Posamezna Številka 10 vinarjev.
M 260.
v LjniiiM. v Domenek a mira lsis.
Ш0 JUV.
& Velja po poŠti:
Za oelo leto naprej . , K 28'— ■a en meseo „ . . „ 2-20 ■a Nemčijo oeloletno . „ 28'— ■a oatalo inoiemstvo . „ 38'—
V	Ljubljani na dom t Ia eelo leto narrej . . K 24'— aa en meseo „ . ,, 2'—
V	upravi »гејиш neseCno „ 1*80
s Sobotna izdaja: s
aa oelo leto......K T—
sa Hemčij ° oeloletno . „ 9-— aa oatalo inozemstvo. „ 12'—
Inseratl: i_i
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali a]a
prostor) aa enkrat . . . . po 83 v ia dva- ln večkrat . .28,, pri večjih naročilih primeren popust po dogovora.
Enostolpna pctitvrstapo 60vin.
Izhaja vsak dan, lzvremli ne« deljo ln praznike, ob S. nrl pop.
Redna letna priloga voinl red
t /					г					
(пг Uredništvo je т Kopitarjevi nlioi štev. 6/lIL Rokopisi ae ne vračalo; nefranklrana pisma se ne oa sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =		Polil	ličen 1	Ist za	si	lovens	ki	narod	■	Upravnlštvo je v Kopitarjevi uliol it. 8. — Račun poštne bramlnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Mirovna govora.
Strast, ki je še nedavno narekovala ojstre besede angleškemu ministru Aequithu in ki so kot odgovor večkrat odmevale v nemškem državnem zboru od vladne strani, se je umaknila hladnejši, treznejši razsodnosti. Angleški minister ne govori več o zadnjih ciljih vojske, da treba sovražnika streti in nemški kancler zagotavlja, da Nemčija ni nikoli mislila na to, da bi si osvojila Belgijo.
Iz obeh govorov teh vodilnih krogov naše javnosti se vidi, da sovražniki odstranjujejo nepremostljiva nasprotja ter da si gredo, četudi po strašanskih ovinkih, naproti hoteč priti do trike, kjer bo mogoče govoriti besedo miru.
Pisanje listov o posebnem miru z Rusijo označuje sicer Asquith kot nesmisel, vendar se iz celega govora vidi, da take govorice o posebnem miru nanj zelo neugodno vpivajo. Angleški politik daleč vidi ter ve: Kar more biti sedaj še ni istina, se lahko pozneje zgodi, ker ob dogovorih glede miru, se bo pokazalo, kaka nasprotja glede medsebojnih koristi vladajo pri naših sovražnikih.
Značilna, v tem pogledu je okol-nost, da Asquith v svojem govoru ni iz-pregovoril nobene besede o napovedanem novem poljskem kraljestvu, dasi je govoril o Portugalcih, o Srbih in celo o Armencih. To je dokaz, da ententa ni še edina glede tega vprašanja ter da ne ve, kakšno stališče bi zavzela glede častne besede srednjeevropskih dveh vladarjev, da se po vojski vstvari novo poljsko kraljestvo.
Iz obeh govorov prasketajo v daljni daljavi svetle iskre napovedujočega se miru. Osrednji državi sta močni dovolj, da klubujeta zmagovalno vsem svojim sovražnikom in nasprotniki so se prepričali, da ju je na bojiščih nemogoče premagati. Ker pa tudi Nemčija zatrjuje, da vodi samo obrambno vojsko, zato je dana podlaga, da se ustavi prelivanje dragocene človeške krvi, ker se boji bijejo brez upa na odločilno zmago.
Nemški kancler in Asquitli se prepirata, kedo da je povzročil vojsko, a se srečujeta v misli, da je vojska dozorela. Tako presojajo pomen teh dveh govorov zlasti listi nevtralnih držav, ki morajo občudovati nezlomljeno moč Avstrije in njenih zaveznikov, ki se vspešno borijo skoraj bi dejali proti celemu svetu in to sedaj že tretje leto.
O našem inistrskem predsednik^' Koerberju pravijo, da se drži pravila:
LISTEK.
Goričani rojakom.
Prisilil nas je bojni grom, da svoj smo zapustili dom. Med Vas smo, bratje, prihiteli, od Vas utehe si želeli. In Vi odprli ste srce, podali nam roke. O hvala Vam,
povrni Bog Vam tu in tam! — A, ko potujemo okoli, glas večkrat slišimo oholi: »Za božji čas, begunci so pri nas!« O, duše zlate, to boli, ker pač begunci nismo mi. Begunec je vojak nespreten, ki bil tako je strahopeten, da boja se je zbal, k sovragu se podal. A mi predragi domovini smo vedno bili zvesti sini. Pač grom topov in puškin strel nad nami je hromel, sovražne kot peklenske sile nad nami so se bile, .
Umevaj prav čas in razmere, v katerih živimo, in potem uravnavaj svoje delo.. Ako se bodo vplivni državniki držali tega navodila, pridemo kmalu do častnega miru.
Skrb za mladino.
S strahom opazujemo, kako se od leta do leta množi število zanemarjenih otrok, ki so že v prav nežni mladosti stopili na opolzlo pot greha. Oblasti so se začele resno pečati s tem, kako bi bilo mogoče pokvarjenost mladine preprečiti in sprijeno mladino poboljšati. Pred nekaj leti so se pri c. kr. okrajnih sodiščih ustanovila društva, katerih namen je, skrbeti za zanemarjene otroke. C. kr. deželne vlade so izdale posebne določbe za varstvo mladoletnih. V Ljubljani so se za počitniško dobo otvorila dnevna zavetišča za šolske otroke in tudi med šolskim letom bodo otroci dobili taka zavetišča.
Vse to je hvale vredno. Vendar se pa na ta način ne bo veliko doseglo. Pokvarjenost mladine je socialna bolezen. Težka bolezen se pa ne ozdravi, če pije bolnik razne čaje in se maže z raznimi nedolžnimi mazili. Dokler se ne odstranijo vzroki bolezni, bo bolnik vedno dalje hiral. Tako bo tudi vse delo za pokvarjeno mladino sama krparija, dokler se ne bodo odstranili vzroki, iz katerih prihaja zlo v mladino.
Vzroki, da je mladina pokvarjena, se lahko iščejo v nezdravih rodovin-skih razmerah, v šoli in v javnosti.
Alban Stolz pravi v svoji knjigi »Erziehungskunst«: »Materi, ki je ne-religiozna (t. j. brez pobožnosti), veljajo besede: Bolje bi bilo, da bi ji bil privezan na vrat mlinski kamen in bi ležala potopljena na dnu morja, kakor da je postala mati.« Brez število zgledov potrjuje, cla ima učeni pisatelj prav. Kakor na vrtu, kamor skovo nikdar ne posije solnce, ne raste nič koristnega, ampak samo plevel, tako tudi iz družin, v katerih ne sveti in ne greje solnce vere, ne morejo priti dobri otroci. Zato bi morala država reševanje mladine začeti pri starših. Korenino je treba očistiti gnjilobe, če hočemo, cla bo drevo rodilo lep sad. Zato bi bila naloga države, da napove odločen boj brezverstvu. Vera je duša države. Država brez vere je mrlič. Zato so v srednjem veku brezverstvo šteli med naj-veče zločine proti državi in ga je država tudi kot takega kaznovala. Dokler se v državi goji brezverstvo, ne bode skoro nič izdali vsi ukazi za reševanje mladine.
Drug vzrok sprijenosti mladine jc v tem, cla se starši, ozir. njihovi namestniki nič ne menijo za to, da bi otroke prav vzgojili. Tu je oče pijanec, tam mati slaba; tu delajo г otroki kot z živino: jih pretepajo, silijo k težkim delom, jim ne kupijo obleke, morajo stradati, tam se otroci potepajo okoli ves božji dan, in starši ne pogledajo za njimi. In Bog Vfc, na koliko načinov se še zanemarja vzgoja otrok ali se pa kar naravnost vzgajajo za hudobijo. In kaj je doslej storila država proti temu? Morajo se zgoditi že vnebovpijoči slučaji, da poseže vmes državna oblast. Če pa kak dober učitelj ali duhovnik stori kak korak, da bi poboljšal in rešil spridenega otroka, mora biti vedno v strahu, da bi ga otrokovi starši s tem ali onim paragrafom ne spravili pred sodišče in v kazen. Državi ne more biti vseeno, ali se otroci dobro ali slabo vzgajajo. Zato mora starše prisiliti k temu, da bodo prav vzgajali svoje otroke in mora imeti posebne nadzornike, ki bodo pazili na to, da starši ne bodo zanemarjali svojih vzgojnih dolžnosti. Ko bi država resno hotela, bi na primer lahko izpreobrnila vse pijance, in že s tem bi bilo za vzgojo mladine storjenega neizmerno veliko.
Tudi nevednost staršev je ve-likrat vzrok slabe vzgoje. Večkrat so starši dobri, pošteni,' otroci pa niso tako vzgojeni, kot bi človek pričakoval. Cerkvena oblast sicer nalaga duhovni-»kom dolžnost, cla i*če s*arše krščanskega vzgojeslovja, in duhovniki to dolžnost večinoma tudi izpolnjujejo. Pa kaj pomaga, ko veliko staršev ne pride k temu pouku. Prirejati bi se morali za ženine in neveste in za starše, ki imajo še male otroke, posebni t. e č a j i z a v z g o j e s 1 o v j e , in ti tečaji bi morali biti obvezni. Pred poroko naj bi vsak ženin in vsaka nevesta napravila izpit vzgojeslovja. S tem bi se vsaj nekaj doseglo.
Najbolj surovi med mladino so rokodelski vajenci. Seveda so med njimi tudi častne izjeme. In kako naj bi bili dobri? V delavnici ne slišijo ves dan nič drugega kakor nesramno klafanje, kletev in protiversko govorjenje. Nihče jih ne priganja k molitvi, pa jo opuščajo. V cerkev večkrat šc v nedeljo ne morejo. Pri njih je posebno potrebno skrbeti za varstvo in zanje je posebno treba vzgojnih postav. Pri brezvestnih mojstrih more kaj doseči samo postava in strogo postavno nadzorstvo.
Ves pouk bi moral prešinjati duh vere. To se pa ravno pogreša v moderni ljudski šoli. Zato pa nima moči, da bi mogla položiti trden temelj za poznejše pošteno življenje, in še manj
moči ima, da bi popravila to, kar je za* grešila domača vzgoja. — O srednjih šolah velja pravilo: »Po njihovem sadu jih boste spoznali.« To je gotovo, da zapusti veliko mladeničev srednje šole, popolnoma odtujenih Bogu. Ko bi na teli šolah vladal verski duh, bi bilo drugače. Vedno se govori o šolskih reformah, pa se gleda pri tem vedno le na umsko in telesno izobrazbo. Da bi se vpeljale v šole take reforme, ki bi vzgajale pri mladini voljo in srce, na to se ne misli veliko. In vendar bi bilo te reforme najbolj potrebne., če hoče« mo, cla sc zajezi med mladino napredujoča sprijenost.
Reformirati se mora pa tudi naša javnost, ker bi drugače reforme v šoli in v domači hiši ne dosegle svojega namena. In kdo ne ve, koliko je zunaj šole in domače hiše pohujšanja za mladino! In to pohujšanje so širi brez kazni. So razne društvene knjižnice, ustanovljene na podlagi državnih postav, in v teh knjižnicah se izposojajo dečkom in deklicam knjige, ki jih odrasli ne more pogledati, ne da bi zarudel od sramu. Učenec, pri katerem se zaloti taka knjiga, se strogo kaznuje, glavni krivec pa ostane hrez kazni, in to so imenovane knjižnice. In kaj vse dobi mladina po raznih prodajalnah! In kar ima ulica strupenega za mlado srce, o tem ni treba posebej govoriti.
Dnevna zavetišča so lepe reči, vendar nam mladine ne bodo rešila. Treba je zlu iti do korenine in tam začeti zdravljenje.
'z med nas pa, kakor vsak junak,
nevstrašen vstrajal jc vsak.
Begunci torej nismo mi,
le sili smo se vdali vsi. —
Izdajica pač tudi je begunec,
ki bil sovragu je vohunec,
in za nesrečen zlat
skrivnosti čet je šel izdat,
si zlate slikal je gradove,
priklical sebi le strahove,
ko vest prihrula je na dan,
v tujino zbežal je plašan.
Izdajice pa iščite dr ugodi,
nikdar med nami tod i.
Up eden le in eden cilj
nam vedno je pri srcu bil,
da domovino drago
ovenčali bi s častno zmago.
Naš dom cesarstva je mejnik,
nas vsak je bil njegov branik,
in ljubša nam je bila
pač smrt nemila,
kot da domovju gospodar
kdaj tuj bi bil vladar.
Mi sili le smo se podali,
nikdar sramotno ubežali,
in zdaj srce medli
po dragi zemlji rojstni.
Zato le čujte nas, rojaki Vi in znanci:
Begunci nismo mi, mi smo
izgnanci!
A Vas, predragi, ljubi Bog obvaruj vseh nadlog, obvaruj Vas največje »begunske« vsaj nesreče!

ze hit
Četovodja Jernej Srebotnjak iz Predjame pri Postojni jc pisal svojemu očetu sredi oktobra t. 1. naslednje pismo:
Kakor sem Vam bil poročal v predzadnji dopisnici, smo bili do 6. t. m- par dni na odmoru. Ta dan smo pa bili dopoldne ob 10. uri alarmirani ter smo takoj odšli nekako tako, kakor bi šli od Sv. Brfca k Ponikvam in od tam na Vrh Bukovca, kamor smo dospeli žc pozno zvečer.
Drugi dan, 7. t. m., krog 9. ure zvečer smo dobili nalogo, da z naskokom zopet osvojimo hrib, katerega so bili Lahi par dni prej zavzeli. Na potu k naskoku smo delali Gruden (Opare), Ulčarjcv z Gorenj in jaz oporoko in drug drugemu izročali pozdrave na domače.
Čimdalje smo šli, tembolj so drdra-le laške strojnice. Kdor hoče vzeti kak hrib. mora priti na vrh. in to ni bilo
tako lahko, kajti strmina je bila silna in tla kamenita. Razen tega je Pcppl-« no pridno valil kamenje, ki je marsikaterega mojih tovarišev odneslo v 200—300 m globok prepad. Ko smo se približali za 20 korakov, je nastal vroč boj t. ročnimi granatami, kamenjem in bajonetom, ki je trajal približno eno uro. Nato jo je Lah urno pobrisal z na-i šega hriba.
