in osirotelimi otroci.
Na Križnem vrhu nad Poljčanami se je v noči na preteklo sredo zgodila strašna nesreča, katere ozadje je bilo sprva zavito v temo. Znano je bilo le to, da je neki avto povozil železničarja Jurija Marinška iz Zgornje Brežnice pri Poljčanah. Naš dopisnik se je zato obrnil do merodajnih činiteljev in izvedel vse osta le podrobnosti.
Nesrečnega Jurija Mastinška je povozil neznan avtomobilist. Mastinšek je obležal na mestu mrtev. V kritičnem trenutku se je vračal iz Slov. Bistrice, kjer je bil uslužben kot pomožni progovni čuvaj. Ni pa šel naravnost domov, marveč se je ustavil na Križnem vrhu, kjer je prisostvoval postavitvi tradicionalnega majevega drevesa. Kmalu po 8. uri se je poslovil od fantov in ni slutil, da ga čaka na poti proti domu tako strašna smrt. Nasproti mu je pridrvel s precejšnjo naglico osebni avto, ki se. mu ni mogel izogniti in ga je podrl na tla. Mastinška so našli okrog polnoči sredi ce-
Desetletnica gostilničarske šole
Lepa slovesnost v spodnji kazinski dvorani.
Ob lOletnici gostilničarske šole v Mariboru je bila v torek zvečer v spodnji kazinski dvorani, ki je bila okusno in prijetno okrašena, proslava omenjenega jubileja, h kateremu so se zbrali odlični predstavniki mariborskega življenja z mestnim predsednikom dr. Fr. Lipo 1-dom na čelu. Ob tej priliki je imel predsednik Združenja gostilniških podjetij g. Oj. Val jak lepo zasnovan spominski :,rovor, v katerem je podal izčrpno sliko zavodovega razvoja od ustanovitve do danes. Pri tem je zlasti nagašal zasluge, ki jih ima za šolo ravnatelj g. prof. Škof, Ki je nato označil v daljših izvajanjih smernice vzgoje in izobrazbe na tej šoli ti ki mu je Združenje kot zahvalo za 10-■etno delovanje podarilo lep spominski dar. Tehtne besede so spregovorili k važni proslavi še mestni predsednik dr. rr. Lipo Id, predsednik Tujskopromet-'ie zveze dr. J a n č i č, ravnatelj pri cen-iralni pisarni v Ljubljani g. Pete!n, gg. Kiešič, Bureš, Skasa, Sojč, prof. Struna, Žnuderl, Senekovič in absolvent Rinaldo. Proslava, ki ji je prisostvoval polnoštevilno tudi zbor učiteljev, je pokazala, koliko dobrega in za gostrničarstvo ter tujski promet koristnega je-napravila ta šola, ki je doslej poslala v življenje 288 gojencev in ki naj bi se bila svojčas dvignila na stopnjo srednje gostilničarske šofe. Dredsednik Gj. Valjak je naglašal v nadaljnjih izvajanjih zasluge mestnega pred sednika dr. Lipolda, ki je koristni ustanovi zasigural sta1 en prispevek v občinskem proračunu in s tem neoviran razvoj (n napredek. Čast in hvala vsem, ki so sodelovali pri ustanovitvi in ohranitvi *o1e.
Premestitev. Vadniški učitelj g. Aleksander Koprivc, ki je bil nedavno premeščen v okolico Varaždina, je premeščen spet nazaj v Maribor.
Smrt narodne korenine. Včeraj popoldne je umrl v Studencih ključavničar drž. žel. Rudolf Bunc, rodom iz Škrbine pri Gorici. Pokojnik je bil jeklen značaj, mož narodne zavesti, marljiv in priden delavec ter podpornik najrazličnejših narodnih in narodnoobrambnih društev, če prav je bil iz delavskih vrst, je bil prežet nesebičnih idealov in se na svoji življenjski poti ni bal težav. Bila ga je sama marljivost, vestnost in vztrajnost do poklicev, zato si je nakopal tudi prerano sin rt. Zapušča užaloščeno ženo Pepco. xi ga bo težko pogrešala. Pokopali ga bodo jutri v petek ob pol 17. uri na studenškem pokopališču. Blag mu spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Življenje in umiranje Maribora v aprili. V aprilu je v Mariboru zagledalo luč sveta 80 otrok, smrt je pokosila 74 oseb, zakonsko zvestobo pred oltarjem pa s:
je obljubilo 30 parov; v frančiškanskem župnišču imajo zabeleženih 13 rojstev, od teh 6 dečkov in 7 deklic, 6 smrtnih primerov, od teh 2 moška in 4 ženske ter 10 porok; v stolnem župnišču 48 rojstev, in sicer 31 dečkov in 17 deklic, 12 smrtnih primerov, in sicer 2 moška in 10 žensk ter 6 porok; v magdalenskem župnišču 17 rojstev, od teh 12 dečkov in 5 deklic, 54 smrtnih primerov, in sicer 27 moških in 27 žensk ter 12 porok; v staro katoliškem župnišču imajo zabeleženo 1 poroko, v pravoslavnem rojstvo dečka in smrt 2 moških, v evangelskem pa rojstvo deklice.
Novi učitelji in. učiteljice. Minister prosvete je imenoval za učiteljske pripravnike naslednje učiteljske abiturientke m abituriente:	Heleno	Rostaherjevo	pri
Devici Mariji v Brezju, Justino Podrža-jevo v Zgornji Polskavi, Terezijo Fran-geževo v Tišini pri Murski Soboti, Julijano" Bertoncljevo v Loki pri Žuzmu, Floro Arkovo v Dobrovcih, Marico Volma-jerjevo v Vuzenici, Marico Veganovo v Dolnji Bistrici, Jožico Dobajevo v Vučji vasi pri Ljutomeru, Olimpijo Nežičevo v Trnju pri Dol. Lendavi, Karolino WeixIo-vo na Runču pri Ormožu, Ano Piščevo pri Sv. Juriju v Prekmurju, Albina Sosiča pri Št. Janžu, Mileno Malingerjevo pa v Cančanih pri Dolnji Lendavi.
Razširjenje važne socialne ustanove.
