0©M©YINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSrAPER NO. 90 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, APRIL 16TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Alfred Smith razvija svoj načrt, kako bi rešil svetovno depresijo New York, 15. aprila. Alfred Smith je izjavil, da ima sledeči načrt za rešitev splošne gospodarske krize, ki davi danes svet. Smith predlaga: plačila na vojne dolgove naj se ustavijo za dobo dvajset let. Medtem časom se kreditira 24 procentov v Ame-riki kupljenega blaga od strani Narodov, ki dolgujejo Ameriki, 11 a račun vojnega dolga. Drugič, Ustvari naj se nestrankarska, iz-l)cena komisija za tarif, ki naj vzame colninsko vprašanje iz politike in uravnava tarif tako, kot Potrebe nanesejo. Tretjič, sprej-1116 naj se Jeffersonski princip samouprave za vsako mesto in vsako državo, zlasti kar se tiče prohibicije. Zvezna vlada, naj izda posebne bonde, da se dobi denar za potrebno delo in za vrnitev prosperitete. • Ako se je za v°.ino dobilo $30,000,000,000, se tudi za delo lahko dobilo isto syoto, ako za njo garantirajo Ze-^ in jene države. Krize bi bilo takoj konec. Petič, popolna reorganizacija poslovanja zveznih Uradov, odprava vseh duplika-in tisočih nepotrebnih uradov. Demokratična stranka naj da v javnost program, katerega razumel vsak priprosti člo-vek, otrese naj se vseh korupt-mh vplivov, in drži naj se progama. V jeseni bo z lahkoto Zlnagala. Na zborovanju, na ka- kjer jo je dobro pogostila. Otro: terem je Smith govoril, so biliici so dobili tudi igrače. Darova- Žalostne zgodbe današnjih časov, prepletene z žarkom boljših časov Chicago, 15. aprila. Sam Ware, j nejgova žena in šest otrok so se [ nahajali v starodavnem avtomo- j bilu z vsem svojim premoženjem vred na potu iz vzhoda na za-; pad, ko šo morali v Chicagi nemudoma ustaviti. Sam je stopil z avtomobila in pogledal, kaj je. Dva avtomobilska obroča sta bila počena. Zaviha si rokave, da gre na popravilo,dočim sloni jokajoča, žena v starem avtomobilu, a otroci so se pričeli igrati na zeleni travi. Polagoma se je nabrala skupina ljudi okoli družine, in radovednost je prignala; tudi policista Reilly. Njemu je j začel Ware pripovedovati živ- j ljensko zgodbo, že dve leti je bil brez dela, in končno ni mogel več plačati najemnine. Vrgli so ga z borim pohištvom in otroci na cesto. Končno mu je neki znanec ponudil farmo zastonj v najem, pod pogojem, da se tja preseli z družino vred. Farma je v Ore-gonu. Tako se je napotil z družino proti zapadu, da znova poskusi srečo v življenju. Dočim je Sam policistu pripovedoval zgodbo, se je skupini pridružila tudi neka ženska. Bila je lastnica elegantne hiše, kjer so se otroci na travi igrali. Njen soprog, demokratski vodja Igoe, kandidira za governerja v Illinoisu. Mrs. Igoe je peljala družino v hišo, GOODBY, STARKA ZIMA! Navzoči skoro vsi demokratski v°ditelji. Odsoten je bil le gover-ner Roosevelt, ki najbrž ni hotel Mti radi Smitha. Med ostalimi govoril tudi governer Byrd iz ^irginije, ki je bil dosedaj edini demokratski predsedniški aspi-^nt, ki je zagovarjal prohibici-Tudi Byrd se je spremenil yceraj, ko je povdarjal, da sicer še vedno veruje v prohibicijo, toda prepušča državljanom v posameznih državah, da odločuje-30 o njej. Zanimanje je vzbudil govor demokratičnega governerja Ritchie iz države Maryland, ki je dejal: "Brez vsakega dvoma je, da sta republikanski predsed-in republikanski kongres la je tudi $200.00. Policist je pa med tovariši nabral tudi čedno svoto denarja, in neki hotelir je vso družino vzel v hotel preko noči, in drugega jutra je družina radostno nastopila daljno pot proti zapadu, rešena začasnih skrbi. Iz življenja bandita Te dni se vrši obravnava v Clevelandu proti b^nditu in morilcu Jos. Filkowskemu radi roparskega umora nad kontrak-torjem Tony Veryk. Glavna priča preti banditu Filkowskemu je George Kekič, njegov nekdanji najboljši prijatelj, pri katerem je Filkowski stanoval. Kekič je vedel za vse zločine Fil- Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po naselbinah Amerike Iz New Yorka se poroča, da je tam imel pri rojakih predavanje naš rojak Charles "Eskimo" j Planinšek. Slednji je dalj časa preživel na severu pri Eskimov-jcih, v večnem ledu. Kot je pri-I povedal se je pred 14. dnevi pripeljal s čolnom iz najbolj sever-Inih krajev Kanade v New York, i Po raznih rekah in potokih je I prevozil nad 10,000 milj, in pot j ga je vzela, tri leta. S seboj je imel tudi sina in hčer. Povedal | je tekom predavanja, da je bil rojen v Mehiki, in da je njegov oče prišel tja s cesarjem Maksimilijanom. Slovensko govori-jti in pisjyti ga je naučil neki prijatelj v Texasu. Povedal je, da že 3'0 let ni govoril slovensko. Toda, kot poroča poročevalec, mu je to težko verjeti, kajti Planinšek govori gladko in pravilno slovensko. Za seboj ima ze-lo) pisano življenje. Pred leti je bival v Sibiriji. Kako je prišel tja, ni povedal. Tam je iskal dragocene rude in našel je velik Petletnica mladinskega društva Stragglers, in koncertni program društev Cvet in Adrija sPravila deželo v strasne dolgo .. Vp t j . , , j , ji__ikowskega, kateremu je slednji Leta m leta so delali dolgo-; , ' . ' ,. v? • -i- __„v~ zaupal. Tako mu je tudi pove- " se niso zmenili za uravnavo) . . „.„ , . , ftrnvo- • j ■ i • i dal, da je Filkowski prišel ne-1Jforacuna, in sedaj, ko imajo de-1 ' J ^ Sokrati večino v poslanski zbor nici> v kateri se delajo postave davke, so prišli republikanci 'n vrgli demokratom v obraz sil-111 deficit zvezne blagajne, ki znaša $2,000,000,000. To je republikanski deficit, Hooverjev ^ficit, dokaz nezmožnega, zapravljivega gospodarstva), kot je upeljano že od leta 1920 pri ame-riški vladi. V dobrih časih, ko So vsi služili dobre denarje, so z*iiževali davke, a danes, ko trpi k'sa Amerika, pa zvišujejo dav-To je Hooverjev način najinega gospodarstva! Demo-'ati morajo danes vleči držav -111 voz iz blata, kamor ga je zapeljal Hoover s svojo republikansko zapravljivostjo." Gover-Gr Smith je pa v svojem govo-J.u >ned drugim dejal: "Mi de-^°krati smo v naših programih Rešilno napadali nasprotnike - ^lej. p0 mojem mnenju bo bo- kega, večera domov in povedal, da je smrtno ranil Veryka in mu odnesel denar. Kekič je molčal toliko časa, dokler ni nekega dne nenadoma prišel domoy in našel* Filkbwskega v naročju' svoje' žene. Prijateljstvo Kekiča sfe'je spremenilo v smrtno Sovraštvo. Kekič je danes glavna priča ^roti Filkowskemu, ki se je prej ba-hal, da mu ne'morejo nič, toda Kekič ga je spravil v tako zadrego, da se ne bo zmazal. Smrtna kosa V petek predpoldne je preminula Frančiška Polis, rojena Fernelič, stanujoča na 370 E. 161st St. Stara je bila 37 let. Tu zapušča soproga in pet otrok. Ti so, John, Frank, Mary, Sla-via in Olga. Tu je bivala 11 let. Bila je članica dr. Slovenske So-kolice št. 442 S. N. P. J. in dr. št 10 S ž. Zveze Ranjka je bi-^laSrSrt^lla rojena v Lokvi pri Trstu na >*en program, katerega bo J^morskem, kjer zapušča ma->»nel najbolj priprosti držav- j*« m dve sestri Pogreb se vr i Jan- Potem se pa držimo tega * J . p„- soža- »roj '&rama in dokažimo, da zna- ^ več kot republikanci. Potem ^ren0 ^clTVi U • 1 I ' c\ vn^ilri no l Anvomp in »o narod v resnici verjel. ^ Revolucija v republiki Ecua-r Je prenehala. Ije, ranjki pa bodi ohranjen blag spomin. * Pismo ima pri nas Maria Te-jkauz. Troje dogodkov imamo v naselbini pripravljenih za'nedeljo. Eden teh dogodkov se prične že v soboto, ko proslavi angleško peslujoče društvo "Strugglerš" št. . 