Po uspešno dovršenem boju веш šel iskat Oparcta, ki sc mi jc žalostno oglasil:
»Tlc sein, t'le, ma samo z eno nogo.«
Pa ni bilo res tako: bil jc le težko ranjen v stopal. Obvezal sem ga, spravil na varno in pokril s par deskami. Kaj jr bilo potem ž njim, mi ni znano.
Nato sem šel iskat Očoi-jevega iz Gorenj in ga tudi našel, a žalibog ranjenega in na kraju, da sem komaj do njega prišel. Vzel sem tri može moje stotnije, da ga odnesemo.
Kmalu nato je padla mina pred menoj, katere košček me jo počesal po glavi. Hudega ni, a vendar sem se onesvestil — radi smrdljivega dima; potem me je neki vojak obvezal in odrinil sem kakor z Nanosa proti Ponikvam.
Res. huda jc bila bitka za hrib B, a«
m cesar lahno obolel
Dunaj, 11. nov. (K. u.) Korespondenca Wilhelm poroča: Poizvedeli smo, da boleha Nj. Veličanstvo cesar nekaj dni na lahki katarni afekciji. Cesar, ki dnevnih opravil ni izpremenil, posluša vsaki dan običajna poročila.
Vprašanje miru.
»Handels pravi, da se vojskujoči se stranki lahko približata z ozirom na izjavo nemškega kanclerja, po kateri je tudi Nemčija pripravljena sodelovati, da se zagotovi v bodoče mir potom mednarodnega razsodišča.
Stave pri Lloydu, da se bo sklenil mir pred enim letom, stoje zdaj v razmerju 60 :100; pred dvema tednoma je bilo razmerje 30 :100.
»Politiken« piše: Lord Grey in Beth-mann Hollweg se prerekata, kdo je zakrivil svetovno vojsko, a oba pravita, da želita, naj bi se kmalu sklenil mir, ki bi priznal načelo pravice in preprečil bodoče vojske. »Nieuwe Rotterdamsche Courant« pa piše, da sta se v svojih izvajanjih približala Asquith in kancler vsaj glede na mirovna jamstva potem, ko se bo sklenil mir,
V. avstrijsko vojno posojilo.
V najbližjih dneh izide poziv za podpisovanje petega avstrijskega vojnega posojilu, ki se vrne v 40 letih; ta oblika za-5V2-odstotnem amortizačnem vojnem posojilu, ki se vrne v 40 letih; ta obmika za-
gotavlja ugodno dolgotrajno obrestovanje glavnice ter je našla ob IV. vojnem posojilu jako močan odmev med podpisovalci. Druga oblika je SVs-odstotno posojilo na zakladne liste, ki se v 5J/a letih popolnoma vrne. Tudi topot se bodo nudile podpiso-valcem razne ugodnosti ter je pričakovati, da bo tudi to novo vojno posojilo uspelo v blagor države.
Razvoj gospodarskega življenja v Avstriji je šel tekom vojne nakvišku. Naše industrije, naše obrti, naše trgovstvo, zlasti vojno, cvete, delavec je dobro plačan in čeravno so tuintam težave v javnem življenju, so to večinoma le mimoidoči pojavi, katerim je mogoče v kratkem priti v okom. Vsaka vojna ustvarja ovire in težave, toda avstrijsko prebivalstvo tekom 27 vojnih mesecev ni le sijajno zdržalo, marveč je, zaupajoč na končnoveljavni uspeh našega orožja, v štirih vojnih posojilih dalo državi na razpolago tudi potrebna sredstva za nadaljevanje vojaških operacij, in sicer skupaj 13i/» miljarde.
Peto avstrijsko vojno posojilo bo nudilo podpisovalcem enaka jamstva kakor prejšnja, nosilo bo posestniku ravno tako bogato obrestovanje kakor prejšnja. Žrtev je torej le majhna. Kajti kje se je celo v mirni dobi dobil državni papir, ki bi bil dajal 5V2-odstotni dobiček? Vsi, kateri so si z bogatim zaslužkom nakupičili denarjev * — in teh se predvsem tiče — imajo naravnost dolžnost, nuditi domovini pomoč, kakor hitro gre za to, da v času sile podpremo našo slavno Avstrijo.
Avstrijci hočemo v prvi vrsti pokazati našim zaveznikom, da ne zaostajamo v pripravljenosti za domovino; našim sovražnikom pa hočemo dokazati, da smo vedno umeli in še umevamo z blagom in krvjo braniti našo ljubo domovino.
Parlamentarne stvari.
Parlamentarna korespondenca poroča: Kar se tiče stališča nemških poslancev nasproti novemu ministrstvu, je pač merodaj-na izjava največje skupine Nemške narodne zveze, namreč Nemške delovne skupine, da je zavzeti nasproti novemu ministrstvu prijazno stališče in tako čakati nadaljnje razbistritve. Pri posvetovanjih zastopnikov strank z ministrskim predsednikom so bile na dnevnem redu predvsem stvari, ki se tičejo ljudske prehrane, dalje posebno državni jezik, odcepitev Galicije, razdelitev okrožij na Češkem in upostava parlamenta v Avstriji. Zadnje vprašanje je eminentno gospodarskega pomena. Ministrski predsednik se je o vseh teh vprašanjih izrazil nasproti zastopnikom parlament, strank v smislu, da je treba vsa ta vprašanja rešiti tako, kakor zahtevajo državne koristi. V kratkem razpošlje ministrski predsednik vabila k nadaljnim konferencam; v le-teh se ima razpravljati o zasedanju državnega zbora. Ustanovili se bodo potrebni pridržki in mogoči predpogoji za zasedanje parlamenta. V zvezi s temi konferencami bo sklical predsednik poslanske zbornice ponovno sejo parlamentarnih zastopnikov, ki bo dovedla do končnoveljavne rešitve vprašanja o sklicanju državnega zbora.
»Parlamentarna korespondenca« javlja dalje iz poučenega vira, da je že Stiir-gkhovo ministrstvo razpravljalo vprašanje o podaljšanju zakonodajne dobe državnega zbora in justični minister dr. pl. Hochen-burger je ministrskemu predsedniku predlagal, naj bi se vložil zakonski načrt, glasom katerega bi se poslaniški mandati, ki praviloma potečejo 11. junija 1917, primerno podaljšali. Povod za tak zakon dajejo sedanje vojne razmere, v katerih bi bilo težko izvesti nove volitve.
Slika z kraškega bojišča.
Moj svak, praporščak Lojze V., dijak četrtega tečaja slovenskega moškega učiteljišča v Gorici, mi piše iz bolnišnice v Petrinji na Hrvatskem na tirolsko bojišče:
»... Zanima Te, kdaj in kako sem bil ranjen. V naslednjem na kratko, Poznaš doberdobsko planoto prav dobro. Saj sva v mirnem času skupaj prehodila večkrat skoraj vse vasi spodnjega Krasa. Uro daleč od naše sedaj porušene domače rojstne hiše sem se bojeval z Italijani šest, da, skoraj sedem mesecev in čudim se samemu sebi, da nisem bil prej ranjen.
Dne 12. septembra smo prišli iz ognja v M., da se odpočijemo. Toda 15. smo že spet odšli podit in pobijat italijanske vrage. Dne 16. sem šel na patruljo. Na večer istega dne so prišli še drugi za nami. Noč sem prebil z dvema vodoma v drugem jarku. Čakal sem na daljna povelja. Dne 17. ob 3. uri zjutraj ni še nič bilo. Šel sem nazaj ,da bi se naspal, zaspan sem bil hudo, kajti že tri noči nisem zatisnil očesa. A komaj sem se vlegel, pride nadporočnik, in glasilo se je: »Aull« Gledal sem. Pove mi, da moramo zavzeti koto 144 in polentarja nazaj potisniti. Mislil sem si: »Lojze, danes boš kaj skupil.«
novojniki, dobre, zlate dušice — so me kar žalostno gledali, kajti vedeli so, da se gre sedaj za naše življenje ali smrt. Za svojo osebo sem bil še precej hladnokrven in nič razburjen.
Priplazimo se do 50 korakov blizu Italijanov. Ti vragi so me že zapazili. Misliš si lahko, kaj je bilo. Pokanje in žvižganje pod in nad nami. Srečno pa sem se priplazil z vsemi možmi na 12 do 15 korakov. Bil sem sam pri obeh vodih. Moj tovariš je bil že ranjen, štabni narednik si je pri plezanju spahnil nogo, in tako sem ostal sam. Kobacal sem se z leve na desno in obratno in navduševal moje može.
Poskočim kvišku, da bi videl, kaj se pred menoj godi. Videl sem samo eno svetlo črto. Zavpijem in skočim naprej. V tem trenutku pa en polentar vrže ročno granato, ki me je zadela v lice in v vrat. Z desno roko se primem za glavo in omahnem. Rokav je bil v trenutku poln krvi. Sanitejec priteče, me vzdigne in obveže. Ko se zavem, sem se podal javit predstojniku, kaj je z menoj. Spravili so me v voz, nato na železnico, in danes sem v Petrinji na Hrvatskem. Rane so se skoraj že zacelile. Kaj se je z možmi zgodilo, nič ne
vem
Tako svak. Omenim še. da sva oba i/, ene občine, tam doli ob Soči, katero je Lah najprej požgal in porušil in potem jo zasedel, Brez doma. brez hiše,., . ič,
Naši letalci nad Padovo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11, nov. Uradno:
Nobenih dogodkov.
Dunaj, 12. nov. Uradno:
Položaj se ni izpremenil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki na morju.
Dunaj, 12. nov. (K. u.) Naša morska letala so ponoči od li. na 12. novembra napadla Padovo; z bombami so zadeli poslopje vojaškega poveljstva, kolodvor in pehotno vojašnico. Vojašnico v mestu so zažgali; požar se je opazoval 40 kilometrov daleč. Kljub ljutemu obstreljevanju in neugodnemu vremenu so se vrnila letala nepoškodovana.
Poveljstvo modnarice.
Junaštvo Hrvatov v deveti italijanski ofenzivi.
»Milost božja in vsi svetniki, da je še kdo izmed nas ostal živ!« mi je rekel neki vojak, »Tu se je klalo cela dva dneva in dve noči: Vsi sveti, vseh mrtvih dan! Italijansko topništvo je prenehalo streljati, a naskakovati je začela njihova pehota. Sedem njihovih polkov se je že izmenjalo pri napadu na nas, na naše tri bataljone, kateri so postali že popolnoma gluhi od strašnega topništva. Začelo se je 28, oktobra pa trajalo do 1. t. m. Najprej je prenehalo italijansko topriištvo streljati na naše postojanke ter je streljalo le izza nas na cesto, da nam na ta način prepreči dohod vsake pomoči. Naše topništvo je v salvah streljalo na Italijane, kateri so padali kot snopje. Italijani so prodrli v našo prvo črto, tja do bataljonskega poveljstva ter so od nas zahtevali, da naj se udamo. Seveda so naši na te klice ostali gluhi, ampak so v odgovor prav pridno mlatili po Italijanih. »Avanti fratelli! Avanti Savoja!« so vpili italijanski častniki. Ali junaštvo naših vojakov je rešilo položaj. Naš prvi in drugi bataljon sta prešla k napadu. Tisti Italijani, ki so prodrli do bataljonskega poveljstva, so padli, a naša strojna puška je pričela kositi Italijane. Italijani so pričeli bežati. Kar jih ni moglo uiti, so se udali. Sedemkrat smo ta dan prešli k protinapadu. Dosti naših je padlo, ali Italijanov je padlo še šestkrat več. Posebno mrtvi dan je bil pravi dan mrtvih. Polkovnik N. je bil izredno zadovoljen s svojim polkom, a prvi in drugi bataljon sta dokazala svoje junaštvo,«	(»Novine«.)
Strašne izgube Italijanov.
Preko Curiha se poroča iz Rima: Cadorna in njegova okolica je preplašena radi izredno težkih izgub med zadnjimi italijanskimi napadi pri Soči. Cele divizije so morali vzeti iz bojne črte; poslali so jih v zaledje, da jih izpopolnijo. Zaloge streliva tudi za daljšo ofenzivo niso zadoščale. Cadorna je nasprotoval novi ofenzivi, a ukazali so mu v Rimu, naj napade. V Rimu so se baje zdaj prepričali, da se upi, ki so jih stavili na zadnji nastop, niso uresničili.
Novi italijanski poslanik v Parizu.
Rim, 11. novembra. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani« poroča: Uradno se razglaša imenovanje markija Salvago Raggi za poslanika v Parizu.
Bissolati na zapadni fronti.
Rim, 11. novembra. (Kor. ur.) Bissolati odpotuje danes preko Pariza na francosko, angleško in belgijsko fronto.
Sv. oče proti slavitvi Oberdanka.
Švicarski listi poročajo iz Rima: Katoliška mladeniška zveza v Pizi je pela na neki slavnosti Oberdankovo himno, kar je katoliške kroge zelo užalostilo. Sv, oče je zato zvezo pograjal.
Radi veleizdaje
so uvedli v Italiji sodno razpravo proti več socialistom, ki so širili zaplenjene oklice, v katerih hujskajo vojake proti nadaljevanju vojske. Razprava je napovedana na 13. t. m.; trajala bo več časa.
Ruski porazi.
Tudi zadnje dni so doživeli Rusi na več odsekih občutne poraze. Njihov proli-sunek v prostoru Tolgyeškega prelaza, katerega so izvedli z močnimi silami, je smatrati kot popolnoma izjalovljen, ker zavezniki niso le pridobili nazaj vsega svojčas izgubljenega ozemlja, marveč so svojo prvotno posest, kakor dokazujejo zadnja poročila, še znatno razširili. Kraj Hollo, kjer smo izsilil prehod čez skalnato dolino Bi-striciore, leži severozapadno od kraja Tol-gyes; s tem smo napravili važen korak, da preženemo nasprotnika z zadnjega kosa ogrskih tal, ki ga ima še zasedenega v odseku Gyrgye.
Bistvena i značilna je osvojitev dela ruske glavne postojanke na vzhodnem bregu Narajovvke; kakšno važnost pripisuje sovražnik tej pridobitvi, kažejo njegovi ponovni protinapadi.
V prostoru pri Baranovičih se Rusi zaman trudijo, da bi znova osvojili iztrgane iim postojanke pri Skrobovi.
Ti tako uspešni sunki priklepajo sovražnika na mesto, ovirajo ga, da nc more odposlati znatnejših čet na rumunsko fronto in pripravljajo nadaljne uspehe; tudi svo-ječasna prepoditev Rusov z zapadnega brega Narajovvke je bila sestavljena iz manjših taktičnih podjetij, ki so v svoji vsoti končno omogočili velikopotezni napad, ki je popolnoma dosegel nameravane cilje. Večjo delavnost naših armad moramo pa ceniti tudi s stališča, da občutno moti veliko re-organizacijsko delo, ki ga izvaja sovražnik v zaledju z namenom, da pripravi do spo-' mladi novo veliko armado.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj, 11. nov. Uradno:
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla.