V	torek zvečer je bila slovesna otvoritev razširjenih prostorov tukajšnje Javne kuhinje, ki omogoča revnejšim slojem ceneno prehrano. Pri otvoritveni slavnosti so bili navzoči predstavniki mariborskega javnega življenja, med njimi podžupan R. Golou h in predstavnik kura torija mestne občine občinski odbornik g. Pagon. Potem ko je načelnik te koristne socialne ustanove gosp. ravnatelj Ošlak pozdravil navzoče, je spregovoril podžupan R. Golouh, ki je naglasa" zlasti uvidevnost vodstva mestne občine za podpiranje te važne socialne ustanove.
Sneg. Malo začudeno so pogledali vče raj Mariborčani, ko je pričelo opoldne snežiti kakor sredi januarja. Zjutraj se je pokazalo še lepo majsko solnce, že v dopoldanskih urah pa je mrzli veter pripo-dil temne oblake, iz katerih je pričelo najprej rositi in nato močno snežiti. — Sneg je pobelil Strehe hiš, na Pohorju pa ga je zapadlo nekaj centimetrov in je napravil na kulturah precejšnjo škodo.
Zagrebškim akademikom! Počitnice so podaljšane s sklepom univ. sveta s dne 25. aprila, do 7. maja. Predavanja sc pričnejo torej šele v torek 7. maja.
Sekcija Jugoslovanske ženske zveze priredi v dneh od 15. do IS. maja 1935 poklonitveno potovanje na Oplenac. Odhod 15. maja iz Ljubljane ob 20. uri z brzim vlakom. Štajerska društva se priključijo v Zidanem mostu. Cena vožnje za vlak in avtobus 218 Din. Za Štajerska društva je zaprošena polovična vožnja do Zidanega mosta. Podrobne infor-
macije se dobe v trgovini ge. Zlate Bri-šnikove. Obvezne prijave je podati do 8. maja.
Jadranska umetniška razstava prof. Stjepana Bakoviča ostane na občo željo našega občinstva odprta še do 13. maja, tako, da si jo more vsakdo oge-dati, ki je do sedaj še ni videl. G. prof. Bakovič je vpošteval to željo, da' da možnost tudi našemu dijaštvu, da si jo ogleda. Vstopnia 4 Din, za dijake polovična, za skupine šol 1 Din za osebo. — Vstopnina gre v korist Jadranske straže za Mladinski dom v Bakru.
V	Počitniškem domu kraljice Marije Pri Sv. Martinu na Pohorju bo letos se zona v naslednjih terminih: I. skupina od
11.	VI.—10. VII; II. skupina: od 11. VII.—-9. VIII; III. skupina od 10. VIII.—8. IX. Vremenske razmere so najugodnejše, po zdravstvenih vp ivih pa za otroke v naši domovini ni mogoče najti boljšega letovišča. Za preskrbo otrok je vsestransko preskrbljeno. Deca je pod čuječini nadzorstvom idealnih mladinoljubov-nadzi-rateljev. Zdravstveno zaščito dajeta sestra in zdravnik, ki sta stalno v koloniji. Vse informacije daje društveno tajništvo v Mariboru, Strossmajerjeva ul. 30 I. Dečji dom. S prijavami je treba pohiteti, ker se zaradi znižane oskrbnine obeta mnogo refektantov.
Obiskovalce današnjega koncerta Aka demskega pevskega zbora iz Ljubljane v Unionu ob 20. uri prosi odbor Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru kot prireditelj, da pridejo na koncert točno in ne motijo izvajanj. Blagajna v »Unionu« se odpre ob 19. (7.) uri zvečer, do 6. ure je prodaja še v trgovinah Zl. Brišnikove in Jos. Hoferja.
SEVD ALINKE
damska pevska in tamburaška kapela, dnevno v GBAJSKI KLETi.
Starešine društva »Jadran« vljudno vabijo vse svoje člane, naj se v čim večjem številu udeleže koncerta akademskega pevksega zbora, ki bo drevi ob 20. uri v veliki unionski dvorani.
Osnutki za letošnji letak »Mariborske-ga tedna« bodo razstavljeni v petek, dne 3. in v soboto, dne 4. maja od 8.—13. in od 14.—19. ure v pritličju banovinske palače.
V	soboto in nedeljo bo predvajala ZKD prekrasni vojni film »Galipoli«. Dejanje se začenja v Angliji, kjer nam prikazuje tudi športno življenje ter vročo željo sodelovanja pri obrambi domovine. Na polotoku Galipoli, kamor je na pritisk cele antante poslala Anglija svoje ladje in čete, bomo videli divjanje bojne hidre, po-žrtvova:nost posameznikov in slednjič junaštvo onega, kojega je najboljši njegov prijatelj obdolževal strahopetnosti.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes
v	četrtek ob 20.14 je predavanje »Od Jadrana do Kanarskih otokov«, ki ga ima g. univer. prof. dr. Nagy iz Zagreba. — Skioptične slike.
Nočna lekarniška služba. Jutri v petek bosta imeli nočno lekarniško službo Ma-verjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici in Kiinigova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
Radio Ljubljana. Spored za petek 3. t. m. Ob 12: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, vreme, obvestila; 13.20:	radio-
orkester; 18: plošče; 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19: nemščina; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos; 21.30: čas, poroči'a; 22: radio-orkester.
»Staribor» ima v mesecu maju svoj sestanek v četrtek, dne 9. tm. v Narodnem domu. Ob tej priliki obhaja naš prijatelj Gjuro Valjak, bivši restavrater v Narodnem domu, 20-letnico svoje osamosvojitve in svojega prihoda v Maribor. Sta-riborci in prijatelji našega Gjura prisrčno dobrodošli!
Zveza Maistrovih borcev obvešča člane, da se nameravani prijateljski sestanek zaradi planinskega plesa ne vrši 11. maja, ampak IS. maja ob 20. uri v gostilni Zoher na Tržaški cesti. Člani se vabijo k obilni udeležbi. Tajnik.
Pogrebno društvo na Pobrežju pri Mariboru vljudno naznanja, da se v nedeljo, dne 5. maja uradni dan ne vrši, ker je društveni lokal zaradi volitev v narodno skupščino zaprt. Prihodnji uradni dan bo v nedeljo, dne 12. maja«
Narodno g*ectaiist.e
REPERTOAR.
Četrtek, 2. maja: Zaprto. (Zaradi koncerta »Akademskega zbora«).
Petek, 3. maja: Zaprto.
Sobota, 4. maja ob 20. uri: »Kdo 1 kriv?«. Red B.
Nedelja, 5. maja ob 20. uri: »Veseli kmC’ tič«. Znižane cene. Zadnjič.