614 S. N. P. Jednote s proslavo petletnice svojega obstanka. V soboto, danes, je sprejem zunanjih gostov, zvečer pa se vrši v prostorih S. D. Doma na Waterloo Rd. družabna proslava in zabava. Glavni program se pa razvije v nedeljo popoldne. To bo dan naše mladine. Pričakuje se najmanj 1000 slovenskih mladeni-čev in mladenk, ki bodo skupno s članii in. članicami društva "Strugglerš" na primeren način proslavili petletnico svojega obstanka,. N "Ljub-je dovolj velik, da napolne vsako jljani" ali v Euclidu priredi kon-nedejo vseh, sedem narodnih do: [cert v nedeljo v Slov. društve-movdo zadnjega kotička, pa nas j nem domu na Recher Ave. Na-bo . še-40,000 lahko doma ostalo, jtančhejši program nam ni znan, Z brati Hrvati nas !je - Cleve- (na vsak način pa irria društvo landu nad 50,000, in če gre sa-; dobre moči in vemo, da bodo za-mo 5000 naših ljudi v nedeljo j peli, da, bo slast poslušati. Na-k raznim prireditvam, bodo vse rodna, dolžnost je podpirati pri-imele uspeh. Samo dobro voljo ;reditve, pri katerih se glasi naje treba, imeti. Nikdar ni vzrok, ša slovenska pesem, in pričaku- kos čistega zlata. Ker pa. v Ru- tudi nekaj bankovcev, ki so bili siji nikomur ni dovoljeno hrani- plačani banditom za vrnitev ti zlato, in so oblasti zvedele, da otroka, ima Planinšek veliko kepo zlata, se je zbal, da ne bi bil poslan v ječo, in je pobegnil. Pravi, da je prišel preko Severnega tečaja v Kanado. Tam se je visoko gori na severu poročil z nekim eskimovskim dekletom, ki mu je rodila hčerko in sina, katera oba je pripeljal s seboj v New York, žena mu je pred štirimi leti umrla. Mr. Planinšek bo ostal nekaj časa v New Yorku, kjer bo predaval pri raznih društvih. Govori baje 14 jezikov. -o- Ali je bil dinamit? Columbus, Ohio, 15. aprila. Štiri eksperti od The Dupont Co. so izjavili danes, da dinamit ni povzročil silne razstrelbe novega državnega poslopja v tem mestu, ki je bilo pravkar zgotovljeno in je veljalo $6,000,000. Poslopje je skoro popolna zguba radi razstrelbe. Posebna komisija, obstoječa iz delavskih zastopnikov, državnih uradnikov in inženirjev, preiskuje, kaj bi znalo povzročiti razstrelbo, pri kateri je bilo osem delavcev ubitih in 57 ranjenih. Državne oblasti niti Sin oproščen, da je šel k pogrebu matere Chicago, 15. aprila, Mrs. Bridget Tamel, mati šestih otrok, je prišla k polciji, da ji pomaga najti njenega sina, Johna. To je bilo pred dvema dnevoma. Policija se je danes spomnila imena sina in so ga dobili v celici, kjer je bil zaprt kot sumljiv človek. Obtožbo proti njemu so spremenili iz sumljivosti v nespodobno obnašanje, nakar so sina izpustili, da je lahko šel na pogreb svoje matere, ki je bila zjutraj povožena, ko je iskala sina po mestu. Mož, ki je bil brezmejno ljubosumen na ženo St. Paul, Minn., 15. aprila.— Mrs. Carl Peters je pri razpo-ročni obravnavi pričala, da je bil njen mož neznansko ljubosumen. Ko je zjutraj odhajal z doma, je položil na vrata več zobotrebcev, in če so bili zobotrebci odstranjeni, ko se je zvečer vrnil, je vedel, da je bil kdo pri ženi. Potem jo je mučil ves večer. Večkrat iz same ljubosumnosti slutnje nimajo, kdo bi povzročil | ni šel na delo, pač pa je prese-razstrelbo. ' .[del ves dan pri ženi. Blaznež je umoril slavnega zdravnika Dunaj, 15. aiprila. Dr. Gustav Alexander, znameniti specialist za očesne bolezni, je bil na cesti umorjen od nekega blazneža, ki je zdravniku že 22 da ni uspeha, ker je več prireditev hkrati, vzrok je, ker se ljudem ne zljubi iti na prireditev. Ako jih izmed 100 ljudi ostane doma 90 in jih gre samo 10 k orireditvam, tedaj bodo vse dvorane polne. Tako želimo tudi, da ljudje napolnijo dvorano v nedeljo, ko priredi društvo Cvet svoj koncert. Omeniti je treba, d?i nastopi pri tem koncertu tudi izvežbani pevski zbor "Zvon" pod vodstvom g. Kogoja in zbor "Zarja," pod vodstvom g. Ivanusha. In dirigent zbora je izbral tako mične in pomembne pesmice za koncert, da bo slast poslušati. "Lunica," "Planinarica," "Ven-ček narodnih pesmi," "Gor in dol po sred vasi," "Tiha luna," "Al' me boš kaj rada 'mela," jemo, da. se bodo rojaki "Adriji" številno odzvali. Vest iz domovine Mr. John Lapuh iz Geneva, Ohio, nam naznanja, da mu je umrla v Pesji vasi pri Brežicah ljuba mati, stara 81 let. Ranjka zapušča tri sinove, in sicer John v Geneva, Ohio, Vincenca v Collinwoodu in Jožeta v stari domovini, in hčer Mary v Clevelandu. Naj bo blagi pokoj niči mirna domača gruda! Volitev delegatov Društvo sv. Janeza Krst. št. 37 J. S. K. Jednote ima v nedeljo, 17. aprila, redno mesečno sejo in obenem volitev delegatov za konvencijo v Indianapolisu. želi se, da so vsi člani navzoči. Amerikanci pustijo mnogo denarja v Kanadi Ottawa, Kanada, 15. aprila. Glasom izjave urada ža statistiko tujcev, so ameriški državljani v letu 1931 pustili v Kanadi $250,776,000. Samo amerikan- let stregel po življenju. Blaznež ski avtomobilski izletniki so pri- je neki Ceh, z imenom Soukup, gesli tekom poletja v Kanado ki jo že prej enkrat skušal urno-$180,000,000. Večinoma tega, de- riti nekega drugega zdravnika narja gre za gasolin, hotele in žlahtno kapljo! Payer in Sawicki Proti mestnemu sodniku Sawicki je vložena obravnava glede bankrota. Med raznimi up-niki je bil tudi znani odvetnik j Harry Payer, ki je sodniku baje Vest iz domovine Josephine Kolenc nam naznanja, da so ji v stari domovini v Št. Rupertu na Dolenjskem umrli 29. marca, njen ljubljeni oče$1160.00. Odvetnik Pa-Anton Kolenc, v starosti 87 let. yer Pa te dni Prosil sodnijo, V Ameriki sta dve hčeri, MrsJd?* se izbriše "Jeffovo ime iz li-Josephine Kolenc v Clevelandu! ste> ker mu Sawickl ™esar ne in Mrs, Julia Kuss v Lorainu. četrta obletnica V nedeljo, 17. aprila, ob 10. dolguje. Od psa ogrizeni Včeraj je bilo osem šolskih otrok ogrizenih od nekega psa- uri zjutraj se bo brala v cerkvi volčjaka. Psa s0 pozneje ulovili iVl C l'i 1 o Vrt£i.rir\xrrr£kro TT rAllmwnn . , , in odpeljali na opazovalnico, Marije Vnebovzete v Collinwoodu sv. maša zadušnica za pokoj -no Mary Klemenčič v spomin-obletnice. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeležijo. * Delavcem v jeklarski industriji se bodo plače ponovno znižale. , ■ AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 16TH, 1952 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.S0 Za Cleveland po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošlijatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 90, Sat., April 16th, 1932 Dobrodelne družbe in naši ljudje Lansko leto, novembra, mesca, smo nabrali v Clevelan-du nekaj nad pet milijonov dolarjev za blagajno takozvane-ga Community fonda. Svota je bila nekoliko višja, kot leto prej, ker se je govorilo, da so tudi večje potrebe, kot so bile pred letom dni, in veliko večje kot pred štirimi ali petimi leti. Cleveland je začel z običajem prispevati letno z gotovo svoto v Community fond, pred nekako dvanajstimi leti. V ta fond morajo plačati delavci v vseh tovarnah, katerim enostavno odtrgajo od plače, nadalje vsi uslužbenci v uradih, trgovci, skratka vsi. Nabralo se je letno od $3,000,000 do $5,000,000, kakor so zahtevale potrebe. Včasih več, včasih manj. V takovanih "dobrih časih," ko se je delalo v tovarnah in pisarnah normalno, seveda nihče ni čutil dosti, ako je prispeval deset ali petnajst dolarjev letno za Community fond. Utrgavali so mu to pri mesečni plači po en dolar ali dva, in če se je delalo stalno, se to seveda ni dosti poznalo. Kdor služi, tudi lahko plača. Tudi /Ameriška Domovina" je prispevala vsako leto precejšno svoto za Community fond. Enako so prispevali tudi vsi naši slovenski trgovci. Community fond je bil namenjen v podporo siromašnim družinam. Izdalo se je geslo, da v Clevelandu nihče ne sme trpeti pomanjkanja, in kdor je brez lastne krivde zašel v nesrečo in trplenje — tu imamo Community fond, da deli- podporo. In podpiralo se je iz tega fonda vsakovrstne zavode, akcije, podjetja, družine, bolnice in ljudi, včasih potrebno, včasih ne! Dokler so vladali dobri časi, se je pač malokdo zmenil, kam gre in kako gre denar. Med našimi ljudmi je bilo malo revščine in pomanjkanja, prvič, ker je večina ljudi bilo za-posljenih in je služila denar, drugič pa tudi, ker naši ljudje Strašno neradi prosijo pri tujcih, in ima že vsak tega ali onega domačina, ki mu v stiski pomaga, ali so pa zavarovani pri društvih in bratskih organizacijah, ali se pa rojaki skupaj zberejo in pomagajo s prispevki! Karakteristika našega naroda je, da silno rad pomaga svojemu v pomanjkanju in trplenju. Kadar časopis pozove narod, da je treba pomagati temu ali onemu, ob vsaki priliki se je narod sijajno odzval in pomagal. Naš narod je ob vsakem času boljše skrbel za svojce v potrebi, kot pa vse dobrodelne družbe skupaj in vsa mestna podpora. Tako smo bili tem dobrodelnim družbam v jako malenkostno nadlego, ker smo sami poznavali svoje brate, ker smo se zavedali gesla, da smo sami sebi najbližji, in če si sami ne pomagamo, nam bo težko kdo drugi pomagal. Stotisoče dolarjev se je zbralo med našim narodom v Clevelandu v zadnjih desetih letih, da smo si pomagali eden drugemu. Toda prišlo je leto, 1929, prišli smo v leto 1930 in v leto 1931, in pod blagoslovom republikanske vlade se je naš gospodarski in družabni položaj popolnoma spremenil. Delavci, ki so prej1 prispevali 90 procentov v Community fond za dobrodelne družbe, so zgubili delo, in nič več jim niso mogli utrgati od njih plač prispevkov za Community fond iz enostavnega vzroka, ker ljudje niso več delali v tovarnah in niso več dobivali svojih plač. Iz praznega žepa ne dobiš dese-takov in dvajsetakov! % Mnogo naših ljudi je bilo, ki so si tekom dobrih časov prihranili več ali manj denarja za slabe čase. Vsakdo, kdor ima odprte oči in razum, mora vedeti, da dobri časi ne morejo vladati neprestano,in da pridejo za dobro letino slabe letine. Toda kakor dobre letine ne trajajo dolgo, tako tudi slabe letine niso bile dolgotrajne, razven sedaj, ko imamo že dvanajst let blagoslov republikanskega režima v Wash-ingtonu. Oni, ki so si prihranili nekaj stotakov v dobrih časih, imajo danes še nekaj za pod zob, toda kaj pa oni, ki so tudi v dobrih časih sicer hranili, toda jih je glodala bolezen aH nesreča v družini, smrt, študiranje otrok Mn drugi izdatki. Nekateri so služili po $6 do $10 dnevno, toda večina pa le od $3 do $5, in kdorkoli ima družino, mora tudi v dobrih časih gledati, kako jo bo preživel s tem denarjem. Vsak izmed vas, ki je pošten in razumen, bo dal priznanje k temu! So bili seveda slučaji, več ali manj številni, ko so gotovi delavci, ki so dobro delali, naravnost neumno .zapravljali denar, ki nikdar niso videli banke od znotraj, ki sq pognali po grlu ali kako drugače sleherni dolar, ki so ga zaslužili, in ki se nikdar ni več vrnil k njim. Ti so danes največji reveži, in morda jih bo dolgotrajna gospodarska depresija izučila kaj boljšega za bodočnost. Toda dočim so taki slučaji med nami bolj redki, pa je potrebno danes, ko mesta, države,* dobrodelne družbe, privatni viri in drugi razdajajo milijone brezposelnim, da se ozremo, kako se podpora deli med našim narodom. Tozadevno bomo spregovorili v prihodnjem članku. Jaz bi se v to razpravo ne podal, ker sem ga preveč polomil pri štetju zajcev in piščancev. In da je Vaša hudomušnost—oprostite—zopet tukaj vmes, sem popolnoma prepričan. Vendar bom pa eno povedal, pa magari če ustrelim kozla, namreč, da za ime mrtveca na waterlooskem mostu in za njegovega ubijalca še danes nihče ne ve, tudi londonska policija ne. Sedaj sem že pri sedemnajstem poglavju, pa ima slavni detektiv Gilmartin šele enega na muhi, da je mogoče Gottschalk mrtvec. Kako bom šele jaz vedel, ki nisem bil takrat zraven? * Da, kakor izgleda, zima nas ne bo še kmalu zapustila in se vrnila ljuba pomlad. Danes kar preklicano vije. žabe so se ustrašila ter utihnile po mlakah, ker jih je zopet pokrila ledena skorja. Ptički bežijo in iščejo zatišja. Po breskvah in črešnjah že odganja v popkih cvetje: da bi le mraz preveč ne škodil. okrog sebe, če ga kdo vidi in ker ne vidi žive duše v bližini, izkoplje globoko jamo in ves fižol strese vanjo. In za blagoslov, da bi fižol dobro rodil, reče: "Na, hudič, sedaj ga menda ne bo drugo leto vsak dan na mizi!" Ko pride čas, da bi fižol ska-il, hodi gospodinja vsak dan na njivo gledat, kedaj bo pokukal iz zemlje. Toda po vsej njivi je vladal lep mir, samo na sredi vidi, da fižol eden drugega ven rine. čudno se ji zdi in prijazno vpraša bordarja: "Janez, kam si pa fižol usadil? Saj je ves na enem kupu." "Veš kaj, Marjana, pes ga ne je, mačka ga ne je, še miš ga noče, ga pa jaz tudi ne bom je del in sem ga zato stresel vsega v eno jamo." Tako je tudi moje mnenje: fižola sploh ni treba saditi, pa bo mir po njivah in pri družinah. Pozdravljam vse demokrate in čitatelje Ameriške Domovine. Frances Klun. SLOVENSKA ŠOLA Če imamo Slovenci v Ameriki kakšno potrebno ustanovo, ki smo jo zasnovali sebi v korist, v korist splošnosti ter posebno v korist naši mladini, so to naše slovenske mladinske šole. Ako hitro pomislimo na dobo našega priseljevanja, vidimo, da smo si snovali različna društva, ki so nas v nesrečah gmotno podpirala, zaeno pa so nam bila tudi v razvedrilo. Li-današnjega razpoloženja Kar sem slišal zadnjo nedeljo in pondeljek, bi rad naznanil tudi širši javnosti po našem m& stu in okolici. Na vsak način bo nekaj zanimivega, ko se priredi posebna predstava meseca maja v korist cerkve in šole sv. Kristine, takozvani "Minstrel show." Sodelovali bodo pri tem tudi zunanji ljudje s pomočjo naših mlajših mož in mladeni-čev. Umevno je, da je tudi naša dolžnost, da se pokažemo. Če je le mogoče, posetimo gori omenjeno predstavo, ki bo v korist naši slovenski fari v Euclidu. Gotovo je težko v današnjih časih podpirati vsestransko. Ljudje hočejo nekaj za denar, če drugega ne, pai vsaj dobro mero duševnega užitka. Prireditev se vrši v Shore High School na Bliss Rd. in Babbitt Rd. Na-daljna poročila in podrobnosti še slede. Pozdrav! Anton Potokar. Euclid, O. — Zdi se mi, da Vas prepogosto nadlegujem. Vendar bi se rad' tem potom pohvalno izrazil za razne zanimive povesti, ki jih čitam v Ameriški Domovini. Najbolj zagonet- na se mi zdi pa "Mrtvec na waterlooskem mostu." Vem, da vijak pazno sledi, grunta in študira imena onih dveh: mrtveca in ubijalca, ki mu bosta prinesla prvo nagrado, ako ju ugane. Cleveland (Collinwood), O.— Kot je že znano širši javnosti, smo tukaj v naši naselbini ustanovile ženski demokratski klub pod imenom. "Waterloo Rd. Democratic Club." Naša prva seja se vrši v torek 19. aprila, ob osmih zvečer v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. Prosim, da se vse članice udeležijo v polnem številu, ker imamo nekaj važnega za članstvo kluba. Pa vsaka naj pripelje kako novo članico, ker pristopnina je samo en dolar na leto. Pristopi lahko vsaka državiljanka, naj bo Slovenka ali Hrvatica, sploh vse Jugoslovanke, ki so državljanke. Torej pridite v torek 19. aprila vse v Turkovo1 dvorano ob osmih zvečer. Slišim pač opazke, da bo vse skupaj zaspalo. Pa saj me nismo prve in ne zadnje, ki smo ustanovile demokratski klub. Ako čitate Ameriško Domovino, je vedno kaj notri od demokratov; ali ustanovijo nov demokratski klub, ali ima kak tak klub sejo ali kaj drpgega. . Torej nismo same, da smo se organizirale v demokratskem klubu. Bližajo se zopet volitve in zopet bo treba dati glasove za te in one kandidate. Ako se bomo J u g o s 1 o v a n i, ameriški državljani organizirali,po tem je še upanje, da bo prišel kak Jugoslovan na kako višje mesto, v kak pomembnejši urad. če človek ničesar ne poskusi, ničesar ne ve, pravi pregovor in vsaka šola nekaj stane. Ker mi nobena Jakatova kolona ne uide, sem včeraj tudi brala o prepiru radi fižola. Pa sem se spomnila na zgodbo, ki se je zgodila v Pueblo, Colo, in je resnična na vso moč. Neka gospodinja je naročila enemu svojih bordarjev, naj gre sadit fižol na njivo, ker ravno nima drugega dela. Dali?, mu ga je cel besket, da ga posadi. Bor-darju se zaviha nos, ampak kor je hotel priti z gospodinjo v navzkriže, vzame besket s fižolom in gre na malo njivico zadej za hišo. Tam se najprej ozre Euclid, O.—O Jaka, kaj take ga, pa še ne. Ne bom pozabila tistega dne, ko sem bila tudi jaz med srečnimi rešiteljicami uganke, "kokoš ali jajce." Kako sem šla ponosno po obljubljene nogavice k Tonetu Logar-jovemu. Pa misliš, da mi jih je res natikav na noge tiste štunfe?" Kaj še. Ni ga bilo doma. Vsak izgovor je dober, če vrjemate al' pa ne. Pa saj ni nič za to. Mi je pa njegova hčerka tako prijazno postregla z najfinejšimi nogavicami. Da jaz takih ne kupujem, to se razume. Ce bi jih naš slovenski čarovnik Mr. J. J. Grdina dobil v roke, bi jih lahko spravil v malo kroglico, in bi potem vse izginilo. Zato jih bom imela bolj za spomin, ki ne vem, ako bom še kedaj katero po-gruntala. Rada bi pa le vedela, če so se tudi collinwoodski in elevelandski fantje tako dobro rešili kakor se je naš Tone Logarjev? Da ne pozabimo obiskati naše trgovce, kadar kaj potrebujemo za dom., ker tudi slovenski trgovec veliko žrtvuje za dobrobit društev in ustanov. Podpirajmo jih po svojih rao Čeh. Listu "Ameriška Domovina" pa želim novih naročnikov kot listja in trave in ne bi smelo manjkati tega lista v nobeni jugoslovanski hiši. Pa še pozdrave vsakemu mal', Jakatu pa največ. Frances iz Miller Ave. Girard, O.—Naše slovenske žene in dekleta so se zbrale v torek, 12. aprila v SND in so rekle, da hočejo) tudi one nekaj napraviti v korist naselbine. Zato so pa ustanovile ženski gospodinjski klub, ki smo ga vsi veseli, kajti ako nimamo žensk v svojem krogu, ni nobenega veselja. V odbor so bile izvoljene: predsednica Mary Cekuta ml., tajnica Frances Blažič. blagajničar-ka Mary Bogataj, zapisnikarica Helena, Kogovšek. Le korajžo, žene in deklet?,! Brezposelnih se tudi pri nas ne manjka. Mi, Slovenci, smo toliko srečni, da še nismo občutili krize, je pa veliko drugin reve-žev v mestu. Ker smo pa Slovenci dobrodušen narod, tudi vedno priskočimo na pomoč drugim, zato je zadnja direktorska seja SND osvojila sklep, da se pomaga brezposelnim, kolikor je mogoče. Za pobiranje darov sta prevzela; tajnik SND Matija Leskovec in delničar Frank Za-lokar. Obema se prav lepo zahvalim za trud v imenu pomožnega sklada. Posebno zahvalo pa izrekam v imenu SND vsem, ki ste prispevali v pomoč tem revežem. Bodite uverjeni, da |ako bomo mi Slovenci pomagali, bomo tudi mi lahko zahtevali od drugih, ako bomo potrebovali pomoči. John Dolčič. ce vseh naših podpornih organizacij ter posameznih društev se močno spreminjajo. Finančne težkoče so povsod enake, da ne rečem izredno slabe. Denar, slavni §, za katerega že ves svet leti, odkar si ga je človek ustvaril, se nahaja v vedno tr ših pesteh. Boj za obstanek je vedno hujši in v času> ko se na-ha jamo v tem razpoloženju po zabimo, da smo prezrli naš ra stoči mladež. Mnogo slovenske mladine je, ki govori naš jezik, po starših, več jih je, ki ne znajo govoriti, so pa tudi taki, ki zaničujejo jezik svoje matere, kar je najslabše. Starši, ki sami obiskovali dosti sol, težko dokažejo svojim otrokom lepi izraz in visoko kulturno stopinjo, na kateri temelji naše slovstvo. To je tudi vzrok, da so otroci mrzli za našo stvar v splošnem. Danes se marsikje kaže bridka resnica, da so taki otroci mrzli celo napram staršem, ko odrastejo. Zaraditega je potrebno, da se našo mladino seznani z našim jezikom in literaturo z razvojem, običajem in zgodovino našega naroda. Dvajset let nazaj ni bilo težko reči, kaj bo čez 20 let. Težko pa je danes povedati, kaj nas še čaka. Vemo pa, da se slovanski narodi dvigajo. Vemo, da ves svet čaka na Rusijo, v doglednem času se bodo vsi slovanski narodi merili s svetom. In, ali ne spadamo mi med nje? $ko so višje šole in celo univerze pričele s poukom slovanskih jezikov, potem menda ni nevarnost, ako naši otroci znajo jezik svojega naroda. Naši narodni domovi šele takrat služijo svojemu najvišjemu namenu, kadar se v njih poučuje naš jezik. Nimam namena s tem podcenjevati razkošno bogate angleške literature, katere začetnikom ni bilo treba iti v pregnanstvo zaradi pohujšanja, ko so stavili temelj in gradili neumrjoča dela svetu. Namen pa imam poživljati naš živel j k sodelovanju plemenitega dela, ne samo da vzdržimo, ampak razširimo in spopolnimo razvoj slovenskih šol v vseh naših naselbinah. Slovenska šola na Holmes Ave., katera ima učni čas od 9. do 12. vsako soboto, ima sedaj dva razreda. Pouk je v najlepšem redu. V petek, 22. aprila bo ta šola priredila predavanje za starše in otroke v zgornji dvorani, vstopnina prosta. Vabljeni so vsi prijatelji šole. Število otrok se množi nad 150 Šola ima tudi stražnika, da pazi na otroke proti nesreči na niso cesti. Slovenska šola na Holmes Ave. je sprejela ob ustanovitvi zelo prijazen odziv od društev kakor od splošnosti. Ker imamo dvorano za šolo brezplačno, se mora priznati direktoriju Slovenskega Doma pred vsem najlepšo zahvalo, kajti le na ta način je mogoče vzdržati šolo. Vse, kar je stroškov so: zvezki, svinčniki, papir itd. Odbor z učiteljem vred nima plače. Strah da bi kdo obogatel, je torej brez podlage. Slučajni preostanek bi omogočil, da se nagradi učitelja z primerno nagrado. Tako torej obstaja naša šola, ki se bo zaključila koncem junija meseca z prijazno prireditvijo, katere bodo veseli vsi. V nadi, da bo rodilo započeto delo dober sad, bilježim s pozdravom, za šolski odbor: M. I. Lah. Če veijamete al' pa ne. DVAJSET LET MED CLEVELANDSKIMI SLOVENCI J. J* Oman Pijani študenti Kakih 300 študentov iz Case School of Applied Science je vdrlo predsinočim v tri razna gledališča, kjer so razgrajali. Policija jih je 30 zaprla. Malo me vest peče, da sem začel te spise. Včasih se mi vidijo tako malo zanimivi, da je škoda tratiti' prostor v listu. Ker pa že pregovor pravi, da človek ni zanesljiv sodnik q svojih razmerah, zato bom vso zadevo prepustil uredniku, če on reče, halt — konec bo —. Dokler pa on ne čr-hne besedce, bom nadaljeval. Mudi se bom še malo pri sv. Vidu, potem se obesim na zadnji konec prvega truka ki bo peljal v to smer in se preselim k sv. Lovrencu. Ali ste že kdaj slišali, kako je Father Ponikvar prvič našel slovensko naselbino sv. Vida v Clevelandu? Father Ponikvar, kakor veste, je bil takoj po prihodu v cleve-landsko škofijo postavljen' za župnik?, slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Lorain, O. Ravno se je dobro privadil ta-mojšnim razmeram in dobrim ljudem priljubil, ko je prišlo povelje od višje cerkvene oblasti, da naj se preseli v Cleveland k sv. Vidu, kamor je bil imenovan za župnika in naslednika Father Hribarja, ki je bil premeščen v Barberton. Father Ponikvar je toraj, hočeš nočeš, moral pobrati svoje reči skupaj in se posloviti od dobrih lorainskih prijateljev ter se podati na pot proti Clevelandu. Dospevši v to, veliko mesto, je vedel samo to, da mora vzeti St. Clair karo in se peljati na vzhod. Ni pa vedel natančno kje se izstopi, da pride človek k sv. Vidu. Ko se tako vozi nekaj časa in ga je že skrbelo, kje bo izstopil, se kara vstavi na nekem vogalu in nekaj potnkov izstopi. V tem hipu pa se pokaže iz aaluna precej yelika postava s klobukom na enemu ušesu in zavihanimi mladimi brkami. Vstopi se na kraj hodnika, zameži na oba očesa in zavriska na vse grlo, da se je razlegalo na daleč po mestu. Ljudje so prestrašeni skočili k oknom, misleč, da je prišel kdo pod kolesa in od same bolečine tako cvili. Father Ponikvar pa je mirno dejal sam pri sebi: "smo že tam." Vstal je in naročil kon-dukterju: "next stop, please." N se motil. Izstopil je na 61. cesti. Vrisk kranjskih fantov se je pogosto čul v Clevelandu po slovenskih cestah. Pri nas v New-burghu se je navadila vriskati celo železniška lokomotiva, "čvič inža," ki je pogosto med svojim letanjem sem in tja ponavljala ta planinski izraz veselja. Še danes me zbudi po noči ta hembra-na kranjska lokomotiva, dasi je po cestah že dolgo tega utihnilo vriskanje. S priseljevanjem vred je ponehalo tudi to. Ne bo morda napačno, ako omenim tukaj nekoliko priseljevanje« Slovencev v Cleveland. Pred dvajsetimi leti so se pogosto pojavili na cesti in v družbi novopriseljenci. Spoznali smo jih lahko po obleki in moške tudi po brkah. Vsak je prinesel vsaj toliko mahu pod nosom, da se je videlo,da bo morda enkrat nekaj zrastlo tam. Vse druge znake na to, da so novoprišleci so radi djali stran, le brkov niso radi pustili. "Ja, potem bom pa zgle dov,kot baba," je bil odgovor na nasvet, da naj da slovo mahu pod nosom. Za "grinarja" ni hotel nikdo ostali in tako so kmalu spravili starokrajsko obleko v skrinjo in so se oblekli v ameriško, v kateri so nekateri zgleda -li zelo nerodni in se tudi tako počutili. škoda je bila ta, da so v gotovih slučajih z obleko odložili tudi svoje lepe običaje in pobrali druge manj vrle, misleč, da mora v Ameriki biti vse drugače in, (Dalje na 3. strani) Jaz bi rekel eno, ki se morda vam ne zdi, ampak bo najbrže prava, namreč: če bi imeli vsi javni uradniki po vsej deželi normalne prste in mesto bisag čisto navadne žepe, da bi nam ne bilo treba plačati najmanj 100 let nikakega davka. 'A1 Nekaj bi dal, da bi videl v srce našim slovenskim republikancem v Clevelandu, ki so pri zadnjih volitvah s tako ihto podpirali našega cenjenega okrajnega blagajnika in mu prirejali parties, kaj si te dni mislijo in kako jim brca okrog njih srca. A Nekaj je gotovo in čujte in budite, ker slišali boste še mnogo nebeško lepega izza gospodo-vanja prečastitih republikancev, čakajte, da demokratje odprejo vse predale in privlečejo na dan vse umazano perilo! A To je pa vse radi tega, ker so razdali republikanci vso "Pamet." Tudi iz urada okrajnega blagajnika se je prispevalo za "Pamet," zato so pa sedaj v takem zosu, ker so delali brez pameti. A Kakor sem slišal, bomo drugi mesec obhajali v Euclidu veliko in redko slavnost, ko se bo odpovedal županskemu stolcu priljubljeni čarli. Ob tej priliki mu nameravajo napraviti bak-ljado in Nace bo deklamiral novo pesem, ki bo na rime in sicer po napevu: "Ubežni kralj." Mnogo je stvari, za katere bi ne smeli dolžiti republikance. Ena teh je nezaposlenost med republikanci. A Prijatelj je bil na obisku v starem kraju. Peljal se je skozi Pariz in ker je gotovo videl mnogo zanimivega, sem ga vprašal, ko se je malo oddahnil: "Praviš, da si bil v Parizu? Kako je pa kaj tam?" "Mejdunej, to ti je pa imenitna dežela. In kako so ljudjo tam izobraženi! Tam že vsaka dekla govori francosko." Gospodinja je imela v prvem nadstropju pečlarja za najemnika. Nekega dne sliši nekakšen čuden ropot nad seboj, pa gre gori in potrka na pečlarjeva vrata: "Kaj pa počnete, Mister Bin-gel?" "Na gosli igram, gospa," Je menil pečlar. "O, hvala Bogu, mislila sem že, da j agate posteljne noge," so je oddahnila hišna gospodinja. A France z našega hriba, je rojak iz Krasa, rojen tam, kjer pridelujejo terana. France tudi v tej deželi ne more pozabiti te nebeške pijače in si jo vsako leto nekaj napravi. Povedal mi je, kako tam, kjer je ona doma obrajtajo terana. Kadar otrok joka, pa ga mati potolaži: "Tiho bodi in molči, če ne ti bom dala terana pit!" In otrok je tiho. Ni čudno potem, da me France že dve leti vabi in to brez uspeha na ta slavni teran-Povabil me je še leta 1929 s sladkimi besedami: "Jaka, pridi k meni v vas, ti bom dal terana Pit!" A Ameriški tramp pride v mesnico in pravi: "Dajte mi en funt mesa psa." Mesar premeri trampa in reče: "Ali naj ga zavijem, ali £>a boš kar tukaj pojedel?". AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 16TH, 1932 S DVAJSET LET MED CLEVE-LANDSKIMI SLOVENCI John J. Oman , 'Nodalievania iz 2 ttratiH la w je starokrajskega, je vse slabo. pa ni tako. Kar je dobre-Sa, to drji pa bodi kjer hočeš, desnica je, da se moramo glede zunanjih šeg obrniti po ljudeh med katerimi živimo, že pregoni" pravi; "kadar si v Rimu, >se obnašaj kot Rimljan." S tem pa JU rečeno, da moramo vse dobre lastnosti in navade vreči v koš. se je prevelikokrat zgodilo pri Slovencih v Ameriki. Zamenjali so svojo lepo preprostost za Nekim namišljenim "amerikani-zmom," neko našemljenje s patini perjem, kar jim ni prav pristojalo. Celo v govorici je bilo to videti. Vmešavali so vse mogoče tuje besede, pa to ne sa-j110 neuki, tudi inteligenca je bila «riva, in je v nekaterih slučajih dandanes, tega šemljenja. Kaj Je slično pisarenje druzega*, kakor pavovo perje. Berite: "Se-^ajna depresija, ki ni le lokalna, Marveč universalna, povzroča situacijo, katera strogo urgira hi-|r° rešitev internacionalnih problemov." Novoprišleci so se mi smilili, sem vedel kako velikansko razočaranje jih čaka. v Doma so zapustili zdravo in cl8to ozračje. Delali so navadno na Polju v božji naravi. Dihali so sveži zrak, jedli tečno hrano, ^tudi manj mesa. Delali kolikor in kakor se jim je zl j ubilo. Dasi niso mogli pasti lenobe, je bilo vendar delo bolj prijazno in delali so z veseljem, ker so dela-V sami zase. Zablestel pa jim ]e ameriški dolar, kateri se jim ■le zdel velik kot izhajajoča pol-na, luna in, ker si tam niso mogli ^dosti hitro opomoči, prišli so v Ameriko. Razočaranje je prišlo s teškim ||elom v tovarni, zaduhli kakor ^opa v sredi. Prišlo je tudi s pogostim surovim postopanjem bosov pri delu, kateri so ravnali 1 njimi kakor sužnji, še posebno Pa je prišlo razočaranje, ko je sel novinc kupovat. Doma je ra-cunal le to, da bo služil toliko in 'oliko dolarjev na dan in vsak dolar je bil vreden takrat pet kron. Ni pa pomislil, da bo tudi ^'i kupovanju in plačevanju vsak dolar imel pet kron in bo floral pri vsakem dolarju, ki ga lzPlača, dati peterim kroncam slovo. Dolar se je skrčil tako, da fa je kar zabolelo pri srcu. Imel Je že vse izračunano, koliko let 11111 bo vzelo, da bo plačal dolg na "oniečiji in pojde nazaj v domo-Mavrica je bila že tako bli 2 bil POSLOVENIL DR. A. R.: CARSKI SEL Bilo je ob eni zjutraj. Izkoristiti je bilo treba temo in še pred zoro priti iz gozdiča na cesto. Toda vkljub temu, da je bila noč ugodna za beg, je bilo vendar skoraj nemogoče, da bi se posre čil. Mihael Strogov ni hotel ničesar prepustiti slepi sreči. Zato je hotel vse natančno premisliti in pretehtati, preden se odloči. Iz krajevne lege je sledilo tole: na zadnji strani se ni mogel izmuzniti iz gozda, ker je bil potok ne samo globok, ampak tudi širok in blaten. Zaradi visokega bodičevja ga sploh ni bilo mogoče prekoračiti. Tudi opolzko dno najbrže ne bi držalo noge. Na drugi strani potoka so bila. tla porasla z grmovjem, med katerim bi bil beg zelo težaven ali pa nemogoč. Kakor hitro bi tatarski' jezdeci postali pozorni, bi ga zasledovali na vse pretege, ga obkolili in gotovo ujeli. Pripravna je bila torej samo edina pot: glavna cesta. Da se ob robu gozda priplazi do nje, ne da bi vzbudil pozornost tatarskih vojakov, da prejezdi četrtinko vrste, preden bi ga opazili, da konju izšli zadnji ostanek vztrajnosti in moči, četudi se na bregu Oba zgrudi in pogine, da pride slednjič čez reko, bodisi z brodom,bo disi plavaje: to je bila sedaj njegova neodložljiva naloga. Vztrajnost in pogum sta se mu spričo nevarnosti podeseterila. šlo je za življenje in dolžnost, za čast in blagor domovine, morda za rešitev njegove matere. Zato se ni smel obotavljati; lotil se je takoj dela. Ni smel izgubiti niti trenutka več. Zakaj jezdeci so se že spet razgibali. Nekateri so hodili kraj gozda ob cesti gori in doli. Drugi so ležali še pod drevjem, konji pa so se polagoma zbirali. Mihael Strogov se je izprva mislil polastiti enega izmed us-beških konj, toda dejal si je po pravici, da so prav tako izmučeni kakor njegov. Bolje je bilo zaupati onemu, ki ga je dobro poznal in ki mu je dotlej tako vrlo služil. Pogumna žival je bila }}2u, zdaj pa zdaj jo bo zagra-in ž njo "vrečo denarja." Pa po mestih, in posledica tega dr-venja je kratko življenje in prezgodnji grob. Toda dosti tega. Svet je svet, pa naj bo Amerika, ali pa Jugoslavija. ,v°; Je že mislil, da jo ima, mu je Zginila in se oddaljila milje v bodočnost. Doma je zapustil prijazno lepo hišico, tukaj stanuje vsaj sprva so stanovali — v napol podrti hiši s zamazanimi stenami. Pri delu ni nobene progasti. Kakor stroj mora iti dan 2a dnem in hiteti tudi kakor ^•oj. Ali se je čuditi, da se je !'r' takem razočaranju otrnila Marsikatera solza in si je novo-!),'išlec iskreno zaželel biti zopet jiazaj v svojem rojstnem kraju. J ° domotožje se je le težko zadušilo. Utihnilo pa je, ko si je '|'alo opomogel, si napravil svoj u«m in tega izboljšal, da je bilo )rnU podobno. Dandanes ima v°čina ljudi take domove in s tem so ponehale domotožne misli in s°lze. To nam kaže, da Amerika obljubljena dežela,v kateri se eedi mleko in med, da bi človek *1Vel brez dela. Tudi ni kraj, ler bi se denar basal kar z lo-at°> kakor so si nekateri pred-11Sijali. Od ene depresije pa do j ruge si ljudje, kateri so delavni 1 Varčni, opomorejo, mogoče hi-^jše, kot bi si opomogli v sta-J->m kraju. Tudi ima Amerika ^arsikaters udobnosti, katere ' tari kraj nima. Toda, kar se pa tlCi ® dela, kar se tiče zadovoljne-idealnega življenja, je pa mo-•l(i mnenje, da je tega več tam, Jakor tukaj. Tukaj drvimo in 1 yirno in zopet drvimo. Ko pa 'r'demo na mesto, kamor drvi-o> ne vemo kaj početi. Celo lvljenje je samo drvenje, zlasti Nekoč sem šel ravno iz mesta. Peljal sem se na ulični kari. Ko pridemo v "žužemberk" je nastalo živahno v kari. Pogledam izza časopisa, ki sem ga bral in vidim čudno parado. Spredaj je korakal "muzi-kant" s harmoniko, katero je vlekel na take viže! Za njim sta šla ženin in nevesta, oba, seveda, oblečena kakor za pred oltar, — nevesta s pajčolanom in vsa na-lišpana brez vsakega ogrinjala. Za njima je šlo nekaj družic in drugov. Stopali so po taktu in viži: "Proti žabjeku špaciram korajžen in vesel, sem žabjek zagledal, se jokati začel." Ljudje v kari so se smejali in delali pripombe, katerih bi korakajoči v paradi ne bili vzeli za šalo. Meni pa je nehote prišla na misel parada na dan cirkusa, katero so nas oče peljali gledat, ko je prišel Ringling Brothers Show v St. Cloud. Parada je šla iz enega saluna v druzega. Povsod so malo plesali in precej popili. Tako, mi je bilo povedano, je navada. Hvala Bogu, da se je to opustilo, kajti predno so prišli do zadnjega saluna, so se že napili in naplesali čez mero. Zelo lepa pa je bila slovenska preprostost, katera je delala no-voprišlece prijazne, nevsiljive in krotke. Gostoljubnost je bila doma v slovenski hiši, če govorimo v splošnem. Le škoda, da je marsikatera teh vrlosti bila zatrta pozneje v hudi borbi za vsakdajni kruh. (Dalje prihodnjič.) skrita za grmom vresja, da je Tatari niso zapazili, ko v sredino gozdiča sploh niso zašli. Mihael Strogov se je po travi splazil do konja, ki je ležal. Pobožal ga je z roko, mu natihoma prigovarjal in ga brez hrupa spravil pokonci. Kakor nalašč so plamenice prav tedaj dogorele in ugasnile. Pod macesni je bilo še vedno dovolj temno. Mihael Strogov je obrzdal konja, popel jermen pod sedlom, pritrdil stremena in začel konja polagoma vleči za uzdo. Pametna žival je šla pohlevno in popolnoma tiho za svojim gospodarjem, kakor bi ga razumela. Nekateri usbeški konji