T tv	rlAuMw *
&	—	K/i(,rtAi4>t>-%
ve« * 'to
Niročnina listu: Celo leto 80 din., pol leta 49 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. lawn Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inse-f »»ti ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; $ ai večkratnem inseriranju primeren popust. 1 pravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Sfeodoisen političen list za slovensko Ijadsloo
Poštnina plačana v gotovini.
»Naša Straža« izhaja v pohdeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mari-« boru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom s« more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.	Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prost«. Telefon interurban št 113.
107. številka.
MARIBOR, dne 4. novembra 1925,
Letnik I.
Konkordat?
Pretekli teden se je vršila seja nekaterih članov vlade, pomnožena z nekaterimi izvedenci za konkordat. Šlo je za to, ali in na kateri podlagi se naj zopet začnejo razgovori z Vatikanom o sklepu konkordata z našo državo.
Ta seja in prisotnost poslanika naše države pri Vatikanu dr. Smodlake na njej: je dokaz, da je v letošnjem poletju v razgovorih med zastopniki naše vlade in zastopniki Svete stolice nastopil zastoj.
Razlogov za to dejstvo, ki ga je treba ne samo ugotoviti, marveč tudi obžalovati, je več. Glavni razlog je ' v tem, da so nekatere, in to bistvene točke v načrtu konkordata, kakor ga je predložila naša vlada, s stališča cerkvenega prava absolutno nesprejemljive. To velja predvsem o nameščenju cerkvenih služb, zlasti pa o imenovanju škofov. Naša vlada je v tej točki stavila takšne zahteve, da jih Rimski stolica, ne more sprejeti, ako noče, da bi katoliška cerkev v naši državi prišla v popolno odvisnost od vlade.
Ko je pred dvema letoma posebna komisija, pozvana od vlade, pretresala glavne točke, ki bi naj tvorile vsebino konkordata, so vladini zastopniki postavili zahteve,, ki bi, ako bi bile stprejete,. ob nameščenju cerkvenih služb od kateheta do škofa vpliv cerkve popolnoma potisnile ob stran. Zastopniki katoliškega cerkvenega stališča, ki so se udeležili teh sej, so zagovornike državnega absolutizma opozorili na to, da ne bodo izpolnitev teh zahtev v Rimu nikdar dosegli. Vsako prigovarjanje pa je pomenjalo bob v steno. Šli so v Rim ter so se vrnili praznih rok.
Ali jih je ta skušnja izmodrila? Ali so se uverili, da se mora konkordat sklenili samo v mejah, ki jih določa cerkveno pravo katoliške cerkve? Dvomimo. Naš dvom je tembolj upravičen, ker vlada k imenovani seji, na kateri je razpravljala o novih razgovorih o konkordatu, ni pritegnila niti enega človeka, ki bi bil zastopal stališče katoliške cerkve, njene suverenosti in njenih ne-oddalnih pravic.
Upravičenost našega dvoma potrjuje tudi praktično postopanje sedanje vlade proti katoliški cerkvi, njenim služabnikom in njenim ustanovam. Vlada, ki hoče v Rimu kazati prijazno lice napram katoliški cerkvi, že dve leti ni izplačala težko zasluženih nagrad slovenskim katehetom. Ona zapostavlja, kar se tiče plač, katoliške duhovnike za pravoslavnimi ter že nekaj mesecev ne izplačuje niti tistih bornih draginjskih doklad, ki so jih prej dobivali. Minister prosvete je izdal ukaz, da se morajo katoliška zasebna ženska učiteljišča zatvoriti. Ne da bi se o tem prej obvestila cerkvena oblast, ki je po cerkvenem pravu pristojna v vprašanjih veronauka, je prosvetna uprava reducirala v meščanskih in drugih šolah število ur, namenjenih veronatiku, na polovico. Vlada po svojih organih zabranjuje v šolah katoliške mladinske organizacije, da celo popolnoma verska društva, kakor so Marijine družbe. Ali ni taka vlada katoliški Cerkvi nad vse prijazna? Ali ni taka vlada sposobna, da zaključi konkordat s poglavarjem katoliške cerkve?
Pisanje cerkvi nasprotnih listov dokazuje, kakšne nakane zasledujejo pri tem stremljenju liberalni elementi v državi. Lepa ilustracija za to je agitacija teh ljudi za glagolico.
Vprašanje glagolice, to je staroslovenskega liturgičnega jezika je povse notranja cerkvena zadeva. Ta zadeva ne spada v konkordat, ki je pogodba ponajveč o zunanjih odnošajih med cerkvijo in državo. O tej povse notranji cerkveni zadevi pa ima pravico odločati ter tudi bo končno odločil rimski papež, ki ho pri svoji odločitvi upošteval mnenje katoliških škofov v naši državi, ne pa kakšnih ministrov ali liberalnih žurnalistov.
Glagolica je zdaj dragoceni lokalni privilegij, ki so ga deležni številni kraji v Istri, v krški škofiji, v senjski škofiji in po Dalmaciji. Ali in kedaj bo ta privilegij iz lokalnega postal naroden, je stvar najvišje cerkvene ■oblasti, za katero so merodajni samo cerkveni oziri, ne. pa gotove nacionalistične aspiracije cerkvi protivnih krogov.
Izpovedati je treba, da agitacija proticerkvenih krogov in njihovih listov stvari glagolice samo škodi. Kaj take ljudi, ki ne hodijo v cerkev, ki se ne udeležujejo bogoslužja, ki ne sprejemajo zakramentov, kaj se takih ljudi tiče vprašanje bogoslužnega jezika?! Ali bi naši liberalci bolj in češče hodili k spovedi, ako bi dobili ali eventualno ne dobili odveze v glagolici?
Ase to, kakor tudi strastni napadi na odlične osebnosti katoliškega episkopata, kakor sta sarajevski nadškof dr. Šarič in ljubljanski škof dr. Jeglič, je slaba, zelo slaba priprava za konkordat. Po tej poti se do konkordata ne pride. Le pravičnost in spoštovanje tujega prava vodi do zadovoljivih in trajnih pogodb. To velja tudi o konkordatu. Gospodova'beseda: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega«, daje ono, skupno stališče, na katerem bi se morala voditi pogajanja za konkordat ter bi se tudi moglo priti do konkordata.
politične beležke.
Dr. Korošec in Barič v Dalmaciji. Načelnik Slovenske ljudske stranke dr. Korošec in načelnik Hrvatske pučke stranke Stjepan Barič priredila sta v času od 26. oktobra do danes okoli 20 snodov, na katerih sta poročala o političnem položaju in možnostih, kako bi se znala naša notranja politika v bližnji bodočnosti razvijati. Vsi sestanki so vrlo dobro uspeli, posebno pa javni shodi v Šibeniku, Splitu in Dubrovniku, na katerih so velike množice naroda navdušeno manifestirale za politični program Slovenske in Hrvatske ljudske stranke. Poziv, da je mesto Hrvatom samo v hrvatskih strankah, in to v takih, ki narod ne varajo, je našel veliko odmeva. Vrste radičevcev so v Dalmaciji razkrojene in narod se vrača v velikem številu v Hrvatsko pučko stranko. Za bodoče volitve ima najboljši izgled. — V gospodarskem oziru se nahaja Dalmacija v kritičnem stanju. Narod nima ne zaslužka, ne kruha. Preseljevanje in izseljevanje je popolnoma neurejeno, bližajoča se zima bo našla mnogo lakote v Dalmaciji. Duhan se plačuje mnogo nižje, nego v krajih južne Srbije. Dalmatinska inteligenca toži nad veliko inflacijo nehrvatskega elementa v urade in trgovine Dalmacije, tako je tudi po mestih neverjetno mnogo brezposelnih in gladujočih Hrvatov. Radičeva stranka ni mogla v upravi Dalmacije doseči nobenih sprememb. Sedaj, je opustila celo misel na nove občinske volitve, kojih že od leta 1911 ni bilo v Dalmaciji, ter se puli z radikali za mesta občinskih komisarjev. Tako tudi Radičeva sel jaška »demokracija« ne drži več, in ni čudo, da je v Dalmaciji radičevščina odigrala svojo vlogo.
Vprašanje Radičevega vstopa v vlado. Sedaj se že nekaj dni širijo vesli, da bo postal Stjepan Radič minister za zgradbe ali za »ruševine«, kakor pravi zagrebški »Hrvat«. Mogoče bo mu Pašič res dal to mesto iz same ironije, ker je Radič nedavno v svojem »Domu« pisal, da so bile slabe ceste eden od glavnih vzrokov spremembe njegove politike ali »sporazuma«. V tem članku o cestah se je Radič seveda silno blamiral, ker je poprej na dolgo in široko zatrjeval, koliko je mislil na slabe ceste zlasti pri bratih Srbih, na koncu je pa razodel, da je spoznal te slabe ceste v Srbiji šele pred enim tednom. Kako so ga mogle pred tolikimi mesci nagnati k sporazumu, je seveda odprto vprašanje. O vprašanju Radičevega vstopa v vlado sploh, pravijo beograjske »Novosti«, da je Radič, ko je bil v Beogradu pri Pašiču, zahteval podpredsedniško mesto. Pašič s tem seveda ni bil zadovoljen, a je po svoji stari navadi molčal in čakal. Zahteve kratkomalo zavrniti pa ni mogel, ker je videl težave v svojem klubu in ker je moral računati tudi z željo odločujočih krogov, naj se vlada okrepi z Radičevim vstopom in naj tudi Radič prevzame primeren delež odgovornosti za vladno politiko svoje stranke. Verjetno je, da je vsled tega Pašič Radiču ponudil najmanjšo koncesijo. Po vsej priliki je Pašič pripravljen sprejeli Radiča v vlado, razmišlja še pa o tem, ali naj bo Radič resorni minister ali pa minister brez portfelja. — tgr
O Radiču in o beograjski delegaciji v Ameriki. —
Amerikanški list hrvatskih izseljencev »Republika« piše med drugim: »O delegaciji SHS na interparlamentarni konferenci v Washing!onu se je dosti pisalo. V naprej so poročali listi, da bo ta konferenca po svojih službenih poslih imela tudi nalogo obiskali vse naše ; večje kolonije, da vidi, kako jugoslovanski rojaki v Ameriki živijo in da bodo posamezni delegati imeli še shode ter ljudem razložili sedanjo politiko sporazuma. Pisalo se je tudi, da je šef te delegacije (radikal Velizar Jankovič) pred odhodom obiskal Stjepana Radiča ter ga prosil za polnomoč, da bi lahko v njegovem imenu pozdravil amferikanske Hrvate. Interparlamentarna konferenca je pa minula, slike njenih odličnih članov so preromale razne liste, delegacija je pa končno odpotovala naprej v Kanado, odkoder bo gotovo na najlepšem in največjem parobrodu krenila v domovino ter se spotoma še najbrž zadržala v Parizu, Ženevi ali pa v kakem drugem prav prijetnem mestu lepe Švice. SHS-delegati so pa prav malo videli od Amerike, od svojih rojakov pa sploh nič. Videli so steber svobode na nju-jorškem pristanišču, predsednikovo »belo hišo«, vodopade Niagare in to jim je bilo dovolj za domišljijo o življenju naših ljudi v Ameriki in o potrebah naših izseljencev. Urednik našega lista je brzojavno vprašal enega od SHS-delegatov, če pride v Chicago, pa ni dobil niti odgovora. Ko angleški, amerikanški in drugi parlamentarci potujejo po celem svetu, da spoznajo razmere, življenje in ljudi drugih narodov, je nam silno čudno in nerazumljivo, da se pri nas lahko kaj takega zgodi in to še tembolj, ker se je poprej toliko obešalo na veliki zvon, kako bo SHS-delegacija obiskovala kolonije svojih rojakov. Radikalom, članom delegacije se že ne čudimo toliko, čudimo se pa našim najožjim rojakom, da se je kaj takega dogodilo ter jih pozivamo, da izrečejo svojo besedo.« — »Hrvat« pravi, da je pisec tega članka silno naiven, ker je sploh verjel, da bo zastopnik radičevcev (poslanec Preka) ali pa kdo dru-
gi od te delegacije izseljencem raztolmačil politiko sporazuma. »Kaj pa naj mi rečemo v domovini? Nas ne loči največji ocean svetovnega globusa od gospodina predsednika Radiča in njegovih 50 poslancev, pa še vendar nismo ničesar slišali o sporazumu, ki so ga napravili z radikali.« — tgr
Kvaternikova proslava in novi hrvatski blok. V soboto so proslavljali v Zagrebu stoletnico rojstva hrvatskega prvaka, voditelja 'in mučenika Evgena Kvaternika, ki je pred 55. leti tudi svoje življenje žrtvoval za hrvatstvo. Na proslavi so govorili: pravaša dr. Horvat in dr. Prebeg ter radičevski disident dr. Buč. Ta skupni nastop je plod političnega dogovora med pravaši in disidenti Radičeve stranke. Kvaternikova proslava naj bi bila prvi dan tega političnega govora in udjestvovanja. Dr. Prebeg je nakoncu svojega govora prečital sledečo obvestilo:	»Predstavniki hrvatskega seljaškega repu-
blikanskega saveza in predstavniki hrvatske stranke prava so razpravljali o današnjem političnem stanju hrvatskega naroda in o njegovem boju za pravico sa-moodločitve ter so sklenili složeno delovati, da se ta pravica čimprej ude j sivi ter vse storiti, da se od hrvatskega naroda odvrnejo vse škodljive posledice, povzročene z nesrečnim in proti narodni volji izvršenemu političnemu preobratu Stjepana Radiča. V to svrho so se na sestanku od 20. novembra t. 1. odposlanci obeh strank dogovorili, vstopiti v ožje politično sodelovanje pod imenom »Hrvatski blok« in to pod sledečimi pogoji: Stranki obdržita svoje programe, katerim je temelj: 1. v političnem pogledu samoodločitev hrvatskega naroda ter popolni hrvatski narodni in državni suverenitet ob kon-federativno urejeni državi. 2. V socialnem pogledu čista in najširša demokracija, socialna pravica in enakost. Na širši politični konferenci obeh strank dne .31. oktobra v Zagrebu je odobren ta korak enoglasno in navdušeno.« — tgr
Proučevanje invalidskega zakona. Ko je vladna večina sprejela invalidski zakon v načelu, se je skupščina zopet odgodila in se sestane jutri. Minister socialne politike je izjavil, da bo med tem odmorom proučeval invalidski zakon ter vse predloge, ki jih je glede tega zakona stavila opozicija. Obljubil je, da bo tem predlogom posvetil posebno pozornost in da bo koristne dodatke po možnosti tudi sprejel. Kmalu se bo videlo, koliko je vredna; ta obljuba. O bistvenih spremembah v načelu sprejetega,zakona pa seveda ni govora. — tgr
Balkanski incidenti.
Povodom obmejnih incidentov na grško-bolgarski meji 19. pretečenega mesca pri Demirkapiji je drugi dam grška vojska meni nič tebi nič zasedla Petrič onkraji bolgarske meje. Vsega skupaj je grška vojska s pravim vojnim poletom, z zrakoplovi in topovi prodrla nekaj kilometrov na bolgarsko ozemlje. Od obeh strani se je mnogo streljalo,in začela so se izdajati celo običajna vojno položajna poročila. Cela stvar se je od obeh strani od bolgarske, kakor od grške nalašč delala večjo kot je. To preko noči nastalo vojno gromenje je takoj izdalo, da so v ozadju posebni interesenti.
Jasno je, da se na Balkanu Bolgari prav slabo obnašajo. Pod nazivom Bolgari je pa treba razumeti današnji bolgarski režim in je treba vedeti, da interesi režimskih prvakov vladnega predsednika Cankova in predsednika Vojne lige generala Lazareva niso pravi bolgarski interesi. Interesi bolgarskih režimovcev so v prav tesni zvezi s celo afero, kakor je tudi jasno, da je grški diktator general iPangalos nujno potreboval neko zunanjo avanturo kot kost, katero naj bi glodali Grki, nezadovoljni z njegovim dikatorstvom.
Društvo narodov, zaprošeno za intervencijo, je v razliki od prav težkih zadev in vprašanj kakor Sirija, Maroko, Kitajska itd. prav hitro poslovalo. Slaba in naj slabša grška in bolgarska politika je dala zopet zapadni Evropi priliko, da postane jerob Balkana. Ob tej priliki so se v svetovnem tisku, ki bolj skeptično gleda na evropske razmere vsled mnogih slabih evropskih režimov in ki nima dovolj zaupanja v Društvo narodov, kjer imajo glavno besedo zastopniki takih režimov, pojavile med drugimi sledeče verzije:
1.	Da je grški diktator general Pangalos bil pri celi stvari dogovorjen z neko zapadno državo.
2.	Da bo neka zapadna država skušala porabiti «olgarsko-grški spor za povod energičnega podpiranja bolgarske prošnje za zvišanje vojske.
3.	Da se je diktatorska vlada v Sofiji dogovorila z diktatorsko vlado v Atenah, naj se uprizori incident, med katerim bodo Grki uničili komitsko gnezdo v Petriču kar si sam bolgarski diktator Cankov ne upa izvršiti.
Listi, ki so prinašali prvo in drugo verzijo, so aludirali na Italijo. Sum italijanskega spletkarjenja pri vseh bolgarskih incidentih leži tako rekoč na dlani. V tem slučaju je bil ta sum še prav posebno podan, ker so kar naenkrat vsi italijanski listi izvzemši »Mondo« in še nekaterih drugih opozicijonalnih, začeli pisati o
veliki »potrebi revizije balkanskih mirovnih pogodb v praven vzpostavitve ravnotežja.«
Pri nas v Jugoslaviji se je bolgarsko-grški spor % velikim zanimanjem zasledoval, a ko je naša država ostala v vlogi mirnega opazovalca, se je videlo, da je nekim sosedom to prav žal in da bi jim bilo mnogo ljubše, če bi se od naše strani začelo vsaj kako posredovanje, m že ne vojaško vmešavanje v celo zadevo. Zanimivo je, da je Bolgarija pred sklepom Društva narodov prosila Rumunijo za posredovanje. Romunija je pa počakala *n je hotela posredovati šele potem, ko je svet Društva narodov že sprejel svojo znano resolucijo. Bolgarija je to rumunsko posredovanje odklonila, češ, da je že prepozno in da ima vse v rokah svet Društva narodov. — Srki so pa napravili narobe: po sklepih Društva narodov so želeli rumunsko posredovanje, da bi se cela stvar navlekla in da bi končno lahko kaj napravili čisto po •svoje.
Naša vlada je po zunanjem ministru dr. Ninčiču odgovorila na interpelacijo poslanca Andjelinoviča (Davidovi čev klub), da se popolnoma strinja z odločitvijo sveta Društva 'narodov in da ne misli ničesar podvzeti, ker bi se drugače zamerila ali Grkom ali pa Bolgarom. Interpelant s tem odgovorom ni bil zadovoljen, pov-darjal je protislovanske grške tendence ter izražal simpatijo oni Bolgariji, ki ni niti komitska, niti režimska. Tej pravi Bolgariji bi bili mi lahko tudi ob tej priliki izkazali dolžne simpatije in naša dolžnost bi bila opozoriti svet na to, da je sedanji diktatorski bolgarski re- . žim ne samo strahovita nesreča za bolgarski narod, ampak tudi silno ogrožanje miru na Balkanu. — tgr
po svetu.
Z miarokanskega boijšča. Boji na marokanskem bojišču se nadaljujejo. Posebno močen artilerijski in puškin ogenj se je razvil 1. novembra v sektorju Alhu-•cemas. Mesto Aidir so Španci zopet izpraznili in mesto Ježi sedaj med obema frontama. Španske zgube pri bojih za Aidir cenijo na mrtvili, ranjenih in pogrešanih 4500. Rifski kabili so osredotočili krog Aidira 45 topov. Marokanci so začeli 31. oktobra obstreljevali s težko artilerijo Tetuan. Desna roka Abd-el-Krima v vojaških nasvetih je pruski gardni stotnik Klems, ki se je sedaj prekrstil v Hadži Alijo in poročil Maročanko. Šef Abd-el-Krimove artilerije je bivši nemški podpolkovnik Erbisch.
Položaj na bojišču v Siriji. Poročajo, da se je sedaj v Damasku, ki je bil na povelje generala Serraila bombardiran od najtežje francoske artilerije in močno razdejan, mir. Prebivalstvo Damaska je zelo potrlo. Baje so , že začeli odstranjevati z ulic ruševine in pri razkopa- j vanju razvalin zadenejo na vedno nove mrliče. Francozi stikajo po mestu za orožjem in kaznujejo vsacega, ki ni oddal orožja, za visoko denarno globo. Oklica Da- j maska je še vedno v rokah ustašev, ki ogrožajo vse ceste proti Damasku. Število ustašev dnevno raste in to predvsem radi tega, ker Francozi zapalijo vsako vas, o kateri zvedo, da bivajo v njej ustaši. Število Druzov, ki so radi upora ob streho in dom, znaša 80 tisoč. Angleško časopisje ceni francoske izgube v Siriji na 3000 mož, a Francozi priznavajo samo 585. Francoski guverner in general Serrail zapusti Sirijo 8. t. m.
Panarabsko revoiucijonamo gibanje. Dolgotrajni hoji v Maroku in Siriji od dne do dne glasneje govorijo, da gre za panarabsko revolucijonarno gibanje proti: Francozom, Angležem, Špancem in Italijanom. Izhodišče tega gibanje je Kairo. Islam je prepričan, da je nastopil čas, ko je mogoče Afriko in Azijo osvoboditi: ‘Francozov, Angležev in Italijanov. Zveze med maro-kanskimi in sirskimi ustaši so znane vsem velesilam.
Novi perzijski šah. Osebnost novega perzijskega šaha Riza Khana zasluži, da sä jo ogledamo nekoliko natančneje. Sah je sedaj star 56 let in izhaja iz čisto navadne kmetske družine. V bojih, v katere je bila Perzija zapletena po smrti
v,
Zlorabljanje leposlovne umetnosti.
Po svetovni vojni je med človeštvom zavladala skoraj popolna anarhija in disorientacija. Človek je vsled velikih duševnih pretresov, ki jih je doživel tekom vojne, prišel popolnoma iz duševnega ravnovesja in zdi se, da ne more več najti poti nazaj v normalno stanje. To zlasti opažamo pri ■današnji moderni umetnosti, ki je v izrazu in idejah meglena in nejasna, kolikor še ni čisto degenerirana.
Kako daleč je prišla moderna »leposlovna« umetnost pri Slovencih, nam dovolj jasno kaže letošnji »Ljubljanski zvon«, ki je pod sedanjim uredništvom padel na nivo najbolj umazanega lističa,. da še celo prekaša v umazanosti zloglasne »Jutrove« romane. To, kar podaja L. Z. letos svojim bravcem kot »leposlovje« je grda zloraba tega pojma in umetnosti sploh. Ali L. Z. res ne loči več umetnosti od pornografije? Ako bi še živel ustanovitelj in prvi urednik »Zvona«, Stritar, bi se sramoval takega »leposlovnega« lista, iz katerega so njegovi dediči napravili »list za pohuj-ševanje«. Kajti edino ta naziv zasluži letošnji L. Z., ki je po svoji vsebini naravnost — strup za doraščajočo mladino. Pa tudi na druge ne more vplivati bogvekako blažilno. Največji škaiutai pa še je to, da slika v tem listu neki pisatelj ravno idealno dijaško življenje v najslabši luči. To ni dijaško srednješolsko življenje, ki je polno prekipevajočih sil in idealov, to je življenje nravnih propalic. Saj pravi naš veliki umetnik Cankar nekje, da vse, kar človek piše, je življenjepis. Res namerno žal tudi med dijaštvom dandanes mnogo slabih vzgledov, toda tako propadlo pa še nasi o dijaštvo ni, kakor je morda bilo v pisateljevi dobi. Pa še iakrat je bilo menda samo par takih razen dotičnega piša-
t
\
I preiskušanih
f aspirinovih
fablet ,,(Bsm
jamči samo originalni zavoj
(ploščnafi kartoni s 6 ali 20 tabletami)
z modro-belo-rdečo varstveno znamko. V lastnem interesu odklanjajte
vse druge / zavoje. /
Za pravo vsebino' in kakovost
šaha Mitzaferja-Eddina, se je Khan večkrat odlikoval v službi oficirja. Kot poveljnik ruskega 'bataljona se je uspeš ■no bojeval v Penziji proti boljševikom in upornikom. Leta 1021 je on s pomočjo Angležev vrgel' v Perziji ruski vpliv. Vsi ruski oficirji, ki so bili nastavljeni v perzijski vojski! kot inštruktorji, so bili odslovljeni in so jih zamenjali angleški. Riza Khan je postal leta 1023 vojni minister in ministrski predsednik. V ravnokar omenjenem dostojanstvu ter moči je začel Khan ravno isti nacionalistični boj proti Angležem, kakor svoj čas proti Rusom. Ravno narodno- stališče je Khamu med ljudskimi masami tako utrdilo položaj, da je bila v zadnjem času proti njegovem kronanju za šaha edino le še duhovščina. Dosedanji šah Ahmed VIL je iz dinastije Hadžair, ki se je povspela leta 1770 z Mohamedom Ago prvič na perzijski prestol. Zadnji šah Ahmed VII. se je ro'dil leta 1808 in je zasedel eno- leto po- smrti svojega očeta le-ta 1000 perzijski prestol. Ker je bil tedaj s-tar komaj 11 let, je vo'dil v njegovem limenu vrhovne posle poseben regent. V zadnjih letih je bil- Ahmed VIL igrača v rokah perzijskega Mussolinija Riza Khana. Leta 1024 so postala- Ahmedu v domovini tla tako vroča, da je zapustil Perzijo in se je po večini klatil po Parizu in drugih francoskih letoviščih. V Ahmedovi odsotnosti je držal v rokah vso vladno moč Riza Khan, ki je ravno sedaj uporabil u-goden položaj in sam zasedel v dostojanstvu šaha perzijski prestol.
Frunze, sovjetski vojni komisar, umrl. Vsled neuspele težke operacije, je umrl 31. pretečenega mesca sovjetski komisar za vojaške zadeve Frunze. Mihael Vasiljevič Frunze se je rodil leta 1885. v Taškentu kot sin siromašnega kmeta, ki se je iz Besarabije preselil v Turkestan. Frunze se je že kot gimnazijec udejstvoval v revolucijonarni smeri ter je kot dijak politehnike v Petrogradu koncem leta 1904. stopil v stike z boljševiki. Kmalu nato je bil radi udeležbe pri protivladnih demonstracijah izgnan iz Leningrada, kamor se je po ruski revoluciji leta 1905 tajno povrnil z namenom, da sodeluje pri uporu. Pozneje je bil obsojen na smrt, toda pomiloščen na desetletno ječo v Sibiriji. Leta 1915. se mu je posrečilo pobegniti iz ječe, nakar je pod napačnim imenom deloval kot politični agitator v caristični armadi. Frunze se je udeležil aktivno obeh revolucij leta 1917. 30. oktobra 1917 je vkorakal na čelu 2000 oboroženih delavcev v Moskvo. Za časa državljanske vojske je bil poveljnik v Sibiriji, kjer je ustavil znano ofenzivo generala Kolčaka. V juniju 1919 je bil imenovan za vrhovnega poveljnika vzhodne fronte, pozneje pa za vrhovnega poveljnika v Turkestanu. Tudi zoper generala Wrangla se je boril uspešno. Po končani državljanski vojni ga je imenoval revolucij onarni svet za svojega
telja. Naše dijaštvo še veruje v ideale, ki pa niso tam, kjer mu jih kaže »Zvonov« mentor, temveč so visoko gori nad materializmom, daleč proč od nizkotnosti, podlosti in gnusobe. Dokaz za to so nam razni dijaški listi.
Kako ničvreden, umazan in zlagan je ta »dijaški« roman, je najboljši dokaz tudi dejstvo, da se pisatelj sam sramuje svojega dela in se ne upa podpisati s pravim imenom, ampak samo z izmišljenim, četudi ga vsi dobro poznamo. Užaljeno dijaštvo in ženstvo bi ga najbrž skupno kamenjalo.
Nič boljša, če še ne slabša, je tudi dramatska literatura v letošnjem L. Z. — Zdaj bi pa vprašali urednika gosp. Albrechta, kaj hoče pravzaprav s tem »hipernaturalizmom«, ki ga je začel dosledno uvajati v »svoje leposlovje«? Kakšen cilj ima pri razkrivanju najnizkotnejših človeških strasti? Pa ne da bi mogoče mislil š tem celo dvigniti narod iz moralnih nižin ali pa na ta način buditi v njem čut za lepo umetnost!? Vsak, količkaj estetsko izobražen človek bo odklonil L. Z. v sedanji obliki. Dolžnost naših prosvetnih društev pa je, da L. Z. čimprej odstranijo iz svojih knjižnic, kjer‘se ga imajo in ga v bodoče več ne ne naročajo. Sicer pa L. Z. po deželi čita večinoma le liberalno učiteljstvo. Pošten človek si ga ne upa vzeti v roke, ker se boji, da bi Se umazal. Zlasti pa mu bo napovedalo bojkot dijaštvo, ki ga je dozdaj večinoma bralo.
Slovenci imamo že dovolj »šunda«; zato »Ljubljanskega Zvona« ne bomo podpirali tako dolgo, dokler ne krene v drugo smer. S tem pa ni rečeno, da mora postati »klerikalen«, kar bo mogoče mislil g- Albrecht. Kar pa je letos dobrega v njem, za tisto je škoda, da se nam ponuja v tako umazani posodi. Proč z vsako lascivno in pornografsko literaturo!
Čudno se nam zdi, da še dosedaj nihče ni črhnil v jav- | nosti niti besedice o tej stvari. »Dom in Svet« je na platni- j cah prinesel dve vrstici in to je bilo vse, Latinec pravi: i Qui tacet, consentire videtur.
pooblaščenca v Ukrajini in za vrhovnega poveljnik® vseh čet v ukrajinski republiki. 1. aprila 1924 je bil' imenovan za adlalusa Trockega, dokler ni koncem letošnjega januarja popolnoma zavzel njegovega mesta. Pokojni je bil tudi, kar se tiče idej najboljši naslednik Trockija in je zadnji čas svojega delovanja dal Rusiji najmodernejši zakon o vojni obveznosti. — tgr
Dnevne novice.
Ministri pokadijo na leto 12 milijonov. Na seji finančnega odbora je ostro nastopil poslanec Pušenjak proti izdajanju brezplačnih cigaret ministrom, diplo- i matom in drugim, kar je poprej stalo baje 12 milijonov in kar se hoče sedaj omejiti na 6 milijonov dinarjev. Ministri in diplomati so pa gotovo še več pokadili kot za 12 milijonov in bodo tudi v bodoče stroški za brezplačne cigarete preskočili napodevanih 6 milijonov. Poslanec Pušenjak je opozarjal, da je to škodljivo- in krivično-razmetavanje, ko se drugače na vseh koncih in krajih štedi, kjer pridejo v poštev državni uradniki nižjih stopenj, upokojenci, delavci itd. Monopolska uprava slabo j plačuje delovne moči, producentom tobaka ostaja dolžna itak najnižje odmerjene zneske za oddani tobak, i za. ministre in diplomate z ogromnimi plačami so pa | na razpolago najfinejse cigarete v ogromni milijonski vrednosti. Sedaj so napravili nekak pravilnik, po katerem se bodo delile brezplačne cigarete. Vsak minister i bo po tem pravilniku dobival mesečno po 1200 cigaret j »Jadran«, predsednik vlade pa 1800. Brezplačna cigarete po tem pravilniku bo dobivalo fudi„ predsedništvo skupščine in sicer se bodo izdajale mesto »Jadran« »Kosovo« cigarete. Pravilnik daje mnogo, a ministri bodo po svoji dosedanji praksi gotovo še veliko več porabili, monopolska uprava bo pa štedila na ta način, da ; bo po svoji stari navadi naše kraje dotirala z najslab-širni svojimi izdelki. — tgr
Ukinitev višje gimnazije v Daruvarju. Prosvetno ministrstvo ukinja kar po vrsti višje gimnazijske razrede. Tako je ukinjena višja gimnazija v Osijeku, M. Soboti in sedaj- : tudi v Daruvarju z motivacijo, da teh zavodov ne poseča- : dovoljno število dijakov. V višje razrede daruvarske gimnazije starši niso hoteli več pošiljati svojih sinov in to radi j slabega napredka ne. Za časa Pribičevičevega prosvetnega i ministrovanja so bile na gimnaziji v Daruvaru nastavljene j same nekvalificirane učne moči. Ti nekvalificirani daru- j varski profesorji čakajo sedaj radi ukinitve zavoda na de- ' krete.
Nad stoletna kazen. V Kragujevcu so imeli te dni po- J rotne obravnave. Med drugimi je zadela obsodba 7 člansko j razbojniško družino za 17 različnih zločinov iz leta 1924. I Vodja tolovajev Mašan Kastalovič, ki ima na vesti en uboj,, več razbojništev, ropov in tatvin je bil obsojen na smrt in 100 let težke ječe v okovih. Njegov glavni pomagač Drago- ’ ljub Vučičevič je dobil 150 let težke ječe v okovih. Oba ime- 1 novana razbojnika še morata plačati otrokom od njiju ubi- j tega očeta 30 tisoč dinarjev in vdovi po 20 tisoč dinarjev, ! Dva nadatjna tolovaja sta dobila vsak po 20 let, ostali šopa bili radi prikrivanja orožja oproščeni.
Po nesreči na Donavi pri Dalju. V našem listu smo že poročali o nesreči na Donavi, ki je zahtevala 5 smrtnih žrtev in ki se je dogodila ob priliki nočnega prevoza preko ; reke 14. t. m. Donava je naplavila najprej mrtvo truplo nadlogarjeve žene in kmalu za tem tudi nadlogarja Savo Miliča. Ostali trije utopljenci, in sicer: nadlogarjev otrok, 1 mizar Weber ter brivec Cindrič še niso najdeni. Najdena j utopljenca je prvi zapazil svinjski pastirček, ki bo prejel ; na najdbo razpisano nagrado od 2000 dinarjev.
Predn ju hajdučiče. Resavski in kosnoljski srez so v zadnjih treh letih močno vznemirjale tolovajske bande, j katerim sta poveljevala Lazar Vučkovič in hajdučka Petrinja Bilič. Ravnokar omenjena tolovajska družba je j bila strah in trepet za prebivalstvo zgoraj' omenjenih j okrajev in je sedaj vzbudila veliko senzacijo vest, ker se je hajdučka Petrija predala o-blastem in izpovedala, ! da je ona sama ubila tolovajskega poglavarja Lazarja, in sedaj se sama javlja, naj jo oblast obsodi radi tega čina. Na podlagi IPetrijinih izjav so izvedli preiskavo. Lazar Vučkovič je bil v dobi srbske okupacije predsednik trmostenske občine. Predvsem je hajdučka peljala orožnike na kraj, kjer ja zagrebla Lazarja. Ko so odko~' pali grob, mrliča niso našli, pač pa so ga iztaknili na njegovim posestvu. Sinovi Lazarjevi so izpovedali, da so očeta izkopali iz prvotnega grobišča in ga prenesli v lastno zemljo. Preiskava je tudi dognala, da hajdučka ni- i ubila tolovajskega glavarja, ampak je ta mirno umrl radi ran, katere je dobil tekom hajduškega pohajkovanja. Večina tolovajev iz čete hajduka Vučkoviča in hajdučke Petri je je bila pobita v zadnjem času v neprestanih bojih z orožniki. Na zadnje so ostali od cele bande samo še trije: Lazar Vučkovič, hajdučka in en cigan. V prepiru je ubil Lazar cigana, ostala sta še samo dva. Sedaj po Lazarjevi smrti se je predala 30 let stara hajdučka in izdala še 20 -drugih, ki so svojčas baj- ; dukovali v Lazarjevi četi.
Železniška nesreča. Na železniški prog1 me<1 P°" : stajama Stolac in Užice se jè zgodila v noči od 2. na 3-t. m. velika železniška nesreča. Kmetski voz,^ ki je h ves obložen z ljudmi, je peljal preko železniškega tira ravno v trenutku, ko je pridrvel vlak. Stroj in voz sta trčila, mrtva sta obležala poleg konj se en kmet in ena ; kmetica, eden je bil težko ranjen, drugi lažje. Srbs 1 seljaki so se peljali proti -domu z obiska in niso D dovolj pazljivi.
Predsednik občine Malešič pri Nišu je bil dalje^a-sa vodja tolovajske bande, ki je ropala ljudem daleč n* okrog denar in drugo blago. Pri aretiranih članih te roparske bande so našli posebno velike množine srbskeg3
zlatega denarja.	,v .	.
Vprašanje točilnih taks v Sloveniji: Statistično je kazano, da imajo točilne takse velik vpliv na posamez obrate. Odkar se pobirajo točilne takse, število prijav
žilnih obratov stalno pada. V času od 1. januarja 1924 do 39. septembra 1925 je bilo v ljubljanski in mariborski oblasti prijavljenih 285 gostiln, 2 žganjetoča, 40 trgovin z vinom v zaprtih steklenicah, 49 trgovin z vinom in pivom v zaprtih steklenicah in 8 trgovin z žganjem v zaprtim i steklenicah. V istem času pa je bilo odjavljenih 395 gostiln, 8 žganjetočev, 87 trgovin z vinom, 84 trgovin z vinom v zaprtih steklenicah, 71 trgovin z vinom in pivom v zaprtih steklenicah in 45 trgovin z žganjem v zaprtih steklenicah. Zaradi tega je razumljivo, da so gospodarske korporacije in organizacije na zboru dne 23. oktobra 1925 soglasno zahtevale, da se ukine pobiranje točilne takse v vseh pokrajinah, v katerih se pobira trošarina na vino in žganje. Za podkrepitev te zahteve izvede Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani posebno akcijo. V ta namen je naslovila na vse gostilničarske zadruge večje število vprašanj. Odgovori na ta vprašanja naj dajo podlago nadaljni akciji za opustitev točilnih taks ali vsaj za njihovo preureditev v obsegu, ki bi vztrezala željam in potrebam točilcev pijač. Eno najvažnejših vprsftanj gre za tem, ali bi inleresenlim za primer, da bi ukinitev točilnih taks drugače ne bila dosegljiva, pristali na alternativni predlog, da .se točilne takse »kinejo, namesto njih pa poviša trošarina na vino za 15 para pri litru. S takim poviškom trošarine bi bil v Sloveniji do cela krit izpad na točilnih taksah. Važna so tudi ostala vprašanja, ki merijo na omiljenie obremenitve, da se bi ta ravnala izključno po množini potočenih pijač in na preureditev odmernega postopka, ki naj bi v izdatnejši meri omo-. gočal sodelovanje točilcev pri odmeri takse. Opozarjamo vse interesente na to akcijo s prošnjo, da vpogledajo pri svojih zadrugah stavljena vprašanja in s svojimi podatki pripomorejo zadrugi, da bo mogla izčrpno odgovoriti na vprašanja na način, ki bo vztrezal mišljenju večine prizadetih točilcev pijač. Točni odgovori in premišljeni predlogi so predpogoj za uspešno izvedbo započete važne akcije.
Čaj za gospode. Čaj za gospode? Pa je kaj takega? Gotovo- Ravno tako, kakor je vino ali smodka lahko dišeča, močna ali lahka', tako ima tudi čaj svoj posebni značaj. N. pr. čaj znamka »Čajna ročka črna« gospodje zelo posebno cenijo. On je močen, posebno okusen, enak angleški zmesi in se odlikuje kot zajutrek z mlekom ali vrhnjo s tem, da vpliva ravno tako dobro kot dobra kava brez njenih slabih nasledkov.
Pretino odpotujete si nabavite novi zimski vozni red, veljaven od 15. oktobra, ki je pravkar izšel v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Cena samo D 1.50.
Borza (Avala). Zürich zaključni: Beograd 9.20, Pariz 21.45, London 25.14 in četrt, Newyork 518.75, Milan
20.45,	Praga 15.37 in pol, Wien 73.15, Budapest 0.00727, Berlin 123.50, Brüssel 23.50, Madrid 74.30, Amsterdam 208, Varšava 85.50, Bukarešta 2.47, Sofija 3.75, Atene
6.95.	— Zagreb devize: Pariz 233 do 237, London 272.85 do 274.85, Newyork 56.165 do 56.765, Milan 222.40 do
224.80,	Praga 166.625 do 168.625, Wien 7.917 do 8.017, Budapest 0.0788 do 0.0789, Berlin 1085.90 do 1093.90, Zürich 1340 do 1350. Valute: dolar 55.46 do 56.06.
Iz Maribora.
Carinski aferaši prihajajo na prosto proti vložitvi kavcij v zelo visokih svotah. Preiskave so zaključene in je že tako upeljano, da se proti kavciji krivce pusti na prostem do obravnave. Je že res, da je tako upeljano, a kdor posluša poštene, delavne, revne ljudi, ljudi, ki so steber človeške družbe, pride do prepričanja, da ta uvedba' ni dobra. Prav slaba je v načelu, za naše razmere pa še prav posebno. Pomislite vendar, kako zamaknjeno se pri nas obožuje bogastvo, denar in kako malo se vprašuje, odkod izhaja! Ne pozabite nadalje, da je pri nas človeško življenje sramotno nizko v kurzu. Koliko »tihotapcev« so že postrelili radi par paketov vžigalic in radi nekaj dekagramov saharina! — Veliki aferaši pa veliko prisleparijo, prav obzirno se pa z njimi postopa in ko je prav delikatna preiskava gotova, si kupijo svobodo z denarjem, o katerem ni treba ugibati, od kod izhaja. Aferaštvo je postalo pri nas prava profesija in odgovornost pred zakonom se jemlje v poslovno kalkulacijo. Naj se velike aferaše prime enkrat z isto j strogostjo kot male tihotapce, pa bo prav kmalu konec j aieraške profesije. — tgr
Afera obmejnega policijskega komisarijata — stoji, nič se ne zgane. G. komisar Korač se je tako lepo foto- j grafiral s svojimi popravki, propagiral je pedagogijo »šibe, ki je iz nebes prišla« itd., a oblasti in sile, ki so nad njim, se še vedno ne zganejo. Komisar svojih gro- . ženj tožbe ne misli uresničiti, iz »popravka«,, ki ga je nam poslal, se pa da sklepati, da se pletejo intrige proti nekaterim poštenim članom tega in drugih uradov' in tako bi bil res že skrajni čas, da se stvar temeljito razčisti. Merodajni faktorji ne smejo misliti, da se dva ma- ; riborska novinarja kar tako za šalo izpostavljata postavkam dolgoletne ječe in velikanskih glob zakona o tisku, ko že toliko časa pišeta o teh škandalih. Nekaj se mora zgoditi in sicer prav hitro. V rokah imam dolg seznam prič in žrtev škandaloznega postopanja in mislim obravnavati en slučaj za drugim, dokler se krivda in sramota ne kaznuje. —- tgr
O starem Mariboru bo govoril g. profesor Gabriel Majcen na III. prosvetnem večeru, ki ga priredi Prosvetna zveza v Mariboru v dvoran: Zadružne gospodarske banke "v petek, 6. t. m. ob 8. uri zvečer. Snov je zelo zanimiva, in zato naj ne bo Mariborčana, ki n^bi hotel slišati nekaj iz starejše zgodovine svojega mesta!
Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 8. novembra predavanje v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6. Začetek točno ob 5. uri popoldne. Vabite se vse članice, da se polnoštevilno udeležite. Odbor.
Nesreča na državnem mostu. Včeraj popoldne krog druge ure je spodrsnilo na mari boi kem državnem mo-stu v voz vprežen emu volu. žival je padla,tako nesrečno,
*a si je poškodovala križ in obležala na mostu. Pokli-
cali so požarno hrambo, ki je vola naložila na voz in je romal siromak v klavnico.
Za koncert kvarteta Zika v mariborski kazinski dvorani v soboto, dne 7. novembra vlada veliko zanimanje. Zato se priporoča nabava vstopnic (po 40, 30, 20, 15, 10 in 5 D) čimpreje pri dnevni gledališki blagajni.
Dostava pošte dne 5. t. m. Radi zaprisege vojnih obrezancev se v četrtek dne 5. t. m. ne bode dostavljalo, naslovnikom v selskem dostavnem področju glavne pošte, to je izven mesta in ulic občine Krčevina.
Udruženje vojnih invalidov, podružnica Maribor, je poslala na kabinetno pisarno Nj. Vel. Kralja naslednjo brzojavko: »Vojne žrtve iz okoliša Maribor, ki že -šest let v pomanjkanju in trpljenju čakamo na pravičen in socialen invalidski zakon, odklanjamo zakon načelno sprejet v narodni skupščini in prosimo svojega najvišjega pokrovitelja za pomoč.« Kraljevi vladi se je poslala naslednja brzojavka: »Odklanjamo nesocialen invalidski zakon, ki je načelno bil sprejet, zahtevamo, da se : vnesejo naše zahteve, predložene v resoluciji plenarne j seje Središnega odbora od 25. .oktobra 1925.« Slična ; brzojavka se je poslala tudi 'predsedništvu narodne skupščine.
Spominska svečanost za v svetovni vojni preminu-; Limi vojaki, se je izvršila v nedeljo popoldne ob 3. uri j na mestnem pokopališču na Pobrežju ob mnogobrojni : udeležbi prebivalstva, pač dokaz, da v pieteti do mrtvih j svojcev in tujcev, ki počivajo pri nas, ne zaostajamo j za drugimi narodi. Zadušnico za rajne vojake je opra-j vil mil. g. prelat dr. Tomažič ob asistenci šest bivših I vojnih kuratov, ki je imel tudi dnevu primeren spomin-! ski govor, ki je na vse navzoče napravil globok utis, zlasti še vojake brate Hrvate, koje je nagovoril v njih materinem jeziku. Svečanosti so se udeležili zastopnik vel. župana g. dr. B. Fišer, zastopnik srezkega poglavarja, vladni tajnik g. Makar, župan mesta Maribor dr.
Ì Leskovar, zastopnik Prosvetne zveze prof. Prijatelj in drugi. Podpisani odbor si ob tej priliki šteje v dolžnost, da se zahvali vsem, ki so se udeležili te spominske svečanosti in pripomogli k primerni ureditvi vojaškega pokopališča. Posebej se zahvaljuje zastopnikom vojaške in civilne oblasti, v prvi vrsti gospodu komandantu mesta Maribor, prelatu dr. Tomažiču in vsem bivšim vojnim kuratom, ki so se odzvali ftašemu vabilu. Zahvalo smo dolžni tudi mestni občini po svojem predstavitelju g. županu dr. Leskovarju, ki je dala na razpolago odboru delavce in pa za poklonjen venec. Hvala lepa tudi pev-i cem, ravnatelju mestnega pogrebnega zavoda g. Ger-I bacu, ki je odbora šel vsestransko na roko in bil vedno I pripravljen pomagati tam, kjer je bilo potrebno. Odbor se tudi zaveda raznih .pomanjkljivosti, a vzroke istih je iskati pri velikem delu in trudu, ki ga je imel odbor z urejevanjem vojaškega pokopališča, pomanjkanju zadostnih denarnih sredstev in pa vsled malega števila onih, ki so bili voljni se žrtvovati za prelepo delo rajnih in tako se za letos pač ni dalo vse tako izpeljati kot bi si morda kdo želel najbolj pa odbor sam. Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni preminulim vojakom v Maribora.
Mestni magistrat mariborski razglasa, da je veliki župan mariborske oblasti z razpisom z dne 15. oktobra 1925, št. 9290-2 odobril sklep mestnega sveta mariborskega z dne
7.	maja 1925 da se: 1. dosedanja 5 odstot. obrestna mera za zaostale mestne davščine zviša na 10 odstot., 2. dosedanja 4 odstot. opominska taksa zniža na 2 odstot. 3. pred vsakim opominom pošlje opozoritev, ki se računa po 10 dinarjev. V nekaterih časnikih objavljeno tolmačenje gornjega sklepa v tem smislu, da se tudi zamudne obresti sme računati še-Ie po dostavljenem opozorilu, je napačno iz enostavnega razloga, ker se izdajajo glede vsake mestne davščine plačilni nalogi, iz katerih so plačilni, termini razvidni.
~ LISTEK.
Mali svef naših očetov.
Roman treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod iz italijanščine.
70
»Luiza Maironi Rigey sporoča markizi Maironi Scremili, da je profesor Benjamin Gilardoni najboljši prijatelj njenega moža in njen, vendar ne odobravata njegove neprimerne uporabe neke listine, ki je bila odločena za druge namene. Zato ni treba dajali markizi nikakih sporočil.«	/	•
Ko je spisala, je ponudila pismo molče profesorju, »Oh ne!« je vzkliknil profesor, ko je prebral. »Za božjo voljo, ne odpošljite tega pisma, če bi vaš mož zvedel! Pomislite, kakšna neprijetnost zape, za vas! In kako je mogoče, da vaš mož ne bi zvedel?« Luiza ni odgovorila, dolgo ga je gledala, a ni mislila nanj, mislila je na Franca, mislila je, da bi markiza lahko smatrala to pismo kot zvijačo, kot past. Vzela ga je nazaj in z vzdihom raztrgala. Profesorju se je razjasnil obraz. Hotel ji je poljubiti roko, a ona se je branila. Ni storila ne radi njega, ne radi Franca. Storila je to iz dragih vzrokov! Žrtev, ki jo je doprinesla svoji jezi, jo je ozlovoljila, tudi proti Francu. »Nima prav, nima prav!« je ponavljala z grenkim srcem. Niti ona, niti profesor ni zapazil, da je bila Marija v sobi. Ko je videla, da je šla njena mati v hišo, deklica ni hotela yeč ostat: s Tinello, in Pinella jo je pripeljal do vrat šLudijske sobe ter neslišno odprl vrata. Ko je deklica videla razburjenost svoje matere, je obstala ter začudeno gledala. Vi-
dela je, da je raztrgala pismo, da je vzkliknila »nima j prav!« zato je začela jokati. Luiza je hitela k njej, jo j vzela na roke, jo potolažila in takoj odšla. Zadnje pro-; fesorjeve besede pri slovesu so bile: »Za božjo voljo, j molčite!«
»Kaj, molčite?« je hitro vprašala Marija. Njena j mati se ni zmenila zanjo. Njene misli so bile čisto dru-; gje. Marija je trikrat ali štirikrat ponovila: »Kaj mol-j rati?« Ko ji je mati končno odgovorila »tiho, dovolj«, ; je umolknila. Kmalu pa je zopet začela. Nagnila je svojo glavico nazaj, kot da bi hotela dražiti svojo mater: »Kaj molčite?« Bila je ostro pokarana in zopet je molčala. Ko pa sta šli pod pokopališčem, nekoliko korakov pred hišo, je zopet začela z istim smehljajem. Luiza, ki je zbrala vse sile, da si je nadela krinko brezbrižnosti, jo je samo stresla, kar je bilo dovolj, da je zopet molčala.
Marija je bila ta dan zelo dobre volje. Pri kosilu se je šalila s svojo materjo, se je spomnila očitkov s sprehoda, skrivaj jo je pogledala z običajnim boječim in izzivalnim smehljajem ter zopet rekla: »kaj, molčite?« Mati je naredila, ko da ne sliši, a ona je vztrajala. Luiza je nato tako neobičajno ostro zakričala »dovolj!« da so se Marijina usteča polagoma odprla in so se ji usule solze. Stric je rekel: »Jojmene!«. Francu se je stemnil obraz, videlo se je, da ne odobrava ženinega postopanja. Ker je pa Marija jokala kar naprej, je nad njo izlil svojo nevoljo. Vzel jo je na roke ter odnesel proč. Kričala je kot sraka. »Vedno lepše!« je vzkliknil stric. »Sijajno!« »Pustite ga«, mu je rekla Cija, dočim je Luiza molčala. »Otroci morajo ubogati svoje starše.«
»Da, da, to se tudi meni zdi«, ji je odgovoril gospodar. »Začnite še vi s svojo modrostjo!« Namrdnila se je in umolknila.
Medtem se je vrnil Franco, ki je postavil Marijo v kot v spalnici. Mrmral je nekaj, kako se spravlja otroke namenoma v jok. Luiza se je radi tega ujezila, šla po Marijo ter jo pripeljala nazaj. Bila je objokana, a je molčala. Kratki obed se je slabo končal ker Marija ni hotela več jesti. Vsi So bili pusti, vsak iz svojega vzroka, razen strica Petra, ki je začel pridigovati Mariji napol resno, napol šaljivo, tako da se je vrnilo nekoliko solnca na njen obraz. Po kosilu je šel Franco gledat cvetlične lončke, ki jih je imel v kleti pod nagnjenim vrtom. Ko je videl, da je zopet dobre volje, jo je prijazno vprašal, kaj je bilo vzrok za toliko gorje.
»Kaj je pomenil oni: »kaj, molčite?«
»Ne vem.«
»Pa zakaj mati ni dovolila, da bi to rekla?«
»Ne vem. Vedno sem rekla to in mali me je zato vedno zmerjala.«
»Kdaj?«
»Na sprehodu.«
»Kje si bila na sprehodu?«
»Pri gospodu,Ladroniju.« (Sirie je tako olajšal profesorjevo ime.)
»Ali si začela pri gospodu Ladroniju tako praviti?«
»Ne, gospod Ladroni je rekel tako materi.«
»Kaj je rekel?«
, »Toda, očka, ničesar ne razumeš! Rekel je: »Za božjo voljo, molčite!««
Franco ni več govoril.
»Mati je strgala tudi neki papir pri gospodu Ladroniju«, je dodala Marija. Čutila je sedaj, da očeta tembolj razveseli, čim več mu pripoveduje o tem obisku. Oče ji je ukazal, naj, molči. Ko se je vrnil v hišo, je vprašal Luizo, z ne baš prijaznim obrazom, zakaj' je spravila deklico v jok. Luiza ga je pogledala. Zdelo se ji je, da nekaj sumi. Ostro ga je vprašala, ali se mora opravičiti radi tega.
»O ne!« je hladno odgovoril njen mož. Odšel je na vrt, da pogleda, ali je suho listje ob vznožju pomaranč in slama okoli debla v redu, zakaj zdelo se je, da bo mrzla noč. Ko se je ukvarjal z rastlinami, je z bridkostjo mislil: če bi imele razum in govor, bi bile sedaj pred njegovim odhodom bolj hvaležne in bolj nežne kot običajno. Luizino srce pa je napram njemu tako neprijazno. Da je bil neprijazen tudi on, mu ni prišio na misel.
Luizi je.bilo takoj žal, da mu je tako odgovorila. A ni ga mogla zadržati, se mu vreči okoli vratu in zapečatiti stvar z dvema poljuboma. Preveč jo je težila ona draga stvar.
Franco je dokončal ovijanje svojih pomaračnih dreves. Vrnil se je v hišo, da bi vzel plašč ter šel v cerkev v Albogasio. Luiza je bila v kuhinji in lupila kostanj. Slišala je njegove korake na hodniku, za trenutek je v negotovosti obstala, boreč se sama s seboj. Nato je planila ven in ga dohiteti baš, ko je hotel iti po stopnjicah navzdol.
(Dalje prihodnjič.)
Kavama »Evropa«, čez cesto od kolodvora, dnevno koncert, Vsi »časopisi na razpolago, dobre pijače, postrežba točna. Se priporočal — Za Jos. Cizela — G afar o Vallale.	519
Skladiščnik, dobro verziran v vseh poslih pri lesni industriji, zlasti v nakupu in prevzemanju lesa, ter dober poznavalec okolice, se sprejme. Večletna praksa pogoj. — Mariborska tesna industrija Alojz Domicelji, Maribor, Koroška cesta 46.	545 5-—1
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba * o. z. v Ljubljani,Wolfov» «lica št. 1—I.	»o"
Armin KM linger
trgovina usnja in čevljarskih potrebščin Kralja Petra trg 9. MARIBOR Kralji Petra
Avtomat, svinčnik
praktičen
trajen
ZLATO NALIV P ERO PRVORAZREDNA MARKA!
Vsem tistim, kateri so mene v 17. letih moje samostojnosti podpirali, ter tistim, kateri so mojo novo eksistenco omogočili, najiskrenejša hvala.
‘Nadalje se vsem mojim znancem in prijateljem priporočam V blagohoten obisk.	Bilježim z velespoštovanjem
Ulčap
(SLAVNI TRG 14 Brivnica »Rotovž« GLAVNI TRG 14
. ARGUS je naš najboljši domači obveščevalni zavod ARGUS ima v vseh mestih zanesljive poverjenike ARGUS daje obvestila o vsem, posebno- pa o stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijsklh podvizetjih in zasebnih -oseb ARGUS-o-ve informacije- so- ve-d-n-o -točne:, izčrpne in hitre
ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča ul.ll, Beograd ARGUS-ov telefon: 6-25, brzojavni -naslov: Argus
Hoške klobuke
najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvzdü
Rnwm Traun, Maribor, Grajski trg B
HHMH
prvovrstna novo blago > povsem zpela
se dobi povsod.
Prva hrvatska tvornica salame, prekajenega mesa in masti
M. Gavriloiič-a sin. d. d. Petrinja.
Generalno zastopstvo za Slovenijo :
FRANC RAINER
Maribor.
ru-jGLva.
priljubljena in prijetna,, čajna mešanica za obitelj,
tudi pri trajnemu uživanju nobena okusna utrujenost.
Veljaven od 15. oktobra je izšel v Tiskarni sv Cirila Cena 1.50 D.
Inserirajfel
Od pamučnog atlasa
Od svilenog atlasa
Od prima ševroa
Odfprima laka
Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v Mariboru.
Izdajatelj: Konzorcij »Naše Straže«, predstavnik: Januš Goleč » Mariboru.