Naslednja s:lrcisna premiera bo »P°‘!‘ ska kri«, delo pred časom v Zagrebu tragično umrlega slavnega ska adatelja v* N e db a la.	____
KINO
ttRMSMjUNO
Do vk'jučno nedelje največji džungli film do danes
..CON C O RILA’
Pred filmom krasen nastop mulatldnje Job® Baku v zamorskem plesu in pa sestre BlaH in Noir v najnovejšem step-plesu. , Velemesten spored pri normalnih cenah'
Kino Union. »Regina«, film nepozab^ lepote, kot svojčas »Maškarada«, z Luiz° IJUrich, Adolf Wohlbruck-om in Olg° Čehovo.	_
Zahvala! Vsem številnim darovateljei11 Sokolske tombole izrekamo za obila da' rila, kakor tudi tistim, ki so kakorkoa pomagali pri lepo uspeli prireditvi, svoi^ zahvalo. Sokolsko društvo Maribor M&' tiča in Sokolsko društvo Maribor H'' Košaki.
Nenadkriljiv je Black in Witheiev variete program v »Veliki kavarni«.
Predavanje o kozmetiki! V sredo 8; maja bo predavala v Mariboru o moderni lepotni in telesni kulturi gospa Helena Pesslova, lastnica največjega dunajskega zavoda za negovanje telesne lepote. Hkrati bo njena asistentka v drogerij' Kanc 3 dni sprejemala stranke in dajala brezplačna strokovna navodila. Informacije daje drogerija Kanc.
Goljuf. Pri posestniku Karlu Barti v Vinarski ulici se je začetkom aprila zgla-sil neki posestnik Vinko P. iz Radvani3 in mu ponudil v nakup bukova drva-Bartova žena je izplačala posestnik« Vinku P, 200 Din kot naplačiio za drva* Ko bi pa bi moral določenega dne pripeljati drva. se je ponovno zglasil pri Bart! z izgovorom, da ima na kolodvoru 3 va-gone drv in s prošnjo naj mu izplača še 300 Din, ker potrebuje omenjeni znesek za plačilo tovornine. Posestnik Barta je verjel in izplačal zahtevani znesek, toda prepričati se je mora', da je imel opravka z goljufom, ker posestnika Vinka P. ji' bilo več na spregled in tudi drv ni dobil* Prijavil je zadevo policiji in bodo orožniki poiskali sleparskega posestnika Vinka P., ki je na podoben način osleparil že več strank v Mariboru.
Vlom v trafiko. Preteklo noč so neznani vlomilci obiskali na vogalu Gosposvetske in Vrtne ulice trafiko Barbar2 Eignerjeve. S silo so odtrgali ključavnico in odnesli iz trafike raznih cigaret, tobaka in cigar v vrednosti nad 7.000 Din. V om je opazila zjutraj Eignerjeva in ga takoj prijavila policiji. Policijski daktiloskop pa ni mogel najti nobenih od tisov, ker so vlomilci spretno zabrisal' za seboj vsako sled.
Gospodarsko poslopje v plamenih. ^ Pesniškem dvoru je nastal v gospodarskem poslopju posestnika Misite ogenj-ki se je naglo razširil na ves objekt. Pr*
vi	so prihiteli na pomoč pesniški gasilca pogasili ogenj in tako prepreči-i večjo nevarnost. Na kraj požara so prihitel) tudi mariborski gasilci, ki pa niso stopjl1 v akcijo, ker je bila nevarnost ognja Že preprečena.
Izložbene cigarete »Vardar« in »Drina« pridejo v promet ob letošnjem pomladanskem velesejmu v Ljubljani od 1. do H-junija. Te specialitete se bodo prodajale v času velesejma, in sicer samo v trafik’ na sejmišču.
Vremensko poročilo mariborske mete«' rološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 4.3 stopinje C nad ničlo; minimalna temperatura je znaša a 0.8 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pr: 1 stopinjah 744, reduciran na ničlo pa 742, relativna v la "a 68; vreme je jasno in ho; vremenska napoved ne napoveduje nobene bistvene spremembe, pač pa d3 se bo temperatura zvišala.
pravi plebiscit, pr. so produkt prejake fantazije. Zagreb je sicer veliko mesto, a v primeri z Jugoslavijo vendar neznaten. Nekoliko več skromnosti včasih tudi ne škoduje.
Poleg tega je tu vse nekam preveč čuvstveno preplavljeno. Emocija in intc-•iekt se zaman borita. Prejaka emocija izključuje demokracijo v pravem pomenu. (Primeri:	južnoevropski	narodi,	kjer
prevladuje temperamentnost, so zelo slabi »demokrati«. Neprestane revolucije v Grčiji, Španiji, fašizem v Italiji, to točno potrjujejo.)
Politika pa je stvar intelekta, še bolj pa demokratsko usmerjena politika. V demokratičnem parlamentu morajo prevladovati utemeljenejši, koristnejši razlogi, a ne iačine glasu, sposobnost ge-stikuliranja in podobno. Ako kdo pride v Zagreb, mora točno paziti, kdaj »govork čuvstvo in kdaj razum, sicer bo doživel strahovita presenečenja. To je tudi vzrok, zakaj imajo tu ljudje izreden smisel in visoko nadarjenost za umetnost.
Zagreb pred skupščinskimi volitvami
SODBA O POLOŽAJU IN PROBLEMIH VOLITEV IN NEVOL1TEV.
Nedvomno bodo oči vseli volilcev in nevolilcev obrnjene petega maja predvsem v Zagreb. Kaj bo z Zagrebom?
Kako se bo odločil? To so vprašanja, ki s‘ iih vsak stavlja in poskuša že sedaj nanje odgovoriti. Zagreb je že brez volilne mrzlice ali bolje: vročice interesan-ten’ kaj šele sedaj!
Ne bom: poročal o velikem shodu, ki
je imel Jevtič v Zagrebu. Kogar so ti Sovofi zanimali oz. zanimajo, jih je lah-
sliša po ..radiu ali pa čital v dnevnem časopisju. Tu podajam le nekaj mi-sl|> Ki se vzbuiaio ob Jevticevem prihodu.
prvo, kar moram omeniti je, da se v •'Mogočem pretirava pomen Zagreba v Političnem pogledu. Poskuša se umetno ustvariti neka mučeniška aureola nad Zagrebom, belim in svobodnim mestom.