so pa vendarle dvignili glave in se polagoma pomikali proti robu gozdiča. Mihael Strogov je držal v desni roki samokres in bil pripravljen, da ustreli prvega tatarskega, jezdeča, ki bi se približal. Tako je dospel na desni ogel gozda ob cesti, ne da bi ga bil kdo opazil. Da ga ne bi prehitro zagledali, je hotel konja zajahati šele onstran ovinka, ki je bil od gozda oddaljen kakih dve sto korakov. Bil je vprav na tem, da prestopi rob gozda, ko ga je zavohal usbeški konj, ki je zarezgetal in skočil na cesto. Njegov gospodar je stekel za njim, da ga ujame, in je v prvem svitu zore zagledal pred seboj nejasno podobo. Zav-pil je: "Pozor!" Vsi jezdeci so planili kvišku in pridrli na cesto. Mihaelu Strogovu ni kazalo drugega, nego da plane na konja in skokoma odjezdi po cesti naprej. Najbolj sta hitela častnika in naganjala svoje ljudi, naj hite. Toda Mihael Strogov je bil že na konju. V tem trenutku je počil strel in sel je čutil, da mu je krogla prevrtala suknjo. Ne da bi se obrnil ali odgovoril, je spodb6del konja ž obema ostrogoma, šinil v grozovitem skoku iz gozda na cesto in dre-vil naravnost proti Obu. Ker tatarski jezdeci niso inie-li obrzdanih konj, jih je mogel nekoliko prehiteti. Toda vkljub temu so bili kmalu za njim. Prej kakor v dveh minutah je že slišal za seboj peketanje konj, ki so se mu polagoma bližali. Tedaj se je začelo daniti in predmeti so se že razločevali na večjo razdaljo. Mihael Strogov se je obrnil in zapazil jezdeca, ki se mu je hitro bližal. Bil je deh-baši. častnik, ki je imel izvrstnega konja, je jezdil pred oddelkom in bil na tem. da ubežnika kmalu dohiti. Ne da bi se ustavil, je Mihael Strogov nameril proti njemu samokres in ga sprožil. Usbeški častnik, zadet naravnost v prsi, se je zvrnil s konja. Naznanilo Cenjeni rojaki in rojakinje v Collinwoodu! Naznanjamo vam, da se je ustanovila prva slovenska teoretična in praktična družba za električna dela. Popravljamo likalnike, pralne stroje, čistilce preprog in vse električne napeljave in naprave. Nizke cene. Solidna postrežba. Se priporočamo našim ljudem za obilai naročila. John Trček 15508 Holmes Ave. Louis Jerkič 727 E. 17th St. Tel. EDdy 1756 Naznanilo Članicam društva sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J., naznanjam,da bom pobirala društveni asesment v nedeljo, 17. aprila, od 10. do 12. ure dopoldne v stari šolski dvorani sv. Vida. Vse one, ki še nimajo plačanega asesmenta, so prošene, da ga poravnajo. Pozdrav — Marija Hochevar, tajnica. Išče se dobro ohranjena oprava za gro-cerijo. Zglasite se na 1293 E. 55th St. ' (90) Ako hočete imeti lepo, nanovo papirano in moderno prenovljeno stanovanje, pet zračnih sob, podstrešje, klet, se oglasite pri Marjanci Kuharjevi, 1123 Adison Rd. Stanovanje se nahaja v isti hiši zgorej in se odda prav poceni pravi družini. (x) Pohištvo naprodaj za štiri sobe. Proda se tudi mali Ford truk. Jako poceni. Vprašajte na 9604 Edmonds Ave. Vzemite Payne Ave. karo. (90) (r§) Točna postrežba! (g) The Hill Coal Co. (S) 1261 R1ARQDETTE ill). Stari Cimpermonovi prodori ^ UEnderson 5798 Si FRANK ARKO, zastopnik ^ Lepa prilika za Slovenca. Naprodaj je dobra mlekarna v slovenski naselbini. Frank Mack, 1194 E. 71st St. (90) SLOVENSKA BRIVNICA Z DOBRO POSTREŽBO F. A. CREDENCE 6124 ST. CLAIR AVE. Restavrant naprodaj. Proda se,radi bolezni. Lepa prilika. za Slovenca. Vprašajte na 1301 E. 49th St. (91) 3 kosi za spalno sobo postelja iz orehovine, skrinja in omara, navadna cena $175.00 posebna cena $64.50 Vprašajte za Mr. Feruška The Stern Furniture Co. 15428 Waterloo Rd. Hiša naprodaj Zidana hiša za 6 družin, na 757 E. 82nd1 St. Cena $10,200. Več izveste pri Mr. Bermanu, 13419 Shaw Ave., tel. EDdy 6191-R. (91) Pozor, žene in dekleta! Ako prebirate dnevno časopisje ste brez dvoma že opazili, da so kratki lasje zopet v modi za žene in dekleta. Vodilni "beauty parlors" v mestu označujejo v časopisih cene za striženje las, in pravijo, da so te cene jako nizke. Jaz pa vam garantiram veliko nižje cene in vam obenem nudim mnogo beljše delo. Strižanje las je moja posebnost. Zakaj bi torej hodile daleč v mesto, ko lahko pridete k nam, v vaši sredini, kjer si prihranite denar in mnogo časa. Pridite v mojo delavnico. Ta oglas ni priobčen v javnosti, da bi vas zapeljal, nasprotna, koristil vam bom, kajti če se oglasite pri nas, vam uredi lase izurjen brivec, da boste zadovoljne, pri tem si pa prihranite čas in denar. čisti, sanitarni prostori, izvrstno delo, in cene jako zmerne. N. Bohar, brivnica, pod Grdinovo dvorano 6023 St. Clair Ave. Tel.. HEnderson 2088 (Aprill2.16.) Frank Junkar NAZNANJA, DA JE PREVZEL SINCLAIR GASOLIN POSTAJO vogal 40. ceste in Ilough Ave. Znaten popust pri cenah za slovenske odjemalce. 1'rve vrste Kasolin, vsakih pet salon za 5 centov cenejc. Druge vrste gasolin, vsakih pet salonov tri cente cenejše. Olje vseh vrst. Za kvort je pet centov cenejše. To bodo naše stalne cene. Zagotavljam točno in najboljšo postrežbo in se toplo priporočam vsem Slovencem v Clevelandu za obilen obisk. "SMii: (Dalje prihodnjič) MALI 0(iLASI Naznanilo Društvo sv. Helene št. 193 K. S. K. Jednote pozvlje vse članice društva, da se polnoštevilno udeležijo v nedeljo, 17. aprila, osme sv. maše zjutraj, ki se bo vršila v cerkvi Marije Vnebo-vzete v Collinwoodu za vse članice našega društva. Prošene ste, da prinesete društvene rega-lje s seboj.—Odbor. Stanovanje se da v najem, štiri sobe, spredaj, zgorej. Lep porč, podstrešje, klet, za pranje irj drugo. Kopališče in gofka voda, vse samo za sebe, tudi zidana garaža rav-netam. Nahaja se na 1128 E. 63rd St. Pozve se na 1139 Norwood Rd. (9'2) t375 between ©tie Way $6.50 round trip CLEVELAND and BUFFALO Autos, siny size, carried for only »3.75 ($4.75 July istlo Sept. 141b inclusive) Why drive when you can put your car aboard for less than the cost of oil and gas? More restful... chcapcr... and saves a day. Steamers each way, every night, leaving . at 9:00 P. M., May 15 th to November 1st. CLEVELAND AND PORT STANLEY, CANADA, DIVISION July 1st to Sept. 5th incl. on Friday, Saturday and Sunday only #3.00 one way; $5.00 Rd. Trip. Any car only THE CLEVELAND AND IHWALO TRANSIT COMUAWY Ask yirnr Local Tourist or Ticket Agent for new C Cj D Lint Folder, including Free Auto A1 a/' and details on our All Expense Trips. East 9th Street Pier Clcvclaud, Ohio V SPOMIN Soba se da v najem z lastnim vhodom. četrte obletnice smrti naše ljubljene in nepozabne matere Mary Klemenčič ki je dne 17. aprila, 1928, mirno v Gospodu zaspala in nas za vedno zapustila. Spomin na Tebe, draga mama •i žalostjo obhajamo, ob grobu Tvojem v lugi bridki solze nas zalivajo. Svet veselja nas ne mika, kar sto Vi odšli od nas, da izguba je velika, rane ne zaceli čas. Solze te se posušile, bodo šele vse tedaj, duše naše ko združile, k Vam odšle v sveti raj. Žalujoči ostali: Otroci. Cleveland, O., 17. aprila, 1932 ..................................................................................................... lie De France lncd Sltvcnei najbolj priljubljen in poznan parnik francoske linije, Ml pljuje iz New Yorka na 30. anrila, 3. in 22. junija. Skupno potovanje na 3, junija. Priglasite sc sedaj pri: A U G U S T K O L L A N D E R C O. (prej ,1. Ij. Mihelieh Co.) G119 ST. CLAIR AVENIJE V SLOV NARODNEM DOMU POSEBEN POLETNI IZLET JUGOSLAVIJO NA NAJHITREJŠEM EKSPRESNEM PARNIKU -ClJNARD LINE # / Odpluje / iz New Yorka X preko Chcrbourg-a 24. JUNIJA pod osebnim vodstvom — Mr. M. Ekerovicha, znanega uradnika Cunardo-vega newyorskegu urada, ki vc, kako se je treba brigati za potnike, da je njihovo potovanje na vodi in na kopnem prijetno in brezskrbno. Potniki bodo zapustili Pariz na posebnem vlaku, ki jih bo vedel brez presedanja naravnost v Jugoslavijo, tako da bedo samo eno noč na vlaku. C]:ua vsem tiketom znižana za 20% Preskrbite si prostor takoj. Vprašajte vašega lokalnega agenta ali CUNARD LINE 1022 CHESTER AVE CLEVELAND, O. POSAMEZNI SEDEŽI NAPRODAJ SEDAJ Metropolitan Opera Company iz New Yorka Giulio Gatti-Casazza, Gen. Mgr. Edward Ziegler, Asst. Gen. Mgr. PUBLIC APRIL 1IALL 21, 22. 23 Deveta ffala sezona štirih velikih opernih predstav Četrtek, 21. aprila—LAKME Pq?ib, Swarthout, Thill, DeUiea 1'iiiža, Paltrinieri. Hasseimans, Petek, 22. aprila—MANON Bori. ss /Zl DR. J. V. ŽUPNIK | o zanesljiv zobozdravnik 8 Mnogo let pa Istem mestu. St. Clair vog. 62. ceste. Vhod samo iz G2. ceste. Knausovo poslopje. GOVORI SLOVENSKO Uradne ure od 9. zj. do 8. stv. i jtgmsmmg&mmmmmmmmm* 4 A. J. ZUZEK ODVETNIK Urad: 210 Engineers Bldg. -Stanovanje: 15708 Parhgrove Ave. Main S0.58 - Kenmore 2857-J V5= Leopold Kushlan SLOVENSKI ODVETNIK Cez dan: 513 ULMER BUILDING Zvečer od 6. ao a. 6111 ST. CLAIR AVE. Soba št. 7 Tel. HEnd. 5195 OI» Bredah xvefier na 837 E. 237tli St., Euclid, O. Tel. KEnmore 4458 s Tel. CHerry 3982 Tužnega srca v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nagle smrti za vedno preminul naš ljubljeni soprog, oče, sin in brat flsAPfJI PARTIAL VIEW OF SERVICE ROOMS FRANCES VALJAVEC, soproga. IDA VALJAVEC, hčerka. Cleveland, O., 15. aprila, 1932. AUGUST F. SVETE K FUNERAL DIRECTOR VLADNI, DRŽAVNI IN MESTNI BOND1 in javnih naprav O'Connor, Perko & Zink, Inc. 778 Union Trust Building CHerry 0912 CLEVELAND, OHIO J. F. PERKO, predsednik Opomba prevajalca: Kakor praznujemo pri nas pust, tako praznujejo v Londonu "Guy Fawkes Day." Razlika je samo v tem, da se pri nas našemijo ljudje, medtem ko tamkaj upoi-rahljajo samo strašila, kakor-sna često najdemo na naših njivah. Ta dan vozijo otroci po ulicah šeme, ter prosijo od mimoidočih denar, s katerim si potem kupijo umetalne ognje itd, da jih spuščajo, medtem ko zažgo šemo. Brezdvomno je bil možakar žrtev kake tolpe, ki ga je umorila, a je bila potem v zadregi, kako bi se mrtveca odkrižala. Iz tega sledi: Našemili so mrtveca', na-šminkali mu obraz ter ga v mraku peljali preko waterlooškega mostu. Da se izognejo vsakemu sumu, so gotovo tudi kričali: "Spomnite se šeme." Kakor so drugi ljudje menili, da vidijo šemo, tako ji tudi stražnik ni posvečal posebne pozornosti. Ko se se prepričali zločinci ,da niso niti pri stražniku zbudili suma, so zapeljali mrtveca v prizidek na mostu ter se odstranili. Drugi stražnik pa, ki -šeme prej ni videl, je mislil, da ima opraviti s kakim pijancem ali norcem. Lahko si predstavljam njegovo presenečenje, ko se je mrtvec, čim se ga je dotaknil, zvalil na tla.'" "Nu," je nadaljeval Peters, "obljubil sem gospodu odvetniku, da bom skušal slediti v tej smeri. Reči vam pa moram, da ni bilo lahko opravilo. Saj sami veste, koliko teh šem se' 5. novembra v Londonu zažge." Gilmartin je prikimal. "Naravna sem takoj - zaslišal stražnika, ki je bil na mostu do polnoči. Vprašal sem ga, dali je videl tam naokoli kaj šem. 'I seveda,' mi je odgovoril, 'pa mnogo.' Ene okoliščine je bil pa gotov in sicer, da ni videl nobenega odraščenega, da bi bil vozil kako šemo naokoli, pač pa samo dečke. Prišel sem tedaj do zaključka, da so za to najeli kakega pobalina. Vsekakor sem bil pa tudi prepričan, da je bil možak umorjen kje v bližini mosta in da bi mi dečko tudi lahko povedal za hišo. Morali smo zato izprašati v okrajih okoli mosta skoro vsakega dečka, kaj je počel ta dan. Končno sem izsledil žvižgavca, ki ste ga sami videli." "O, sedaj že razumem," je pripomnil Gilmartin. "Nekdo je dečka najel, da je mrtveca zapeljal do mostu, vi pa še ne veste, kdo je bil ta nekdo." "To je ravno, gospod nadin-špektor — vendar pa se ne ujema docela. Naš pobalin se je igral ob vhodu k •vvaterlooški postaji, pa je videl nekega slabo-oblečenega možaka — vsaj tako pravi — kako je stal poleg zaboja, ki je imel kolesa. V zaboju pa je imel tako šemo. Možak je poklical dečka ter mu dejal, da je brezposeln. Ali ne bi hotel voziti okoli šemo, pa bi si potem denar, ki bi ga naprosja-čil, razdelila napol? Naravno, dečko je kar z obema rokama zagrabil za ponudbo — in možakar mu je potisnil v roke oje improviziranega vozička. Kolo-vratila sta naokoli nekaj časa — dečko se ne spominja, koliko časa — po največ po zelo obljudenih ulicah. Zdi se pa, da možakar ni bil zadovoljen z vsoto, ki sta jo nabrala, pa je dečku naročil, naj gresta preko water-looškega mostu na severno stran mosta. Dečko pripoveduje, da je enkrat vojaško ogrinjalo, v katerega je bila šema zavita, zdrknilo, pa da je tedaj možak skočil in ga popravil." "Menite, da ni deček na šem i opazil ničesar posebnega?" "Vsaj kolikor trdi, ne. V res- nici ne more razumeti, zakaj se mora, zagovarjati za ono, kar je storil oni večer. Pripomnil pa je, da se mu je zdela šema naj-grša, kar jih je kedaj videl, ter da je imela obraz kaj čudno rdeče pobarvan." "Ilm — in kaj potem?" "Čim sta prišla do zadnjega prizidka na desni, mu je možakar ukazal, naj zapelje voziček tjakaj. Ubogal je in tam sta si razdelila denar. Pa je možakar dejal dečku, da je slab pomagač in ga nagnal. Dečko je šel, pa se muzal, ker je tako z lahkoto zaslužil nekaj denarja, čim je bil kakih dvajset sežnjev stran, se je deček ozrl in trdi, da je videl, kako je porinil možakar šemo- preko ograje v reko. Sicer pa pravi, da je vsekakor mogoče, da je porinil samo voziček." "Brezdvomno," se je priključil mnenju Gilmartin. "Ali pa se spominja dečko časa, ko jo zapustil možakarja?" "Zelo slabo. Meni, da je bilo okoli enajste ure." "IIo — tedaj je tudi nekaj nemarnosti vmes, pa najsibo že kjerkoli." "O, tega ne vem," je dejal Peters. "Vsekakor je pa tudi mogoče, da je mislil stražnik, da se v prizidku pogovarjata dva človeka, a to še tem bolj, ako se je zločinec postavil k mrtvecu v tako pozo. če pa je bilo telo pokrito z vojaškim ogrinjalom, ki je skoro iste barve kakor kamenje, iz katerega je zidan most, ga tudi skoro ni mogel opaziti." "Hm, vsekakor mogoče," je pristal Gilmartin. "Ali ste skušali najti voziček?" "Sem. Vendar pa brez uspeha. Rečna policija trdi, da je bil najbrže odplavljen." "Vsekakor mogoče." "Menim," je nadaljeval Peters, "da, je zločinec mrtvecu nato obrisal raz obraz barvo, posadil ga na klop ter ga pokril do vratu z ogrinjalom. Uporabil je nato ugoden trenutek, ko ni bilo nikogar v bližini, ter izginil." "Predvsem bi rad opis zločin ca," je pripomnil Gilmartin. "Deček mi ga ne more popisati bogve kako natančno. Spominja se le, da je bil starejši človek, v navadni obleki, brez ovratnika in ovratnice ter da je imel lase gladko počesane." "Upam, da ste ukrenili vse potrebno, da ne pride kak n-epo-klicanec v dečkovo bližino." "Da, Samo mati ga je obiskala." "Ste gotovi, da je bila dečkova mati?" "Gotov. Iz bolnišnice sem ga odpeljal takoj k svoji soprogi. Nato sem poslal stražnika po mater. Treba bi bilo zelo prebrisanega človeka,, da bi lahko prevaril mojo staro!" Gilmartin se je od srca zasmejal, ker je poznal gospo Peters, ki je z železno roko vladala Petersu. Dejal je: "Vse v redu, tedaj. Kako se pa' dečko počuti?" "O, prav dobro. Tile londonski pobalini so vam trdni kakor kamen." "Peters, priporočam vam, da zabičate gospe Peters ponovno, da ne pusti k dečku razun matere nikogar. Tolpa, s katero imamo opraviti, je dovolj prebrisana in drzna, da bo poskušala na vse načine, da nam dečka iztrga." "To bi že bilo, a kaj pa v slučaju, da bi dečka rabili, pa da ne bi mogel jaz sam ponj ?" "V tem slučaju ga bo morala pač gospa Peters pripeljati lar stnoročno, kamorkoli bomo zahtevali. Nekako slutim, da bomo dečka v najkrajšem času rabili." V globoki žalosti in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je previden z svetimi zakramenti za umirajoče za vedno v Bogu preminul naš ljubljeni oče, brat, tast in stari oče JOSEPH KASTELIC Rojen je bil dne 17. februa.rja leta 1876. v Trebnjem na Dolenjskem. Umrl je dne 30. marca 1. 1. ob 10 uri zvečer v Glenville bolnici, ter je bil pokopan po cerkvenem obredu dne 4. aprila ob 10 uri dopoldne iz cerkve Sv. Kristine na Kalvarijo pokopališče. V Ameriki je bival 31 let. Pokojnik je bil član društev "Zavedni Sosedje št 158 S. N. ,P. J. "društva "Carniola Tent št. 1288 T. M." ter častni oče "Altar-nega društva Sv Kristine. Poleg žalujoče družine zapušča tukaj tudi brate Johna. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 16TH; 1932 "Kaj naj storim pa jaz sedaj?" jo vprašal v zadregi Peters. "Izvedel sem, kako je prišel mrtvec na most, a sem še velim v temi, kdo je pravzaprav zločinec, ki ga je umoril." "O," je dejal Gilmartin, "v resnici sva pravzaprav oba na lovu za istim človekom. Vsled-tega bom poročal Roche-ju ter ga prosil, da pridodeli tudi vas meni." "To mi vsekakor godi," je pritrdil precej potolažen Peters. "Sedaj pa mislim, da pojdite domov ter so do dobra spočijte. Bojim se, da ne bomo, vsaj v prihodnjih dneh, imeli mnog'? časa za spanje." "O, ne prestrašite me tako zlahka, gospod nadinšpektor," se je smejal Peters ter se poslovil. Ker ni bilo Rodheja v uradu, se je Gilmartin podal kmalu nato domov, žena, ki je bila že vajena, da je bil Gilmartin včasih tudi po i par dni in noči zaporedoma z doma, je že imela iz navade vse tako pripravljeno, da je kaj lahko postregla soprogu tako, da je bil v pol uri že nasičen ter da je sedel v naslanjaču pred kaminom. In čim ga je slišala, da je deklamiral iz neke grške knjige, je bila prepričana, da je že pozabil nebroj tež-koč in brig detektivskega poklica. 