Naši napadi na obeh straneh reke Alu« te so zopet napredovali. Zahodno od Pre-dealske doline so avstro-ogrske in nemške čete z naskokom vzele 6 rumunskih postojank, ki so ležale ena za drugo in se držale nasproti dvem sovražnim napadom. Na teh delih bojne črte smo ujeli 360 mož in zaplenili 2 strojni puški. V gorovju Gyer-gyo smo prekoračili severno Hollo dolino Bistricioro. Pri Smotrecu v Karpatih je popolnoma uspel sunek nemških lovcev; so-* vražnik je izgubil 60 ujetnikov.	f
Bojna črta maršala prince
Leopolda Bavarskega.
Nemške čete so vzele vzhodno od Na-rajovke s krepkim napadom 120 m široki kos jarka sovražne glavne postojanke. Pet ruskih protinapadov na tem mestu ravno-tako ni uspelo, kakor niso uspeli napadi« ki jih je izvedel sovražnik proti novim nemškim jarkom pri Shrobovi.
Dunaj, 12. nov. Uradno:
Pri Oršovi in južno od prelaza Szur-duk smo pridobili na prostoru. Sovražnika smo v Alutski dolini zopet iztrgali nekaj postojank. Severnozahodno Soosmezoe so Rumuni poizkusili osemkrat napasti, a smo jih vselej popolnoma odbili .Močnejše so se pričeli bojevati v južnem delu gozdnih Karpatov. V bojih na prostoru prelaza Rdečega stolpa smo ujeli od 10. novembra 18 častnikov in nad 1000 mož, zaplenili smo 7 topov,
Bojna črta maršala princa Leo* polda Bavarskega.
Sunek Rusov vzhodno Narajovke nI uspel.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml-
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 11. nov. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Z močnimi iznova privedenimi silami so Rusi zaman poizkušali, da nam iztrgajo postojanke vzete jim pri Skrobovi. Napadi so se zrušili z velikimi izgubami.
Pri Narajovki so vdrle nemške čete т rusko glavno postojanko jugozahodno od Fol. Krasnolesie; ponoči so zopet odbili pet ljutih sovražnih protinapadov.
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla.
Napad nemških lovcev pri Smotrecu v Karpatih je popolnoma uspel. Odvedli so 60 ujetih Rusov iz zasedenih in uničenih postojank.	1
Uspešno so se nadaljevali napadi nemških in avstrijskih čet na severnovzhodni erdeljski bojni črti.
Z naskokom smo vzeli zahodno ceste iz Predeala v Sinaio več utrjenih rumunskih postojank in ujeli 160 mož.
Berlin, 12. nov. Veliki glavni stan:
Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega.
Ponovljeni napadi Rusov na vzhodnem bregu Narajovke jugozahodno od Fol. Kras-nolesije na po nas pridobljene postojanke so se izjalovili.
Bojna črta generala k o n j e n i« ce nadvojvoda Karla.
Topovski ogenj v južnem delu gozdnih Karpatov je zopet oživel. Tam so se raz-v;li boji, ki so za nas ugodno izpadli. Nemške čete so odbile na erdeljski vzhodni bojni črti severno prelaza Oito osem sovražnih sunkov. Med odbitimi rumunskimi napadi na Monte Fruntu in Monte Sote in pri odvzetju sovražnih postojank na obeh straneh reke Alute smo, če vštejemo včeraj ujetih 200 mož, ujeli 18 častnikov m nad 1000 mož in zaplenili 7 topov.
Naše čete so napredovale na predeal-ski cesti, v prelazu Szurduk in pri OršovL
Vojna skupina maršala P L Mackensena.
V Dobrudži in na donavski bojni črt' nič novega.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
9. novembra: Zapadno bojišče: Tokom dneva nič važnega. Južno Dor-nevatre se boj nadaljuje, .lužno vasi IIollo so izv.rsile avstrijske čete protinapad. — Rumunsko bojišče: Sedmo-eraško; Vzhodno doline Buzeu so Ru-
muni odbili Nemce in privedli s seboj eno strojno puško in 100 ujetnikov. V dolini Jiu so bili sovražni napadi odbiti. — Bojišče ob Donavi: Potem ko so naše čete odbile sovražne prednje straže, so prodrle v južni smeri. Vas Har-šova gori. Sovražnik jo je zašgal na več krajih.
10. novembra: Zapadno bojišče: V ozemlju Skrobove je podvzel sovražnik večkrat ofenzivo in naše čete, ki so odbile 7 napadov, kljub srditemu odporu prisilil, da so se umaknile na drugo črto jarkov. Nasprotnik se je posluževal pri teh napadih metalcev plamena. Ob Bistrici so z uspehom delovali naši poizvedovalni oddelki v Paczkosu, Starem Ljescu in Bolgočani Stari. V ozemlju Dornevatre jo izvršil sovražnik v dolini Bistrice pri vaseh Hollo, Tolniec. in Butna protinapad, ki nas je prisilil k izpraznitvi več višin, ki smo jih zasedli prejšnji večer. Boj se tu nadaljuje. — Rumunsko bojišče: Sedmograško: Odbili smo več sovražnih napadov v dolini Trotusu. Zapadno od doline Buzeu je sovražnik z napadi potisnil rumunske čete 4 vrsto proti jugu. V smeri na Predeal so podvzeli Rumuni ofenzivo in napadli levo krilo sovražnika. Boj se tu nadaljuje. V smeri proti Campolungu smo odbili sovražne napade pri NemoestL — Donavsko bojišče. Naša konjenica in pehotni oddelki so zasedli kolodvor v Dunarei, 3 vrste od Črnevode. Vrše se boji za most v Čmivodi. V osvojenih odsekih smo našteli nad 200 trupel. Napravili smo ujetnike in uplenili eno strojno puško. Zasedli smo mesto HarŠovo kakor tudi vas Muslu in višine 3 vrste južno Dul-gheru in 5 vrst jugozapadno Casimcea.
Rumunsko uradno poročilo.
10. novembra: Severno in severno-zapadno bojišče: Ob meji Moldave in do Predeluta je položaj neizpremenjen. V dolini Prahova zelo srditi boji, posebno na lev. krilu. V ozemlju Alute se boj nadaljuje. V dolini Jiu in pri Oršovi je položaj neizpremenjen. — Južno bojišče: Ob Donavi topovski boj. En monitor in dva stražna čolna sovražnika, ki so sei bližali mostu v Giurgiu, so bili prisiljeni s topovskim ognjem, da so se umaknili. .— У, Dobrudži nič novega.
Časopisja sporazuma o izgubah Rumunov.
Agenzia Havas poroča iz Bukarešta: Nemška dnevna poročila objavljajo pretirane podatke o številu rumun-sknh vojnih ujetnikov. Od 1. do 31. oktobra sta osrednji velesili ujeli 61 častnikov in 5761 vojakov, zaplenili pa 25 topov, 60 strojnih pušk, 6287 pušk, 551 tisoč nabojev, 41.668 krogel in veliko drugega blaga, med njim 2000 šotorov.
Rumunski general na ranah umrL
»Temps« poroča iz Bukarešta: General Dragalinu, poveljnik neke rumunske armade, je umrl na ranah-
Rumunija pristopila londonskemu dogovoru glede na sklepanje miru.
»Az Est« poroča: Kronski svet v ,Tassy je sklenil, da pristopi Rumunija londonskemu dogovoru proti sklepanju posebnega miru.
Rumuni naročajo vojni materija! na "L	Japonskem.
Lyonski listi poročajo: Na Japonsko bo odpotovalo rumunsko vojaško poslaništvo. Vodil ga bo polkovnik Felise. Z Japonci bodo sklepali pogodbe o nabavi vojnega blaga.
Kužne bolezni med rumunskimi begunci.
Iz Odese se poroča, da razsajajo med rumunskimi begunci, ki jih je na tisoče, le-gar, kolera in marogasti legar.: Posebno otroci veliko trpe,
Bratianu bo odstopiL
»Adeverul« poroča, da bo Bratianu-ova vlada morala odstopiti in da ji bo sledila najbrže vlada Take Jonescua.
t iTudl pozimi se bo nadaljevala vojska.
Ruski vojaški krogi izjavljajo, da se bo radi zelo zapletenega položaja tudi pozimi na vseh bojiščih nadaljevala vojska.
^v;	Ruski topovi utihnili.
Švicarski listi poročajo: Med Luckom in Dvinskem že več tednov topovi popolnoma molče; tudi pehota le malo strelja. Ruskim vojakom so namreč zapovedali, da Morajo zelo s strelivom varčevati.
Bolni carjevič.
Berlinski > 8 Uhr-Blatt« poroča, da je rodbinskemu svetu v Carskem Selu osebni zdravnik poročal, da se prestolonasledni-kovo zdravje ni poslabšalo.
Aretacije v Petrogradu.
V Petrogradu so ponoči od 2. na 3. t. m. zaprli v neki važni politični zadevi več oseb. Med drugimi so zaprli enega člana državnega sveta, enega upokojenega generala in več odvetnikov. Baje jc prizadet tudi en minister.
Boji v Mocenoniji.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 11. nov .(K. u.) Macedonska fronta: Zapadno od železnice Bitolj— Leriii običajni lopovski_ ogeuj. Vzhodno od železnice in v loku Črne tekom dneva živahni boji. Ponovni napadi sovražnika so bili odbiti z velikimi izgubami zanj. Boji se nadaljujejo. Na vsej ostnli fronti slab topovski ogenj in patruljni bojL Ob Egejskem morju mir.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 11. nov. Veliki glavni stan: Južno od Korce so se razvili boji naših stranskih oddelkov s francoskimi četami.
Na vzhodni bitoljski planoti in na višinah severno Črne so francoske in srbske sile večkrat napadle; napadi so se izjalovili z velikimi izgubami za nje. Le južno od Pologa je vdrl sovražnik v prednjo postojanko.
Na bojni črti pri Strumi se je zopet oživelo streljanje s topovi na obeh straneh jezera Butkovo.
Berlin, 12. nov. Veliki glavni stan: V zahodnem delu ovinka Črne so odbile nemško-bolgarske čete močne srbsko-francoske napade. Sovražni sunek je pri Pologu pridobil na prostoru.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Boji no zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 11. nov. Veliki glavni stan:
Jasno vreme je pospeševalo delovanje topništva in letalcev na obeh straneh.
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a.
Severno Ancre je neka naša patrulja prinesla iz sovražnih postojank dve strojni puški.
Med nočnim napadom se je posrečilo Angležem, da so severnovzhodno od Cour-celette v mali širini vdrli v naše najpred-nejše jarke. Francozi so nekaj malega pridobili v boju med hišami pri cerkvi Sailly-Sailisel; v ostalem so se izjalovili napadi, ki so se izvedli na široki bojni črti. Vsled napadov sovražnih letalcev na kraje za našo bojno črto je bilo ubitih 9 oseb v zasedenem ozemlju. Vojaške škode ni bilo veliko.
V zračnem boju in z obrabnim ognjem smo včeraj zopet sestrelili 10 sovražnih letal,
Berlin, 12. nov. Veliki glavni stan:
Vojna skupina prestolonaslednika Ruperta.
Na severnem bregu Somme je topništvo Ie od časa do časa močnejše delovalo. V Sailly-Sal:sel so se sinoč' uneli novi boji, ki se še bijejo. Južno reke se je povišal ogenj v odseku Fresnes-Chaulnes. Ogenj naših topov je preprečil, da se ni mogel razviti napad, ki so ga pripravljali.
Berlin, 12. nov. Uradno:
Sovražna letala so napadla 10, nov, med 11. in 1. uro opoldne kraje in tvornice pri Saari. Bcmbe so metali na kraje Vol-klingen, Wehrden in Forbach. Ubiti so bili 3 prebivalci, 2 sta bila lahko in 2 težko ranjena. Vojaške šk'ode ni, druga je malenkostna.
Angleški napad na Ostende in Zeebriigge.
London, 11. novembra. (Kor. ur.) Ad-miraliteta naznanja, da je bil včeraj zgodaj zjutraj po brodovju povodnih letal izvršen napad na pristanišče in podvodniška gnezda v Ostendu in Zeebriiggu. Vrženih je bilo zelo veliko število bomb. Rezultat je zadovoljiv.
Španski prostovoljci v francoski armadi.
Madrid. »Imparcial« poroča, da se bori tudi veliko Katalonceiv na strani Francije.
Desettisočmilijonsko francosko vojno posojilo.
Francoski finančni minister Ribot sodi, da se je dobilo na novo desettisočmilijonsko vojno posojilo le štiri tisoč milijonov novega denarja.
£ •	Izgube Angležev.
»Daily Telegraph« poroča: Angleži so izgubili avgusta, septembra, in oktobra 14.469 častnikov in 341.219 mož.
Ojačenje angleške armade.
London, 12. novembra. (Kor. ur.) »Times« poročajo, da je komisija za ojačenje angleške armade podala svoje poročilo včeraj. Od komisije priporočene odredbe bodo objavljene šele potem, ko se sestavi vojni komite, »Times« menijo, da bodo najbrž vsi izučeni delavci v orožarnah in mu-nicijskih tovarnah in drugih važnih podjetjih ostali na svojih mestih. Domnevati jc, da bo polovica šc neizučenih delavcev v kolikor bodo sposobni za vojno službo, poklicana pod orožje.
Napoved Lloyda Georgesa.
Lloyd George jc brzojavil nekemu političnemu shodu v Cardiffu. da ho nepo- J
sredna bodočnost zahtevala večje žrtve kot dozdaj. 1
mmsiičai siiou v птш.
Budimpešta. »Hel. Art« poroča iz Sofije: Odeški listi javljajo, da bo zboroval sredi deccmbra v Petrogradu velik pan-slavistični shod, ki sc bo pečal z željami Srbov in Jugoslovanov. Sklicatelji nameravajo ojstro kritikovati delovanje Pasiča in se zavzeti za to, da postane srbski ministrski predsednik Vasnič. Razpravljati nameravajo tudi o nastalih nasprotstvih med Srbijo in Italijo. Italijanski veleposlanik v Petrogradu dela zato na to, da bi se shod prepovedal.
Pasičev odstop?
Italijanski listi pravijo, da bo odstopil Pasič in da mu bo sledil sedanji srbski poslanik v Parizu Vesnič. Kar tiče Pasiča, se je v skupščini mogel le držati, ker je napovedal, da bo posegla v vojsko Rumunija. O Vesniću se pa trdi, da ga popolnoma vodi njegova žena, rojena Blumenthal, ki je bila prvič omožena s hamburškim trgovcem Ulmannom, a se je ločila od njega.
Velo železniška nesreča.
Kopenick, 11. novembra. (K. u. Danes dopoldne je zavozil v bližini \Vilhelms-havna na vzhodni železnici balkanski vlak v četo prožnih delavk. 18 jih je ubitih, ena ranjena,
Berlin, 11. novembra. (K. u.) O železniški nesreči pri Wilhelmshavnu poročajo listi, da se je 22 prožnih delavk, ker je malo pred dohodom balkanskega vlaka dospel z nasprotne strani v Berlin odhajajoči vlak z vojaki, odhajajočimi na dopust, umaknilo proti predpisom na postranski tir. Ženske so mahale vojakom in jim klicale šaljive besede. V tem trenutku je pridrvel balkanski vlak, ki ga ženske vsled meglenega vremena niso opazile, zavozil v skupino delavk, jih podrl na tla in jih tako razmesaril, da jih ni spoznati. 19 žensk je bilo takoj mrtvih, 3 so bile težko ranjene.
eden v drugega dva velika prevažalna parnika čet; oba sta bila močno poškodovana.
WiiS8B zopel preMii.
New York, 10. nov. )K. u.) Wolff javlja brezžično: \Vilson je bil zopet izvoljen predsednikom.
Berlin, 11, novembra, (Kor, ur.) Associated Press je prejela brzojavko, glasom katere je dosedanji predsednik Wilson z 272 glasovi zopet izvoljen. Senat bo po dosedanjih rezultatih z večino 12 glasov dobil demokratsko večino le, ako bo pet dosedaj še dvomljivih okrajev volilo demokratično.
Berlin, 11. novembra. (Kor. ur.) Kakor poroča »Vossische Zeitung«, je bilo po kabelskih poročilih, došlih v Berlin, oddanih pri predsedniških volitvah v Severni Ameriki za Wilsona 287 in za Hughesa 242 glasov, tako da je Wilson sigurno izvoljen.
Eazi poročila.
Nameravane balkanske železnice.
Iz Sarajeva se poroča, da se pečajo merodajni krogi monarhije, kako naj bi sc zgradilo primerno železniško omrežje v Srbiji, Črnigori in v Albaniji. Gre za tri glavne črte. Severnojužna železnica bi naj bila normalna in zvezana s progo Budimpešta—Belgrad; vodila bi čez Soninjo ,Bzelino v Bosno do izvira Drine. Skozi dolini Pira in Tara naj bi vodila v Podgorico, od tam do Skadrskega jezera, v Lješ in lla morski obali v Valono. Druga glavna proga bi vezala Skoplje s sv. Ivanom Meduanskim; vodila bo čez Prizren. Tretja proga naj bi vezala Solun z Jadranskim morjem. Proga Solun—Bitolj je že zgrajena- Zgraditi bi jo morali še iz Bitojlja čez gorovje Babuna, Resna, Ohri do reke Skumbi do Lješa in Valonei Dolga bi bila iz Soluna v Valono 150 km. Mi beležimo to vest s pripombo, da bi novo železniško omrežje koristilo v prvi vrsti Ogrski in da se na koristi Avstrije ti načrti ne ozirajo. Čitali srno podobne načrte zadnje čase v zelo uglodnih nemških revijah. Opozarjamo, da se morajo poklicani krogi pričeti zavzemali vsaj za podaljšanje nove dalmatinske železnice do Podgorice; da bomo imeli tudi Avstrijci primerno zvezo in da no bomo prisiljeni delati takih strašnih ovinkov, kakršne bi morali, če bi končno iz te moke postal res kruh.
Časopisje v Nemčiji bo smelo razpravljati o vojnih smotrih.
Iz Berlina sc poroča: Vodilne osrednje oblasti razpravljajo o vprašanju, če nc kaže dopustiti, da bi se smelo razpravljati o vojnih smotrih.
Vihar na sredozemskem morju.
Bern, 11. nov. (K. u.) »Petit Jornah poroča: Včerajšnji vihar na Sredozemskem morju jc bil tako močan, da sta bila vržena
novice.
+ V spomin rajne cesarice Elizabete
bo v šolah pouka prost dan 18. ali 20. novembra, ker bo letos praznik sv. Elizabete v nedeljo, 19. novembra.
-j- .Naši junaki. Fr. K. pri 27. dom. pešp. piše- 3. t. m. po 9. laški ofenzivi: Naši ljudje so zlato. S smehom in ži-dano voljo glodajo smrti v obraz, skalno neupogljivi. Molite zanje. Vseh žrtev so vredni, kor žrtvujejo vse.
-f- Kraljevina Poljska in apostolska stolica. Berlinski list »Neueste Nachrich-ten« poroča, da je neki cerkveni dostojanstvenik izjavil glede na proglasitev kraljevine Poljske: Apostolska stolica ni bila presenečena. Natančno je bila o vseh pripravah poučena. Odkritosrčno smo se veselili, saj dobi papeštvo z novo Poljsko močno oporo in je premagalo carizem, — Tako berlinski list. Poljaki so strašno trpeli pod ruskim carizmom, ki je smatral za svojo glavno nalogo, jim iztrgati katoli-čanstvo in jih popravoslaviti, kar se mu ni posrečilo, ker so Poljaki ostali zvesti otroci svete katoliške Cerkve. Katoličanstvo se bo v novi kraljevini Poljski okrepilo, česar se posebno mi katoliški Slovenci odkrito radujemo in veselimo,
O politični cenzuri piše dunaj-i ska »Rundschau« med drugim: Cenzura je v vojski potrebna, a če posega v notranje politične razmere, lahko škoduje, ker cenzorji niso politiki. Nastanejo lahko razmere, kakršne so vladale v predmarčni dobi, česar ni mo* goče trajno prenašati, tudi ne v senci oblegovalnega ali izjemnega stanja.
+ Odlikovani slovenski Junak. Vo-. jaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo v priznanje hrabrega in uspešnega zadržanja pred sovražnic kom pri razstrelitvi vrha Cimone je dobil nadporočnik 14. saperskegai baona Albin Mlaka r.
-f Odlikovanje. Najvišje pohvalna priznanje so dobili: poročnik 79. pp, Alojzij Detranceschi, poročnik 28. polj. top. p. Viljem Dular in nadporočnik garn. bolnišnice št. 14 Franc Papež. —< Srebrni zaslužni križec s krono na tra-< ku hrabrostne svetinje so dobili: пач rednik 97. pp. Franc Waczulik, tit. na-, rednik 87. pp. Andrej Močnik in stražmojster 5. drag. p. Franc Kopeinig. —i Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 3. dom. pp. Josip Lešnik. — Ponovno najvišja pohvalno priznanje je dobil nadporočnik Franc Trdina.
-f- Dr. Krnmarova razprava se bo pričela 13. t. m. pri najvišjem domobranskem sodišču; ker sta vložiila za-! etopnika dr. Edvard Koerner in dr. S, Levit proti 3. junija t. 1. razglašeni razsodbi proti dr. Kramafu in Rasinu in proti njegovima sokrivcema Cervenki in Zamazalu pritožbo ničnosti. Razprava bo trajala več dni.
—	Duhovniška vest s Štajerske. Župnija Ponikva ob juž. žel. je podeljena č. g. Antonu Kociper, župniku pri Sp, Sv. Kun-goti. Instalacija bo dne 30. novembra na Ponikvi. — Kot vojni kurat je odrinil na bojišče vlč. g. Bogdan Lendovšek, kaplan v Vojniku pri Celju, — Na Bizeljsko je prestavljen vlč. g, Alojzij Musi, kaplan na Pol. zeli v Savinjski dolini.
—	Cesarjevo darilo slovenskemu očetu. Centrih Franc, posestnik v Dobrini pri Žusmu, ima šest sinov pri vojakih. Cesar Franc Jožef mu je za to daroval 200 K.
—	Na laškem bojišču je padel, ka-* kor se nam poroča iz Blejske Dobravel dne 24. okt. t. 1. Čop Franc, po domačo Strojov Fronc. Bil je vzoren mladenič, Zanimal se je doma za vsak napredek, Odlikoval se jo s svojim vzglodnim življenjem v celi občini; sodeloval je pri vseh društvih. Bil je načelnik požarne brambe in izobraževalnega društva. 4. t. m. smo opravili mrtvaško opravil lo za dušni blagor blagega mladeniča. Domači župnik č. g. Ig. Fertin so jo istega v lepih besedah spominjal in stavil ga je v vzgled mladeničem, in tolažil zbrane župljane, posebno dobre starše in sorodnike, da je padel junaško smrti za domovino. — Padel je na: tirolskem bojišču g. Anton Lazar, star 20 let.
—	Padli častniki. Poročnik Bregar Vladimir, 23. dom. pp.; nadporočnik Brož Rudolf, 20. lov. baon; praporščak Praprot-nik Andrej, 16. pp.
—	Slovenski koroški učitelj — vzgled patrljota. Dnevnik »Grazer Tag-blatt«, nemško-nacijonalon list, ki Slovencem ni naklonjen, prinaša v številki 297, stran 5, od dno 26. oktobra 1913 (jutranja izdaja), pod napisom »Kriegs-opfer« o učitelju Alojziju Ilaninu, o katerem je poročal »Mir« na str. 171, št. 42, to-le vest: »Gospod Alojzij Ha-nin, učitelj v Kolljah, praporščak nekoga polka deželnih strelcev, umrl je
bil 8. okt. ter bil pokopan 9. okt. v Per-gine. Leta 1915. imel je iti k naboru. Da bi bil pri istem potrjen, dal se je prej v deželni bolnišnici operirati. Pri naboru je bil res potrjen. — Preden je nastopil vojno službo, dal je bil vse svoje precejšnje premoženje za vojno posojilo,« _ (Op. ured.) Storiti in dati za domovino več kot je storil in dal ta slovenski koroški učitelj pač ni mogoče*, kajti dal je bil v resnici vse: blago in
—	Iz seje osrednje S. K. S. Z. Vestnik S. K. S. Z. (šesta in zadnja številka prvega letnika) bo v kratkem izšel. Obsegal bo štiri času primerna predavanja, ki jih bodo voditelji krščanskosocialnih izobraževalnih društev gotovo toplo pozdravili. Predavanja bodo popolnoma izdelana; predavatelji jih bodo lahko tudi uporabili za več predavanj, ker bodo navedeni tozadevni viri. Drobiž bo posebno zanimiv, a S. K. S. Z. želi, naj pri Vestniku sodelujejo tudi vodstva naših kršč. soc. izobraževalnih društev s kratkimi praktičnimi nasveti v obliki notic. Poročila naj se pošljejo na naslov: »Slovenska krščansko-socialna zveza«, Ljubljana, Ljudski dom. Čim preje, tem bolje, a da bo izšlo že v tej številki, se želi, naj se pošlje tako, da bo imelo tajništvo S. K. S. Z. poročila vsaj 20. listo-pada. Zelo bi želeli, če objavijo poročila o svojem in o delovanju svojih kršč. soc. izobraževalnih društvih tudi naše pokrajinske S. K. S. Z. — Naše knjižnice. Med drugim našim delom bomo morali v naših kršč. soc. izobraževalnih društvih posvetiti večjo skrb, kakor dozdaj, našim knjižnicam. Nekaj praktičnih nasvetov bo objavil že bodoči Vestnik, a centrala zelo želi praktičnih nasvetov sodelavcev na kulturnem polju naše kršč. soc. izobraževalne organizacije. Knjižničarji naših kršč. soc. izobraževalnih društev naj centrali poročajo, kako knjižnice poslujejo; naj tudi centrali svetujejo, kaj naj bi se glede na naše knjižnice izboljšalo in preosno-valo seveda v okviru, ki je primeren delokrogu naše kulturne organizacije. Tudi poročil knjižničarjev si kmalu želimo, da jih bomo mogli še v bodoči številki Vestnika porabiti. — Skioptična predavanja naj bi kršč. soc. izobraževalna društva prirejala, kolikor je to le mogoče. Več kršč. soc. izobraževalnih društev ima ski-optike. Naj se pridno izrabljajo. Centrala si bo nabavila primerne diapozitive; precej jih pa že ima. Rada jih bo centrala k. s. društvom posodila; samo vsaj en mesec prej naj se to naznani; ker zadnji trenutek centrala pač ne more ustreči željam svojih organizacij. — Tajništvo S. K. S. Z. v Ljubljani.
—	Prazniki leta 1917. V prihodnjem letu bodemo imeli dva praznika ob novem letu, ker pade novo leto na ponedeljek in dva praznika v prvem tednu, ker pade praznik sv. Treh kraljev na soboto. Po dva praznika bomo imeli o Veliki noči (8. in 9. aprila), o Binkoštih (27. in 28. majnika); nadalje 8. in 9. septembra, 8. in 9. decembra in končna dva praznika o Božiču. V letu 1917 bomo imeli z nedeljami vred za-vsem 67 praznikov. Pustni čas bo trajal 46 dni, zadnji pustni dan bo dne 20. februarja.
—	Duhovniške vesti s Koroškega. Za
kn. šk. dvornega kaplana je imenovan vlč. g. dr. Oton Rainer, kaplan v Milštatu. Dne 30. oktobra je bil na graški univerzi pro-moviran za doktorja teologije. — Prestavljeni so vlč. gg.: Lovro Božič, provizor v Apačah, kot provizor v Melviče; administrator Ivan Kienberger iz Ettendorfa v Kraig; Tomaž Schriefl, administrator v Prehlu, za kaplana v Milštat; kaplan Ludovik Wegmann iz Poreč v Kot.
—	Smrtna kosa. Umrla je v Središču Marija Bedekovič, stara 26 let. — Pokopali so v Celovcu ženo gostilničarja Otiča v Lidmanskega ulici, 64 let staro Franči-ško Otič. — Dne 6. t m. je bil v Trnji vasi pri Celovcu pokopan Anton Ravnekar antikvar v Celovcu, star 70 let.
—	Padel je na jugozahodnem bojišču Frančišek Sever iz Šmartna pod Šmarno goro. Bil je vrl mladenič, ki je podpiral prej zclatno svoje starše. Nadarjen in navdušen za naša društva. Bog mu plačaj in tolaži neutešljive starše!
—	En bogoslovec je v prvem letniku szombathelskega bogoslovja. To je Slovenec Varga Štefan iz Strehovec, ki je do konca septembra služil pri vojakih.
—	Umrl je v Karlovcu polkovnik Peter Opačič. star 65 let.
—	Poročil se je učitelj g. Martin Vrečko v Šoštanju z gdč. Mimiko Muršec.
—	Na shodu založnikov časopisja 12. t. m. se je sklenilo pozvati vlado, naj ne dopusti, da bi se časnikarski papir podražil in naj sc dela tudi na znižanje cen drugih vrst papirja.
—	Po dolgih 14 mesecih se je oglasil Frančišek Podgoršek, bivši načelnik Orlov v Šmartnem pod Šmarno goro. Čistopolje — Kazan loči od matere iskreno ljubljenega cdinca.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil Franc Mrak, organist na Čatežu ob Savi. V ujetništvo je prišel 13. avgusta t. 1. v bitki pri Stanislavovu. Sedaj se začasno nahaja v Kamenec Podolsky.
—	Neznani umrli vojaki. Ravnokar iz-išla XIII. številka tabel s fotografijami neznanih umrlih vojakov in v spremstvu armade se nahajajočih civilnih oseb se je razposlala na vsa okrajna glavarstva na Kranjskem in mestnemu magistratu v Ljubljani, kjer je vsem prizadetim udeležencem v vpogled.
—	Cesarski nemški konzulat v Trstu
objavlja: Po odredbi nemškega cesarja z dne 16. septembra 1916 (državni zakonik str. 1065) o zglaševalni dolžnosti brambnih obvezancev, ki se nahajajo v inozemstvu, se tem, ki bivajo na Primorskem, Kranjskem in v Dalmaciji, glede na izredno prebiranje in novačenje naznanja: Vsi v letih 1869 do 1898 rojeni brambni obvezanci nemške države, ki bivajo v navedenih kro-novinah, a se še niso vpisali pri pristojnem cesarskem nemškem konzulatu v Trstu v črnovojniške zapiske, morajo to zdaj takoj storiti pismeno; priložiti morajo tudi svoje vojaške papirje in naznaniti svoje stanovanje in svoj poklic. Če se preselijo, morajo to takoj naznaniti. Tisti, ki stanujejo v Trstu, to lahko naznanijo osebno ob delavnikih od 9. do 1. ure v pisarni konzulata, Trst, Piazza Giuseppina št. 7, I. nadstropje; prinesti morajo seboj tudi svoje vojaške papirje. Tisti črnovojniški obvezanci, ki niso bili od 1. oktobra 1915 prebrani, se morajo takoj prijaviti k naknadnemu prebiranju pri cesarskem konzulatu v Trstu; vpoštevajo naj zgoraj navedene predpise. Tisti brambni obvezanci, ki bi se ne prijavili ali predstavili zdravniškemu preisku, se izpostavljajo nevarnosti, da se bo uvedlo proti njim sodno postopanje radi hudodelstva po §§ 68. in 69. vojaške kazenske postave.
Učiteljski žepni zapisnik se začne razpošiljati prihodnji teden kar naj blagovolijo vzeti na znanje učiteljstvo in drugi naročniki. — Oprostite, da prej ni bilo mogoče. — Sestavitelj.
LjubijonsKe novice.
resnici na ljubo, da se ne bode nikomur delalo krivice.
lj Umrli so v Ljubljani: Luka Tercelj, mizar in posestnik, 67 let. — Marija Mar-kelj, dninarica, hiralka, 34 let. — Josip Smrekar, sin tovarniškega uradnika, 7 let. — Franc Lupine, sin policijskega stražnika, 4 mesece. — Marijana Mlakar, železniška delavka, 31 let. — Apolonija Leto-nja, sprevodnikova žena, 42 let. — Marija Bertoncelj, rejenka, 3 tedne. — Giuseppe Mariani, laški pešec, vojni ujetnik. — Olga Ulčar, sprevodnikova hči, 4 leta. — Angela Jerala, stolarjeva hči, 14 mesecev.
lj Prodaja kruha. Prodaja kruha po novi preuredbi se je obnesla kakor pričakovano. V nedeljo in pondeljek dopoldne, ko so se strankam še dostavljala potrdila o donosu krušnih izkaznic, je bilo opažati sem in tja še nekaj drenja, že* v pondeljek popoldne pa nj bilo videti prfev nikjer več ljudi pred prodajalnami. Nova preuredba obeta zelo ugoden razvoj, osobito če se bodo prodajalci strogo ravnali po danih navodilih. Da se prodaja redno vrši, zato bode skrbel mestni magistrat z vsemi sredstvi, če treba tudi z najstrožjimi globami.
lj Peki se prosijo, da pridejo zanesljivo v torek dopoldne ob 11. uri v mestno dvorano, srednja hiša, I. nadstropje, radi dogovora glede prodaje kruha.
lj Prodajalke vojnega kruha se
prosijo, da pridejo v sredo ob četrt na 12. uro v mestno dvorano.
lj Trgovcem v znanje. Oblast je doznala, da nekateri trgovci žgano kavo dražje prodajajo, kakor je to dovoljeno. Trgovci se opozarjajo, da kave pod nobenim pogojem ne smejo dražje prodajati, kakor kilogram po 8 K. Prestopki se bodo najstrožje kaznovali.
lj Izgubila se je denarnica v kateri se je nahajal mali ključek. Najditelj se prosi naj jo blagovoli oddati v upravi »Slovenca«.
Izgubil se je v petek siv lovski pes, srednje velikosti, ki sliši na ime »Taf«. Številka znamke je 726. Najditelj naj ga privede v Bethovnovo ul. 15, priti, desno proti primerni nagradi.
udje od enega ali drugega kraja, kjerkoli se nahajajo, skupno pismeno oglasili. Prihranilo bi se s tem precej stroškov. Poslalo bi so jim knjige skupno v zabojčku.
Dornbcržani, udje družbe sv. Mohorja, kateri niste šc dobili letošnjih družbenih knjig, pošljite mi Vaše sedanje naslove, da Vam pošljem knjige. Kjer Vas je več skupaj, dobi jih en naslovljenec za vse. V sporočilu naznanite, ali se vpišete za prihodnje leto ali ne? Priporočam Vam, da ostanete zvesti Mohorjevi družbi vsi dosedanji naročniki ter da dobite še novih udov med župljani! — Pripravljam prošnjo na pristojne oblasti, da se ukrene potrebno, da bodo trte v naših vinogradih vsaj obrezane pravočasno. O uspehu Vam sporočim. Dotlej naj Vas ohrani ljubi Bog zdravih in za* dovoljnih! Vaš župnik: Franjo Lavrenčič, t, č. v Saležu, p. Prosek.
Solkanci, ki ste vpisani v družbo sv. Mohorja, pišite po knjige naravnost na družbo v Celovec. Stalo bo tako najmanj in jih najhitreje dobite. Udnino 2 K za leto 1917. pa pošljite na naslov Jakob Rejec, župnik solkanski v Ravneh, p. Cerkno, Goriško.
Oprtalj. V našem Gradu sedaj ni še italijanska ljudska šola odprta — tudi lani je bilo jako malo pouka — in razne eksistence, ki bi hotele kaj »po strani« zaslužiti, so začele s privatnim poukom brez vsakega dovoljenja. Tega seveda ni bilo moč gledati in naznaniti jih je bilo treba na pristojno oblast. Kaj dobrega se more naučiti otrok v hiši, iz katere sta dva sina z očetom dezertirala v »obljubljeno« deželo? in brez veronauka! Okrajno glavarstvo je »šolo« precej ustavilo. — Družbene šole hrvatske so obe odprte, na Livadah celo z dvema učnima silama. Letos se je jako veliko otrok vpisalo. Ako se na Kranjskem poudarja važnost šole, je to v Istri neprimerno potrebne-, je, ko je skoro med našim narodom po 90% nepismenih. Ne toliko po krivdi ljudstva, ampak po komandi iredente, da je lehko teptala te sirote. Naš hrvatski kmet je nadarjen, to se vidi po otrocih jasno in ljudje imajo smisla za izobrazbo. Evo: Dozdaj je bilo Jeronim-sko društvo skoro nepoznano. Mislili smo: poskusimo ž njim! In odziv nad pričakovanje: 50 članov! In lo prvo leto! S kolikim veseljem prihaja narod po knjige! Za prihodnje leto se bo to Število podvojilo. Spravili bomo tudi v vsako selo po en časopis. Temu ljudstvu treba branja. Sicer pa ni misliti, da italijanska narodnost kdovo koliko bere. Kar je odnehal zloglasni »Picco-lo«, se je vse ž njim pospravilo. Pri nas je obstojal neki »Circolo di lettura«, kjer je bilo polno ireclentističnih brošur, na stenah razni korifeji: Carduc-ci, Mazzini itd. Notri se ni toliko izobraževalo kot kvartalo in pilo po cele večere. Komaj šoli odrastli otroci so se notri ženili in vse to v občinski hiši, za premembo so včasih nastopili z -veselicami«, ki so obstojale v tem, da je so-: drga navalila na kapelanijo s kričanjem: abbasso i preti ščavi,' fuori li volemmo! in igrala razne »himne«. To muziko je plačevala občina — naš teptani narod! In ko je prišla Velika noč, sv. R. Telo, sv. Jurij, so nastopile s pravim štropotom kot Huni pri cerkve-n i svečanosti na — cerkvene stroške. Naši ljudje so pa miloščino za cerkev dajali. Ako so. naši hrvatski kapelani po vesti morali protestirati, pa so morali vzeti »kufer« v roke! —s. O tempora, o moreš!
Cesarjevo zdravje se zboljšalo.
Dunaj, 12. novembra. (Kor. uz'ad.) Korespondenca Wilhelm poroča: Lahki katarni pojavi Njegovega Veličanstva cesarja razveseljivo ponehavajo; zdravniki izjavljajo, da jc nastala indispozi-cija odstranjena. Njegovo Veličanstvo cesar je danes (v nedeljo) sprejel prvega najvišjega dvornega mojstra kneza Montenuovo. generalnega poboJnika generalnega polkovnika grofa Paara in barona Bolfrasa in min. predsednika dr. pl. Koerberja.
Italijansko uradno poročilo.
11, novembra. Delovanje topništva je na celi bojni črti v višjih goriških okrajih oviral sneg, ob srednji in spodnji Soči pa dež.
Na Krasu je popravila naša pehota med goro Faiti in Kostanjevico bojno črto, ker je od kote 291 proti koti 309 v vzhodni smeri 800 metrov napredovala,
Na zasedenem ozemlju smo zaplenili še nekaj 155 mm topov in veliko streliva.
V neki duplini je popustil sovražnik veliko ranjencev, 12 jih je še živelo.
Boji ob Narajovkl.
Berlin, 12. novembra. (Kor, ur.) Wolf-fov urad poroča: Dne 10, in 11. t. m, jav-ljeni nemški uspehi ob Skrobovi in Nara-iovki so več nego krajevnega pomena. Ob
lj O samomoru Albine M. v Rožni ulici smo minuli teden dobili ostro poročilo, češ da je bil hišni gospodar tako trdosrčen, da je ti družini odpovedal sedaj, v najhujšem času stanovanje ter, da je M. izvršila samomor, ker bi imela biti postavljena na ulico in pa zaradi bede. Sedaj se nam iz bolj poučene strani poroča, da to ne odgovarja resnici ter da hišnega gospodarja, ki je tudi naš someščan, ne zadene pri celi zadevi nobena krivda, marveč le M. lastno mater. M. je preje živeila s svojim možem, fotografom, v Gorici. Mož je moral k vojakom, hčer je pa mati izvabila v stanovanje k sebi in seveda je vzela s seboj tudi štiri otroke v starosti 10 mesecev, 3, 5 in 10 let. Ko je bil mož pokojne M. superarbitriran je prišel tudi stanovat k svoji družini teir si služil kruh s fotografstvom, žena pa je delala kot pletilja za neko tukajšnjo tvrdka in zasebne stranke. O družini se nikakor ne more reči, da je živela slabo v pravem pomenu besede. In tudi mož in žena sta se razumela. Zaslužila sta oba okoli 300 K mesečno in so celo v tem času imeli na tedem trikrat meso. Pač se pa nista razumela pokojničin mož in njegova tašča, že stara, duševno abnormalna ženska, ki je bila že svoj čas na Studencu in je tudi s svojim možem učiteljem Petrom Cebinom živela ločeno. Penzije je imela 46 K. Ker ni hotela pokojničina mati imeti nič več v najemu tega stanovanja, ga je brez hčerine vednosti oddala neki drugi stranki, o čemur je bil hišni gospodar tudi obveščen in zadovoljen, nevedoč, da o tom ni tudi družini M. nič znanega. Ko je prišel selitveni termin in je Cebinkina hči o zadevi izvedela, je šla k hišnemu gospodarju, kateri ji pa seveda ni mogel nič pomagati, ker je v stanovanje že silila stranka, kateri ga je bila Crbinka pod roko oddala, ta je pa tudi morala nekam, in tedaj ni drugega preostajalo, kakor se umakniti v drugo stanovanje, ki je bilo že tudi najeto, kamor pa pokoj niča ni hotela. Tudi ni res, da je to stanovanje popolnoma1 temno, marveč ima okno na dvorišče, kakoršnih je povsod dosti. Čedno pa je, kakor ga pač stranka snaži. Ko je kritičnega dne M. še ležal v postelji, je njegova žena poslala 10 letno hčerko po kruh, sama pa pila med tem ciankalij, katerega je vzela menda že pred leti svojemu možu. Rekla je tudi že par dni pred svojo usodo, da bode zadnji dan selitve že vse dobro, ali tako nekako, iz česar se razvidi, da je to že preje nameravala izvršiti. Njeno truplo so odpeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu, vse štiri otročie so oddali pa v zavetišče »Angelorum« v Spodnji šiški. Toliko
Primorske novice.
Deželni poslanec in dekan tolminski, vlč. g. Ivan Roječ je došel v soboto v svrho nadaljnega zdravljenja svoje noge v deželno bolnišnico v Ljubljani.
Šempeterski dekan dr. Knavs pri Hrvatih. »Novine« pišejo pod naslovom: Pohod kod hrvatskih istarskih bjegunaca u kotaru Oberhollabrunn, Dolnja Austrija. Kao delegat pripomoč-nog društva za jug u Beču i c. kr. mi-nistarstva, imenovan je veleč. g. dr. Fr. Sal. Knavs, župnik i dekan Sv. Petra kod Gorice. Poznat je veleč. g. kao veliki prijatelj Hrvata, još kad je bio kod kuče, prvo nego li je osvojio izdajnički Talijan njegovo mjesto, koliko je on radio za naše vojnike, navlastito Hrvate, koje je ljubio puno i puno, to ne mo-Žemo kazati mi, doli oni lavovi, koji prolijevaju krv za vjeru i dom kod Soče. »Novine« su dosta pisale o njemu. Ove dane pohodio je mnogo selo, da kao delegat pomogno jadnomu našemu narodu, jer u kotaru. Oberhollabrunn ima samo Hrvata iz Istre. Narod ga je dočekao svečano u pratnji veleč, g. Ljubomira Nikoliča, koji ga je po-zdravio u ime naroda. Veleč. g. dr. Knavs srdačno se zahvalio veleč. g. Ni-količu za lijepl doček. Isti dan primio je pojedince, da mu izraze njihove tuge i nevolje. Prečasni gospodin je obečao, da če svim silama zavzeti se za nas. Podijelio je i neke novčane podpore. Narodu se svidjalo kako je on, lijepo u čistom hrvatskom jeziku razgovarao s narodom i tješio ih govoreči: »Strpite se moji dragi, Bog če pomoči, idite k sv. pričesti i vidjet čete, da čete biti uslišani-« Narod netom ga je vidio prvi put, spominje ga uvijek i blagoslivlje. Veleč. g. Ljubomir Nikolić otpratio ga je do kolodvora, gdje je bilo i mnogo naroda, koji ga je srdačno pozdravijao sa »Živio!«
Imenovanje. Gosp. Franc Merljak, nad-učitelj iz Batuj, sedaj enoletni prostovoljec pri nekem črnovojniškem bataljonu, je imenovan c. in kr. okrožnim šolskim nadzornikom za okrožje Ipek (Peč) in kot tak dodeljen c. in kr. okrožju v Ipeku.
Za vdovo šusteršič. (Zadnji izkaz.) G. Terez. KomljaPec, Škocijan, 10 K; g. Jan. Mittercgficr, Vojna pošta 294, 10 K; g. Franjica Klemenčič, Trebnje, 8 K; g. Hin-ko Candolini, Trst, 4 K; g. Jož. Bregar, nadučit., Zgor. Šiška, 2 K. — Odslej se darovi v ta namen pri upravi našega lista več ne sprejemajo.
Izgnanci iz Vojščice na Krasu. Naznanja se istim, da knjige Družbe sv. Mohorja dobe v Škofji Loki pri č. g. Karolu Čigon. Vsi, ki so vpisani, naj se obrnejo v Škoijo Loko, hiša g. Kajbe. Prav bi bilo, da bi sc
Skrobovi so bili vrženi Rusi iz močnih postojank, ki so jih bili tekom sedmih mesecev zgradili in utrdili, ob Narajovki pa pod težkimi izgubami potisnjeni na vzhodni breg. Ponovni protinapadi hitro pritegnjenih rezertf niso mogli na ruskem porazu ničesar več izpremeniti. Po daljšem odmoru zavzema bojna delavnost armad osrednjih velesil na vzhodni fronti zopet značaj naraščajoče ofenzive, čeprav nam sktiša ententa ob Sommi, ob Soči in na macedonski fronti zvezati roke ter je nastopila Rumunija kot naš novi sovražnik na bojišču. Armada Arz je vrgla sovražnika na vzhodnem Sedmograškem, kjer je bil prodrl do črte Roatsnyaszekely, za 80 km nazaj in stoji danes s svojo ostjo na rumunskih tleh v dolinah Trotusa in Usaia. Dalje proti severu se priključuje armada Kčivesz, ki je v bojih 5. in 6. t. m. hitro iztrgala Rusom njihove trenotne uspehe v tolgyeškem odseku. Ruska razbremenilna podjetja zadnjih dni južno od Dorna Watre so se ustavila pri Bistriociori. Ob Narajovki so se uspehi z dne 5. in 6. t. m. izpopolnili in zopet znatno napredovali; ohranili smo jih tudi proti petkratnemu protinapadu. V prostoru Wladimir Wolinjski, zahodno od Lučka, je nemška bojna črta ravnotako trdna kakor prej, zadnji avstrijski uspehi vzhodno od Kirlibabe in pri Je-dulu 6. novembra so še v svežem spominu.
V Pogreb princa Henrika Bavarskega. ' Monakovo, 13. novembra. (K. u.) Včeraj opoldni je bil slovesen pogreb hrabrega princa Henrika Bavarskega, katerega se je udeležil tudi bavarski kralj.
Zbor družbe »Angleška zastava« v Petrogradu,
Kodanj, 13. novembra. Na shodu družbe »Angleška zastava« 11, t. m. v Petro-radu je predsednik dume Rodzjanko re-el, da se meč ne sme vtakniti v nožnico, dokler se ne bo dosegla popolna zmaga. Po vojski se mora skleniti tesna zveza med Rusijo in Anglijo. Angleški veleposlanik Buchanan je rekel, da se bo boj nadaljeval, dokler ne bo zmagal sporazum.
Rožne novice.
Kako živi naš cesar. »Az Est« priob-Čuje poročilo, kako živi naš cesar v vojni. Pravi: Po 4. uri zjutraj se poda cesarjev komorni sluga v cesarjevo spalnico, da pomaga cesarju, ko vstane in se oblači. Kakor hitro cesar vstane, pride masseur Koch, izvrši škropilno kopel in cesarja osuši. Trikrat na teden se oglasi dvorni brivec — sedaj kot črnovojnik v vojaški službi; prihaja v uniformi, a na dvoru si obleče salonsko suknjo. A že večkrat se je zgodilo, da je moral cesar čakati, ker je bil brivec na straži. Cesar je bil namreč odredil, da brivec zaradi njega ne sme niti enkrat opustiti vojaških dolžnosti. — Za prvi zajutrek ima cesar čaj ali čokolado, v prav redkih slučajih belo kavo, potem mrzlo meso, surovo maslo in pecivo. Ob 7. uri pride k vladarju prvi krilni poboč-nijt. Že preje povpraša telesni zdravnik dr. Kerzl po cesarjevem zdravju. Vladar navadno odgovori kratko: »Hvala, počutim se dobro.« Ob pol 12. uri je drugi zajutrek in zvečer ob pol šestih obed. Drugi zajutrek je zelo skromen: goveja juha, kuhano goveje meso s praženim krompirjem in kuhanimi močnatimi jedmi. Obed je nekoliko obilnejši: Juha, pečena kokoš ali druga perutnina, pečenka in nazadnje šampanjski sladoled; pečenka je vedno obložena s špargli ali artičokami. Prvi zajutrek traja 10, drugi 12 minut, kosilo pa četrt ure. Vladar je pogosto zelo dobro razpoložen; v avdijencah sprejema došlece stoje ter jim ponudi prostor, ko je bil sam sedel.
Zamenjano dete. Zanimivo dogod-bico je prinesel neki ameriški list. V Weawerville v Kaliforniji je bila prirejena plesna veselica, na katero je prišlo mnogo mladih mater s svojimi dojenčki. Ti mladi Kalifornijančki so pa bili vsled godbe, šundra in lesketa-jočih se svetilk tako vznemirjeni, da so povzročili s svojim kričanjem strašen vrišč. Sklenilo se je zato, odkazati otrokom posebno sobo, kjer so pazila na nje mlada dekleta, zakaj matere bi se bile nerade odrekle plesu. Toliko pa, da so bila mlada dekleta z dojenčki sama, jim je prišlo na misel bodisi iz dolgega časa bodisi iz mržnje do svojega posla, sleči vse kričače in zamenjati njih obleke. Ko so po končanem plesu matere spet sprejemale svoje ljubljenčke, pri čemer jim je bilo krilce vse-kako glavno znamenje, ni pri pičli razsvetljavi nobena izmed njih spoznala prevare in je slednja odšla domov s tujim detetom. Lehko si je misliti strah, presenečenje in gnev mladih mater, ko so se zjutraj po utrudljivem plesu zbudile in so skrbno ogledovale svoje mi-ljene malčke. Kmalu sc je pričelo tekanje, beganje, iskanje in prenašanje otrok. Ali najti pravo dete ni bilo vselej tako lahko, zakaj deloma so stanovale plesalke po dve in več milj daleč
od Weawille, deloma so si bili dojenčki zlasti kar jih je bilo mlajših, tako podobni, da jih niti materni čut ni mogel z vso gotovostjo ločiti. Tako je minilo več dni v skrbeh in strahu in brez mnogega hrupnega spora za materino pravo, dokler niso vse matere imele svojih otrok, ali pa so si vsaj tako domnevale.
Če se staro srce ogreje. Janez Benči-na, 71 let star, iz Cola, berač brez stalnega bivališča, se je zagledal v 24 let staro deklo Marijo Martinčič. Trdil je, da je tako zala, da jo nima v okolici para. Kupil ji je dve novi obleki, čevlje in je dal še vrhtega 50 K denarja, češ da bo imela za kak poboljšek. Rekel je, da bo kupil hišo in jo poročil, da bosta srečno živela. Dekle mu je verjela, češ »star mož, mlada vdo,-va«. Ko jo je pa starček nekoč zasačil v pogovoru z nekim vojakom, je bil prevzet od ljubosumnosti ves razdražen. Vpil je, da morata biti oba »hin«, da ji bode pre-rezal trebuh ali pa vrat, in te grožnje je ponavljal tudi proti njenemu gospodarju. Zahteval je, da mu mora obleke vrniti. Trdil je, da ima 20.000 K gotovine naloženih v posojilnici in 1400 K katere je zadel v loteriji, a jih še ni dvignil. Pri sebi je imel 100 K ko je bil aretovan. Stari berač je bil zaradi nevarnega pretenja obsojen na 4 mesece težke ječe.
Židovsko vseučilišče se otvori še letos v Lodzu. Predavalo bo 20 docentov.
Vojno odlikovanje pred 76 leti na Kineškem. Neka zgodovinska črtica pove to-le: Kineški cesar je svojemu velikemu admiralu, ki sc jc izkazal v pomorski bitki z Angleži z mnogimi hrabrostmi, poslal izredno odlikovanje. Njegovo Veličanstvo je namreč blagovolilo poslati svojemu odlikovancu s kineškimi cvetkami okrašeno pismo, v katerem mu je določilo po smrti prostor v tretjih nebesih. Je-li odlikovanec tudi dobil tam res prostor, o tem zgodovina molči.
Gospodarstvo.
—	Oprostitev moštva v svrho kmetijskih in gozdarskih del. Na predlog poljedelskega ministrstva je izdalo vojno ministrstvo v svrho nadaljnega nujnega pospeševanja kmetijskih in gozdarskih del z odlokom z dne 7. t. m. sledečo odredbo: Potom odloka vojnega ministrstva z 1. 1916. do 30. novembra 1916 ali od kakega vojaškega osrednjega urada do 30. novembra 1916 odrejene oprostitve moštva v svrho kmetijskih in gospodarskih sil se zaenkrat podaljšajo do 31. decembra 1916. Politične okrajne oblasti potrdijo to podaljšanje na oprostilnih izvidnicah. Te oprostitve kakor tudi od kakega vojaškega osrednjega urada preko 31. decembra 1916 odrejene oprostitve moštva v svrho kmetijskih in gospodarskih del se zamorejo, pod pogojem, da je nadaljna oprostitev preko 31. decembra 1916 še neobhodno potrebna in da odgovarja tudi pogojem odloka vojnega ministrstva, podaljšati zaenkrat do 31. marca 1917. Kdo naj se oprosti v nadalje, o tem odločajo politične okrajne oblasti.
—	Cene jajc. Uradno se nam poroča: Vsl^d rastočega pomanjkanja jajc, ki je z ozirom na sedanji letni čas deloma utemeljeno, so se v zadnjem času v trgovini z jajci pojavile zelo obžalovanja vredne nezdrave razmere. Cene jajc presegajo že vse meje in često se že dogaja, da se zahteva za eno samo jajce 40 vinarjev. Postala je že neizogibna potreba, da sa ti silni iz-rodki v interesu splošne oskrbe zatro. Deželna vlada se je radi tega lotila ureditve cen za jajca za celo deželo. Z danes razglašenim ukazom so se določile za nadrobno prodajo jajc naslednje najvišje cene: a) za ozemlje mesta Ljubljane, in sicer za prodajo pridelovalcev (kmetovalcev) 28 vin. in za prodajo v obrtniški trgovini 32 vin. za en komad; b) za druge dele dežele, in sicer za prodajo pridelovalcev 20 vin. in za prodajo v obrtniški trgovini 24 vin. za en komad. Te najvišje cene upoštevajo popol-.. noma večje produkcijske stroške in izpre-menjene gospodarske razmere. Pričakovati se sme tedaj, da kmetovalci svoje zaloge ne bodo več zadrževali, kot dosedaj, temveč da jih bodo prostovoljno spravili v promet. S primernim nadzorovanjem se bo poskrbelo, da se bodo cene strogo uveljavile. Okrajnim oblastvom je naročeno, naj strogo pazijo, da se cene ne bodo prekoračile in da se bodo prestopki z železno strogostjo kaznovali, Ako pa naj se doseže za-željeni uspeh, je treba., da tudi občinstvo sodeluje, in oblastva pri njihovem prizadevanju uspešno podpira. Ravnotako kakor je zaničljivo počenjanje ljudi, ki zahtevajo za blago višjo ceno, kot je določena, je zaničljivo tudi počenjanje ljudi, ki ponujajo višjo ceno, da pridobe zase blago. Oblastva bodo kaznovala tako tistega, ki zahteva višjo ceno, kakor tudi tistega, ki ponuja višjo ceno, kajti oba sta navijalca, ki v sedanjem težavnem življenjskem boju nc zaslužita, da se jima prizanese.
Lepo sadno drevje sa dobi iz drevesnice kmetijske šole na Grmu (pošta
Novo mesto) in sicer visoko in pritlično drevje najbolj priznanih vrst. Cena visokim jabanain po 1 K 20 v. do 1 K 50 v., visokim hruškam po 1 K 40 v. do 1 K 70 v.; pritličnim jablanam in hruš-pam po 2 K. Naročila se izvršujejo proti povzetju.
Cepljene trte na ripario portalis se dobe; iz trtnice kmetijske šole na Grmu (pošta Novo mesto, Dolenjsko) in sicer sledeč, vrst: kraljevina, silvauec, veltlinec, rdeči vrh, beli burgundec, traminec, žlahtnine, portugalka, ru-landec in žametna črnina. Cena posameznim cepljenkam je 30 h, cena od 1000 komadov dalje po 24 v. Na prodaj so tudi b i 1 f e ripario portalis in ara-mon rupestris. Cena po dogovoru.
— Oves za državne žrebce, ki so v zasebni reji. Lanski razpis c. kr. poljedelskega ministrstva, ki določa izmero ovsa, ki se sme porabiti za krmljenje državnih žrebcev v zasebni oskrbi, ostane v veljavi tudi v skakalni dobi leta 1917. Po tem razpisu clobi tak žre-bec po 1 kg ovsa na dan, 14 dni pred pričetkom skakalne dobe in potem dokler traja ta doba pa se sme pokrmiti po 5 kg ovsa na dan za vsakega takega žrebca. Posestniki, ki imajo v reji ozir. oskrbi državne žrebce, pa niso predelali za krmljenje potrebnega ovsa, lahko prosijo zanj pri svojem okrajnem glavarstvu. Temu zaprosilu se mora priložiti: 1. Potrdilo domačega županstva o tem, koliko žrebcev oskrbuje, potem koliko ovsa je pridelal ozir. koliko ga ima v to svrho na razpolago. 2. Potrdilo pristojne žrebčarske postaje o številu žrebcev (njih imena in temeljne številke), ki so v zasebni oskrbi. Okrajno glavarstvo bo došile prošnje nenadoma odstopilo vojno žitnopro-metnemu zavodu. Leta nakaže oves v označeni izmeri in obvesti prosilca, pri katerem komisijonarju more dobiti nakazani oves in na kakšen način se ga plača. Prosilec mora seveda poslati za oves svoje vreče.
Poraba usnja v vojni. Angleški strokovni list Leather Trades Review skuša dognati množino porabljenega usnja v sedanji vojni. List ceni število mož pod orožjem vseh vojskujočih se držav na 50 milijonov. Da se to velikansko množico obuje, je potreba letno 200 milijonov parov čevljev (4 pare na leto za vsakega vojaka). Za napravo te množine čevljev je potrebno 44.6 milijonov kož; 6.6 milijonov kož se porabi za podplate in za krpanje; za konjske vprege, sedla in druge predmete iz usnja pa je potrebno 12.8 milijonov kož. V celem je torej potrebno letno 64 milijonov kož. List pride do zaključka, da vsa normalna svetovna produkcija usnja ravno zadostuje, da se pokrijejo vse vojne potrebščine.
Spravljanje nadomestil za krmo in ste-ljo. V smislu izjave c. in kr, 5. armadnega poveljstva je pričakovati velikih težkoč in tudi zamud v dovažanju krme in stelje, ki se potrebuje za armado, to pa vsled tega, ker se mora dovažati izključno iz zaledja in ker se je isto tudi lani opažalo. Vspričo teh okoliščin je moralo 5. armackio poveljstvo (od. Q) že sedaj vse potrebno ukreniti, da se bo v bližajoči se zimi uporabilo vsa nadomestila za krmo in steljo, kar jih je le mogoče dobiti na Kranjskem. Podrejenim poveljstvom, četam, zavodom in po-setvenim častnikom se je naročilo, da čim prej prično z dobavljanjem ozir. spravljanjem koruznice in pirike za krmo ter praprotjo, resjem in drugim šavjem za steljo; seveda je treba pri tem paziti na to, da se gozdne in druge kulture ne okvarijo. Okrajnim glavarstvom in mestnemu magistratu je naročeno, da podpirajo tozadevna stremljenja vojaških organov ter tudi sama pod-vzamejo take akcije. Prebivalstvo naj se po končani jesenski posetvi vzpodbuja, da začne spravljati označena nadomestila za krmo in steljo ter jih izroči proti odškodnini vojaški upravi, Za meterski stot koruznice ali pirike se plačuje 4 krone; za dovoz pod 5 km 1 krono, nad 5 km pa 2 kroni. Voziti bi jih bilo na postaje, kjer so vojaške formacije in sicer samo iz krajev, ki so manj kakor 10 km oddaljeni od železniške, postaje. Ta nadomestila je treba, ker se prevažajo po železnici, pravilno stisniti in če to ni mogoče, pa vsaj v otepe zvezati. V prvem slučaju znaša odškodnina 1 K, v drugem pa 50 vin. za meterski stot. Če je najmanj en vagon take krme ali stelje skupaj in se nobeni vojaški formaciji ne more izročiti, tedaj naj dotično županstvo obvesti intendanco 5. armadnega poveljstva, vojna pošta 508, ki bo vse potrebno odredila glede prevoza tega blaga. Spravljanje in zbiranje nadomestil za krmo in steljo je stvar poveljstev, čet in zavodov za pokritje lastne potrebščine. Posestniki, ki imajo več stelje kakor jo sami rabijo, pa naj jo proti odškodnini prepuste vojaški upravi. Pri tem bi prišla v prvi vrsti praprot v poštev. Odškodnina se določa od slučaja do slučaja. Tudi državnim in zasebnim gozdarskim uradom kakor tudi lastnikom gozdov jc položiti na srce, da dovolijo snravljanje stelje po svojih gozdo-
vih, seveda brez oškodovanja nasadov itd. Stelja se sme grabiti samo z dovoljenjem lastnikovim in samo na tistem prostoru, ki je bil za to izrecno določen, pri čemur je posebno paziti na mlade gozdne nasade in slične naprave.
Vojaški pozdravi.
Gorkc pozdrave z bojišča pošiljamo vserA prijateljem in znancem: Desetnik Gustav Kraše-vec, Gorica; Ivan Žorž, Hrašče pri Vipavi; Karol Lešnjak, Št. Vid pri Cirknici; Iv. Tclič, Žirovnica; Josip Slrgar, Videm. — Čeprav nas žc zasiplje sneg, kakor bi se vsi vragi zakleli proti nam, slovenski možje in fantje še nismo pozebli in tudi ne mislimo. Prisrčen pozdrav vsem našim dragim in vsem Slovencem: Narednika Josip Ko-vič in Alojzij Besednjak; četovodja Josip Korsič,
—	Srčne pozdrave pošiljajo z bojišča svojim staršem, bratom, sestram, prijateljem in vsem slovenskim dekletom: Franc Pogačar, Zgoše pri Begunjah; Anton Kališnik in Franc Hudolin iz Sv. Ane p. Trž.; Filip Podboršek iz Domžal; Ivan Ulčar, Skaručina; Alojzij Veber, Sora; Mih Že-leznik in Anton Jerič iz Gor. Jesenic, Dol.; Jožef Hren, Ješivc; Marko Goličnik, Mozirje; Anton Perne, Trzin; Franc Česen, Brnk; Jože Čuk, Kobarid; Andrej Tušar, Cerkno; Mihael Stepančič, Renče. — Prisrčne pozdrave vsem bralcem in bralkam »Slovenca« ter vsem poštenim slovenskim ženam in dekletom pošiljajo: Andrej Bajer, Mihael Čerin, Joško Zat, Jožef Žagovc, Fr. Uršič, Matija Guzel, Jožef Kašnik. — Vsem zavednim Slovencem in Slovenkam pošiljajo iskrene pozdrave z bojišča: Jožef Petkovšek, Hotedršica; Fr, Veškovo, Sv. Marko — Koper; Franc Pogačar, Ihan. — Spominjajoč se danes, na dan Vseh svetih, svojih padlih tovarišev, prosimo slovenske žene in dekleta, naj se spominjajo nas. Pošiljamo jim svoj pozdrav. Jos. Grilc, Trata—Vele-sovo; Ivan Štefančič, Smerjen; Jos. Tomažič, Pi-java gorica; Jurij Verbič, Vodice; Blaž Miš, Domžale; Josip Ramovž, ljublj. okolica; Ivan Kuralt, Franc Cvajnar, Jos. Trampuš, Medvode; Anton Kocman, Ponova vas; J. Orchek, Franc Gradišar, Ivan Trebušak in drugi. — Na lepo okrašeni dopisnici pošiljajo pozdrave slovenski domovini: Desetnik Iv. Stocklinger; Jurij Nosse, enol. prost.-korp.; Ferd. Svetin; Jožef Sila; Jožet Berginc; R. Andrašič; Fr. Kralj; Fr. Vraničar; Andrej Požrl,
—	Najsrčnejše pozdrave vsem slovenskim sobojevnikom, svojim ženam in domačim dekletom ter vsem znancem in prijateljem, ki uživajo begunsko usodo, pošiljajo goriški vojaki: Jožef B'.it-kovič, kovač iz Sovodenj; Jože Zajec, Opatjeselo; Ivan Sulič, Prvačina; Franc Hvalič, Kromberg; Ferd. Juša, Biljana. — Vsem prijateljem in znancem ter ljubljanskim dekletom pošiljajo pozdrave slovenski ranjenci in bolniki iz bolnišnice ob Adriji: Gorše Ivan, Mavrin Marko, Šimenc Matija, Starman Ivan, Kveder Zmagoslav, Košir. —' Slovenski topničari pošiljajo z bojišča prisrčne pozdrave vsem slovenskim ženam in dekletom: Matevž Dragan, Novo mesto; Franc Bevc, Št. Ru-pert; Ivan Resnik, Birčna vas; Josip Kavšek, Za-tičina; Franc Jordan, Raka; Ivan Krašovic, Vrhnika; Ivan Kapelj, Košana. — Srčne pozdrave pošiljajo svojim staršem, ženam, otrokom in vsem domačim ter prijateljem in znancem: Josip Dov-gan, Ležeče-Divača; Anton Valenčič, II. Bistrica; Matevž Sabernik, Bled; Mihael Kogoj, Kanal; Lovrenc Toroš, Medova; Vincenc Švara, Komen.
—	Najlepše pozdrave beli Ljubljani pošiljajo Karol Kupak, J. Černij, J. Bilič, J. Križanec in tovariši. — Pozdrave čitateljem »Slovenca« pošiljajo z bojišča: Četovodja Jožef Leban, Anton Kola-rič, Andrej Velikonja in Matija Gulič. — Vsem Slovencem in Slovenkam pošiljamo iskrene pozdrave slovenski fantje pri oddelku strojnih pušk: Narednik Štefan Snoj, Črnuče; četovodja Alojzij Barbič iz Sv. Križa; poddesetnik Martin Pavjič, Zelena. Jama; Anton Mazarol, Žužemberk; Franc Mavsar iz Črmošnic; poddesetnik Joško Brdavs, Straža. — Braneč domovino pred sovražnim vpadom, pošiljamo najlepše pozdrave: . Četovodja Andrej lic; desetnik Anton Mežnar; desetnik Jože Srebrnjak; Franc Bratun; desetnik Albin Ko-lcnc; Jože Anžič; poddesetnik Leopold Master-le; Jože Birk. — Podpisani pošiljamo z bojišča srčne pozdrave vsem čitatelem našega ljubega »Slovenca: Desetnik Valentin Pavli; J. Jančar, J. Marolt, J. Lukančič, J. Sever, F. Pogačar, J, Pire, A. Pajser, J. Komelj, Matej Koželj, J, Kožar in vsi drugi tovariši. — Pozdrav Slovencem in Slovenkam pošiljajo iz granatnega ognja: Četo-vodje Terčič Vinko, Lorber Anion in Kaiser Jakob; desetnika Ahčin Rudolf in Kuzler Ivan; poddesetnika Bergoč Alojzij in Grat Jakob; inf. Per-ko Andrej, Povž Anton, Maček Jožef, Hazai Fr.
—	Slovenski telefonisti, zbrani v lični hišici tik za vojno črto .dobro založeni s kostanjem, pošiljajo vesele pozdrave čitateljem »Slovenca«; Predmoj-stra Franc Drofenik in Franc Kren; telef. H. Špendau; čast. sluga Zdravko Vidovič; desetnik Jože Redej, — Vsem čitateljem »Slovenca« in vsem slovenskim dekletom pošiljajo prijazne pozdrave z bojišča: Predtopničarja F. Šuštar in Sj Brence, četovodja F. Ulaga. — Srčne pozdrave očetom in materam, bratom in sestram ter slovanskim dekletom pošiljajo z bojišča: Desetnik Janez Polda, Mojstrana; poddesetnik Franc Pre-zelj, Davče; Franc Hribor, Krajnebrdo-Domžalc; Maks Pezdirnik, Dovje; F'ranc Tršan, Hraše; Ivan Levstek, Gora p. Sodr.; Pavel Perčič, Staniče; Aleksander Jesih, Belčivrh; Tomaž Žabkar, Škocjan; Jožef Ličen, Črniče; Franc Pustotnik, Zagorje o. S.; Joijef Radkovič, Št. Jernej. — Vsem znancem in prijateljem s Primorskega, posebno pa' briškim beguncem pošilja pozdrave Ivan Lcnar-dič, prost, koles, bat., sedaj v bolnišnici v Feld-bachu. — Srčen pozdrav vsem vaškim faranom pošilja Franc Ravnikar, Vidrga pri Vačah. Pozdrav z bojišča pošilja Žvokelj. — Pozdrav s če* trtega bojišča pošilja Ivan Odjazek. — Slovensko/ moštvo civ. del. odd. na Ruskem Poljskem pošilja »Slovenčevim« čitateljem najlepše pozdrave,
Pogrešane druZine s Primorskega.
Alojzija Bcltran, sedaj v Ponovičah št. 2, p, Litija, Kranjsko, išče svojega moža iz Vogerskega št. 115. Njegov naslov v »Slovencu« jc bil pomanjkljiv. — Iščejo sc Josip in Marija Jarc in njegova sestra, doma iz Volčjedrage št. 121. Pojasnila prosi Josip Jarc, Spodnja Šiška št. 89, Ljubljana, gostilna Vodnik. — Išče sc Jožef Mihelj, k. und k. Lnndsturm.Etappenbaon 4/404; pojasnila prosi njegova žena Justina Mikelj, begunka, prej vas Poder-jevo št. 101 (po domače »Žnidcrjcvi«), županstvo Rihcnberk, sedaj na Dolenjskem, Mala vas št. 5, p. Dobrcpotjc. — Išče st Leopold Mihci), k. und k. Retablierungsctalion, Brixlegg, Tirol; pojasnila prosi Justina Mihclj, begunka, sedaj na Dolenjcem. Mala vas št. 5. p. Dobrcpolje. — Kdo vć, kje sc nahaja Anton 1'rdih, doma iz Gorice, sedaj vo.
jak. Za časa italijanske ofenzive smo morali bežati jc služboval v konjski bolnišnici v Radgoni, seda ne vemo, kje je. Kdor vć, kje se nahaja, naj sporoči njegovim staršem na naslov: Andrej Urdih, Loidcs-thal 182, P. Velm Gotzendorf, Nižje Avstrijsko. — Josip Peršič, 27. dom. pp., sedaj v k. und k. Res.-Spital Nr. 1, 1. odd., Ribnica na Kranjskem, išče svoje starše, doma iz Kronberga št. CO pri Gorici. — Josip Lukežič, Fahrkancn., k. und k. F. K. R. Nr. 28, Szombathely, Ogrsko, išče Jožefa Lukežič, doma iz Renč. — Furlani Frančišek, doma iz Dornberga št. 102 pri Gorici, išče svoje tri hčerke: Alojzijo Kristijano in Antonijo. Ako kdo kaj ve, kje sc nahajajo, prosim vljudno, naj mi sporoči na naslov Frančišek Furlani, k. und k. Stabiles Pferdespital. Thesen bei Marburg. — Leban Marija, bivajoča v Rauchenvvarth, pošta Himberg (Nižje Avstrijsko), išče svojega moža Petra Lcban, kakor tudi Štefana Leban, ki so bivali v Dolenji Trcbuši nad Čepova-nom na Goriškem. — Jožef Zuchiatti iz Mcdane v Brdih, rojen leta 1879, služil pri k. k. Landsturm-Inf.-Reg. Nr. 27, 3. Komp. Do 10. septembra mi je vedno pisal, od tedaj ničesar več. Kdor bi kaj o njem vedel, je naprošen sporočiti svaku Teodoru Simčič, Pcndice di Scorcola, Trst, kateri s hvaležnostjo vsako obvestilo sprejme. — Marija Sinigoj, begunka, Zatična 50, Dolenjsko, išče svojega moža, ki služi pri 8. topniškem polku. — Išče se Marija Furlani. stanujoča v Gorici, Via Antonio Canova št. 5. Ko bi kdo kaj vedel, naj blagovoli naznaniti družini Saksida v Ljubljani, Konjušna ulica št. 12.
_ Frančiška Bagon, stanujoča v Slatinah št. 55,
p. Rečiška vas na Paki na Štajerskem, išče svojo mater Ano Maurič, doma iz Vrtojbe št. 65. Imenovana je baje v nekem begunskem taboru. Ako kdo vi za njo, se prosi, zgorajšnji naznaniti. — Leopold Stantič, k. u. k. Res.-Spital, Pctrinium, Zimmer Nr. 32, Urfahr-Linz, išče družino Stantič iz Temnice št. 36. — Albina Martelanc. Wagna pri Lip-nici, baraka 47, išče Terezijo Abramič, njenega moža Antona, Ljudmilo in Rafaela Martelanc, vsi iz Bukovice št. 94. — Štefan Marušič, begunec. Bi-lov, p. Kralovice, Češko, išče svojega brata Jakoba Marušič iz Mirna in Frančiško Tomšič, rojeno v Opatjemselu, bivajočo v Gorici. — Anton Bensa, Rekonv.-Abt. des Inf. R .Nr. 17, Schcifling, Štajersko, išče svojo mater Katarino, brata Josipa in Ernesta in sestro Katarino, vsi iz Šempasa. — Josip Tomšič, 27. dom. pp., 1, s., sedaj na bojišču, išče svojo družino, doma iz Solkana. — Gefr. Franc Humar, I. R. 37, 4/XXIV. M. K., Gruppc Major De-muth, sedaj na bojišču, išče svojo sestro Emilijo Humar iz Šempasa št. 46 (pri Gorici). — Franc Gomilšček iz Ladri, županstvo Libušnje pri Kobaridu, ne ve za svojo družino že od začetka italijanske vojne. Ako kdo kaj vć za njegovo družino, naj sporoči na naslov: Franc Gomilšček, k. u. k. M. A. A. 66/97. sedaj na bojišču. — Prejeli smo pismo, naslovljeno na sorodnike nekega Bruno Mladovich, starega 6 let. Komur bi bil znan naslov njegovih sorodnikov, naj ga naznani na naslov: »Sekretariat fur Einberufene beim Hilfskom. f. d. Fluchtlinge aus dem Siiden« na Dunaju I., pod št. 7758. — Janez Gerbec, sedaj na Dunaju X„ Puchsbaumgasse 55, pri Alt. Arb. Abt., bi rad zvedel, kje se nahaja moj sinček Janez Gerbec, doma iz Doblarjev pri Ročjnju. Ob izbruhu vojne z Italijo sem moral oditi k vojakom ter sem mojega sina pustil pri mojih sorodnikih. Potem ko so Italijani vdrli in odpeljali vse v Italijo, od takrat ne vem, kje se nahaja ne on in tudi Frančiška Lazar iz Doblarjev, pri kateri je bil moj sin pod št. 24. — Ali ve kdo, kje se nahaja moja družina Anton Nanut št. 189 iz Št. Petra pri Gorici. Do 7. avgusta so bili še vsi doma. Pojasnilo prosi Anton Nanut, k. k. Landsturm Eisenb. Sich. Offiz. tyache, vojna pošta št. 26. — Podpisani se sedaj nahajam kot begunec v Varpolju 14, p. Rečica, Savinjska dolina. Štajersko. Pogrešajo se moji štirje sinovi, ki so bili na fronti v Galiciji. Ako kdo kaj ve o njih, naj blagovoli poročati meni. Ivan Cotič, Bilje pri Gorici. — Rozalija Petrovčič iz Renč pri Gorici, kot begunka v Zwerendorf št. 49, Angern, Nižje Avstrijsko, išče svojo desetletno hčer Amalijo Petrovčič, katero so poslali iz neke bolnišnice v Trstu neznano kam. Kdor bi kaj vedel o njej, naj blagovoli sporočiti njeni materi. — Ivana Devetak vpraša po tastu Ivanu Devetak. Bil jc nekaj časa v Lipnici. Iz Lipnice se je podal ne vć se kam. Doma je iz Mirnega pri Gorici. Kdor kaj vć o njem. naj sporoči na naslov: Ivana Devetak, begunsko taborišče, Bruck a. d. L. — Alojzij Pipan, k. u. k. Res.-Spital Kremsier, Abt. VII.. Kamnik, Go-renjsko, išče svojo ženo Viktorijo Pipan, begunko iz Svetega (Suttaj št. 55 pri Komnu. Kdor bi vedel ia njeno sedanje bivališče, naj mu to naznani. — Jožef Mihelj, k. k. Landsturm-Etappenbaon 4/404, St. Veit a. d. Glan, Koroško, išče svojo ženo Justino z 8 otroci, doma iz Pedrovega št. 101, pri Rihenberku, — Mihael Kogoj, k. u. k. Inft. R. Nr. 7, 5. Baon, 19, Komp., 4. Zug, sedaj na bojišču, išče
brata svoje soproge, Jožefa Kamenšček, doma iz Ročinja hiš. št. 141 pri Kanalu. — Iščem svoje starše iz Krestenice pri Kanalu; od začetka vojne z Lahom' ne vem nič o njih. Dobrotna poročila prosim na naslov: Franc Goljevščck, Div. Sch. Z. K. Nr. 6, seda na bojišču. — Marija Bucik, Kals-dorf 28 pri Gradcu, išče Štefana Mavriča iz Prc-lesja. — Terezija Kumar, Maribor ob Dravi, Te-gelthofova ulica 16, išče Marijo Bornej iz Gorice, Via del Sal cano, Antonijo Krajnik iz Gorice, Via del Bosco 17 in hrančiško Grjen iz Gorice, Livada 42. — Korporal Franc Kunčič, k. u. k. 5. A. K. Mannschafi's-Rekonvalescentcnstation, Feldpost 339, išče druzipo Andreja Martelanc iz Vogorskega 29. — Grmck Mihael, k. u. k. Kricgsspital W. Ncu-stadt, Baracke 5, išče očeta Jakoba Germck iz komenskega okraja. — Roza'ija Petrovčič, Zvve-rendorf Nr. 49, Angersee, N. O., išče svojo hčerko Amalijo Petrovčič iz Orekovelj. — Pavlin Jožef, k. u. k. Mil. Bauaufsicht, Glockenabnahme, St. Ru-preeht bei Klagenfurt, išče svojo družino iz Komna 57. — Rozi Gostiša, Idrijski log, p. Črnivrh, išče družino Ivan Pahor. — Harej Johann, k. u, k. Res. Spital 21, B. Abt., Zimmer 6, Wien 13—4, išče Ro-zalijo Harej z družino iz Dornberga št. 12. — Rozina Petrovčič, Sedevčič, obč. Bate, pošta Čepo-van, išče mater in dve sestri ter brata iz Gorice, Via Coronini 2. — Medveščel> Franc, k. k. Land-st. Baon. 193/IV., išče svojo družino iz Renč 16. — Anton Dominik, k. u. k. Grupp. Kmdo., II., Subab-schnitt, Abt. Hptm. Busič, išče svojo družino iz Taborš pri Dornbergu št. 38. — Vinko Krivec, misijonar,'Ljubljana, Tabor 12, išče Rozalijo Gorjup iz Biljane. — Beltram Jožef, Inomost, Jcsuiten-Kolleg., išče stariše iz Bukovice.
Vsi begunci, ki iščejo svojce, se opozarjajo, da nam pišejo vedno razločno in lahko čitljivo ter naj vedno natančno označijo svoj prejšnji in sedanji naslov in pa zadnji naslov tistega, ki ga iščejo.
Poslani naslovi.
Naznanjamo, da sc nahajamo kot begunci 9 družin iz Oseka, Primorsko, na Sapu, p. Šmarje, Dolenjsko, namreč: Ant. Toplikar, Franc Rožič št. 13, Ivan Gleščič, Fr. Remec, Fr. Hrovatin, Josip Vouk, Katarina Gleščič, Fr. Rožič, št. 14 in Ant. Remec. — Razen cerkvcnikove družine iz Oseka se nahaja tudi Andrej Rijavec z družino, Angela Gleščič, št. 89, in vdova Marija Rožič, št. 26, vsi iz Oseka, s svojimi družinami v Kcrndorfu, p. Mitter-dorf pri Kočevju.
Pri omotičenju in bolečinah v glavi, Šumenju v ušesih, tesnobi v prsih in srčnem utripanju, kar vse je posledica zaprtosti, odpravi naravna »Franc Jožefa« grenčica hitro in brez težkoč vzroke motenja prebave in doseže gotovo prenehanje vrenja. Znameniti strokovni zdravnik za želodčne in črevesne bolezni, prof. Oser, predsednik c, kr. dež. sanit. sveta na Dunaju, je velikokrat vporabljal Franc Jože-a vodo ter je že z malo množino iste dosegel zadovoljive uspehe.
Zafavala3
Za obilne dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega ljubljenega očeta oziroma strica, gospoda
Luka Tercilj
izrekamo tem potom našo najiskre-nejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, vsem sorodnikom in znancem, ki so spremili nepozabnega rajnika na njegovi zadnji poti.
LJUBLJANA, 13. novem. 1916.
Žalujoči ostali.
Izurjen in v svoji stroki j ko vesten
sirar .
želi službo spremoniti. Je oženjen in prost vojaščine. Ponudbo naj so dopošljejo na upiav-ništvo .Slovenca" pod št. 2Gt>6.
!! W Ključavničarji, kovači, sftrugarji
se sprejmo v trajno delo.
Kranjska fovarna železnme 2667 A. NAGEL, Kamnik.
Želela bi vstopiti v župnišče za
Katarina Klinkon lz Poljubinja štev. 7i, pošta Podmelec, krščanskega vedenja, razumna v gospodinjstvu ter srednje starosti.	2265
'rame wmm
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
2383
suhe sobe,
priden, poštenih staršev
se sprejme
v galanterijsko trgovino. Ponudbe na upravništvo Slovenca pod .UCeiBG 2629'.
ШГ
Ob pomanjkanju mleka!
Sla dni čaj znamka SLADIN
je najbolj zdrava in najcenejša
brana za dojenčke.
S Siadinom se lahko odpomore pomanjka-nju mleka in sladkorja, kajti prihrani se pri njem dve tretjini mleka in eno tretjino sladkorja. Izmed mnogih priznanj naj navedemo samo ono gospe Eme pl. Trnkoczjr, soproge lekarnarja v Gradcu: Ljubi svak! Naznaniti Ti želim, da se prehranja Elzin malček s Siadinom (sladni čaj) in se krasno razvija, torej se more Sladin naj-topleje priporočati.
Dobi se pri lekarju Trnkoczy;u v LJubljani poleg rotovža. Glavne zaloge: Na Dunaja v lekarnah Trnkoczjr: Scbonbrunnerstrasse 109, Jo-sefstadterstr, 25., Radeckyplatz 4. — V Gradcu: Sackstrasse 4.
Važno
za ljudi, ki imajo sorodnike v Ameriki I	2470
Kdor hoče stopiti v dotiko s sorodniki v Ameriki in dobiti od njih denarne podpore in pisma, naj spiše kratko pismo v nemščini, v katerem naj popiše samo svoje rodbinske zadeve in ne omenja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem zavitku naj zapiče naslov svojih sorodnikov v Ameriki, pismo pa vtakne v drug zavitek, na katerega naj poleg svojega natančnega naslova razločno /apiše tale naslov:
Непгу C. Zaro, Bankier per Adresse Dresdner Bank, Berlin W. 8.
Enonadstropna
s pravico do premoženja meščanske korporacije kamniške je
naprodaj.
Ponudbe sprejema in daje pojasnila dr. Alojzij Krant, odvetnik v Kam« niku na Gorenjskem.	2627 8
s sadnim vrtom In eno njivo Je naprodaj v Ribnici št 44. Natančni pogoji se Izvedo prt gosp. MARIJI VOVK v Ribnici it. 28. Doleoj.
Lovski
pes,
črnorjav z belimi progami in ovratni« kom se je izgubil. — Najditelj naj se oglasi pri: Franc Pengov, v Šmarje
V najem se odda
2663 (2)
zaga
na dve oziroma 3rezi s cirkularko, ob državni cesti v Idriji. — Natančna po-jasnila in pogoje je izvedeti pri po« sestnici J. Kogovšek v IdriJL
W Iščem in prosim za naslov *WI
svojega brata
Rudolfa Trampuž-a,
(sina pokojnega nadučitelja Josipa), iz Kostanjevice štev. 28 na Krasu ter prosim sedanji naslov bivšega vikarja v Kostanjevici na Krasu g. Bratina. V slučaju, da županstvo Temenica ali kdo drugi ve o naslovu gori imenovanih, prosim, da mi to naznani na naslovi Trampuž Anton, bivši sodnljski uradnik v Gorici, seda) c. kr. četovodja, k. k. Lst.-Wachbaon Nr. 30. Plesting pri 2664 W.-Nenstadt N.-Ć.	(3)
Baterije
1292
мам
po najnižji ceni pri
.A.KREGAR
iMM. Sv. Petra cesla 2J-2J.
Edina največja razpoSi. Ijalnica elektr. žepnih svetilk na Kranjskem.
sprejema predprijave ie sedal
lilo
2662 (4)
Kranjska deželna banka v LJubljani
Za
OREHOV
ter javorove, jjesenove, češnjeve io macesnove
plačuje vedno najvišje cene in sprejema
pismene ponudbe z navedbo množine lesa
PETER ANGELO,
žaga, Seebach pri Beljaku, poprej Ljubljana
w
99
Se dobi v
vseh lekarnah
i K. A'.—
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenci«
Kdo naj jemlje Sirolin *
l Vsa!«, ki Irpl na frajnem ka£lju;
lažje je obvaroval se bolezni,nego jo zdraviti. Л. Osebe s kroničnim kafarorn bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave.
3.	Vadušljivi.kaferffn Slrofln zna/no olehča naduho.
4.	Skrofuzni otroci,pri katerih učinkuje Sirolin z. ugodnim vspehom na splošni pocufek.
||»HI»l.|lli>.i
fflij!