Zagrebčan je eno, a Hrvat je drugo. To Je prva ugotovitev. Zagreb predstavlja v Političnem oziru tako strahovito zmešnjavo, padanje iz ekstrema v Ostrem, iskanje samega sebe, kakor ®obeno naše mesto. Madiaroni- imajo svoje interese, Nemci svoje, socialisti se bore za svoje pravice, frankovci sanjajo 0 iepši bodočnosti, franjevci so prepričani. da so edini na pravi poti, Židi ne popuščajo v nobenem oziru, zagrebški pur-Barji se bore za »stare slave dedovino«
itd. V zadnjem hipu je znala gotova osebnost vse te v bistvu diametralne ide Jogije na zelo duhovit način povezati in stvoriti »združeno« opozicijo. Kaj predstavlja v bistvu ta združena opozicija?
V	čem so si enotni? Tu je ravno uspeh te zamisli: druži Jih pojm »opozicije« in Popolnoma nič več. Vse ostalo so umetni Prahovi. Ni tako nevarno. Postane pa vsa zadeva drugačna, ako se jemlje že J.eda.i v poštev, kam bodo vodilne osebnosti zasidrale svoj program.
Nekateri sc čudijo, zakaj je opozicija tako skopa s programatičnimi izjavami.
To je. dobra taktika, čim manj določenih in formuliranih programov, da je idejni krog tem večji in omogočena pritegnitev Še tako nasprotnih naziramj. Seveda je odgovornost v tem primeru za volilca dvakrat večja. N. pr. ako glasuje »sedaj socialist za Mačkovo listo, glasuje v dopolni konsekvenci« proti svoji ide-°'ogiji. Vsaj v Zagrebu je tako, kjer mi 'e dobro znana miselnost Mačkovih pri-sttšev. Ako se drugje kažejo v drugi luči, mi ni znano. Jasno pa je, da se bo ta združena opozicija takoj razbila, čim bo Poskušala idejno formulirati svoj prodam, ali pa se bo morala posluževati tako splošnih in širokih pojmov, da jih bo Mogoče najrazličnejše to!mačiti.
Nimbus nad Zagrebom je umetno u-stvarjen. Ljubljana in Beograd tega ne Potrebuieta. Trditve, ki jih iznašajo nekateri Zagrebčani, češ, da so te volitve
Zagreb ima vse pogoje za kulturno, a zelo malo pogojev za politično žarišče Jugoslavije. Poleg tega pa se vleče kakor senca po vsej hrvaški preteklosti in
sedanjosti njih temeljna slabost: nesloga. Izredno močni poedinci, a skupnost razbita. Kdor le nekoliko pozna n. pr. hrvaško literaturo, ve koliko tinte so porabili „ pisatelji in pesniki, da bi to popravili. Izgleda, da niso imeli mnogo u-speha. In še kadar je, je veselje zelo kratkotrajno. Samo s tega stališča moremo prav umeti nadarjenega Stjepana Radiča, ki je v sebi preživljal vso težko borbo intelekta in čuvstva.
Ako kdo danes slika položaj (mislim politični) v Zagrebu preveč črno, je potrebno to vendar vzeti z rezervo. Mnogo. mnogo so krive prejšnje vlade in mora današnja vlada hočeš nočeš prevzeti vse grehe nase. Žalostno je le, da prehajajo nekateri s politično borbo na popolnoma drug teren in pogrevajo prometne, ki so že davno zastareli. Ako se ne bi 'opozicija spuščala na tako riskan-tna tla. bi pri vsej brezprogramnosti u-’ plivala osvežujoče. Tako pa si sama žaga vejo: na kateri sedi.	D.	V.
da bi.,naša narodna pesem pred svetovnim forumom značila prav takšno epohalno odkritje, kakor je pred sto let srbska narodna epika navdušila velikeg; Goetheja in Grimma. A.P.Z. pa je po svoji umetniški dovršenosti sposoben da s slovensko pesmijo nastopi zmagoslavno pot preko kontinentov, kakor je nekoč znameniti »Slavjanski« z ruske, pesmijo. Eno še potrebuje: »da sprav vkup darov potrebnih Pluta«.
Dr. Metod Špindler.
Nocofšrm koncert v Unionu
NEKAJ MISLI OB PRIHODU LJUBLJANSKEGA AKADEMSKEGA PEVSKEG*
ZBORA.
Akademski pevski zbor iz Ljubljane je najgloblji kolektivni izraz duhovnega razmaha ljubljanskih visokošolcev. Vse ostalo, kar nam sicer daje ljubljanski študent je več ali manj dejavnost poedin-cev, A.P.Z. pa je skupna tvorba, zgrajena na absolutnem pojmovanju lepote in dobrote. Nobeno drugo merilo sc v lijem ne more uveljaviti. Tu 111 oholih solistov in zvezdnikov, pa tudi rte doslu-Ženih veteranov in honoratov. Rezervoar, iz katerega črpa svoj material, je dovolj velik, da se od najboljšega izbira najboljše, ali vendar tako, da se dotok in odtok poedinih moči ne občuti , in so tzv. krize, v zboru sploh neznane. Zbor se stalno pomlaja iz posebne pevske šole, ki io vodil zborov dirigent sam. Šele po 2—3 letih trde šole se poedinec usposobi za zunanje nastope, če ga strokovna komisija povoljno oceni. Poedinec prihaja tedaj v zbor s solidno teoretično podlago, kar pomeni mnogo izdatnejšo izrabo moči, kakor je to v drugih pevskih društvih, kjer se mora dirigent mučiti s pocetniki na škodo a!i še bolje rečeno, na račun živcev ostalih pevčev. Zato zbor danes prednjači s svojo homogenostjo — uravnoteženostjo glasov in pa izvrstno dinamiko, a po svoji prožnosti in izvežbanosti je usposobljen za izvajanje najtežjih kompozicij, ki jih premore naša sodobna glasbena literatura.
V idejnem smislu predstavlja zbor popolnoma nov pokret, zlasti v izbiri svojega programa. V tem oziru je pri nas uve-
del tzv. stilske koncerte, podajajoč nam like poedinih glazbenih tvorcev in zaokroženih epoli ter razvoj naše pesmi z njenimi tipičnimi predstavniki.