21. POGLAVJE Pater Kleinmichel Vsekakor pa se je teh brig in težav domislil Gilmartin drugi dan, ko je skušal najti novi glavni sedež zagonetne tolpe "poštenih" zločincev, a so mu dostavili zakasnelo brzojavko alderboroughškega opata. Istodobno so mu izročili tudi brzojavko tamkajšnjega policijskega inšpektorja, kateri pa je isto oddal celo (uro kasneje. Zgodilo se je pa, da je pozneje brzojavko prej odprl, vsledčesar jo ni mogel dobro razumeti. Glasila se je: "Policija iz Surrey-a našla zapuščen tovorni avtomobil .v Tongham-u. Vse straziiij* ce opozorjene.—Inšpektor Farh* shot." Gilmartin je takoj odprl prvo brzojavko, ki je precej pojasnjevala to: "Dva tujca sta skušala okoli 10. predpoldne pri- |ti v Baumgartnerjevo sobo. Massey jih zasledoval do ceste. Možaka skočila v rjav tovorni avtomobil, številka neznana, ter se odpeljala v smeri proti Farn-shotu. Policija obveščena. Cha-vasse." Gilmartin je uvidel, da bi se lahko takoj odpeljal v Alderbo-rough edino, če bi mu dali na razpolago najhitrejši avtomobil Scotland Yarda. Kratek telefonski pogovor — in kmalu nato jo sedel poleg šoferja-stražnika, ki je z veščo roko vodil avtomobil skozi jugo-zapadm del Londona. V Guildfordu je izvedel, da je imel tovorni avtomobil številke avtomobila, ki je že zdavnaj končal na kupu starega železja. V samostanu pa ga jo pričakoval opat že na stopnicah, ker ga je vratar telefonično od vrat obvestil. Stari opat je bil v velikih skrbeh in Gilmartinu se je zdelo, da je izgubil precej svojo vojaške strumnosti. "Gospod Gilmartin," je dejal, "skoraj da bi bilo najbolje, da brzojavim opatu v Einsisdeht, naj odpokliče svojega meniha in naj ga tamkaj zaklene na varno." "Vsekakor vam je v volik° odgovornost, oče opat," jo pristal detektiv, "zelo, zelo veliko odgovornost! Prepričan*pa sem da vam prinesem olajšavo v najkrajšem času." "Upam," je dejal opat. "Ali so oni nesrečni načrti že prispeli?" Jako zmerne cene Vsak je lahko zagotovljen, ako vpraša za našo postrežbo, da mu ni treba biti v skrbeh radi vprašanja stroškov. Nflša postrežba je osnovana na Dolžnost nas veže, da se iskreno zahvalimo Mrs. Frances Rutar za izdatno in brezplačno pomoč v hiši žalosti ob dnevih britkosti. Dragi in nedomestljivi nam oče, Tvoja pot je cilj do umrle naše mame in Tvoje ljubljene soproge. Ista zemlja, ki krije Tvoje trudne ude, krije tudi našo nepozabno mamo in Tvojo nekdaj ljubljeno ženo. S Teboj zgubili smo vse in vso ljubezen, katero mora imeti in jo dati le dobri oče in ljuba mamica. Ostal naj je le edini spomin, in to kup zemlje, kjer lahko dobijo naše solze na njej uteho in delno zadoščenje. Ljubi nepozabni oče kličemo Ti ob svežem prezgodnjem grobu ob strani naše ljubljene rajne mame "Naj Ti bo lahka ameriške zemlja in sp-avaj mirno spanje do svidenja nad zvezdami. žalujoči ostali: EDWARD KASTELIC, sin; JOSEPHINE por.PERME, hči; JOHN PERME, zet; MARIJA KASTELIC, snaha; JOSEPHINE PERME JR. vnukinja. jako zmernih cenah in stroški so vedno kontrolirani od onih, ki naročajo pogreb. V hvaležnost naj prejmejo našo iskreno zahvalo Rev. A. L. Bombach, Rev. Dr. Kirby, Rev. Edward Reilly za opravljene cerkvene pogrebne obrede, ter organistu Mr. Martinu Rakarju za zapeto žalostinko ob dvigu rakve namenjeno k večnemu počitku. Izraz naše hvaležnosti naj prejme pogrebni zavod August F. Svetek, za vsestransko postrežbo in lepo urejen pog.-eb. ie.i en dne 30. decembra, 1888 v vasi Smokoče pri Zabrežnici na Gorenjskem ter umrl dne 24. marca, 1932, ob 6. uri zjutraj in bil pokopan po cerkvenem obredu, na Calvary pokopališču, dne 2G. marca, 1932, cb 1. uri popoldne. Rajni je bil član društva Carniola Tent, št. 1288 T. M. in samostojnega društva Kranj. Poleg' žalujoče soproge in hčerke zapušča v stari domovini cč.Ha, eno sestro in tri brate. V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu iskreno zahvalimo obilnim darovalcem cvetja, ki so ga položili na mrtvaški oder rajniku ter e tem nam dokazali veliko sočutje ob dnevih brid-keoti. Darovani venci so nam bili v času žalosti v veliko tolažbo in izraz prijateljstva za pokojnikom. Naš izraz iskrene zahvale naj prejmejo sledeča društva, družine in posamezniki: Društvo Carniola Tent, št. 1288 T. M. in samostojno društvo Kranj; družine: Artel in Polak, Andrej Artel, Anton Dolinar. Blaž Godec, John Jalen, J. Kleindienst, Ivan Jantak, Jennie Lavrieh, Lcuis Kunstel, John Ažman, J. Rebolj, J. Šušteršič, Filip ZeUe, Anton Snyder, Antc-n Stefančič, Mike Zupan, J. Braideck, Anton Marela in Paul Nadbath; posamezniki: Eddie, Joe in Louise Kova6, Jack in Vincent Koman in Joe Pogačar, Mr. In Mrs. F. Martinčšč, Mr. in Mrs. Anton Razinger, Mr. in Mrs. Rakovec. V največji hvaležnosti se- iskreno zahvaljujemo darovalcem za sv. maše, ker njih dar nam je dokaz velike prijateljske ljubezni do rajnega. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Ana Jalen, družina, John Janč,. družina L. Stefančič, družina Rebolj in družina Filip Zeile. Iskreno zahvalo naj prejmejo sledeči za brezplačne avtomobile, ki so jih dali na razpolago ob času pogreba rajnika: Anton Stančar, Matt Kern, John Zupančič, Josip Kleindienst, John Sestan, John Rebolj, Joseph Rebolj, John Ažman, John Modic, Anton Martinčič, Victor Wood, John Božič, A. Stefančič, John Pretnar, A. Rakovec, Anton Novak, Paul Nadbath, Frank Svegal, Josip Kurrent, John Pollak in Frank Razinger. Najlepše se zahvaljujemo Mr. in Mrs. Anton Artel ter Mr. in Mrs. John Pollak za brezplačno delo in veliko pomoč v hiši žalosti ob času bridke izgube nam najdražjega bitja. Izraz naše prisrčne zahvale naj prejmejo vsi za vse, kar so nam dobrega storili in nas pomagali tolažiti ob dnevih žalosti. Hvala vsem, ki so prišli ranjnika kropiti in vsem tistim, ki so ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Josip Žele in Sinovi za vso postrežbo in lepo urejeni pogreb. Končno, hvala vsem za vse. Dragi soprog in nikoli pozabljeni oče, ločil si se od nas nepričakovano ter se preselil tja, kjer ni ne solz in ne gorja. Težko nam je- misliti, da Te ni več med nami. Roka Vsemogočnega je hotela imeti svoje stvarstvo in volja se je mogla tej sili ukloniti. Dragi nam in nikoli pozabljeni, spomini na Tebe so sladki, toda naša pot, ki sledi Tvoji, je grenka in z trnjem petuta. Ob svežem grobu Ti kličevi: Spavaj v miru spanje pravičnega in ameriška zemlja naj Ti bo lahka odeja do svidenja! — Žalujoči ostali: V dolžnost si štejemo iskreno se zahvaliti vsem, ki so položili vence na mrtvaški oder nepozabnega rajnega, ter stem dokazali veliko prijateljstvo in izraz sočutja za pokojnikom. Poklonjeno cvetje nam je bilo v veliko tolažbo ob času britkosti in žalosti v hiši. jNaš izraz globoke hvaležnosti naj prejmejo sledeča društva, družine in posamezniki : Društvo "Zavedni Sosedje št. 158 S. N. P. J.", društvo "Carniola Tent št.. 1288 T. M.", Slavenski društveni dom, "Jugoslovanski Progresivni Klub, "Anchor Club," in "Euclid Fire Department" Družine: Matt. Kastelic, Anton Verhovec, Steve Brodnik, Frank Rupnik, Anton Logar, Ignacij Slapnik. Posamezniki: Jim Kastelic, Dr. Mrs, L. J. Perme, Mr. in Mrs. Anton Kren, Mr. in Mrs. J. J. Grdina, Mr. in Mrs. Frank Mance in Mrs. M. Hoge. Iskreno zahvalo naj prejmejo obilni darovalci za, svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojnika. Mnogi prijatelji,ki so z odprto roko dokazali in darovali za za-dušnico, ranjka nam je bilo v veliko tolažbo cb času izgube nam nadražjega bitja. Za njih dar naj bo naša iskrena zahvala izrečena sledečim družinam in posameznikom: Mrs. Papesh,Mr .in Mrs. Joseph Busher, Rev. A- L. Bombach, družini Frank Perme st., Mr. in Mrs. Vidmar, družina Frank červan, Dr. Mrs. L. J. Perme, družina Mrs. Josephine Mervar, družina Frank Vesel, družina A Lourin, Mr. Jos. Der- masa, Mr. John Kren, Mrs. Ana Novinc in družina Marie Strukel, Elkhart, Ind. * Izraz naše velike hvaležnosti naj prejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago in vsi tisti, ki so prišli pokojnika kropiti in ga spremili k večnemu počitku na pokopališče. Iskrena hvala članicam "Altarnega društva Sv. Kristine za opravljeno molitev za dušo rajnika ob mrtvaškem odru. Na temu mestu naj bo izrečena najlepša zahvala, vsem za vse, kar so nam dobrega storili ali nas pomagali tolažiti ob času britkosti v hiši. 478 EAST 152 £12 ST. KEnmore 20I6