Največjo in v zadnjem času skoraj izključno pozornost pa zbor posveča slovenski narodni pesmi. Treba je povdariti, da doslej slovenske narodne melodije sploh nismo poznali, ker smo slišali le več ali manj po svoje prepleskane harmonizacije, v katerih .ie narodna pesem zvodenela in izgubila svoje bistvo. A.P.Z. pa podaja slovensko pesem tako, kakor jo v.resnici poje narod na naši vasi. Marolt. Tomc. Ukmar in še nekateri naši mlajši skladatelji so prisluhnili petju koscev in ženjic, teric in predic, furmanov, flosarjev, mlatičev in rokodelcev, prešernih vasovalcev in veselih svatov, pobožnih romarjev in zajokanih pogrebcev, skratka vsem ljudskim dejanjem in nehanjem, ki jih spremljata ritem in napev. Besedilo in napev so zapisali tako. kakor so ju v resnici slišali. A.P.Z. pa ju zopet obnavlja in prednaša z istimi izrazili kakor poje svojo pesem naše ljudstvo, šaj je ubrano petje na vasi tudi večglasno, zborovsko. Tako nam ustvarja neposreden stik z duhovnim življenjem širokih narodnih plasti, katerih najznačilnejši estetski izraz je naša narodna ljudska pesem. Bogati in pestri vzporedi narodnih pesmi,-ki smo jih že nekajkrat slišali tudi v Mariboru, zgovorno dokazujejo, kolikšen dragocen zaklad se krije v slovenskem narodnem napevu. Prepričan sem.
Intrige proti kandidatu Lukačiču
Kandidat na Jevtičevi listi za ljutomer* sko-radgonski srez Avgust Lukačič, je imel zadnje dni zelo dobro uspele volilne shode na Moti, v Apaški kotlini, pr Mali Nedelji, pri Sv. Duhu, na Kapeli in v Ljutomeru, na katerih so se volilci 7. navdušenjem izjavili za njega. Voliln? shod pri Mali Nedelji v Sokolski dvorani, ki je bila nabito polna volilcev, je izzvenel v manifestacijo za domačins gosp. Lukačiča. Na volilnem shodu gosp. Lukačiča v nedeljo, dne 28. aprila v Sokolski dvorani v Ljutomeru, katerega se je udeležilo nad 300 odločnih pristašev g. Lukačiča, pa je doživel gosp. Lukačič ovacije, na katere je lahko ponosen. Nasprotniki gosp. Lukačiča se že zavedajo, da je gosp. Lukačiču zmaga zasigurana, zato trosijo po srezu proti njemu razne vesti, med drugimi, da misli odstopiti od kandidature. Širjenje takih vesti pa gosp. Lukačiču samo koristi, ker dokazujejo, da je zmaga gosp. Lukačiča že zasigii-rana. Kandidat gosp. Lukačič pa nam pošilja še posebno izjavo, da nikakor ne misli odstopiti od kandidature in da so take vesti samo pobožna želja njegovih nasprotnikov, ki pa se ne bo izpolnila.
Za našo zemljo se tepejo...
Ge kreneš po banovinski cesti iz Cmureka proti Velki opaziš med borovci in drugim zelenjem prijazni gradič, ki je bil nekdaj last angleškega plemenitaša Hansona. K te>j posesti je spadal tudi precejšen kompleks zemlje. Po snlrti lastnika gradu Hansona ni mogia njegova žena vzdrževati velikega gospodarstva in je bilo pognano vse posestvo na javno dražbo. Neko mariborsko inženjer sko podjetje ic vse ogromno posestvo razparceliralo ter sedaj razdeljeno čaka, da ga bodo pograbili naši sosedje. Onstran meje iščejo agitatorji petične kupce. Pri tem jil zlasti pomaga »Nemško obmejno društvo«, ki vabi magnate, naj bi na dan dražbe zdražbali omenjeno iki-sestvo. Če se jim bo to posrečilo, bo našemu obmejnemu ozemlju vsekana nova rana. Ali bi ne mogla tu vmes poseči oblast in kupiti ta lični gradič z vsem kompleksom? Menimo, da je v danem primeru isti če ne še važnejši moment, kot je bil oni, ko je banska uprava kupila grad v Gornji Radgoni.
Andrej Oset:
Iz Maribora čez Sušak in Dubrovnik na Cetinje
(Nekaj potnih vtisov.)
Bilo je v soboto 13. aprila (nesrečen datum), ko sva z ženo »nabasala« kovče-in denarnico ter kupila pri »Putniku« vozne karte, kjer so nam dali tudi ljubezniva navodila za potovanje. Pred odhodom pa sva se Še poslovila od prijateljev M prijateljic. Jaz sem se poslovil samo od prijateljev. Vsi pa so nama želeli srečno »rajžo«. Kot skrbni občinski oče sem s težkim srcem »šprica!« občinsko «ejo •n sem zato mestnega župana g. dr. Li-Polda poprosil, naj zaenkrat iz’-elje sejo Mestnega sveta brez težav in brez mojega sodelovanja. Potolažil pa me je tudi Moj prijatelj Joža ir. ml obljubil, da bo vse uredil.
Vožnja iz Maribora do Sušaka. V ku-Peju brzovlaka sem se znaJel v družbi llekega zdravnika z nekdanjega cesarskega Dunaja in v družbi nekega tovarnarja Čeha. Pozneje se nam je pridruži še neki direktor deželna zavarovalnice iz Solnograda. Da ne pozabmi otneni-^ potovala je z nama boljša zakonska Polovica omenjenega dunajskega zdravnika. In pa moja boljša polovica seveda.
Vsa ta pisana družba v našem kupeju je prvič potovala v Dubrovnik. Sram me je bilo sicer, da se kot domačin prvič vozim v Dubrovnik, čeprav imam na grbi že štiri križe. Vožnja je vsem zelo ugajala. Moji sopotniki so vzhičeni opazovali lepoto naših krajev in z občudovanjem vzklikali nad naravnimi čudesi. Ko smo se peljali proti Sušaku, se je med postajama Vrata-Fužine v višir.i 900 m odprla pred nami krasna panorama. Zagledali smo morje, sinje morje. Pred postajo Sušak so me sopotniki prosili naj bi ostali vso vožnjo skupno in naj bi bil njihov tolmač. To željo sva jim z ženo izpolnila. Tako nas je ostalo pol ducata. Pri dalmatincu pa smo se spoprijateljili in še bolj združili.
Ko smo na Sušaku izstopili, je bilo vreme mirno in lepo. Imeli smo nekaj časa in ogledali smo si mesto. Povzpeli smo se tudi na Trsat. Ob tej priliki sem svojim spremljevalcem pripovedoval prav ljico o prikazovanju in selitvi trsatske Matere Božje. Ko sem jim tolmačil krivično »bodečo« žično mejo, ko sem jim tolmačil grenko usodo našega naroda, se je približevala ura odhoda. Preden smo prišli do pristanišča, se je med viharjem vlil dež. Našemu dvornemu svetniku z Dunaja je obrnilo in zlomilo dežnik. Do kože mokri smo dospeli do ladje, ki nas
pa ni hotela sprejeti v svoje zavetje. Vstopiti nismo smeli zaradi viharja. Pred tremi leti se je bila namreč ob takem vre mer.u na tem mestu zgodila huda nesreča. Napotili so nas v drugo nristanišče, kjer je morje globokejše in ni vihar povzročal nobene nevarnosti.
Kljub nevolji smo v dežju in viharju odšli peš do drugega pomola v bližini italijanske meje, tik ob novi naši carinski palači, ki jo je lani dogradil naš vrli ljubljanski inž. Dedek. Vkrcali smo se na ladjo »Karadorde«. Sirena je zatulila, »Karadorde« se je zazibal.
Na ladji »Karadorde« je prostora za 800 potnikov. Na razpolago je potnikom 105 kabin. Na Sušaku se nas je vkrcalo nad 300. »Karadorde« je last »Jadranske plo-vidbe« na Sušaku, ki razpolaga s 60 večjimi in manjšimi ladjami. Potovanje je bilo prav udobno. Cene v II. razredu so primerne in približno podobne cenam pre hrane pri mariborskem »Orlu«. Brivec računa za britje samo 1 Din več od našega Gjurina v Mariboru.
Ko smo si nekoliko ogledali ladjo, smo že pripluli do lepega in znanega letovišča Crikvenice. Ob 20. uri zvečer pa smo odpluli proti otoku Rabu. Zajela nas je silna burja. Na Rabu bi bilo moralo izstopiti okrog sto potnikov. Zaradi viharja pa ladji ni bilo mogoče pristati
in so morali potniki nadaljevati vožnjo do Šibenika, kamor smo prispeli ob 5 uri zjutraj.
Prva noč je bila temna in viharna. Valovi so se zaganjali pod ladjo in pluskali na krov. Zibali smo se na vse strani. Nič boljši niso bili moji občutki kakor takrat, ko sem letel z našim brivcem Novakom in davčnim uradnikom Rakušo z letalom iz Beograda v Zagreb. Poveljnik ladje nas je tolažil, manj srčne pa hrabril. Ko smo pri filozofiranju o pojavih viharjev zaradi guncanja pri kozarcih dalmatinca pozabili na strah ir. skrbi in na večerjo, se je vihar nekoliko polegel. Ladja pa se je še vedno zibala, a zibali pa smo se tudi mi, ko smo se spravljali k počitku.
Po strašni noči smo se drugo jutro ob 8. uri prebudili v Splitu. Bil je krasen solnčen dan. Imeli smo nekaj časa in ogle dali smo si mesto. Točno ob napovedani uri smo odrinili od kraja in opoldne smo bili že na Havru. V pristanišču smo se pozdravili z mariborskim notarjem dr. Ašičem in njegovo ženo, ki sta bila zelo zadovoljna z bivanjem na Hvaru. V pristanišču Korčula nam je vihar zopet nagajal. Naša ladja ni mogla pristati in potniki so izstopili in vstopili s pomočjo motornih čolnov. Ob 20. uri zvečer smo srečno priplavali v zaželieni Dubrovnik.
(Se bo nadaljevalo:)
Stran 4.
■■EBSEeaam
Adphonse Honde'
C *UEH
ROMAN.
67
»in ti si to storil kljub tenlu, da si imel toliko razlogov preklinjati me.... O, moj Richard, kako si dober!«
In vsa ginjena je poiskala njegovo roko ter jo potegnila k svojim ustom, toda Richard j: jo je s sirovo kretnjo odmaknil, pa jo, sramujoč se, zasolzenih oči prosil odpuščanja: »A. moja žena, moja žena...« Nato je tudi ona bolestno zaihtela: »Vedela sem dobro, da ne bo več mogoče.«
»Bo, bo, obljubljam ti, a pozneje.«
Tedaj sta vstopili gospa Fenigamova in sestra Martha. Materi je zadostoval en sam pogled, da je vse razumela. Toda Irka, k: ni mogla tako naglo doumeti položaja, je vzkliknila veselo: »Glejte, tega hudobnega človeka, ki mi bo sedaj že drugič ugrabil mojega otroka.« Ly-diija je naglo prekinila: »Ne, draga sestra, ne bom še odšla... Richard vas prosi in jaz tudi, da me obdržite še nekaj dni pri sebi.«
»Kakor dolgo boš hotela, draga hčerka,« je odgovorila sestra Martha, kateri so se velike svetle oči od začudenja razširile. »Samo malo težko te bo tu
skrivati, ker se naše gojenke neprestano vrte po hiši. Morala sem nekaterim sestram že zaupati, da si tu.«
»Pomirite se, sestra,« je dejal Richard, in na njem se je videlo, koliko bolestnega napora mu povzroča vsaka beseda. »Prosimo vas samo za nekaj dni, čim manj mogoče... kaj ne, Lydija!«
»Da, moj prijatelj,« je odgovorila mlada žena, toda negotovo. Doli se je oglasil zvon, znak, da se je pouk končal. Z malega vrta se je oglasilo živo kričanje in veselo smejanje in s snegom pokrite veje so se pričele tresti in udarjati ob šipe.
»Naša dekletca gredo sedaj k molitvi,« je dejala sestra Martha gospe Feniga-novi in njenemu sinu, »ako se hočete izogniti njihovi radovednosti in in diskreciji ...«
»Pojdiva!« je rekel Richard mučno. Prevzela ga je divja želja, da bi z obema rokama objel malo glavo svoje žene in je že napravil kretnjo, ko da hoče k njej, pa tudi ona mu je primaknila svoje čelo in trepetaje zaprla veke, toda on ji je ponudil le svoje vroče roke, stisnil njene in ji želel samo »Zbogom!«
Tam za okni starega dvorca je že gorela luč in metala medlo svetlobo na tla in drevesa, ko sta se mat; in sin vrnila v Uzelles. Bila bi morala biti mala svečanost, prirejena v proslavo pobotanja mladih zakoncev.
»Ne hodi tja, preveč bi te bolelo,« je dejala mati Richardu in ga pregovorila, da je šel z njo v salon, kjer ju je pričakoval Napoleon Merivet, ki ga je bila za zvečer povabila k sebi, da ne bi sama večerjala.
»Kako? In vaša žena?« je vprašal stari dobričina Richarda, stoječ poleg kamna, pri katerem so se sušili in kadili njegovi mokri škornji.
»Nisem mogel, nisem mogel,« je odgovoril Richard zdvojeno in tiho, med tem ko je njegova mati z znaki prosila starega soseda, naj ga ne sprašuje. In res ga ni več spraševal, tem manj še, ker jv bil tudi sam zaposlen z važnimi zadevami, o katerih je pri večerji pripovedoval svojima prijateljema. Draveilski župnik in občinski svet sta si namreč vtepla v glavo, da ga prisilita odpreti cerkev »male župnije«, ki itak ni bila več njegova, ker jo je bil daroval občini. Nato je pa odgovoril stari Merivet, da plačuje sam župnika in Cerkvenika in ima zato čisto naravno pravico izbirati si jo po svoji volji. In dokler bo abbe Ceres vikar v Draveillu, toliko časa ne
bo noben drugi duhoven smel brati ni še v cerkvici ob cesti. Zaradi tega J pričel sedaj župnik hinavsko hujskati o -činski svet. »Naj se torej pusti Uze brez Boga vse dotlej, da vikar 'presta _ svojo kazen?« »In vse one neumne g ve niso doumele, da gre v resnici sani za onih nekaj soldov več. ki naj bi s c kanili v že itak zadosti polno malho c . hudobnega duhovna.«
»Toda prisegam vama pri slavnem imenu,« je dejal Napoleon - e rivet in mahal z desertnim nožičem glavama gostiteljev, »da
_ ^__________ nad
bom rešil obe
izredni občni zbor motosekcije „Pemoa“
MANIFESTACIJA PROTI RAZDIRALN EMU DELU BIVŠIH ODBORNIKOV. NORMALIZACIJA RAZM ER V SEKCIJI.
Zaradi nevzdržnih razmer, ki so nastale v motosekciji našega najstarejšega slovenskega motokluba v našem mestu in zaradi zgrešenega vodstva je upravni odbor »Peruna« bil prisiljen razpustiti sekcijski odbor ter izključil iz kluba načelnika motosekcije O. Črepinka in tajnika M. Bračiča. Na rednem letnem občnem zboru matice »Peruna« je bila izvoljena petčlanska komisija, ki je imela nalogo, da točno pregleda in ugotovi poslovanje motosekcije in da skliče v najkrajšem času sekcijski izredni občni zbor, ki se je vršil te dni v restavraciji Uniona«.
Zborovanje, je otvoril in vodil predsednik matice »Peruna« g. Anton Hlebš. Poročal je. da so izključeni funkcionarji motosekcije skušali na vse načine preprečiti normalizacijo razmer v sekciji in zavlačevali in zadrževali izročitev poslovnih knjig, pokalov itd. Med tem časom, ko so bivši funkcionarji vodili tako zvano zavlačevalno politiko, so si osnovali izključeni člani motosekcije nov klub »Pohorje«. Z ozirom na ustanovitev tega novega kluba so se po našem mestu začele širiti govorice, da bo motosekcija »Peruna« nehala delovati, da bodo vsi člani motosekcije prestopili v novoustanovljeni motoklub itd. Izredni občni zbor pa je pokazal, da temu ni tako in da so vse govorice o razpustu motosekcije »Peruna« gole izmišljotine in le želje novega motokluba. Predsednik g. Hlebš je izjavil, da bo v smislu klubovih pravil motosekcija »Peruna« delovala še naprej v smislu tradicije »Peruna« za na-
cionalno okrepitev motosporta na naši severni meji. V svojem poroči u je gosp. Hlebš nadalje poročal, da je bilo zlasti blagajniško delo bivšega sekcijskega odbora skrajno pomanjkljivo ter se je na leto izdalo samo za upravne stroške sekcije 6000 Din. Tako se je zgodilo, da je bila sekcija kljub temu, da so člani plačali lepe zneske, pasivna. Edinstveno v zgodovini športnega delovanja v našem mestu pa je to, da so bivši odborniki motosekcije »Peruna« spravili ves arhiv v skiadišče tvrdke Schenker. Tak način poslovanja vzbuja vsekakor čudne pojme o »fair playu«. Ob tej priliki se je razvila živahna in ostra debata na račun bivših odbornikov. Številni govorniki so izrekli željo, naj se vsa zadeva temeljito razčisti ter izroči državnemu tožilstvu.
Po kratkem odmoru so bile volitve in je bila soglasno izvoljena naslednja u-prava: predsednik Ivan Kvas, podpredsednik Franjo Jaki, tajnik, Ant. Hlebš, blagajnik Štefan Ferluga, odborniki: Al. Lisjak, Miroslav Korošec, Ivan B e r a n i č, Blaž Železnik in Anton Lušnik. Športna komisija:	Babič,
Hlebš, Križan, Šuman, Šibenik, Kvas, A. Lušnik, Štefanič; nadzorni odbor: kapetan Mandrovič in Justin Gustinčič. Novo izvoljeni odbor jamči, da bo vodil sekcijo po začrtanih poteh ter realiziral športne in nacionalne cilje. S tem bo klub najlepše dokumentiral za red in pravo športno udejstvovanje v »Perunu«, ki se popolnoma zaveda svojih dolžnosti, ki jih je prevzel napram svojemu, članstvu in javnosti.
konjev, 9 bikov, 60 volov, 235 krav in 19 telet. Kupčija je bila precej dobra in je bilo prodanih 167 glav. Povprečne cene za kg žive teže so bile naslednje: debeli voli 2.75 do 3.50, poldebeli 2 do 2.25 Din, voli za rejo 2.50 do 3 Din, biki za klanje 2.25 do 2.50 Din, klavne krave debele 2.50 do 3.50 Din, plemenske krave 2 do 2.25 Din, krave za klobasarje 1
no tega človeka, pa če se mi bo zara tega treba obrniti do samega Svete? očeta, ki me je izvolil odlikovati z *e dom sv. Gregorja.«
»Med tem ko boste čakali na rešitev-vas bodo pa prisilili, da boste cerkev prli,« ga je prekinila gospa Fenigamova-ki jo je starčeva divja jeza zabavala.
»Motite se, gospa. Jutri bo zidar lin poslal svoje delavce, da pomečej0 sneg z zvonika in izvrše neka poprav’-' la ... To bo trajalo dolgo; vreme je slabo in ti vaški delavci so počasni... končali bodo delo šele tedaj, ko se n0 moj dragi abbe vrnil iz trapistovskeS* samostana v Aiguebelleu.« In starčeva jeza je ugasnila v prisrčnem in zvonkem smehu.
(Se bo nadaljevalo
do 1.50 Din, molznice in breje krave 2.2® do 2.50 Din, mlada živina 2.50 do Din, teleta 3 do 4 Din. Cene mesa: volovsko meso I. vrste 4 do 6 Din, II. vrst® 8 do 10 Din, meso bikov, krav in te’ic* do 6 Dim. teletina I. vrste 8 do 12 Di®-
II.	vrste 10 do 14 Din.
Razno
MILOSTIVA!
Vaš krznen plašč črez poletje liajskrbncje konzervira tvrdka P. Sentko, Gosposka ulica 37. Obenem ga za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele v jeseni pri prevzemu.	1824
SOBO ODDAM.
Mlinska ulica 35.
1920
Gospodarske vesti
Zaposlenost v marcu. Po podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev izkazuje v Mošnjem marcu v primeri z lanskim največji letni padec gradnja železnic, cest in vodnih zgradb, in sicer padec 47°/o. Med drugimi panogami izkazuje padec tudi gozdno-žagarska industrija. Industrija kamenja in zemlje izkazuje povečanje števila zavarovancev za nekaj nad 9°/®. Najvažnejša industrijska panoga v Sloveniji je še vedno tekstilna industrija, kjer je bilo zaposlenih v marcu 12.456 delavcev, kar pomeni v primeri s februarjem nazadovanje za 79 delavcev.
Padec delavskih mezd. Iz podatkov o mezdnem gibanju, ki jih je sestavil za letošnji marec Okrožni urad posnemamo, da je znašala povprečna mezda 34.631 delavcev v mestih 25.43 Din, kar pomeni v primeri z decembrom padec za 74 par. Povprečna mezda 32.837 delavcev na
POZOR!
Razen drugih jedil nudim sledeče specijalitete:	Dvakrat
na teden morske ribe. bržoli-ce. ražnjiče, čevapčiče, vse sveže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Točim pristna dalmatinska vina kakor: črno po Din S—. Opolo in belo po Din 10.—. Debro štajersko vino po Din 12.— Gostilna »Rotovž« A. Vice!, Maribor. Rotovški, tr.š 8. 1416
Posolilo
POSOJILO
Din 1500. — rabim proti odplačilu mesečno Din 500.—. Za obresti 4 mesece celo oskrbo. Ponudbe na upravo Večernika pod »Pošteno«.
1902
Prodam
SPREJMEM
enega ali dva gospoda v sobo s hrano. Naslov v upravi »Večernika«.	•	1911
SOBO SlHRANO
oddam gospodu. Vrbanova 28. pritličje, desno.	1905
SOBO ODDAM.
Maistrova ulica 17, II., vrata 12.	1901
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO,
solnčno. čisto, oddam dvema | osebama. Kranjc, Mejna uli-
ZAKONCA
brez otrok, celi dan v služb1-iščeta sobo in kuhinjo s 1. Su’ nijem. Naslov v upravi lista-1917
ODDAM TAKOJ
dve sobi in kuhinjo. Stritar' jeva ul. 7.____________ DP
TRISOBNO STANOVANJ^ s kopalnico oddam s 15. in®' jem . Naslov v upravi »Večat nika«.	157?
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih I
MODERN VOZIČEK
na prodaj. Gosposvetska ulica 10. (Samostanska). 1916
deželi je znašala 22.69 Din, kar pometli v primeri z decembrom povečanje za 19 par. Povišanje mezd na deželi je povzročila poljska sezona. Izkaz za mesta pa kaže, da delodajalci še nadalje znižujejo mezde delavstvu. Ce vzamemo razmere vsega članstva OUZD, so samo mezde štirih skupin pomembnejše narasle. Vse ostale industrije v naši banovini pa kažejo kljub poživljajoči se seziji še vedno nazadovanje plač.
Koristi tujskega prometa. Iz statistik, ki sta jih izdelali tujsko prometni zvezi v Mariboru in Ljubljani, posnemamo, da je imela Slovenija lani od tujskega prometa okrog 100 milijonov dinarjev dohodkov. Kljub raznim omejitvam in slabemu času se tujski promet v naših krajih lepo razvija. Dotok tujcev je vsako leto večji in je sloves naše lepe zemlje prodrl že daleč, daleč preko naših meja.
Sejem za živino. Na sejem 30. aprila so prignali 333 glav živine, in sicer 10
PRODAM
dobro ohranjeno moško kolo. Ogleda se lahko dnevno od 3.—5. ure. Kranjc, Betnavska cesta 73.	1908
OSEBNI AVTO
limuzina, znamke »Pontiac«, 5 sedežni, v zelo dobrem stanju, ugodno naprodaj. Poizve se pri Viljemu Dolencu v Veliki kavarni.	1879
Lokal
Po daljši bolezni in trpljenju, spreviden s sv. zakramenti za umirajoče je danes preminul naš predobri soprog, brat in stric, gospod
Rudolf Bunc
ključavničar drž. železnice.
Pogreb preminulega bo v petek, dne 3. maja 1935 ob pol 17. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Sv. maša bo v nedeljo, dne 5. maja 1935 ob 9. uri v starokatoliški molilnici v Narodnem domu.
V Studencih pri Mariboru, dne 1. maja 1935.
Jožica, soproga in ostalo sorodstvo.
LOKAL,
svetel, suh in solnčen, oddani takoj poceni. Dravska ul. 10, Benet. ______________ _____
TRI GARAŽE
s prostori pripravnimi.za. delavnico ali skladišča v centru mesta takoj oddam. Vprašati v kinu 'Union-«* 1836
Sobo odda
SOBO
z dvema posteljama oddam boljšim osebam. Dravska ul, 10, Lah.	1907
Zahvaia.
Ob veliki izgubi, se tem potom zahvaljujem vsem prijateljem in znancem za izkazano sočutje, za spremstvo na zadnji poti, kakor tudi za vse poklonjene vence in šopke.
Albin Koprivnikar
in sorodniki.
Izdaja konzorcij .1*. v UMlN m-edSt,vrtk Irfitotell’ '^ankS^DCTEuTM*i-“m
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik