'Bmrni Posam. štev. Din-*75, | četrtkova in sobotna s številka Din 1.50 § 8 »«TABOS‘t izhaja vsak dan, razven p § o«i#i *b praznikov, ob 18* uri a E g dalu:nom n»s!*dnjeffa dne. Stane ^ § mesečno po posti 10 Din, ca in©- jj£ g zemstvo 18 Din, dostavljen na dom =3 § 11*50 Din, »a izkaznica 10 Din. |j| i »NARODNI UST" (četrtkova štev. jf g ^.Tabora-) ae 'naroča kot tednik 3 ^ in i,tane mcacčno 2 Din, četrt- ^ b letno 6 Din, polletno 12 Din. 3 § celoletno 22*50 Din i == § Naročnina ec plačuje v naprej« g| —■ ' 1 —BBSSSZg _ -«*f V gotovi Al. im M J OR (NARODNE LIST) j Pbsain. štev. Din -*75, | četrtkova in sobotna i številka Din 1*50 g UREDNIŠTVO .Tabora* in .Na* ~ rodnega lista- ja v Mariboru, J* H čičeva ulica 4, L nadstropje." === Telefon interurban itev. 27< Ej ===? Rokopisi se ne vračajo. E=5 OPRAVA jo f Jurčičevi u?. st. 4» “ —desno. — Telefon it. 24. SHS poStno-čelc. raču« sa .Tabor-11.787, xa .Narodni li„t- 12-853. = Na naročila brez denarja ge n« ozira, Inseratne cen« po dogovora* Leto: IV (II). Maribor, četrtek 22. februarja 1923. Štev: 42 (8). Vekoslav Kukove; V sredi volilne bitke! . Nikdar 'nisem hotel, da velja samo mo-3a beseda, ampak želim zmiraj, da dela-1110 na demokratski način, po sklepih organizacije. Vendar je ta trenutek v sredi v°lilne bitke tako važen, da v naglici fcovem svojim prijateljem širom mariborskega okrožja svoje mnenje. Prav je, da volitvam posvetimo vso ,kyojc> pozornost. Merilo za kulturno stopnjo nai’oda je način, kako se pri njem kršijo volkve. Volitve so pa v politiki važnejše nego delo izvoljenih poslanci ker se glavni obrisi političnega živ* ^et>ja rišejo v tednih volilnega boja. Kar {*di, je pesem, ki se poje sama po sebi, *9.kor je pač pevski zbor sestavljen, do-t0 ali slabo. » Eno glavno načelo bi pred vsem izrc-e*, da gre pred vsem čast trdnemu pre-?ričanju. Kdor ima trdno prepričanje ,*&terekoli struje, naj se tega prepričanja ?^ii najsibode strog demokrat ali zarit florikalee ali soeijalist. Te pustimo pri ne žalimo jih, ne podkupujmo jih. ® njih bi se pravzaprav morala risati ka narodne skupščine. Velika večina •ju'Ji pa pri toliki raznoličnosti strank trdnega prepričanja, teh se volilno J5”* tiče, da se jih pridobi za pravo misel. *°kletstvo je iskanje kroglic za denar »li s strašenjem. Najvažnejši dogodek za has je sklep poravnave v naprednih vrstah, ki je bil w0l>ien’ pretekli pondeljek v Ljubljani. L° dolgem’ trudu se je tam posrečilo razsojene naprednjake združiti za napredni - °k za volitve v mestu Ljubljani, ob-iJiem se je pa moiee dogovorilo, da sloga i. a5rednjakov velja tudi ha deželi. Za i 5rib°rsko volilno okrožje je merodajna aPredna kmečko-obrtna zveza«, katero izbrali tudi pridobitni krogi 6 kan-o Rebek oni, Petovarjem in tovariši. ^^Ofttojna kmetijska Stranka in narodni ^'Jalieti so hoteli iti svojo pot, ki se jim tje' ° labo izplačala. Ves napredeif živelj *>b f***68 v taboru re« »Napredne kmečko-r ne zveze«, ki inia najboljše kandidate, j,. ; Rled htar^°^ev’ so hoteli iskati pomoč za čili ra<^‘kalsko stranko pri ponemčen *od 36 Z Vfi^k° silo stopilo v ospredje na- f,a ^ 7?rašanje. Vsle-d odločnega nastopi a. v Waro^n^ krogov je vlada pod-vsi ^ameravana zveza vlade z Nemci jta, -g ,Wa^ega odločnega nastopa razbi ■ - 11 ^el nemškutarjev še fciccr gre z kandidatom finančnim mi- Priprave za sprejem naših oblasti v Sušaku. Svečan sprejem. — Reka in izvedba rapallske pogodbe. — Zanella se vrne na Reko. Sv. Ana, 21. februarja Priprave za ključil paritetni komisiji, ker Reka nima sprejem naših oblasti v Sušaku so v pol- v italijanski delegaciji svojega zastopnika, nem teku. Pričakuje se, da bodo naše o- Odbor je imel pod predsedstvom de Belli-blasti že v torek zasedle Sušak. Sprejem-, na žc več sej, v katerih se je povdarjalo, ni odbor je bil sestavljen pred ratifikacijo da se jc rapallska pogodba sklenila brez konvencij. Pripravlja se posebno svečan sodelovanja Reke, kateri se je^ naravnost hi sijajen sprejem. Colo na Reki z vese- vsilila. Ni se oziralo pri tem niti na spora-Ijem pričakujejo končno izvedbo pogodb, zum, sklenjen v Opatiji, ki je zagotovil ker si obetajo, da bo z izvedbo pogodbe Reki nekak »votum separatum«^ v kate-zopej; vživelo trgovsko življenje na Reld. rem se je upošteval tudi BaroŠ in Delta. Sestavljen je posebni odbor obstoječ iz V kratkem pričakujejo na Reki tudi po-vodilnih osebnosti na Reki, ki se bo pri- vratek Zanelle. Neresnične vesti o mobilizaciji. Beograd, 21. febr. Iz pisarne mini- sedanjim vpokHcom novincev. Pisarna strskega predsednika poročajo: V javno- ministrskega predsednika še enkrat kate-sti se "še vedno širijo govorice o namera- gorično dementira vse te govore kot po-vani mobilizaciji, ki se je baje začela s polnoma izmišljene in neresnične. Volilno gibanje. Demokratske kandidature v Črni gori. — Kandidatne liste v novosadskem in zagrebškem volilnem okrožju. Beograd, 21. febr. V Črni'gori bodo lan Rode. Za zagrebško volilno okrožje je kandidirali sledeči demokratje: g. Ivo vloženih sedem kandidatnih list. Prva je Vukotič, konzul v Skadru za okraj Cc- demokratska, katere nosilec je dr. Edo tinje, Teodor Božovič, bivši narodni po- Luksinič, bivši predsednik narodne skup-slanec za okraj Podgorica; Risto Jovič, ščine. bivši minister, za okraj Nikšič in Bogdan N o v i S ati, 21. februarja. Pri tukaj-Bojovič, sodnik, za okraj Savnik. šnjem okrožnem sodišču so bile vložene Zagreb, 21. febr. Kakor znano, je nastopne liste: lista Protičeve stranke, včeraj potekel rok zavkMruekandidatnih socialno-demokratske stranke, demokrat-list. V Zagrebu je ffiuorara) vloženih' ske stranke, nemške stranke in obeh frak-za mesto Zagreb 9 kandidatnih Ust in si- cij zemljoradničke stranke. Lista radikal-cer: hrvatska seljačlui, radikalska, socija- ne stranke je bila vložena zadnja. V No-listična, stranka prava, narodnosocialna, demokratska, (nosile« Lujo Vojnovič), republikanska, nezavisna delavska in neza-visna meščanska, katere nosilec je dr. Mi- ima nekoliko preveč rešpekta pred njim. Pokazati nima nikakih uspehov, razen da je spravil s hujskanjem ducat mladih ljudi v ječo zaradi državnega prepričanja, ker so v razburjenosti nad nekaznovanim hujskanjem klerikalcev napravili nekaj škode v klerikalni tiskarni, kar se no more odobravati. Druga sramota te stranko jo, da se vežejo celo z največjimi nazadnjaki radikalci zoper naprede njake, kar bode jim tilnik zlomilo. Mi smo volilne priprave prvi sijajno dovršili. Nam bi vsakdo rad kaj odščip-nil, samostojneži, radikalci, narodni so-cijalisti. Pa žetev bode za vse te mal« konk\irente slaba. Mi gremo z najmočnejšo stranko v državi, z demokrati. Mi smo načelni Jugoslovani, zagovorniki lastne mariborske oblasti. Mi gremo z dobro premišljenim gospodarskim programom) malega posestnika in' obrtnika kot temeljem naše pokrajine, zasigurali smo pa konsumentu in javnemu nameščencu si* gurno zastopstvo. Mi bomo priredili gotovo Število javnih shodov, večinoma pa sestanke. Razposlali smo poduk javnosti v obliki jasno in glasno govorečih lepakov, letakov in osebnih pojasnil. Naši kandidati in zaupniki, če imajo srce za narod, bodo vedeli, kaj bodo storili. Močni smo dovolj, da obranimo naže ljudi pred krivico. Zmago nam jamčijo prave ideje, ki jih zastopamo iri iskreno rodoi ljubje naših pristašev. J| vem Sadu bo tedaj sedem volilnih skrinjic. V okraju Veliki Bečkerck jih je 11, v Somboru 6, v. Subotici pa samo 5. toru. Jahko označi * Slovenskim izre-krav za groš. Njegovi pri- ^ i st j _ ~~~ £0st ^ yr- Stoj adl novi čem, Čegar vred- oiri': anjagj av za en grn«. injekovi pn-etndi T’°Čenega groiEa niso vredni, F^iljei ^°lajo le 2 denarjem iri vladnim iPo T>rnn a^° k°d° odrezali. Mandata dobijo, če ga dobijo, Čil6 v- 0 “llPljen. Ce Se nam je poisre-^rrvo R |tncf teh špekulantov odbiti, ^endaj. °m lahko zadovoljni. Nemci n na^ - zadovoljstvo Hi popolno, tab sejj. nastopajo posebej, kar bi #at,i s ’ 0 v redu, toda oni hočejo zma-honiorali °dpadnikov. Proti taki |korog]j- ’ j r! P°nižnje naš narod kakor ‘državno in -1RC^ ’n Pomeni nevarnost za ^°riti. 3o’ m°ramo se najizprosneje f Sbcijau /, . . “srečno razb ti rePn^l'kanei so tako ffe-®fPe*5atiiit \'50^° hv°jo usodo sami tinio. danes o hjih ne govo- / Glavni v, potnik, kl 5« Hačelsi na- . ^rikalizenj. NaSa jasaost \ Položaj v Poruhrju. Nadaljne francoske zasedbe, -r- Bonar Law o francoski akcljfi— Cuno o franco-sko-belgijski politiki. — Konec stavke francoskih rudarjev. K 51 n, 20. februarja. Včeraj so Angleži belgijske politike je meja ob Renu rn raz-izpraznili kolodvore v Harfu, Bodburgu pati nemške države. Francija hoče obvez in Olsdorfu, ki so jih nato zasedli Franco- nosti Nemčije, izvirajoče iz mirovnih pozi. S tem je prešla železniška proga Neus- godb, spraviti na tako višino, da jih Nem-Diiren ,v francoske roke. Železničarji so čija ne bo mogla Izpolniti. Na ta način bi izjavili, da ne bodo vršili službe pod fran- Francija formelno dobila v roke juridično cosko kontrolo. Radi tega so biU vsi od- orožje, s katerim b! lahko zasledovala ouščeni, promet na tej progi pa vzdržujejo svoje politične cilje. Nemčija se bo znala francoski železničarji. z vsemi sredstvi boriti proti tem frauco- L o n d o ti, 19. febr. Bonar Law jfe iz- sko belgijskim nakanam, da si obvaruje javil, da je francoska akcija zagrešena 'n svojo svobodno, neodvisno državo, bo rodila le slabe posledice. Prepričan je, L o n d o n, 20. febr. Med Londonom in da bi Nemčija ne spremenila svojega sta- Parizom se nadaljujejo pogajanja glede lišča. tudi če bi se Anglija pridružila Fran- prevoza francoskih čet v angleško cono ciji. Nemški upor temelji na prepričanju, P a r 5 z. 20. febr. Stavka francoskih ruda so sankcije samo posledica neizvršlji- darjev je končana, nadaljuje se samo ,v vih zahtev. Skrajni obup je prisilil Nemči- moselskem departernentu. Če pa posamez-jo k tetini stališču. ni posestniki premogovnikov' ne bodo ho B u d i m p e š t a, 20. febr. Berlinskemu tel! izvršiti obljubljenih koncesij delav-sotrudniku »PesteT Lloyda« je izjavil dr- stvu se lahko dne 4. marca ponovuo-začne žavni kancelaT dr. Cuno: Cilj francosko- stavkati -O— - . ' v pagi(« konierlra. tresal radikalne kandidature v celi drža- Beograd, 21. febr. Včerai predpol- v>- Določeni so bili nosači za vsa volilna dne sta ntfmstra Ljuba Jovanovič in Vuji- okrožja razun moravskega, kjer se bo-čič obisklja ministrskega predsednika .iaipta s{rn3i Petrovič ter Protič-Popovid, Pašiča fMmola ž njim razgo-vor o raznih bregalniškega, kjer so razpori osebne stranka%jkili vprašanjih. Na to je ministr- narave, skega frfedsodnika posetil zunanji min. BORZA!, Nmčič in mu poročal o obisku angleškega ... poslanika. Govori se, da sta Ninčič in an- C u r i h, 2t. febr. (Izvirno.) Predborza gleSki poslanik razpravljala o eveutucl- Pariz 32.30, Beograd 5.075, London 24.95 nem konfliktu v Franciji, kakor tudi o Berlin 0.023, Praga 15.65, Italija 25.55 vstopu Grčije , v Malo antanto. Boji v radikalni stranki. . Beograd, 20. febr. Glavni odbor radikalne gtranke je sfceraj dopoldne pre- -O— NetVyork 529.25, Dunaj 0,00745, Žigosane krone 0,0075, Budimpešta 0.1925, Varšava 0.014, Sofija 3, Bukarešta 25B7. 'j Francoska sodba o j Nemčiji. »Češke Slovo« je objavilo zanimiv do-i pis iz Pariza o razpoloženju francoski? javnosti z ozirom na ruhrsko okupacijo. Iz tega dopisa povzamemo: Ruhr! — Dve leti je to ime služilo kot izborno agitacijsko sredstvo Jiajneetrp-nejšim royalistom iri reakcijoriarjem vseli kalibrov. Tudi Anglež Keynes je vrgel to besedo v obraz Franciji, »iimperijalistietfi in militaristični«. Za njim je tu in taml kdo razmišljeval o prospešnosti in 'smo« trenosti nameravanih francoskih ukr». pov, dokler se niso iz besed izcimila dejanja. -\ i No, iri sedaj smo dospeli r obljubljeno) deželo. Prvotno vznemirjenje se je poleg« lo. Danes že rie vemo mnogo o tem, da srno postali gospodarji ene najčudovitejših pokrajin sveta. Le tuintam se vpra« šujemo, kako daleč bo pač šel dosedanji raizvoj, ki se je začel z nekako civilno O« kupacijo — s 40 inženirji iri s tehničnim! osobjem — iri končal z armado 60.000 mož, e četami železniškega osobja, z mornarji itd. — ki naj bede nad nemškim’ imetjent ob Ruhru. Govori se o ekspediciji bankirjev, ki bo poskrbela za nvedbo novega denarja; govori sc, da Poljska iri ček* Ari« glija pripravljata močne ekspedicije svojih rudarjev. Torej okupacija par exel« lence! Leon Dandet je skušal vzbuditi neka« ko fašistovsko gibarije, izrabljajoč umor royalističnega novinarja Plateau, vendar pa je našel slab odziv v javnosti iri ril mogel prav nič povečati svoje prejšnje »slave«, ki mu gre kot pornografičnemu pisatelju in obenem priganjaču cerkven® hijerarbije. Tstotako so se zlomile na zdravi povprečnosti francoske javriostt komunistične priprave. Zato pa smo tee naučili čitati borzne vesti. Libra šterUn« gov je nepričakovano poskočila ria fari« tastično številko 80. To je prineslo iz-treznenje iri navrnilo mišljenje na drugi ‘tir. Odslej ne presojamo dogodkov pa! tem, kar sporoča v svojih dekretih vrhov.« ni poveljnik v Poruhrju, marveč sklepa^ mo o noložaju na podlaffi borxnih poroči Ta nesrečna torza, Katere geznamki So Ki li šc pred meseci jutranji irt večerni oče-Itfaš Dunajčana iri Nemca iz »Rajha«! Od-telej se o okupaciji misli nekoliko hladneje, kritično; Iskušamo uganiti njene posledice v bodočnosti. Na visoki šoli za socialne vedo prirejata narodrio-gospodarska strokovnjaka Rist in Charles Gide 'serijo predavanj o problemu Nemčije. Razmotrivata mož-ijost njene gospodarske obnove in — če hočete — tudi možnost plačevanja ali neplačevanja reparacijskih zneskov. Razpravljata o splošno znanih vprašanjih, toda z enotnega vidika, logično in’ zrian-fetvetfo. Prof. Gide odklanja trditev, da bi ivojno zakrivila gospodarska konkurenca, ki je bila zgolj podrejen' činitelj v predvojni politični praksi. — Nadalje razpravlja o strašni desorganizaciji v Nem'-*5iji, kjer šo cone poskočile povprečno za 1000 odstotkov, mezde in plače pa znašajo 300—400 odstotkov. Nihče ne more reči, kje so pravi vzroki te finančne In Socialne katastrofe. Nihče pa tudi ne more reči — Salibog — kakšne bodo končne posledice. Beda nemškega delavstva je dosegla neverjetno stopnjo. To čuti osobito inteligenčni proletarijat. Nemški profesor danes ne more čitati inozemskih revij, da, mora Se odreči korespondenci in Stikom z inozemskimi tovariši, ker je poštnina zanj že denarna žrtev. Nikdar še ni materijalna in finančna nadvlada 'tako ogrožala intelektualnega razvoja človeštva In’ sploh’ celotnega napredka 'kulture in Socialnega življenja! Okupacija ne bo mogla prinesti Iz Eoljšanja — o tem ni nikakega dvoma .več. Treba je, da primerjamo tečaj marke na dan okupacije s tečajem današnjega ,dne. Seveda Francija in Belgija nista dolžni skrbeti za obrambo in' rešitev .Nemčije, ki se nahaja v stanju tope ravnodušnosti. Zelo značilno pa je, da si zavezniki sploh ne dajo ničesar dopovedati . ali nasvetovati. Profesor Gide se boji, da bi Se utegnila še enkrat uresničiti fraza doorskega dezerterja: »Tega nisem hotel...« Nemčija Je danes večja nevarnost za Evropo In zlasti za Francijo, kot je bila ▼ dneh' blaznega oboroževanja. Obstojata dve možnosti! ali se dvigne in ohrani, v tem slučaju pa kvaliteta njenih državljanov ttudi jamstvo, da si bo zopet pridobi--1b mesto, ki ga je zavzemala pred vojno. ‘Spomnimo se s tem v zvezi na problem .natalitete v Franciji! Druga možnost je, da ne bo več rešitve. V tem slučaju ne more Nemčija izgubiti ničesar več. Toda ž njo bo sla v prepad Francija, za njo .►Belgija in še velik del Evrope. Ne smemo pozabiti, da so države gospodarsko Min m n Kandiialskrlsia Napredne kmečko-obrtne zveze za mariborsko-celjsko volilno okrožje za volitev poslancev dne 18. marca 1923 Nosilec liste: Dr. Vekoslav Kukovec, minister na razpoloženju v Mariboru. Srezkt kandidati: 5. Za volilni okra} Ljutomer. Kandidat; Franjo Cvetko, nadučite j v Vučji vasi, Namestnik: Janko Horvat, slikarski moj ster v Ljutomeru. 6. Za volilna okraja Maribor desni breg-Slov. Bistrica In Slovenjgradec-Soštanj Marenberg. Kandidat: Ivan Gumze], posestnik in obrtnik v Slov. Bistrici, 1. Za volilna okraja Brežice Sevnica in Laško. Kandidat: Dr. Franjo Roš, župan v Laškem, ■ Namestnik: Josip Holv, obrtnik v Bre žicah. 2. Za volilna okraja Celje-Vransko in Maribor levi breg-St. Lenart: Kandidat; Ivan Rebek, obrtnik in posestnik v Celju, Namestnik: Franc Mravljak, profesor v Celju. 3. Za volilna okraja Murska Sobota - Dolnja Lendava. Kandidat; Stefan Kiihar, posestnik v Markišovcih, Namestnik: Peter Kovač, posestnik in trgovec v Dol. Lendavi. 4. Za volilni okraj Konjice. Kandidat: Franc Petelinšek, posestnik in kolar v Oplotnici, Namestnik: Franc Seručar, posestnik in kolar v Hebenštrajtu, Namestnik: Peter Mravljak, posestnik v Vuhredu, 7. Za volilna okraja Mozirje in Prevalje: Kandidat; Fran Kocbek, nadučitelj v p., Gornjigrad, Namestnik: Ivan Llpold, posestnik v Mozirju, 8. Za volilna okraja Ptuj in * Ormož. Kandidat: Lovro Petovar, posestni v Ivanjkovcih, Namestnik: Janko Debeljak, posestnik Medribniki. 9. Za volilni okraj Šmarje-Rogatec-Kozje. Kandidat: Anton Puklavec, posestnik in vinarski ravnatelj v Mariboru, Namestnik: Anton Malgaj, viničar v Zibiki. V. Kovači?: s Borba za našo državo v okviru Avstro-Ogrske. t ' ’ (Dalje). Akt aneksije pa je tudi v Jlaši ofici ielni politiki dvignil jugoslovansko vpra šaaije na površje. Vsi so aneksijo odobra-in pozdravljali kot akt zbližanja; ugrajal Be je le riaoin, kako se je aneksija Jsvršila^ Kakor je bil to za Srbijo pred ^napovedjo vojne, iz česar se je potem iz-jrfmila (svetovna vojna, najhujši udarec t»d Istrani Avstrije, tako je bilo na drugi iBtrani za orijentaeijo duhov avstrijskih Jugoslovanov dejstvo aneksije zelo važ-Jbo, kajti od tega časa »jugoslovanstvo« Jne izgine več is pozorišca, In v tem času pačne tudi delovanje drja Ilešiča, ki je 'dal 1 Slov. Matici, kateri je stal na čelu kot njen’ predsednik, jugoslovansko smer. . -Komaj je minil zagrebški veleizdaj-Juški proces, je bil s pomočjo najetega de-irancdjanta Nas ti da in na podlagi falzi-^iciraniih listin insceniran nov proces, cigar jedro je dvorila ista zadeva, kakor !*i prvi pravdi; takozvani Friedjungov procetf, ki pa ge je izpremenil v eno naj-feramiotriejših blamaž za avstrijsko diplo-toacijo. Ali ona ga je potrebovala, ker je hotela za Bosno In Hercegovino anektirati Je Srbijo. Trik še ji ni posrečil; ne-Ko končal za njo s fi jaškom. Zelo važna je bila vloga, ki jo je imel v tem pro-ce&u sedanji predsednik češko-slovaike republike dr. Masaryk; on je končnove-. Ijavno razkrinkal falzifikat. c ,^r ?a7?e jugoslovansko vprašanje oolj in bolj zahtevalo solucije, se pojavljajo novi Načrti za rešitev vprašanja. Sedaj postane popularna misel trializma, ta Baj-združi vse avstrijske Jugoslovane Vsi za to listo, ki bo imela na vo lišču povsod v eno upravno celoto. Ta misel jo imela nekaj v sebi in se je upalo v doglednem času tudi v nje realizacijo, ker se je govorilo, da ji je bil Fran Ferdinand naklonjen. Toda za enkrat so oficijelni Avstriji Jugoslovani bili le orodje za njene namene, sicor pa so ji bili — nihče. Avstrijski jugoslovanski politiki, ki so hoteli svojemu narodu pač najboljše, so zasledovali neke politične cilje, ki so imeli svojo tradicijo že izza dob princa Evgena. Hoteli so močne Jugoslovane v Avstriji in prijateljsko razmerje napram Jugoslovanom izven avstrijskih mej, kar pomeni toliko, kakor Evropo rešiti polu-raeseca. Oficijelna Avstrija pa jo seveda tudi tozadevno hodila svoja pota: oria je hotela močno Turčijo?.. . novo fazo stopi razvoj z izbruhom balkanske vojne. Posledica te vojne je bila, da so tudi avstrijski Jugoslovani! postali za Avstrijo faktor, s katerim jej treba računati. Sedaj se začno pisati razprave v raznih jezikih, kakšna naj posta-avstrijska politika naprain Jugoslo arvo škrinjico!. vanom. Seveda je za to bila merodajna posebna okolščina, ki je povzročila ta mi-selni^ preokret: po padcu Lozengrada so takoj spoznali dunajski in drugi krogi, ki se pečajo s trgovino in borzo, kje čakajo avstrijsko trgovino nova pota, kjer razvojna možnost in dobički. Ta ugodni veter so porabili trezni politiki jugoslovanski iri — še vedno lojalnemu Avstrijcu. se kristalizira ta-le zahteva, ne le »a Jugoslovane, nego za vse avstrijske Slovane: »Kardinalna zahteva je: odprava dualizma; pozitivna zahteva: prizrtajtje aneksije skoro cele evropske Turčije od strani balkanskih držav. Narodna Samouprava ali homerulo, in dokler je taka di*žavno-pravna notranja lzpreniemba ne-J Inogoča, upravna koncentracija (cislit,' vanskih) Jugoslovanov v ono realno po litično individualiteto namesto lftnogih historično-političnih iridividualitcif, in sa-mostalna Hrvatska, ki bi bila z Ogrsko zvezana le v toliko v realni uniji, kakor Ogrska z Avstrijo; carinska iri kasneje tudi politična zveza z balkansko federaci jo« (V. Knaflic: Jugoslovansko vpraša njo, str. 88. sl.). Opaziti je, da v vseh »jugoslovanskih stremljenjih« prednjačijo Slovenci. Temu se ne smemo čuditi} oni so tudi Kajbo!; čutili potrebo, da še otresejo tujskega pritiska in so bili zato najbolj Inicijatlvril V Bosni in Hercegovini je bilo nekaj avtonomije, dasi je tu izigravala vlada stranko proti stranici in šo zlasti musli mani tozadevno igrali vaftio vlogo. V b’a novini je bila takorekoč vladna Stranka nrvatsko-šrbska koalicija, ki je v preračunanem'oportunizmu odbijala riapade iri udarce, ki šo jih zadajali nagemu narodu A adžari, ter je med vojno in ob prevratu tudi vestno izpolnila nalogo, ki ji jo je namenila zgodovina. V južni Madžarski je bilo morda najžaloštnejše; tam še je med vojno slovenski častnik v srtfski družbi, ko je začel govoriti srbski iri je pripomnil, da je Jugoslovan, Slovenec iz Goriške, dobil za odgovor: Magyarom beszelni — madžarski govorite! Približno iste težnje, kakor srno jiH gori navedli kot zahtevo nekega jugoslovanskega politika, imajo »Vseslovenska ju(teka štranka« in »Narodna-napredna stranka*, obe pa že iščeta tudi stike preko HOM« J« Kolpe, naprednjaki s srbsko-hrvatsko koalicijo, čisto šniotreno pa posebno sjoveniski klerikalci s hrvatski-mi pravaši. Dalje je šla »jugoslovanska narodno-socijalna stranka«, ki se je o-šriavljala,^ ki pa še ni mogla vkoreniniti; j zahteval je ustanovitev »sanfostojfle iuž^ niorS odvišfie med seboj. Izčrpanje erie nujno povzročiti razkroj druge. Ali ~ Nemčija se bo ohranila! Zdi Se, da niliče no dvomi o njeni življenski ib®" či. Videli smo, da jo izgubila 13#odstot< kov; ozemlja, 10 odstotkov prebivalstva. 12 odstotkov premogovne produkcije, 1®“ odstotkov svoje ponosne flote, 100 odstop kovs kolonij, 49 odstotkov od svoje žive*'1 ne produkcije, zlasti krompirja. Kljub t®" mu Pa ima hamburško pristanišča nes večji promet kot v letu 1913, nemi*® tonaža se veča vedno bolj. Izvoz se toPfj približuje zadnjim predvojnim leto®' ’ tudi dvoma, da se bo prej ali poslej ^ pet razpravljalo o vprašanju kolonij* je fatalna nujnost, ki jo vsiljujejo raz®01 re same. Prof. Gide še boji, da nastopijo Že va velika presenečenja. Okupacija ra_ skega ozemlja ima za las take posjedi^« kot šo jih imele katastrofe revoiučnib 1 ^ napoleonskih vojn. Nemški narod se zd?' va zbira okoli svojega žarišča. DaneSJ centrum' vsenemške obnove — BavarsK* Izgleda, da bodo prava presenečenj3 stopila šele proti koncu. Tako sodi o posledicah’ ruhrske pacije ederi najodličnejših teoretik®; francoske naroduo-gospodarske vede* Prebojni papir Ant, Rud. Lagat, M a st 100» Slovenska ulica 7. 213 Telefon J DS. , TAJNIŠTVO DEMOKBA^1 STRANKE V MARIBORU za t oblast no organizacijo stranke in za ^ je odslej stalno v Cankarjevi nL 6 j pritlično. Tam bo tudi klubski ^ za seje strankinih organizacij ^ j sestanite strankinih’ pristašev, Ta® oddajejo člani stranke vse svoje ze ^ zadeve, prošnje itd. Tam so na vP°g ^ volilni imeniki za Maribor. so od 8.—12. ure dopolčf. ter od ure popoldne. . ^ Tajništvo demokratske 6tr20^e , Mariboru ima telefonsko štev. ^ Darujte za,Sklad otro^0 bolnice1 v W!aribot^‘ — # noslovanske države onih ljudstev m “ ki jih' posedujejo južnoslovanski i na dosedaj ohranjenem ozemU11*' .^9 važrio pa je dejstvo, da se je že 0 ,jtVi imenovala soci jalno-demokratskft ,6 ka »jugoslovansko« in da je ederi odličnejših' delavcev, pokojni Iv8I10(jo?if kar, v svojem znanem govoru Pr Mi kot politični Smoter južno-6l°v_(]0vf zvezno republiko štirih sorodnih ^ ^ Če opazimo doslej drugod prop^^a le idejo političnega združenja Ju^!rs^ nov v okviru in mejah Avstro-O*^« so v slednjih dveh slučajih jtf pogažene. Vsekako jo tudi ostalih 6 ljenjem pripisovati ta pomeri, da s°, j{f potrebnosti sodelovanja Slovenc® vatov in Srbov pripravljala in u e 0dr* vala. Tozadevno tudi njini ri0 gr cati njihove historijske misija _ ^gnii Popolnoma našemu njedinjenJ* 3 g( ■ slu južnoslovariskega nacijona'1 j, služili: politična dnevnika si Dan« ter dijaški list »Preporod«- ^ zasledovali kot končni smoter z |)QVr J vseh Slovericev, Hrvatov in Qgtgk astnl državi izveri okvira Avstr®" ^gi Za istim ciljem je šla tudi rev«3 ul.crl-šlavija«, ki je izhajala v Pragi ništvom dVeh' visokošolcev, Hrvo ^ tiča in Srba Ostojiča. Sploh 3e šolsJco dijaštvo prvo praktičn0. fi1 ujedinjenje s popolno ali vsaj d' zijo Svojih akademskih društev » ^ -.Ja so še ustanavljala škupria ^rU*!Vp1-i 9 ne vseh treh plemen', ali pa S ’4a]je V stara društva formalno obstoja ® ^ resnici pa so ae nastanila v skuP { štvenih prostorih, kjer je bil ^,roW/ enakopraven Spbu in Hrvatu Ji .©aljoprih^ mli Politične vesti. Demokratska organizacija in dr. Ivan avcar. Dj\ V. Kukovec je poslal rod- 'm g. dr. Ivana Tavčarja sledečo sožalji brzojavko; Z globoko pijeteto stoji lastna organizacija demokratske stran-Sk V. ''3oni odru voditelja sloven-pga naroda in napredne misli ter izraža 9! rodbini globoko sožalje in trajno spo-°vanje. Načelstvo organizaoije pod 0 stvoru dr. V. Kukovca sc udeleži polnih svečanosti v Ljubljani, v Obrtniški volilni shod se vrši v 'so-. 0 24. tm. ob 8. uri zvečer v dvorani pri °vieu. Govori kandidat g. Rebek, j, Airadniškl volilni shod priredi v so-r° ° 24. tm. ob 8. uri zvečer v mali dvo-®i Narodnega doma kandidat g. prof. ^favljak. tm ^*odi naših kandidatov. V soboto 24. zvečer se vrši v Mariboru shod pri- •j. lt! " didat r- se VJ 'riij.i ^ sI°jev, na katerem poroča kan-£• Ivan Rebek; istočasuo je shod g j?U'k°v> na katerem govori kandidat A ran® Mravljak. Istega dne zvečer je P naših okr. kandidatov v Rog. Slatini, tov ne^e^° 25. tm. dop. je shod kandida-berifS' Gumzeia Mravljaka v Maren* šhn-t11' ^.Kogateu J'e dopoldne istega dne 23 t °^r. kandidatov. — V petek dat lB' 5?op' v°hlni 8bod naših kandi-ejjj T.Pa Zg. Polskavi. — V vseh ostalih *a, vrši te dni cela vrsta javnih in ®a'h volilnih shodov. Vprašanje, ki zahteva razjasnitev. **Vn + ®^i ^st* °®ita gosp. vinarskemu Vja ,e^u Antonu Puklavcu, ki deset-B '*eluje kot poljedelski strokovnjak Ijaja tukajšnji rojak med štajerskim Do,jt Voin> zakaj kandidira za narodnega Ze«, j!Ca »Napredne ktnečko-obrtne zve-Do^j. er se nam zdi »Kmetijski list« ne-drngj?811 vtikati se v notranje zadeve jp^l .strank in ker je g. Puklavec tudi ti, a« izjavo, da se »Kmetijski list« mori n-° &a prišteva k samostojni, h kate-lis^g1 ®%dax pripadal, poslal je nosilec 8ane- apr*dne kmečko-obrtne zveze« g. ttv0 !H načelnik oddelka za kmetij-jav]j T Ljubljani 20. febr. sledečo brzo-kltt^ ’ Se varuje v polni meri Vaša 6ite Gtla nvtoriteta, Vas prosim, da re-depešo mojo prošnjo, da fcte v.r^ao kmetijske stroke ekspo-iavjjj aake stranke ali nepristranski ?ra^. ki nima omejevati politične Sl ljudem, ki služijo kmečki misli » j. aSoslova Samostojne. ka,ho kandidatno listo je podile, (ja veliko Nemcev, kar dokazu-mislila lista prvotno biti skup-bapra a *o Nemei šele v zadnjem hipu % n ,8Voj° listo. Zakaj, o tem govo- * J1 drugem mestu. iriar^?®ka kandidatska lista — iinta? ^ška uSko v<®no okrožje je vložena f6diiik kandidatska lista. Nosilec je it-ka«j-l*keT Zeitung« Fr. Schauer; b^kiec .so: kmet Sentscher(l) iz • Satca Ormožu, Jos. Bertfsg ml. iz ^ Mariu Miebl iz Celja, Julij Glaser plinar V^ ra’ graščak Posseck iz Lod, h Snrilc,e^nsc,iegg(!) iz Konjic, meha-%evaJCllma iz Ptuja, Jakob Fritz iz c*. Tj. 1 ......... vtu^alem nstvo avstrijskega kova. ‘P Pa izvemo iz Beograda, da je Pavpi’ Jyat1 Šchuller iz Slovenjgrad-r!i SnJ & Ptuja itd. Dokaz, da v®1'1 4f-,;.0wOaerd gojiti nemškutarstvo je ^.a J® fiktivno vložena. Skle-' vNempii0 ntmreč tam med radikalci ujknilj J ,a bodo . Nemci 16. marca u-2?°liiij0 ^0»sto, če radikalci do takrat »^Ine^td^6 za^^evc Klede maribor- - ^ kandidature v maribor-Sjtjj n®m' okrožju so zelo zanimive. I Va bivša komunista (trbo-n.ren io mariborski Nachtigall), . rL^0Qiialnega kandidata Blaža W*toin.y a^kega, bivšega agitatorja Zev Pilipa Jurkoviča 'Iz Gor. bi« 3ŠiK bivših demokratov, ne- j * t0 P !5a vredno, da sl umažemo boj5 k i;sf' ko značajev. Naravno je, V a** vlasom1 Poročila »Jutranjih htL 1 «o j U a »navdušenje ljudstva« t)a t?okra^*e »razočarani in pobudo paši somišljeniki .vsaj *tra in1 vzorne skratka: Sa-»načelnosti«. obctčno obzorje. Politika Wf»a rod no oospodars h smrti dr. A’. Rašina.) tVČcraj So v Pragi pokopali čefikoslova- ni dal zazibati v sanjo o bodočem’ para-škega finančnega ministra dra Rašina, diru. Življenje bo vediio trdo, razlike ki je — kakor je našim’citate!jem znano ned ljudmi se ;.ie dajo izbrisati, kolikor — postal žrtev atentata. Dne 5. januarja * več delaš, več si vreden, tl. je mladi, mlečnozobi uradnik, po miš-1 Mogoče je, da so trezno misleč človek, 1 jen ju komunist, streljal na ministra ki. pa gleda na stvar z drugega vidika, ne dra Rašina, ko sc jo odpravljal v urad. bo strinjal z vsemi njegovimi načrti in z Zadel ga jo v hrbtenico in v prsni koš.' njegovim stališčem sploh. Ne le mogoč*, Dr. Rašin je trpel poldrugi mesec. Bil je tudi naravno je to. Vendar pa je večina mož krepkega telesa in železne volje, za- j drugače orientiranih politikov (dr. Rašin to mu je smrt težko prišla do živega. Po je bil demokrat) uvidela, da bi se druga dolgem trpljenju pa mu je utrpnilo srce.f sredstva ne obnesla in da je treba prnpu-In predno mu je udarilo zadnjikrat, je srjti dr. Rašinu, da izvede glavne točke imel toliko moči, da je dejal: »Želimo do-j svojega finančnega in narodno-gospodn-bro republiko, ker le tako obvarujemo nje, skega programa. Zakaj eno je politika r;a obstoj... Oni, ki nosijo odgovornost za shodih in v časopisju, drugo pa politika nje blagobit, morajo brezobzirno govoriti ■ na državnem krmilu. Kdor ni odgovoren, resnico... Pa bil sem optimist... Radi lahko vpije in se širokousti, kdor pa je tega som moral zamolčati resnico, ker je postavljen pred ogromni živi stroj držav- narod ne more trpeti...« nega gospodarstva, mora vedeti, kje naj Še par besed in dr. Rašin je izdihnil.’ prime in kaj naj dela. Ljudje se po-Njegove zadnje misli so bile posveče- \ gosto motijo, osobito pa še v tako težkih ne državi in resnici. Imel je obitelj; žena' in zapletenih vprašanjih. Treba bi bilo in otroci So cele noči bedeli ob njegovi kričače postaviti na odgovorno mesto, pa postelji, vezala jih je globoka ljubezen.. J bodo v zadregi kakor šolar pred teško ra-in vendar je porabil svojo zadnjo moč za < ounsko nalogo ali ključavničarski vaje-to, da pove nekoliko besed o domovini in! nec pred velikim dynamo-strojem. državi. Ne trdimo, da je bil pokojni dr. | Dr., Rašin je tedaj začel delati. Mi ne Rašin' nekak idealen vzor- mož, nadčlo- j bomo pretresali njegovih namenov in vek, moderni, svetnik. Nobenega človeka načrtov, ker to ni važno za naše glavne ne smemo povzdigniti previsoko in vihte-1 misli. Dočim so vladne stranke — in' to so ti kadilnic pred njim, ker smo vsi nepo-, na Češkem vse večje državno orientirane polni. Bil pa je mož, kakršnih je danes ’ stranke — odobravale, da se začenja do-malo. Mož dela in železne logike. Mož, ki: lati, četudi ne morda natančno tako, kot je imel krepko voljo in jasne cilje. Ni se , bi si želel ta ali oni — so komunisti in uveljavljal politično iz golih strankarskih nagibov, ni iskal v politiki mastnega dobička, marveč je hotel s svojim znanjem služiti domovini in narodu. Bil je človek, ki se je neprestano izpopolnjeval in razvijal. Brez neprestanega študija ne more nihče postati narodno-gospodarski strokovnjak. To je težka, zapredena ve' da. To niso pesmi, marveč je najtežje ra razni drugi nezadovoljneži hujskali proti dru Rašinu, češ, da je zagrizen' kapitalist. Moč frazo je velika in skoraj brezmejna, saj se danes tudi najstvarnejše načelo z nasprotne strani proglaša za — frazer-stvo. Bodi mimogrede povedano, da je dr. Rašin imel pogum celo legijonarjem povedati v obraz, da imajo v svobodni državi le toliko pravic, kolikor se zavedajo čunstvo. Osobito v današnji dobi je na- svojih dolžnosti. Danes je hamreč tako, rodno-gospodarstvo in finančno življenje j da se izvestni ljudje postavljajo s svoji-neizmerno zapleteno. Vsak kmet ve, La- mi zaslugami in mislijo, da jim gredo ko težko je gospodariti colo na mali km.e- kake izredne pravice na račun’ drugih. Dr. tiji, ker človek nikdar ne moro reči, ka-J Rašin’ jo dejal, da gredo vsem enake pra-ko bodo stale cene čez par mesecev. Ne- j vice, glavno pa jo, da delajo in izpol-izmerno težje pa je gospodariti v državi,! njujejo 'svoje dolžnosti. — Glavni nas-kjer je treba gospodarstvo postavljati na protniki so seveda bili komunisti, ki ne nove temelje, kjer valuta ni trdna itd. j marajo miru in reda v državi, marveč na-Dr. Rašin je bil dvakrat finančni mi-, lašč zanikujejo vse, da bi bila zmeda več-nister češkoslovaške republike. Njegov ja. Iz vrst komunistov je izšel atentator nastop je vzbujal mnogo odpora, časn ki., na dr. Rašina. so udrihali po njem, ga psovali in inu lu-j Minister je bil tedaj težko zadet in je čali v obraz razne očitke. Dr. Rašin je sedaj v grobu. Vprašajmo pa se: kaj je imel točno zasnovane načrte za rešitev bilo s tem pomaganoV Prva dobra posle-glavnih gospodarskih vprašanj in jih je dioa je bila, da so se razumne češke tudi skušal izvesti. V prvem ministrstvu stranke še bolj zbližale, torej ravno na-ni uspel, ker je moral poseči po ukrepih, sprotno, kakor so hoteli oni, ki so dr. ki so bili silno nepriljubljeni. Ko je čez Rašina zapisali smrti. Sprejet je bil tudi štiri leta postal zopet finančni minister, so zastopniki večjih češko-slov. strank — agrarci, Socialni demokrati, narodni socialisiti iri klerikalci — odobrili njegove načrte in za njegovimi ukrepi je stala vsa vlada. Češkoslovaška se namreč nahaja v težki gospodarski krizi. Njena valuta je po zaslugi dobre gospodarske in zunanje politike dosegla znatno višino. To pa ni imelo tako prijetnih posledic kot je izglodalo izdaloč. Češkoslovaška ima močno industrijo in je izvažala svoje izdelke v države s slabo valuto. Tovarne so delale, delavstvo je bilo zaposleno, javno življenje sc je lepo razvijalo. Ko se jo valuta dvignila, je bilo z izvozom pri koncu. Začela se je industrijska kriza. Tovarne so skrčile drlo, odpustile delavce in država je občutila na sebi težko breme brezposelnosti. Minister dr. Rašin je imel več načrtov glede ureditve valute, hotel pa je tudi odpomoči industrijski krizi in' je pogumno načel vprašanje mezd. Treba je poceniti premog in industrijske izdelke, pa se bo zvišala produkcija in' izvoz bo postal živahnejši. Toda pri tem’ sta živo zainteresirana dva razreda: podjetnik in delavci. Dr. Rašin je zahteval žrtve od podjetnikov - kapitalistov, pa tudi od delavstva. Mezde se morajo znižati, da se poceni izdelovanje in tako o-mogoči kar največji iz im z v inozemstvo, C* i ...» L« ________________________ zakon o zaščiti države. Poskus nasilja je tedaj povzročil strnjenje nasprotnih vrst. Tako je povsod. V novarnostl se bližajo tudi ljudje, ki se poprej niso niti pogledali. Druga posledica je, da se bo nada | Ijevala finančna politika v dosedanji smeri. Zakaj če bi bila mogoča druga f mer, bi ne bil dr. Rašin poklican v češko vlado. Na Češkoslovaškem so namreč preveč pametni, da bi vodili tako gospo darsko politiko, kot so jo vodili ruski sovjeti, dokler niso spravili države v prepad, iz katerega jo sedaj vlečejo s kapitalističnimi šimlji. Na drugi strani pa revolver ali bomba ne more nikogar prepričati, da ima prav oni, ki so je poslužuje Z nasiljem so lahko vse dokaže, nihče pa st ne more sesti na bombe. Oni, ki so nasprotovali dru Rašinu, niso tedaj ničesar dosegli in ničesar dokazali, unl čili pa so dragoceno človeško življenje. Za ljudi, ki nimajo nič več človeškega čuta, je politična borba z bombami ali. ricinovim oljem edino sredstvo, ni pa za ljudi, ki mislijo trezno, logično irt človekoljubno. J Narodno gospodarstvo je pravzaornv i podloga narodnemu in' političnemu življo-' nju. Ravno ta podlaga pa pozna zgolj eno 1 sredstvo: delo. Z delom se služi kruh, z ! delom se grade hiše, z delom se obrača v drugo smer ljudsko mišljenje — toda ic delom. To jo tista resnica, ki je dra. Ra S tem pa se bo zvišalu'^:n8po)da|fifJfia sjpor ilHna stala življenje in ki je razni izpri- sobnost celote, države. Dfi Rašin ni bil1, jeni značaji ali od častihlepnosti omam prijatelj socijalističnih gospodarskih na- j ljeni možgani ne morejo razumeti. Lj .id-ukov, jne smemo sl pa misliti, da je bil' je, ki se jim noče delati, se pečajo s poli kak zagrizen kapitalist in hujskač proti tičnimi pustolovščinami in ovirajo pri delavstvu. Saj celo češki socijalistični delu energične in resne može kot so bili listi W priznanjem govore o njegovih d>' vsi, ki so doslej padli kot žrtev političnih briti namenih Irt o njegovem delu. Dr. i atentatov: Rathenuu, Rašin in drugi. Delo B»?ijl je bil Jogičao misleč človek,, ki fie‘aad ysel ; * ~ 1 vedeli, zakaj morajo po Grassellijevera diktatu biti poparjeni, evo jim teh junai kov: nosilec je fin. minister, ženijalni dr. Stojadinovič, ki je v kratkem času svos jega ministriranja spravil dinar na psa. Okrajni kandidati so: za Brežice in Šmari je Blaž Zupanc, brivec v Laškem, namestnik Franjo Kopina, invalid v Mariboru; za okr ati a Celje in Konjice: Ivan’ Srete-novid, vpok. podpolkovnik v Rog. Slatini, ki je pred kratkim poročil zagrizeno nemško nacijonalko vdovo dr. Hoisllovo; namestnik Karl Jezernik, stavbenik v Celju; za okraja Murska Sobota in Dol. Len--dava: Jos. Benko, velemesar v Murski Soboti in Ivan Vogler v Petajncih; za okraja Laško in Slov. Gradec:' bivši komunistični poslanec Miha Koren iz Trbovelj in urar Ivan Zavolavšek iz Trbovelj; za okraja Ljutomer in Maribor levi breg: primarij dr. Janko Dernovšek in Filip Jurkovič iz Gor. Radgone; zA okraja Ma, ribor desni breg in Prevalje: bivši k»< munist Joža Nachtigall in čevljar Ferdo Krois iz Pobrežja; za okraj Mozirje: dr, L. Lenard, bivši župnik, in lesni trgovec) Jos. Borlak ml. iz Celja; za okraja Ormož in Ptuj: viničar Franc Verlič iz Sv. Petra pri Mariboru in invalid Konrad Breznik iz Maribora. Slovensko ljudstvo, bodi navdušeno, ker odrešenje Ti jei prišlo! Pokale so gore, rodila se je miška, pardon — radikalni kandidati! * 11 kandidatskih list je vloženih za tokratne volitve za mariborsko - celjsko volilno okrožje, torej za 4 več k6 leta 1920, Republikanci imajo dve (Radičevo m Novačanovo), Uocijalni demokratje dva (Golouhovo in’ Korenovo), demokrati (Napredna kmečko-obrtna zveza) eno, Samo-stojneži eno, radikalci eno, narodni 'soei-jaJisti eno, Nemei eno, vitez Zagorski, politični don Juan iz Maribora eno Ir| klerikalci eno. 11 kandidatnih list v enem 50-volilnem okrožju! Človek bi ha prvi hip mislil, da pomeni ta višek razmaha političnega življenja, politične zavednosti in zrelosti, v resnici pa dokazuje to! politično otročajstvo in’ šarlatanstvo! *V Ljubljani je vloženih Sedem! kandidatski list: klerikalna, dr. Šustergičeva,-; narodnosocijalna, neoficijelna Bocljalisti- j čna (dr. Perič), oficijelna socijalističnaE (Bernot), naprednega bloka (Reisner), iit radikalska. i, Za volilno okrožje Ljubljanske okolice! i je vloženih 10 kandidatskih listi demokratska, narodnosocijalna, SKS, oficijelnatj na socijalrstičim (Bemotova nedficijelnai socialistična, Novačanova, Radičeva:^ radikalna in dr. Šušteršičeva. • Jugoslavija in Bolgarska, Vrhovrti' svet bolgarske zemljoradniške Stranke jekj na svojem zadnjem1 zasedanju Sprejel, sledečo zanimivo resolucijo: »Vrhovnf svet zemljoradniške stranke odobrava y prvi vrsti popolnoma izjavo ministrske-’ ga predsednika Stambolijskega o Mac©--doniji, ki jo je podal zastopnikom beograjskega časopisja o priliki poseta Vi Beogradu v mesecu novembru lanskega leta. Stambolijskij je takrat izjavil, da sedanja vlada in ž njo vsi zcmljoradnlki! smatrajo, da Macedonija hi bolgarska iti| da ona nikdar več ne samo ne bo za nja delala, temveč da o Macedoniji sploti na mara več niti slišati, pa tudi he le o Ma-cedonoih ki so v Jugoslaviji, temveč da hoče slišati niti o Macedonolh, ki Se nahajajo v Bolgariji sami. Stambolijskij jel rekel: »Obžalujem, da Bolgarska nima kakega otoka v kolonijah, da bi tja poslala vse Macedonce; potem’ bi bil mir na( Balkanu.« V isti izjavi je Stambolijskij še dodal, da se v krvi Macedoncev nahaja vse ono, kar je hajslabšc iz krvi SrboV, Bolgarov, Turkov in Albancev. Zaradi te! izjave so Stambolijskega takoj potem lju-to napadali Macedonci v Sofiji, kakor tudi vse opozicijonalno časopisje. Ko je Stambolijskij bival v Lozani, so bili tjakaj odposlani agenti macedonskega komiteja, da bi ga tam ubili, poizkus pa Se| hi posrečil. Ta resolucija bo mnogo doprinesla do končnega iskrenega zbližanjal med našo državo in Bolgarijo, ki je potrebno obema. Poleg te resolucije pa je bil te dni storjen v smeri zbližanja še drug važen' korak: na eni zadnjih sej našega ministrskega sveta je bila podpisana sanitetna konvencija med našo državo in Bolgarijo. To je prvi akt uovili odnošajev mod obema državama po nesrečnem letu 1915. Istočasno je bil od bolgarskega kralja Borisa sprejet v avdi-jenco jugoslovanski poslanik v Sofiji, Milan’ Rakic. Tudi glede skupnega nastopa proti komunistom so predpripravo s polnem teku. .To dni, najbrže še ta. te- HiHim Seri, «e isestatie v Nišu posebna mešana komisija zastopnikov Bolgarov in Jugo-jsloveriov, ki bo razpravljala o ukrepih proti komitaški akciji in vpadom bolgar-. iških četnikov ria jugoslovensko ozemlje. Komisija bo najprej teoretično razpravljala o odredbah, ki se imajo podvzeti, ria kar odpotuje na mejo, kjer bo proučevala lokalne razmere. Z jugoslovensko tetram sta imenovana v komisijo komandant celokupne žandarmerije, general jUzuri Mirkovič iri načelnik v notranjem [ministrstvu Lazič. Vsa ta znamenja kažejo dovolj jasno, da se bližajo jugoslo-yensko-b'olgarski odnošaji končno vendar :-le boljšim’ časom. t, ”* • Konflikt med Poljsko iri Litavsko. Litvinski poslanik v Parizu objavlja 11-. radjio obvestilo, da so regularne poljske Žete pri Oroany prekoračile nevtralno ieono, vdrle y litvansko ozemljo ter ria-;padle litvanske čete. V boju jo bilo 10 imrtvih ijf več sto ranjenih. Litvanska vl^da ise je obrnila na Zvezo narodov za od pomoč. * * Avstrijska delegacija v Beogradu. Iz Beograda poročajo 20. februarja: Za • 'danes 20. tm. je določeri prihod avstrijske delegacije s kanclerjem dr. Seiplom ria želu; V delegaciji je minister za zunanje » sadeve Griinberger, ki pride jut ji 21. tm'. Dr. Ninčic je pripravil potrebno za konference z našimi industrijskimi krogi. ;2e v soboto zvečer se je vršila seja za ,-fetopnikov prizadetih jrumstrstev. V tej »konferenci se je razpravljalo o zadevah, pridejo predvsem na razgovor: olajšanje prometa, carinski odnošaji ter ekonomsko in finančno sodelovanje. Glede . j'bivanj a kanclerja Soipla v Beogradu še ni določen natančen pr?gram. Pašič pribredi njemu na čast galudiuer, dr. Ninčič , ;pa intimni obed v svoj-sm stanovanju. ; ^Projektiran je tudi dinor ria dvoru. Sei-pel in ostali člani delegacije bodo ves čas Krosti naše vlade. Zanje so rezervirane . ^otie v hotelu Srpski kralj I Dnevna kronika. f' — Obmejne šole kljub temu, da jih Smer oda j ne oblasti' omalovažujejo, vrlo - (vršijo svojo narodno • prosvetno delo. Lepo je uspela preteklo nedeljo prireditev obnfejn« štirirazrednice na Kapli v . ■tmarenberškem okraju. Mladina je pod 1 uvodstvom vešče učiteljice ge. Sadnekove ;«ndila 2 lepi igrici »Snegulčica« in »Bra-jitovska ljubezen«. Kraseu nastop in ubrano petje otrok je ljudstvo ganilo do solz. Občudovati je požrtvovalnost učiteljice, e kot edina učna moč na obmejni 1-.razrednici, naštudirala igrici in pripomogla do tako krasnega moralnega in , gmotnega uspeha! [ — Reorganizacija ministrstva za so* . fcijalrio politiko. V ministrstvu za socijal-.|no politiko ee bo izvršila reorganizacija jtaa ta načiri, da se opusti 5 oddelkov in 20 sekcij, ki sedaj niso več potrebne. Rasen tega se bo izvedla redukcija uradni-jStvia, pri čemur pridejo predvsem v poštev prekobrojni! in nekvalificirani urad-‘toikL ,Upa se, da se bo na ta način mnogo , Jjprištedilo in zmanjšalo izdatke. Kolkovanje vlog ha konzulate. Ge-iBesalni konzulat naše kraljevine v New-jiyorku opaža, da so vloge, ki se pošiljajo jaz tuzemstva neposredno na naslov naših ijdiplom*atičnih zastopstev in uradov veči-jnonia riekolkoVane. Zato se opozarjajo .Mrarike, da veljajo za diplomatične urade listi kolekoviriski predpisi, kakor za tu- • jsemske nrade in oblastva. Generalni kon-aulat javlja, da se nekolkovane vloge iz Jtnzemstva ne bodo jemale v obzir, razven jVloge, tičoče se zapuščinskih zadev, kjer ■ (fcenbodo kolekovinske pristojbine zahteva-s naknadno od prosilcev. '* •— Jugoslavija še iii sposobna za avte- • taobile. Neka ameriška tovarna avtomobilov je poslala nedavno v našo državo ' Ifrojega zastopfiika, kateremu je poverila Irialogo ugotoVPft, 'fcsltero vrste avtomobi-Bjli najprikladnejši za naše ceste in Enaža pota. Zastopnik se je odpeljal z ' Ja#"tom'obilov iz Beograd v Niš, toda prijel' iii niti do Avale, kajti avtomobil se • šk vsled fetrašnega blata iri slabe ceste že prej pokvaril. Pred Mladeriovcem se Sira je zlomila tudi os. Vsled tega se je Amerikanec vrnil nazaj v Beograd ter Sporočil svoji tovarni isledeče: »Jugoslavija še Hi BposoKna za avtomobile? Po- . . trebni pa Kodo kmalu zrakoplovi, ker so pota tako felaba, da bo mogoče vzdrževati promet sadi o po zraku!« Amerikanec, o-ftopina list, ki Je prisegel to ,velt, očfeidnp pretirava, gotovo pa je reS, da se v, naši državi mnogo premalo skrbi za ceste in pota. — Novi listi v naši državi. V Sarajevu prične v kratkem izhajati list »Kritika«. List bo izhajal vsak teden enkrat in sicer v soboto. V Šibeniku prične izhajati tednik »Tvornica in nji,vo«; v Osijeku »Os-ječki kondukter«; v Šabcu »Podrinjska obnova«; v Novem Sadu pa šaljivi tednik »Cirkus«. — Smrt pod ledom. Nek Stipe Mršta je hotel skrajšati pot iz Lišiana v Lijov-no, na ta načiri, da je prekoračil zamrznjeno roko. Par dni ga je led res držal. V zadnjih toplejših dneh pa je led začel popuščati in Mršta sc jo v sredini reke pogreznil in utonil. Trupla doslej še niso našli. — Svojega očela ustrelil. V Solinu jc živela družina Utvid v večnem prepiru. Oče je bil pijanček in je svoje, itak ne preveliko premoženje zapravljal po krčmah. Doma so bili radi tega prepiri na dnevnem redu. Ko je Utvio pred par dnevi zopet prišel pijan domov, je njegov sin Slavulj v prepiru pograbil puško ter jo iztrelil proti očetu. Smrtno zadet se je oče zgrudil na tla ter kmalu na to izdihnil. Sin, ki je postal ubijalec lastnega očeta, se je sam prijavil sodišču. Cigani kot orožniki. H kmetu Dušanu Šurle v Puljhovcu ria Hrvat.skcm sta pred par dnevi prišla dva orožnika ter zahtevala od Šurle ja, naj jima izroči 0-rožje. Ker jima je prestrašeni kmet zatrjeval, da sploh nima orožja, sta napravila hišno preiskavo. Ker nista ničesar 'našla, — tudi denarja nič — sta odhajajoč oddala vsak po en strel ter težko ranila kmeta. Na potu dalje sta srečala nekega drugega kmeta, ki je gnal kozo. Odvzela sta mu kozo ter jo na mestu zaklala. Kmet pa, nebodiga len, je poklical Se par drugih kmetov, ki so oboroženi z vilami iri sekirami prihiteli, da branijo lastnino tovariša pred samovoljnimi orožniki. 0-rožnika sta oddala proti kmotom par strelov. Ker pa sc kmetje niso dali preplašiti, sta pobegnila orožnika. Uvedena preiskava je dognala, da sta bila ta dva 0-rožnika čisto navadna cigana, ki sta hotela na ta načiri ropati. Oba so kmalu izsledili iri predali sodišču. — Prednost italijanskega mornarja. V Gruž v Dalmaciji je te dni priplula italijanska ladja »Friuli«; naša carina je takoj pristopila, da izvede revizijo, toda ko je vstopil na ladjo nek naš finančni stražnik, ga je nek italijanski mornar brez vsakega povoda napadel ter vdaril z nog tako močno v trebuh, da se je zgrudil na tla. Ko je na to prispel na ladjo pristaniški komisar, ga je isti mornar vdaril s pestjo po obrazu ter mu razbil nos. Kapitan italijanske ladje je vse to mirno gledal in se ni zmenil za proteste naših ljudi, ki so bili vsled tega prisiljeni pozvati stražo ter aretirati predrznega Italijana, ki čaka sedaj zasluženo plačilo v gruških zaporih. — Monarhistično gibanje v Avstriji. — V, Hietzingu pri Dunaju so priredili dunajski monarhisti svoje zborovanje, na katerem je kljub strogim policijskim odredbam prišlo do krvavega spopada med monarhisti in delavci. Slednji so vdrli v dvorano in hoteli zborovanje razbiti. Pri tem so začeli streljati iit je bil en delavec mrtev in dva ranjena. Policija je s težavo napravila red in mir. — Na Dunaju je dne 19. tm. tzv. »Frontkiimpfervereini-gung« (Udruženje frontnih bojevnikov) priredilo svojo pustno veselico. Prireditev je bila izredno dobro zastražena. Listi poročajo: Večina udeležencev, častniki in moštvo, so prišli na veselico v staroavstrijskih uniformah in s prejšnjimi distinkcijami. Videti jc bilo več generalov stare armade, pa tudi častnikov nove avstrijske deželne brambe. Prireditev jc potekla mirno. — Vsekakor jo čudno, da bivši frontni vojaki ravno v času pustnih mask prirejajo »defilirungo« staroavstr. oficirjev in uniform. Udruženje je namreč resna, monarhistično orientirana organizacija, pa človek rfes ne ve, kedaj se pri Avstrijcih konča vojaška parada in kedaj se začne maškerada. — Krvavi spopadi na Dunaja. Minulo riedeljo je prišlo med monarhisti in jalnimi demokrati do krvavih izgrtddVl Na cestni železnici so $§deli v prvem vozu monarhisti, v drugem pa socijalisti. Na neki postaji so socijalisti naenkrat napadli prvi voz. Nastal je pravcati pretep, tekom.katerega je padlo več strelov. Nazadnje so monarhisti pobegnili. Ko je ..nKi&uia lice Hiosta policija, jep.ašla efic- ga delavca ubitega, več pa težko ranje-nih.{®uria|4atli bi še pač vedno radi imeli isvojega cesarja, da bi lahko živeli na tuje stroškč. — Imenovanje apostolskih vikarjev. Vlad je po sporazumu z Vatikanom podpisala predlog, da se apostolskim vikarjem v Bački, s sediščem v Subotici, imenuje subotiški župnik Ljudevit Budano-vie, a v Banatu s sedežem v Velikem Beč-kereku oče Rafael Rodič. S tem imenovanjem jc naša Vojvodina končno vendarle prišla izpod madžarske cerkvene nadvlade. Kaj jc pa z našim Prekmurjem1! — Železniška riesreča v Franciji. Brzo-vlak Pariz— Strassbourg je trčil v nek tovorni vlak: obe lokomotivi iu več vagonov je popolnoma razbitih. Deset oseb je mrtvih, 30 pa ranjenih. Vzrok nesreče še ni pojasnjen. — Velik požar v njujorški blaznici. V blaznici v Newyorku, v kateri je bilo 7000 oseb, je izbruhnil 18. tm’. požar. 22 bolnikov iri tri usmiljenke so žrtve požara. Vsled naglice, s katero se je požar v blaznici širil, ni bila možna rešitev mnogih bolnikov v posameznih salonih. Vzrok požara je pomanjkljiva električna naprava. Drug požar je uničil v bližini blaznice ležeče filmsko podjetje, bkodo cene na pol milijona dolarjev. Dopisi. Iz mariborske okolice. Prejeli srno: V mariborski okolici je Samostojna kmetijska stranka močno zavozila. Najboljši njeni pristaši se odvračajo od nje. Treba pa je, da sc možje, katere je SKS v mariborski oblasti od sebe odbila, politično zberejo in na novo orijentirajo. Ne bo jim težko dokazati, da je edini pravi prostor za nje v Napredni kmečko-obrtni zvezi. Naj jo njeni politični nasprotniki še tako obrekujejo, blatijo in z lažmi oblagajo, resnica je neizpodbitna., da bo »Napredna kmečko-obrtna zveza« kot del velike politične skupine, demokratske stranke, vedno tudi braniteljica in zaščit-nica kmeta in da ne bi SKS kot slabotna strančica brez njene pripomoči ničesar dosegla. Bodisi SKS ali SLS, in če polo vite vse mandate v Sloveniji, ostaneta le malo uvaževani stranki, ki bosta se skušali udejstviti kot privesek močnejših političnih skupiri. Skoro polovica vseh kmetov in obrtnikov Jugoslavije je pri demokratski stranki, bo pač tudi kmet in obrtnik v Sloveniji pri tej stranki naj boljše zaščiten. Že jih vidimo dvigati lopar, da strastno udarijo po nas, pa resnica ostane resnica, če tudi tega ali onega bode v oči. Mi govorimo stvarno in mirno; storite vsi tako in politični boji bodo dostojni iri pošteni. Prepričani pa smo, da bodo naši možje z ravno tako mirno, kakor prepričevalno besedo vedeli pridobiti volilce za demokratsko volilno skrinjico. Kroglice, vržene v prvo volilno skrinjico, bodo opremljene z jasnim prepričanjem. Radvanje pri Mariboru. V soboto pred pustno nedeljo zvečer je bilo v Anderlovi gostilni nenavadno živo. Tovorni avto mobil je dovažal natrpano polno ljudi, ponajveč Nemcev na pustni ples. Tudi osebnih avtomobilov je bilo mnogo. Njihove svetle oči! so švigale po cesti, da fei se jim moral v temni noči previdno izogibati. V vseli' prostorih’ gostilne se je lju di kar trlo. Da je bilo vse še celo postrežba »tajč«, za to je lastnik Anderle dobro skrbel in’ to je menda pravi vzrok, zakaj nemški Mariborčani tako radi sem zahajajo. Nemški glas stare gostilne ima za Nemce veliko privlačno silo, a tudi Slovenci zahajajo rad» sem, če tudi jim u službenci po nemško strežejo. Ljudje si šepetajo, da je imela tu tudi Orjuna svoje oči, a ne ve se nič druzega, kakor da se je govorilo, pelo, godlo iri plesalo vsevprek po nemško. Sv. Barbara v Halozah. Kakor druge poštenjake, tako obdeluje »Straža« tudi nas, ki ne trobimo v njen rog. Spravila se je še posebej na tukajšnjega uglednega pristaša demokratske stranke, ki pa že pozna dopisnika. Čimbolj se bližamo volitvam, tembolj postajajo klerikalci vsiljivi, Svojlmkovčicam obljubljajo vse .mosroda, Kakor pred leti, o priliki volitev 'V ikoniliHuAhto, tako agitirajo tudi sedaj S tem, da obljubljajo ljudeiri, če bodo volili njihove kandidate, da jim potem ne bo treba plačevati davkov, hoditi k vojakom itd., sploh, da bodo živeli svobodno kakor praljudje pred več tisoč leti. Naši ljudje pa polagoma uvidevajo, da je vse ta le farbarija, Isto go obljubljali kleri- kalci že stokrat iii stokrat, pa jo še yc * no vse pri starem in bo, tudi če prid^0 1 parlament sami klerikalci. Oziroma nt, * tem slučaju bi se pač mnogokaj sprtmfl', nilo, toda ne na boljše, ampak ria Slabše« Vrnili bi se zopet časi srednjega ko sta bila župnik in graščak neomejcna gospodarja v vasi, kmetje pa šo bili u'10* ga para — tlačani. Posebno živahno R® bavita z agitacijo naša duhovna gospo«3 župnik in kaplan. Pridno tekala od ^lt>9 do hiše ter obljubljata zveličanja vise5* ki bodo dne 18. marca vrgli svojo Ijico v klerikalno skrinjo, večno P°SU _ Ijenje pa onim, ki jo bodo vrgii kam d*® gam. Kaj pa bi bilo, če bi mi /iapi’e*? Barbarčani ta nauk obrnili ter vas, hovni možje, poslali takrat, ko pobirat po hišah biro mimo naprednih hiš lp . — klerikalne. To bi bilo pa za nas Ijenje, rie sicer večno, toda vendar jetno. Mi sirio vsi kristjani, razlika j® ^ v tem, da se eni ne damo vleci za nos, kor se puste drugi; zato ne sejte Bi® naš razdora in' sovraštva, ko ste vena®* zato tu, da bi oznanjali mir iu ljubeze®^ Sv. Barbara v Halozah. Stara £reS®'fl ca »Straža« se jo ria svojem izpretio , 31. januarja jako razburila, da je P°s namestnik kandidata kmečko-obrtne z7® ze tuk. posestnik g. Janko Debeljak, tipi, ki jih dela »Straža«, ozir. doticni o pisnik, iso premalo duhoviti, da bi ria odgovarjali. Hlapec župana se je razburil, ko je čital dotični članek, na mastno nedeljo, ko je bilo pre^ „.g kvijo zbranih največ ljudi, z vso_ ^ zapel »Die Wacht am Rhein!« če ^V°n^ »Straža«, mu bo še nazadnje 6&al rodno mlačnost! ' . ^ Sv. Lovrenc na Brav. polju, po®’1 rodbina Frank-ova naznanja, da j10 v&. članki, katere sta priobčila polit^na * sopisa »Straža« in »Slov. Gospodi’ ,a) »Dnevnimi novicami« (Orel ubil So . .^ neresnični, ker So blatili celo brez obzira na laž iri resnico. ^ Frankova izjavlja v interesu pra^1^.^ resnice, da so ti članki, naperjeni P celi rodbini, neresnični In izmišli0®1-^ Dolžnost oblasti je, da proti oseba^1’^, tere blatijo pravično in pošteno ree. ^ nijsko postopa, a krivce kaznuje P® $e govarjajočih propisih in' zakonih. A g9, ne zgane oblast, bodo Sv. Lovrenčan1^ mi osvctili- laži v klerikalnih listih* dolžna rodbina Frankova. . Šmarski okraj. Tukaj 'smo imeli v 1 nih občinah in okolicah sestanke ^ jjjli kmečke in' obrtne zveze, kateri B° nepričakovano dobro obiskani. N ški kandidat Malgaj nam je razložil ^ ge, katere hočejo kandidati naPr kmečke in obrtne zveze vestno izvrs® ^ Predvsem je povdarjal, da je za P° ,4 ce, izvoljene v narodno skupščin'0 :e dolžnost,, da se za svoje volilrfe 0 ^ brigajo za gospodarski napredek J ^ nujne potrebe Šmarškega-RogaškeP1. ^ Kozjanskega okraja. Saj menda kraja, ki bi bil tako zarieiriarjen. gf, naš. Do zdaj se Še noben poslanec ® Korošca-Jankoviča pa do Vrešk«-*' ^ nika ni zmenil za naše potrebe.^ A' j.e, hteva država od nas vedno večje ^ zahtevamo tudi mi od nje, da še ^1 nujne potrebe zanima. Govornik povsod zahvalo in odobravanje ^gjp izvajanja. Voliloi so obljubili, s0rnoB^ na dan volitev Maščevali za mal01110 gp0* bivših' poslancešv s tem’, da 6°d0 „p9' stili kroglico v prvo skrinjico, ^er uoti mo, da se bo njen kandidat Pukla^jj & zanimal za gospodarske interese na krajev. Naprednjak. #8^* Iz Šmarskega okraja. Tukaj 'se ^je* stanek za sestankom naše riapredo®g ^ čke obrtne zveze, katere prireja mestnik okrajnega! kandidata^ Malgaj. Povsod se kažejo kP1 d®" Prošeni so pa tudi riaši drugi sesf®.^ lavci, da prirejajo enake zaupn® ke po niožnosti sami v 'svojih' o^1 ^ra ja** kandidata ne moreta biti povs polago vam bo zanaprej le, Če ,p je večjo zaupne ali javne shode in ra*‘ tednom, ker za ob nedeljah ni ve°. j-j polago. To v vednost zaupnik0’’"^ prire* meravajo zaupne ali javne sh° nrei^' jati, fcatere naj blagovolijo yBflk da se isti vršijo med tednom1. • • 4 dni ^ shod naj se naznani vsaj 4 . ^ t»3n da se ve urediti. Naznanja n»J zyeze V štvu Napredne kmečke obrtne ^ ^9 Maribor, Cankarjeva ulica št- po* naslov Ant. Malgaj, viničar ujerikftl® snemajmo druge, pred vsem o(j bis kmečko’ zvezo, ki po vsaki 1» do hiše agitira, Naprei za ^MsftnBor; 22. febrtiarTa 1923? teč, da zmagamo in z našo zmago zasi-fruramo boljšo bodočnost. Sv. Štefan blizu Šmarja. V soboto dne 17. t. m. smo imeli ob 6. uri zvečer pri Planinšci zaupni sestanek, na katerem je Poročal naš okrajni kandidat Malgaj. Po poročilu kandidata se je razvila živahna debata. Zborovalci so obljubili, da se bo-tnarljivo poprijeli agitacijskega dela za Pašo prvo skrinjico napredne kmečke obrtne in delavske zveze. Le tako naprej, do sloge, v pravi napredni slogi smemo npati boljše in lepše bodočnosti! Prevorje. Tukaj smo imeli pretečeni četrtek zaupni sestanek, na katerem je Poročal naš znanec Malgaj. Njegova poročila smo vzeli veselo na znanje. Le tako naprej! Na dan volitev 18. marca bomo Pokazali, katera stranka ima pri nas največ zaupanja. V kratkem se vrši javni rvolilni shod Napredne kmečko - obrtne tveze tukaj pri nas na Prevorjih. Žusem. Tukaj ste imeli pretečeno Va-wntinovo nedeljo 11. tm. javne shode kar dve stranki. Prva je zborovala Kmečka zveza. Njen kandidat .Taka Vrečko je mo-*al takoj utihniti, ker že naši ljudje do-br° poznajo Lončarjevega Jakeca, da Marsikatero zine, katera se da javno pri-3eti. Ker Vrečko ni smel govoriti, je poprijel kaplan Krajnc iz Maribora bese-®°* Njemu je nekoliko bolj gladko tekla ')eseda, ali pritrjeval mu ni nikdo. Pač Ea. se je slišalo med poslušalci: »Saj vas Poznamo« in' zopet: »vsaj imamo mi tudi *riže, za katere se bomo bolj brjgali, kot *a vašega na vaši volilni Skrinjici.« — *roti večeru so pa Vrečko in' kaplan Krajnc zborovali pri posestniku Zureju ®a Slivnici. Ker so tudi tukaj nekateri skoraj vsi ugovarjali, so nazadnje sa-Vrečko, Krajnc in Žuraj zborovali pri Sklenjenih vratih. Edini Krapči in Žu-Mievi otroci so smeli biti tega zborovala deležni, pa še Krapči so skoraj ob *°ncu zborovanja iz krožnika izginili, žalostni kandidat Jaka, no vem če bo kaj ® ^koritom« v Beogradu. — Drugo zboro-lV®Pje so pa imeli samostojneži v gostilni J|ri Kralju na Zusmu. Ta shod se je bolj Mirno vršil, pa tudi tukaj se je moral v^Postojni kandidat Jesenek precej tru-Mti, da so mu vsaj nekaj verjeli, kajti, , udi samostojni mogotci — voditelji Dro-cnik-Puceljnove vrste, 'so zgubili zaradi ?°3e nezmožnosti in malomarnosti upliv n zaupljivost pri 'svojih volilcih. Tako Mo imeli priliko 'slišati dve stranki, pri prvj ob zadnji uri, pri drugi pa pri po-ebu. pt libera nos a malo. — Volilcc. ^ Zibika. V nadeljo 18. t. m', je imela Ko-^osčeva stranka javni volilni shod, na ^Merem sta govorila okrajni kandidat j. Meko in dr. Ogrizek iz Celja. Kako naši verjamejo tem političnim lažnji-jjM Prerokom, so pač pokazali shodi na sihu in pa pri nas. Saj^Vam' vse skupaj S* pomaga, ne vaš apostol Korošec in ne vaše farbarije. Mi hočemo svojo j^oupravno mariborsko oblast, v kateri fcof vladT° ljudje, ki imajo smisel za naš jM^udnrski napredek. Toraj proč s kle-^Ino farbarijo! Za klerikalnimi govorjen’ ^a*erl 80 komaj spravili nekaj točk h' bednimi medklici na dan’, je povzel kaj • S' ®lra8ek. kateremu so pa kleri-jjucj Motili še dokaj stvaren govor. Klepca 1° se izrazili> da ne grejo na noben ia? Več poslušati govornikov, ker znajo Vaš ° ^ar'>ati’ da> j®, gospodi klerikalci, °dkupljeneo motiti, pa jo je ^'Ibi odknriti, ker mu je soci- tokrat iz Rog. Slatine očital ne- Je o ni *n. PudivjahoSt naroda, na kar y kuril med glasnim’ Smehom nav-ha*0r°Valcev‘ Nemoteno je lahko po-nflw50v°rnik razvil svoj program 5? s® ^duSenim pritrjevanjem. Za njim k. R,0r0rlli neki Socijaldemakrat iz ne> 88. Verk in Ivan Tojnko. Vsi so Se izrazili za mariborsko oblast in odobrili kandidatno listo Napredne kme-čko-obrtne zveze. Pozno v noč so se zborovalci pevajoč, z upanjem na boljšo bodočnost, razšli. Na dan’ volitev pa bodemo tudi storili to, kar smo si na zborovanju obljubili, da bodemo vsi oddali kroglice v prvo Skrinjico. Živela Napredna kmečka in obrtna zveza! Smrtna koša. Umrl je v celjski javiii bolnici po daljšem bolehanju v starosti 70 let g. Ivan Novačan, posestnik v Trnovljah, oče pisatelja dr. Antona Novačana. N. v m. p.! Občnega zbora Olepševalnega društva v Celju, dn; 15, tm. so je udele-ž’io lepo število članov. Zborovanje je vodil društveni predsednik urad. predstojnik Šubic, ki je pohvalil harmonično delovanje odbora in odlične sposobnosti mestnega vrtnarja ter povdarjal, da kaže obč. odbor popolno razumevanje za to važno društvo. Iz tajniškega poročila ji; posneti, da je napravilo društvo celo vrsto novih nasadov, klopi in miz, posipalo in vzdržavalo razne poti ter rla ima tudi v tekočem poslovnem letu že natanko začrtan delokrog. Blagajniško poročilo je zadovoljivo, ker izkazuje okrog 60.000 kron čistega dobička. Največ prispeva mestna občina. Sklenilo se je, da pristopi društvo k Zvezi društev za tujski promet v Ljubljani. Fri volitvah se izvoli stari odbor, ki je doslej tako vzorno vršil svoje dolžnosti. Občni zbor Sokolske župe v Celju se je vršil v nedeljo, dne 18. tm. dopoldne v sokolski telovadnici. Po poročilu posameznih funkcijonarjev, ki. izkazuje zelo marljivo delovanje župe, se je vršil razgovor o bodočem delu. Župno vodstvo polaga pred vsem veliko važnost na gojitev telovadbe po telovadnicah. Župni izlet se bo napravil v Trbovlje. Obč. zbora se je udeležilo častno število zastopnikov zunanjih društev. Insolventeri je postal g. Iv. Koss, trgovec in' posestnik »Narodne kavarne« v Celju. Uvedlo se je že poravnalno postopanje. Tatvina. Dne 8. Telrr. tl. okoli 12. ure je ukradel Tomo Tonekovič iz Virovitice, po poklicu rudar v Hrastniku iz zaklenjene spalne ' sobe Alojzija Mastnaka, prostornega mojstra železarne v Štorah razne stvari v vrednosti 5600 K. Bil je te dni aretiran in oddan v zapore okr. sodišča v Laškem. Koroške vesti. Dolarsko posojilo — klaverrio. Z velikim pompojn' so pričeli v Avstriji z dolarskim posojilom'. Pričakovali So dohodek 30 milijonov dolarjev. Še pred kratkim so pisali listi, da znaša posojilo že — 20 milijonov. V resnici pa se je sedaj izkazalo, da je dalo posojilo komaj 4.350.000 dolarjev. — V 'Avstriji bodo doživeli še marsikatero presenečenje kljub temu, da 'se cel svet zanima za to državo! Prebivalci sami pa Avstrijo poznajo bolj nego druge države — in ji svojega denarja he zaupajo. Vladni krogi se bavijo z mislijo, na kak način hi podpisovanje posojila podaljšali. Zbirke za Poruhrje (Ruhrland-Spen-den). Na Koroškem prav pridno zbirajo za prebivalstvo, ki je v ozemlju, katero so zasedli Francozi (Poruhrju) ali ki so zbežali iz tega ozemlja. Ponujajo tudi prebivalstvu otroke v oskrbo. Kdor bi pa otroka ne mogel vzeti, naj daruje primerno svoto. Povsod zbirajo, kakor za časa vojne! Otroci, učitelji — vse je na dolu. Uradniki darujejo večinoma po 20— 50.000 K. Na vseh šolah zbirajo — prirejajo veselice za ta namen in zberejo velikanske svote. Zbrali so v kratkem času nad 10 milijonov kron. »Wirtschafts-Ver-band« v Beljaku je sklenil dati — 5 milijonov kron! Tako gojijo na najlepši način prijateljstvo do Nemčije ter tako pripravljajo pot k ujedinjenju. Ko bi tudi Slovenci bili tako požrtvovalni — kmalu bi bili Korošci in Primorci rešeni. Bund der Misstaler v Celovcu, Društvo »Bund der Misstaler« je imel 3. febr. v gostilni »Zur Glocke« 2. družinski večer, ki je nesel društvu lep znesek. Od tega So dali za Poruhrje 200.000 K, za vojaški Spomenik 200 tisoč K, sirotišnici v Treffen 73 tisoč, sestim potrebnim' družinam iz Mežiške doline po 100 tisoč K. Mesto venca na grob umrlemu E. Wlodyga go pq- darili njegovi družini (žena' Stanuje' y Guštanju v Mežiški dolini) 150 tisoč kvoti’. Koliko pa ste Slovenci nabrali pri pustnih veselicah za Koroško!T Tudi vprašanje razorožitve. »Freie Stimmen« v št. 35 pišejo: »Več mirovnih zvez je pri nekem’ posvetovanju zveznemu predsedniku Hainischu izrazilo željo, da bi se sestala nadstrankarska konferenca, ki bi se bavila z razorožitvijo različnih »Heimwehrov« in’ »Ordnerorganizaeij«. Nek dunajski legitimistični list poroča, da ima ta razgovor zahvaliti svoj postanek dogodkom’ v Judenburgu, ki so neposredno odkrili pretečo možnost boja med »Heimwehrom<; in »Arbeiterwehrom«. Zvezni predsednik je mirovnim' zvezam, ki so se pri njem zglasile, dal svojo pritrditev ciljem, ki jih zasledujejo in je izjavil, da je razorožitvena konferenca potrebna. K stvari sami je pripomniti, da je postanek samobrambnih organizacij posledica slabosti državne oblasti napram nepokornosti vsake vrste(!), ki Samo vsled pomanjkljivosti zaprisežene armade, skrbi za varnost in občni blagor. Odstranitev »Heinrvvehrov« brez istočasne ustanovitve armade po načelih vojne dolžnosti v katerikoli obliki in s tem oboroževanja vsega prebivalstva jo v sedanjih nemirnih časih nesmisel.« — Seveda! Kdo bi potom tlačil in pobijal koroške Slovence, ako bi Heimwehrov ne bilo! Skrajni čas bi že bil, da bi Zveza narodov odpravila take organizacije! Nezgoda na Vrbskem jezeru na Koroškem. V soboto 10. tm. se je peljal dr. Adamec, lastnik vile na Vrbsko j“žero v smeri od Krive Vrbe proti Sekirniku V spremstvu gospe dr. Gloor in ključ, pomočnika v saneh na jadrnice. Približno v sredini jezera se je jahta na tankem ledu udrla in prekucnila in vsi trije So padli v vodo. Klice na pomoč je slišal deželnosodni svetnik dr. Schwab in prihitel reševat nesrečneže. Slekel je suknjo in jo ponudil dami. Teža njegovega telesa pa je udrla led in imenovani je padel sam v vodo. Zdaj so prišli ponesrečencem drugi na pomoč in potegnili dr. Adanieca in’ oba spremljevalca iz vode. Medtem’, ko so kot prvo reševali gospo Gloor, je dr. Schvvab zginil v vodi. Njegovega trupla dosedaj šo niso našli. Prizor se je vršil okoli 16. ure. Do večera se jo g. Gloor opomogla že toliko, da se je mogla udeležiti velike pustne veselice v; Celovcu. Predsedniki volilnih odborov na posameznih voliščih pri volitvah 18. marca. Dalje. V. Volilni okraj Laška 66. Dol (Dol) Dr. Josip Šmid, sodnik v Laškem: 67. Jurklošter (Jurklo-šter) Fran Vendramin, nadučitelj v Šent-lenartu; 68. Laško (Laško) Dr. Arnold Pernat, okr. sodnik v, Laškem; 69. Loka (Loka) Mijo Černoš, sodnik y Laškem; 70. Marija Gradec (Marija Gradec) Dr. Fran Roš, odv. v Laškem; 71. Sv. Jadert (Sv. Krištof) Vitko Jurko, učitelj v Dolu; 12. Sv. Krištof, Avgust Drukar, notar v Laškem; 73. Sv. Štefan, Anton Gnus, šolski rav. vt Dolu, 74. Šentlenart (Šentlenart, Sv. Rupret) Alojij Rccelj, nadučitelj v Šentjurju ob j. ž.; 75. Trbovlje I. (Trbovlje) Dr. Davorin Rus, drž. pravd. nam. v Celju; 76. Trbovlje II. Dr. Ivan Likar, drž. pravd. nam. v Celju; 77. Trbovlje III., Dr. Josip Požar, drž. pravd, v Celju; 78. T r b o v 1 j e IV., Jakob Božič, sodnik v Celjju; 79. TrbovljeV., Dr. Adolf Lenart, okr. sodnik v Celju; 80. T r b o v-lje VJ.. Dr. Jakob Konda, okr. sod. v Celju; 81. T rbovlje VII., Fran Tiller, dež. sod. svet. v Celju; 88. Trbovlje VIII., Dr. Fran Žihar, dež. sod. svet. v Celju; 83. Trbovlje IX., Dr. Milko Hrašovec, odv. v Celju. VI. Volilni okraj Ljutomer—Gornja Radgona. 84. Apače (Apače, Črnci, Segovci, Žepovci, Žiberci) Hinko Požun, notar v Gornji Radgoni; 85. BučgSovci (Bu-čečovci, Iljaševci, Stara Nova vas, Vuč-ja vas) Ivan Stojan, notar v Ljutomeru; 86. Cezaijevci (Branoslavci ,Ceza-njevci, Kamenščak) Jan Bankart, ravnatelj mešč. šole v Ljutomeru; 87. C ve n (Cven) Anton Herzog, nadučitelj v Križevcih : 88, D. r o b t i n c i (Drobtinci, Grahe, KonjišČe, Podgorje, Vratja ivas,; Vratji vrli) Janko Želj, učitelj pri Sv. Ani v Slov. Goricah; 89. Gornja Radgona (Crešnjevci, Gornja Radgona, Police)’ Dr. Tomo Turato, okr. sod. v Gornji Rad"* goni; 90. Ivanjci (Ivanjci, Ivanjševci, Ne* gova, Očeslavci) Dr. Denart Boezio’, odv. ,v Gornji Radgoni; 91. Ključa-' r o v c i (Boreči, Ključarovci, Križevci, Logarovci, Lokav ci) Ivan Koropec, šol* nadzornik v Ljutomeru; 92. L jut omet! (Ljutomer, Noršinci) Dr. Milko Gabar, okr. sodnik v Ljutomeru; 93. Mali Nedelja (Godemaroi, Mala Nedelja, Moravci, Radoslav ci,) Ivan Tratnik, so* dnik v Ljutomeru; 94. Murščak (Mur-i ščak-Zasad, Stanetinci), Vojislav ZariČ, gradb. inž. v Ljutomeru; 95. O r e h o v* ci (Boračeva, Orehovci, Zbigovci) Karol Mavrič, nadučitelj v Gor. Radgoni; 96. Oku slavci (Grabonoš, Okoslavci) Janko Fiirst, nadučitelj v Trbegovcah; 97. P1 i t v i č k i v r h (Lutverci, N asova, Plitvica, Plitvički vrh, Ščavnica) Mirko Sadar, Šol. vodja v Apačah; 98. P r e* sika (Presika, Pristava, Slamnjak) Vlasti mir Prodanovič, gradb. inžeijer v! Ljutomeru; 99. Radenci (Hrastje-Mo-ta, Kapela, Radenci, Rihtarovci, šratov!-ci) Avgust Habermuth, sodnik v Gornji Radgoni; 100. Stara cesta (Stara cesta) Ciril Miki, učitelj v Ljutomeru; 101» Videm (Bolehneci, Galušak, Kraljevci, Slaptinci, Šentjurij, Trbegovci) Dr. Karol Grossman, odv. v Ljutomeru; 102. V r ž e j (Bunčani, Grlova, Banovci, Krt-Stanci, Vržej), Viktor Kladnik, gradb. im ženjer v Ljutomeru, • • ■ j VII. Volilni okraj Maribor desni breg Slov. Bistrica. 103. Činžat (Činžat, Kumen) Davorin Lesjak, učitelj v Rušah; 104. čre-š n j e v a c (Črešnjevac, Pretrš, Vrhloga) Dr. Urban Lemež, odvet. v Slov. Bistrici;. 105. Fram (Fram, Loka, Murje, Ranče) Dr. Matko Zorjan, drž. pravd, v Mariboru; 106. Laporje (Hocnica, Lapor* je, Vrhole, Žabjak) Anton Metlika, učitelj v Slov. Bistrici; 107. Lehen (Lehen, Rdeči breg) Anton Hren, nadučitelj a) Studeneih; 108. Limbuš (Bistrica, Limbuš, Pekre, Vrhov dol) Fran Firbas, no* tar v Mariboru; 109. Makole (Jefovec-Makole, Sv. Ana) Alojz Kranjc, nadučitelj v Poljčanah; 110. Pobrežje (Pot-brežje, Zrkovci) Dr. Peter Jebre, sodnflž v Mariboru; 111. Poljčane (LuSečka vas, Pekel, Poljčane, Staioosko) Iva* Kolenc, notar v Slov. Bistrici; 112, Rar* čje (Gorica, Jejence, Podova, Račje) dr* Mirko Graselli, drž. pravd, v Mariboroj 113. Ruše (Bistrica, Lobnica* Ruše* Smolnik) Mihael Korbar, notar y Mariboru; 114. Slivnica (Orehova vas» Skoke, Slivnica) Josip Vejnar, sodnic M Mariboru; 115. Slovenska Bistri* c a) (Kovača vas, Ošelj, Spod. Nova vas* Slovenska Bistrica, Zgor. Bistrica) Iva* Pirnat, dež. sod. svet v, Slov. Bistricij 116. Spod. Hoče (Bohova, Pivola, Pohorje, Razvanje, Spod. Hoče, Zgor. Hoče) Dr. Josip Pučnik, odvetnik v Škufc Bistrici; 117. Spod. Ložnica (Cipo*-ce, Spod. Ložnica, Zgor. Ložnica) Fran* Karbaš, nadučitelj v Slov. Bistrici; 118* Spod. Polskava (Spod. Polskava) Emil Kramer, sodnik v Mariboru; 119* Sv. LovrencnaPoh. (Recenjak, S&4 Lovrenc na Pob.) Afojzij Majcen, nada* čitelj v Selnici ob Dravi; 120, Sv* Marjeta na D. Polju (Sv. Marjeta na & Polju) Niko Ivan Vrabelj, okr. sodnik M Mariboru; 121. Sv. Miklavž (DolgoSe* Rogoza, Sv. Miklavž) Dr. Leopold štjančič, odv. v Mariboru; 122. Studenci (Studenica) Dr. Fran Irgolič, odv* v Mariboru; 123. Studenice (Breaje* Hrastovec, Modraže, Stenioo) Karel Novak, sodnik v Slov.,Bistri.oi; 124. Šmaf« tno (Bojtina, Frajham, Smrečno, Šmartno) Dr. Boštjan Schanbach, odv. v St Bistrici; 125. Štatenberg (Dežno* Pečke, Stopno, Štatenberg) Dr. AlojjztI Juvan, odv. v Mariboru; 126. Tez n* (Radvanje, Tezno) Dr. Alojij Lešnik, okr* sodnik v. Mariboru; 127. Tinja (Tinje)! Matko Janžekovič, nadučitelj v Slo*. Bistrici; 128. Zg. Polskava, (Ande* rec, Gabernik, Malše, Ogljenšak, Pado-še, Bitoznoj, Šentovec, Zg. Polskava) 1» Vodošek, sodnik v Sl. Bistrici (Konec v prih. *Nar. listu«.) Obiskujte mestni muzej r Caukarjeri ulici. Odprt rsako nedelj* *4 10.-12, ure. Vstopulga 1 dtner, Mariborske vesti. Maribor. 21. febiuirja 19SS, r m »Stražlno« obrekovanje. Na nesram-Jie in lažnjive napade v zadnji »Straži« ne odgovarjam, ker bi mi to bilo pod east-30; Obsojanje zaradi napada na nedolžno fetroje, ostane torej popolnoma moje osolimo mnenje. Vendar pa povem javno, da We bi nikdar obsojal dejanja, izvršenega Jnagari tudi v najizdatuejši meri nad vsemi lažniki in' obrekovalci okoli »Straže«, podobnega onemu, katerega si je dovolil pred nekaj dnovi ravno tako dični bvet tamkajšnjega krova. Morda bi se potem vendar žc enkrat nehali slični ne-isramni napadi. Ako pa misli »Straža« izvajati na ta način le konkurenčni boj, katerega si je dovolila vendar že tudi pod avstrijsko patrortanco proti moji osebi in trgovini, potem je mogla po preteku 15 det vendar že uvideti, da je tak boj brezpomemben’. Edino dobro, da je danes ljudstvo v splošnem drugega mnenja kakor pa »Stražini« mazači. V. Weixl. m Za radikalsko kandidatno listo je pobiral v Mariboru podpise tudi NSS-ob-einski odbornik g. bančni uradnik Šega. Brez komentarja! m Vročekrvni Zebot, ki hodi po mariborskih ulicabi s palico, okvano z debelim Svinčenim batom, je tožen od dijakov, ki 3ih je na -ulici teurovo žalil, ter od dr. Jteismana. Upamo, da ga ne bodo obsodili V. zapor, ker ne bomo sicer imeli nikogar, ki bi nam v hudih dneh volilne borbe skrbel za — smeh in kratek čas. te' Iz 'službe odpuščen je inženir g. Ve-Hernjak, še predno se je proti njemu končala preiskava. »Jutro« priobčuje danes fcledečo izjavo njegove gospodinje, ki je značilno za postopanje pseudo-radikal-fckih teroristov: »V nedeljo, 18. tip. je bil Snž. Vedernjak aretiran radi suma, da se ijc udeležil napada na Cirilovo tiskarno. Inž. Vedernjak ima v hiši grofice Alberti v najemu eno sobo: v isti hiši je dr. Pfeifer, načelnik urada za agrarno reformo, todstopil g. Vedernjaku kuhinjo, ki je spadala k uradnim prostorom. Danes pa me $e dal dr. Pfeifer poklicati in mi javil, da 5e dobil brzojavko iz Beograda, 's katero So inž. Vedernjak odpuščen1 iz državne Službe. Dr. Pfeifer je naročil, da mora inž. (Vedernjak takoj Iskati drugod stanovanja. Nagovarjal me je, naj grem zato k preiskovalnemu sodniku Kramerju in Inaj inž. Vedem jaka pregovorim, da pri-*Tffa krivdo, ker so vse priče potrdile in ida naj zlasti prizna, da je on1 vodil ves toapad na Cirilovo tiskarno. Da bo dobil fcioer S do 4 mesece zapora, potem pa ga . morda kralj pomilosti. Inž. Vedernjak mi 5® pravil že prej, 'da ga je dr. Pfeifer približno pred 3 tedni vabil, da bi pristopil •k radikalcem IH postal glavni tajnik ra-'dikalske stranke, češ, da dobi 400 K na tiafl. To ponudbo je inž. Vedernjak odklonil. Preiskovalni (sodnik Kramer mi «1 dovolil govoriti z inž. Vcdernjakom, Ješ, da ga hoče jutri zaslišati; če prizna, ga bode izpustil iz preiskovalnega zapora. m Okrajnemu zastopu bi priporočali, ‘da si ob priliki ogleda Ruško cesto nasproti Šole. Železna ograja, ki je že leta in leta ni nikdo popravljal, je popolnoma razpadla. Stavili bi .skoraj glavo, da je jne bodo prej popravili, dokler sc no bo ftdo zvrnil y. Dravo. m Naraščaj Bdečega križa. O organizaciji naraščaja Rdečega križa bo imel fiiada. Fr. Fink dne 23. tm. v rlsalnici de-'■Ike meščanske šole v Krekovi' ulici ob i35- nri predavanje za učiteljstvo tukajšnjih šol. m Zadruga krojačev naznanja, da se bo priredil v teku tega leta v Mariboru prikrojevalo! tečaj. Bližnje informacije toe izvejo pri načelniku zadruge v Maribor«, SlomšeKov trg št. 5. m 150.000 K čistega dobička je vrgel *Triglavanski ples v Mariboru. Znesek se torabl^ za podpore revnim akademikom, I *o člani »Triglava«. ■ Vdova s 3 nepreskrbljenimi otro. i ‘ Vkroz. sredstev, prosi, dobra srca za pomoč, da obleče otroke. Da/rove sprejema ^''odništvo »Tabora« ‘ f Muzejsko društvo v Mariboru ima z . februarja ob 10. uri dopobhio v manjši kazinski dvorani-svoj občni zbor. - Na dnevnem' redu je odborovo poročilo o društvenem delovanju; volitev društvenega odbora in slučajnosti. m »Naprej«, glasilo Bernotovih socialistov, je 20. t. m. prenehal izhajati. m Policijska kronika. Ker je hudomušno razbil 500 K .vredno šipo y gostilni »Pri črnem orlu«, je bil aretiran nek Jože Bokan iz Murske Sobote. — Franc Tai-ninger \z Gaberja pri Celju, vojak, sedaj na dopustu, se je menda navzel Novača-novega duha. Pred gostilno Halbwidl v Mariboru je rotil novince, naj ne Kredo k vojakom. Bil je aretiran in oddan komandi mesta. Dva neznanca sta napadla sinoči pred vilo PoSinger v Laj-tersberku 141ctnega dijaka na realki Piu terja. Kaj sta napadalca hotela cd lanta je res uganka. m Premeten agent. Pri oglasnem oddelku ljubljanskega velesejma je bil u-služben med drugimi tudi nek Viktor Šunko, žc precej prileten, oženjen možakar, doma iz Ljubljane. Videč, da se da pri nabiranju oglasov kaj zaslužiti, je kar »na tihem« osnoval lastno firmo in začel nabirati oglase. Potoval je po celi Sloveniji, Prekmurju, Medjimurju tja doli do Zagreba. Povsod se je izdajal za akviziterja oglasnega zavoda »Hermes« v Mariboru, Prešernova ulica 19 — ki ga seveda sploh .ni — ter je nabiral oglase za nek adresar, koledar in tudi naročnino za »Berliner Tagblatt«. Ze dolgo časa so ga oblasti zasledovale, ker so sc trgovci pritoževali, da so plačali inserate Itd., pa niso dobili niti koledarja, niti napoveda nega adresarja. Te dni je zopet priromal v Maribor, toda že na kolodvora ga je vzela policija v svoje varstvo. Kolikor se je doslej moglo ugotoviti, je »kasiral« za oglase v mariborski oblasti na deželi 15.088 K, v ljubljanski 11.500 K, v Mariboru 4816 K, v Celju 1950 K, v Ptuju 450 K, v Ljubljani 1010 K. v Zagrebu pa samo 350 K, ter celo na Dunaju 650 K, skupno torej nad 77.000 K. Pri njem so našli sicer popolnoma urejene trgovske knjige, zabeležene vse zneske, toda denarja nikjer, ker ga ,fe vsega sproti porabil. Izgovarja se, da je res nameraval izdati nek adresar, da pa mu sedaj seveda ni mogoče ker so ga zaprli. m Reven gimnazijec prosi blaga 'Srca m hrano, če mogoče, vsaj enkrat v tednu. Naslov v upravi našega lista. Narodno gledalce. Repertoire: Sreda 21. febr. zaprto. Četrtek 22. februarja, Gostovanje baletnega ensembla zagrebške opere. izv. ab. Petek 23. febr. Pri treh mladenkah, izv. ab, premijera. Sobota 24. februarja Ono, ab' A. premi jera. vvT!' Gostovanje baletnega ensembla zagrebške opere. Danes še po vsej Jugoslaviji in celo izven naše domovine najodličnejši baletni erisemble, gostuje v četrtek, 22. febr. v tuk. gledališču. Marga*-r^ta Froman, Maks Froman dalje Valentin Froman in Ana Rčdfel, bivši člani carskega gledališča v Moskvi bodo proizvajali 13 plesnih točk, od katerih omenjamo posebno: tatarski narodni ples, norveški ples, smrt laboda, valse capricc itd. itd. Ker so stroški ogromni, je bila uprava primorana cene nekoliko zvišati. Balet bo pri nas samo 1 .večer. Ker jc zanimanje veliko iti je že sedaj mnogo vstopnic rezerviranih^ opozarjamo cenj. občinstvo, da si vstopnice čimpreje oskrbi. »Pri treh mladenkah« (Dreimiiderl-haus). V petek 23. febr. sc vrši premijera nadvse priljubljene operete »Pri treh mladenkah«. Ta opereta jc danes ena najpriljubljenejših, in stalno na repertoirju vseh gledališč/ Ono. V soboto premijera Schonherrje-ve najnovejše drame »Ono«. To delo so nedavno vprizorili na Dunaju in Gradcu, povsod s sijajnim uspehom. Za Maribor bo »Ono« nekaj izvanrednega. Dramatična šola. Narodno gledališče v Mariboru otvori s 1. marcem dramatično šolo, združeno s poskusnim odrom. Dame in gospodje, ki imajo veselje do gledališča, naj se blagovolijo javiti pismeno ali osebno v gledališki pisarni. Kulturam umetnost Gostovanje baletnega ensembla narodnega gledališča v Zagrebu. Margareta Froman in njen brat 'Maks froman, bivša člana ruskega carskega gledališča v Moskvi, sedaj člana narodnega gledališča v Zagrebu, sta najodločnej-sa predstavitelja in prava svečenika plesne umetnosti. Odlična umetnica Margareta E>omap; bivša prima balerina carskega gledališča v Moskvi, Sodeluje na zagrebškem gledališču kot profesorica plesne umetnosti in je kot taka dosegla sijajne uspehe. Poleg Margarete in Maksa Fromana nastopita v četrtek še Valentin Froman, soloplesaloc ter Ana Redel, soloplesalka. Plesne točke bo spremljal na klavirju visokočislaui in ugledni ravnatelj zagrebške opere Krešimir Bara-novič. Nedavno je gostovala ta odlična družba v beogradskem gledališču z velikim uspehom. V glavnem posnemamo kritiko enega beogradskili listov: » Zagreb lepo napreduje v pogledu baletne umetniške evolucije... Zagrebški gledališki balet kaže pozitivne in jako lepe rezultate in postaja obenem že samostojna umetniška enota. Ga. Marge-reta Froman nam je pokazala vso lepoto notranje ekspresije, ves čas ter virtuoznost baletne tehnike. Istotako se je odlikoval njen brat Maks Froman, umetnik najfinejših kvalitet; odlikuje ga posebno fin čnt za ritmiko. Vobče jo ves balet zapustil v nas najprijetnejši utis, ki ga zamoro zapustiti v gledalcu le najodličnejši in najizrazitejši baletni ensemble izmed katerega se še posebno odlikujejo Margareta Froman', Maks Froman, Valentin Froman tor Aana Redel. Naravno je, da zasluži mnogo priznanja in vobče-ga uvaženja tudi ravnatelj zagrebške o-pere g. Krešimir Baranovic.« Tako piše eden beogradskili časopisov. Posebno pa se odlikujeta — kakor že omenjeno — Margareta in njen brat Maks Froman, ki sta s svojimi gostovanji dosegla resnične umetniške triumfe. Margareta Froman ni samo plesalka, ampak obenem popolna dramatska umetnica v okviru plesne umetnosti. V njej se zlivajo vsi pogoji plesne umetnosti; lepota linije, lahkota in gracijoznost, mi-mična igra. Nikakor pa se človek nc mo re načuditi ruskim narodnim plesom, ki jih izvaja Margareta Froman z izvanred-nim temperamentom in virtuozno ritmičnim čutom. Maksimilijan Froman jc plesalec po sebne vrste. Je elastičen, graciozen ter ima kakor njegova sestra izvanredno fin čut za ritem. V četrtek, dne 22. febr. gostujejo v našem geldališču omenjeni umetniki. Njihov spored jc vrlo zanimiv. Izmed 13 plesnih točk, ki jih bodo plesalci izvaiali, omenimo le nekaj najzartimivejših t. j. Norveški ples (Grig), izvajata Margareta in Maks Froman, dalje: Ruski bojarski ples, izvajata Margareta in Maks Froman. potem: Tatarski narodni nles. izvaja Maks Froman: nato: Valse ca- capricc (Rubinstein) izvajata Valentin Froman ter Ana Redcl itd. itd. Tedenski pregled za naročnike »Narodnega lista«. Petek, 16. februarja: Italijanski parlament je končno sprejel svetomargherit-ske konvencije, k! določajo podrobnosti glode izvedbe rapallske pogodbe. — Vojni minister je predložil ministrskemu predsedniku načrt za reorganizacijo vojske, ki pa je brez parlamenta neizvedljiv, ker zahteva vojni minister nove kredite v znesku 2 milijardi dinarjev. — Radikalci v Vojvodini so popolnoma razcepljeni. V Sremu imajo kar štiri različne kandidatne liste. Demokratska stranka povsod napreduje in je skoraj v vseh krajih prva vložila kandidatne liste sodišču v potrditev, Gospodarski boj med Nemci iu Francozi se nadaljuje. Francozi hočejo za vsako ceno streti nemški odpor, ki dan za dnem narašča. Sobota, 17. februarja: V Rimu se 'je pričela konferenca o južni železnici, na kateri ise bo odločila usoda železnice, ki ima po razpadu Avstro-Ogrske Svoja proge v petih državah. — Pašič je imel V Beogradu velik volilni shod, na katerem je razpravljal v nastanku naše države. Povedal ni nič novega. — Klerikalci so v Mariboru vprizorili ostudno gonjo proti vsemu, kar čuti narodno in ne trobi v njihov rog. Žebot je oznanil, da bo organiziral posebno pretepaško tolpo, pa Bia ni hotel nikdo Hasesti. Vsakoga, ki je količkaj delaven na narodnem' polju, sramote v »Straži« ter ga skušajo spraviti v zapor, češ, da je v zvezi % napadom na Cirilovo tiskarno. Več oseb, ki so jih doslej zaprli, so morali izpustiti, ker so jih zaprli samo rta podlagi obrekovanja iu natolcevanja klerikalcev. Nedelja, 18. februarja: Sijajen' zbor zaupnikov JDSj y. Ljubljani. Zaupniki i*. cele Slovenije in Prekmurja obsodil' o* škodovanje narodnih interesov. Govorili so zastopniki iz vseh krajev ter soglasno izrekli zaupanje voditeljem in odobrili kandidature. Zborovanje je trajalo od 11. ure do 18. ure zvečer. Opoldne so zbo-lovalci skupno odkorakali iz Narodnega doma v Kazino, kjer se je vršil skupili obed. Manifestacija je pokazala trdno slogo, ki vlada v demokratskih vrstah. Pondeljek, I!). februarja: Ob pol 13-uri je umrl v Ljubljani dr. Tvan Tavčar, ustanovitelj slovenske napredne strank®, bivši dolgoletni župan ljubljanski. Pokojnik si je v polstoletnem političnem živ" i.ienju stekel za naš narod nevenljive za-sluge. Bil je tudi izboren pisatelj ter j® napisal več lenih knjig. Pogreb se vrši ^ četrtek popoldne. Blag mu spomin! *■" Skoraj ob istem času je zatisnil v Prad oči eden najzaslužnejših sinov bratov Čehov, češkoslovaški finančni minister dr. Ratiiri, ki je po poldrugomeseenim trpljenju podlegel poškodbam’, ki jih je za-dobil pri atentatu, ko ga je skušal nek komunist ubiti. Za pokojnikom, ki 5e bil tudi v inozemstvu čislan' kot vzoren strokovnjak na polju narodnega gospo* darstva. žaluje ves češki narod. Torek, 20. februarja: Veleposlaniška konferenca v Parizu je končnoveljavno ukinila nevtralno cono med našo državo in Albanijo ter določila definitivno mej0, — Turki so naprosili Jugoslavijo in Romunijo za posredovanje v vzhodne^ vprašanju, t. j. v sporu med Grčijo Turčijo, ter Turčijo in zavezniki. — P°^°' žaj v Poruhrju jc v glavnem' neizpre’ne' njen. Francozi so zasedli 'nekatere točke. — V Ljubljani jc sklenjen IIjC. Demokratsko in narodno-napredno stran' ko volilni sporazum. Nosilec kandida^ liste bo bivši demokratski poslanec ' Reisner. njegov namestnik pa dr. Ravm' bar, predstavnik narodno-napredne stra#' k e. v ■ ■ f teored sodišča. Maribor, 17. februarja. ?; Nevarna ptičica. Petindvajsetletna v Zbigovce, Gornja Radgona, pristojna služkinja Gomilšek, ki le brez stalnega bivališč2 in že 12krat predkaznovana, je v noči113 10. januarja ukradla trgovcu V. H. v_Mfl': riboru, s katerim se je Vneki gostilni se‘ znani]a, listnico z gotovino 4000 K. ' 250.000 aK. orožni list, lovski list, _ movnico, nekaj vizitk, zlati medaljon' briljantom in z graviranim' angeli6^1 varuhom. Ukradeno listnico je zakopa]* v Dajnkovi ulici pri neki baraki, kjer J. je policija našla z vsemi dokumenti. P11 12. januarja pa je vi Celju, — od je z odlokom tamošnjega okrajnega 8*a varstva z dne 1. oktobra 1922. izgn*11 na dobo 5 let, — ukradla Ani UšiČ bo°‘ V celjskih hotelih, kjer je prenočevala,s® je vpisala v zglasUni Ust z napačnim nom »Mici Droznik«. Obsojena je bil®!,s i8 mesecev teške ječe. : ' ' Paragraf 101. grb’. £. *. Zasebnica Alojzija Žager v Marib°^ ima s krojačem Ljudevitom Britovšek ' Pliberku 121etriega nezakonskega otf0 j za katerega je nezakonski oče do marca ‘ 1. Ie 50 K mesečno prežlV . ne. Na predlog nezakonske matere . mariborsko okrajno sodišče meseca ca J. 1. zvišalo preživnino na 200 K ^ . sečno. Ker nezakonski oče ni hotel V < čati prostovoljno, je mat! predlagala ^ varuhinja 'svojega otroka zoper neza* skega otroka Izvršbo. Iz jeze radi .g vršbe, je pisal Britovšek dne 15. av^j materi otroka pismo, kojega vsebina ^ tukajšne sodnike in sodna uradnika ^ Podlesnika in Franca Korošaka. ,,P* Kom očita, da podpišejo ,vse ne oa ^ deli kaj in da niso pravični, češ, d ' rj sodniki ,vi Avstriji bolj pravični ko ^ nas. Sodna uradnika Podlesnika "in K ju šaka pa zmerja z zalivko: »hujska*3*’ f obdolžuje, da hujskata nezakonsko ^jp}S zoper njega, da dajata sodnikom v P ^ protizakonite sklepe, in da bode ^”^0 vsled njegove pritožbe na višje de ^ sodišče v Ljubljani moral zgin'*'1 delka, kjer je sedaj nastavljen. O* prC> sodišče jo obsodilo Britovšeka r«o ^ greška po § 104. srb. k. z. na 1 tede , pora. Ne pozabite narečni*1® M. a looi, 41. ituruaija bitan ». Gospodarstvo. KMETIJSTVO. Napoved za dohodnino in kmetovalec. Sestava davčne napovedi provzroča • kov, torej del davčnohveznih dorfošov. običajno težkoče. To je čisto naravno. Lo Nato preidemo k izdatkom. V našem pri-tnalokdo ima danes pri svojem vedno tež- < meru jo začasno brez pomena, ali so izjem boju za obstanek še čas in priliko j datki davčnopravno, t. j. v smislu davč-študirati da^no zakone. j nih zakonov pravilni ali ne. Za sedaj je Ker je pa predložitev Napovedi za do- ■ slavna stvar pri izdatkih, kakor tudi pri hodnino odrejena po zakonu in vsakdo,' prijemkih, da je sestav prvih kakor dru-*i ne odda davčnih fasij (napovedi) ri- gib poplen in izčrpen. ®kira (tvega), da se ga preobdavči, poda- \ Izdatkov je dvoje vrst. So namreč Jamo v tem članku kratko navodilo za pravi izdatki, katere krijemo iz izkupič-Sestavo dohodninske fasije in sicer za ka za prodane pridelke ali iz kakega dru-kmetovalce, katerim je naš list v prvi gega donosa in pa vporabe pridelkov n. Vrsti namenjen. \ pr. del pridelanega žita, krompirja, del Kdor hoče fatirati svoje dohodke, mo- * prireje itd. se je porabil za prehrano hiš-** Poznati vsaj temeljno vsebino dotičnih nega gospodarstva in njegovih svojcev Zakonov. Ti so sledeči. I ali pa za prehrano poslov, delavcev itd. Letos je napovedati dohodke iž lan- Opozarjamo že tu, da je na vsak način feega leta. Rok poteče koncem februarja, ločiti vporabo pridelkov in prireje po hiš-Jsi dohodki kakor tudi izdatki se papove- nem gospodarju po njegovih svojcih in d° v celotni višini. Ako nimam zemljišča po poslih, ki jih ima za osebno postrežbo e celo leto, napovem vzlic temu enoletne od vporabe prireje in pridelkov za de-dohodke in izdatke in sicer .v. predvideni lavce in posle, ki pomagajo le pri gospo-^šini. i darstvu. Ce obdelujem posestvo sam, napovem j Prvo kakor drugo vrsto vporabe je ^se dohodke, t. j. čisti gospodarski donos, posebej ugotoviti, oziroma oceniti. Ji sem ga lani dosegel iz vsega kmetij- j Sedaj smo ugotovili vse prejemke Ih in gozdarskega obrata kakor tudi i izdatke. Treba je torej le še ločiti plevel «°nodke izvirajoče iz drugih vrst_ in j od zrnja) t. j. Ugotoviti, kateri donosi so sij^vic, ki so zvezane z mojo zemljiško; obdavčljivi in kateri izdatki odbitni. praTice izribarstva, lova, Na {q aganje je lede prejemkov -1Z kamt‘n0l0“a ltd‘, , - , silno lahko odgovoriti, ker davčni zakoni Ako 3e posestvo ali pa kaka z njim’ skoro poznajo davSnih 5zjem- t. j. ne- >ana pravica dana v zakup, predstav- j obdav51jivih prejemkov. Neobdavčljivi Sv"kfUPmna,l Vrm^ P0StranSkl? da'| prejemki bi bili le darila, dedščine itd. '"»tvami m užitki davku zavezani donos.; j ■ x i , , , , , , , , , v... Težje je odgovoriti na gorenje vprašanje , *.ot dohodek, odnosno kot obdavčljivo • ■ . , / j . n j. i .» ,„ . pri izdatkih. Tu odloča predvsem narav- • "Porabo dohodka se smatra tudi vrednost _____, . . .. , na pamet m pa navodilo, ki smo ga dah ^°nia konsumiranih zemljiških pridelkov, 'h v Pridelam žito, koruzo, sadje itd., da-J® če zakoljem doma domačo prirejo, do-.1Cno vrednost ne smem prezreti, ampak 30 Moram; vstaviti med davčnoobvezne; Premke. ze zgoraj namreč, da so odbitni vsi izdatki, ki so potrebni za dosego, vzdrževanje in pa zavarovanje dohodkov. S tega stališča bo vsakemu takoj jasno, da so j investicije, izdatki za našo obleko, obu- Kot odbitek od dohodkov iz zemljiške ™ 2°!? M' i”*’ ^ti smem odšteti vse stroške, ki sem Pdbltni: Ne°dbitna je tudi dohodnina ka-, . . .. ..... ..... . ■. t kor vsi izdatki za posle, ki so nam v osebno postrežbo, dalje izdatki za zabave itd. sicer pa slednji izdatki na kmetih itak niso običajni. Na podlagi teh navodil je treba sestaviti napoved'za dohodnino. Kot primer navajamo sledeč slučaj: 1 Nek kmetovalec blizu Liubljane ima večje poseitvo. Dohodkov je imel pri i*1« imel za dosego, zavarovanje in vzdr ^anje dohodkov. Kot odbitke je torej .“^atrati izdatke za vzdrževanje in ob-aTljanje gospodarskih poslopij, za po-^Vo cest, jezov, za obdelovanje njiv, vinogradov, gozdov, izdatke za j ^etijsko orodje in priprave, izdatke za r °6le iQ delavce, ki služijo le v gospo-!. arstvn, izdatke za davke, za dolžne ob-1 zavarovapje itd. Neodbitni so pa iz-L l«i za stanovanje in' za prehrano dav-. e8a zavezanca in njegovih svojcev, in slov, ako služijo slednji za osebno po-Ist°tako niso odbitni izdatki za ig, ®ko in obučo, za šolo, za zdravila itd. *>bv j° ^Z(^a^e 30 smatrati za davčno-porabo dohodkov. ioK ^or 80 ^i^i, so predpisi za sestavo jj. 0(minske napovedi precej komplicira-j) , ^Pleteni), Kadi tega se v nadaljne •^bnosti ne Spuščamo, ampak raje po-^0] Ma konkretnem primeru, kako je °Clti davčno obvezni čisti dohodek, red vsem nam je povedati, kako naj ke ; Va'eo koncem leta ugotovi prejem-, ^datke, odnosno vporabe., Najlože k« ako so nam na razpolago ka- trve v -^-k° kimamo teh, moramo to ,j r0*. druge oceniti. Druge poti ni. Na-bujjj ^mo posamezne panoge, katere ,ravnokar preteklem letu gospo-55(iarst° 1Zrabljevali, m. pr. živinoreja, gornja v®> vrtnarstvo, čebelarstvo, sadje-Jonj! ,°reja, travniki, polja, kameno-zakupi, užitki itd. fea Vsej'ein^e kakor tudi izdatke določimo Panogo Posebej. Ako tega ne **datet’ T>*®kk° Prezremo kak donos ali W n,-* v. ri Prejemkih (donosih) določi-, °zino in’ vrednost b) Prodanih'. in njeniE Svojcih konsu- .eosP°ciarskih poslilf ip' delavcih' i) pranih, ^elkov°nCem' Preos^aiib lanskih1 |L | ^ . * Kt63eiUt6ni0- *®e*i druge vrste *• je t 12 dotične gospodarske pano-b ^ a ^^eda tudi te vpoštevati. V alia^a me(^ Prejemki tudi oni v bo*4e ov> se je porabil za delavce ’ zaPoslene pri gospodarstvu, nas 1 L*® ti Kakor bo pozneje razvid-6 _?rejeinki itak’ izločijo iz dohod- a) živinoreji b) gozdih c) poljih d) pašnikih Skupaj torej Pri prejemkih 32.000 K 28.000 . 23.500 „ 12.600 „ 96.100 K se je pošteval celi donos lanskega leta, brez ozir«, ali se ie porabil za posle, delavce, odnosno ali se je porabil doma, oz. odprodal. Vpoštevala se je tudi preostala zaloga. Izdatkov je imel: a) pri živinoreji: z a nakup prireje mesto od-prodane za novega konja za živinozdravnika za stelje, luč, gorivo in dr. 2400 K 12000 , 300 „ 1200 „ 15900 K b) pri gozdu za pogozditev 6000 K za sekače in prevoz drva 3700 . za pogozditev pašnika 1200 . SkMpaj . .T21700 K c) zi polja je izdal, ia sicer za semena 1200 K za oranje ia gnojenje 1400 za čiščenje itd. 600 za košnjo apravo pridelkov itd. 2400 t a^ujcijo iz uunoa-C® vZrHe P°dlaee- Tudi zalogo je ’ ■ evati v kolikor ne nreostnla 1p+o — Y k°lil£0r 3e preostala ^ ker predstavlja del pridel- Skupaj . , . 5600 K Na podlagi teh podatkov nam je sedaj določiti čisti donos, ki je zavezan dohodnini. V t® svrho napravimo razpredelnico po sledečem vzorcu. V razpredelnico vstavimo postavko za postavko. Prejemke delimo v obdavčljive in neobdavčljive (z ozirom na dejstvo, ali so dotični prejemki zavezani davku ali ne). Istotako so izdatki in vporabe ali odbitne ali neodbitue. Od prejemkov se smejo seveda odbiti le oni izdatki in’ vporabe, ki služijo v dosego zavarovanja in vzdrževanja naših' dohodkov. Ako vpišemo na o»«**ni način v razpredelnico vse postavke, bi slednja iz-gledala takole: 1 J '• Označba pre* jemkov, izdatkov oz. uporabe. Znesek Prejemki Izdatki — vporabe - obdaČljivi neob- dflčljivl odbitne neodbitne K h K h K h K h K h živinoreja 32.000 — 32.000 — gozdi 28.000 — 28.000 — polja 23.500 — 23.500 — — L . pašniki 12.600 — 12.600 — prireja 2.400 — 2.400 — nakup konja 12.000 — 12.000 — živinozdravnik 300 — 300 — stelja itd. 1.200 — 1.200 — pogozditev 6.000 — • 6.000 — sekači 3.700 — 3.700 — pašnik 12.000 — 12.000 — polja, semena 1.200 — 1.200 — > oranje 1.400 — 1.400 — čiščenja 600 — 600 — košnja 2.400 — 2.400 — davki 1.300 — 1.300 — hlapec itd. 14.000 — 14000 — hlapec, hrana 8.000 — 8.000 — delavci 6.000 — 6.000 — delavci, hrana 5.000 — 5.000 — zavarovanje 300 — 300 — razno 1.200 — 1.200 — Skupaj 175.100 — 96.100 55.000 — 24.000 — Razdelitev posameznih zneskov Ha po- j ljivih prejemkov odšteti Odbitne izdatke) edine kolone je v večini slučajev samo ob' oz. vporabe. V našem slučaju znašajo čin sebi razumljiva. Omenjamo le sledeče postavke. Nakup konja pride med neodbit-ne postavke, ker gre tu za nakup novega konja, torej za nikak nadomestek. Izdatek je smatrati za investicijo. Iz sličnega razloga je tudi izdatek za pogozditev dosedanjega pašnika neodbi-ten. Davki pridejo v celoti med odbitne izdatke, ker dohodnine lani stranka ni plačala. Razpredelnico bi lahko tudi drugače izpolnili, a vsaka druga metoda bi bila bolj kompliciraana. Radi tega smo se odločili za vporabljeni sistem kot najpreglednejši in najenostavnejši. Ugotovitev čistega dobička je v nadalje silno lahka. Treba je le od obdavč- sti dohodki (96.000 kroja’ — 55.000 K) ..« 41.000 K. ’ ? 1 Slednji znesek je nato fcapoVedaft $ dohodninski fasiji kot davčno oibveaa^ dohodke iz zemljiške posesti. ‘ ,1 Ako stranka na to še iapolrii .ostale čtn lirike (h. pr. osobito glede čiste vžitmfl vredrtosti stanovanja, in' eventualne do« hodke in' izdatke iz kakega drugega vira)! in tiskovino podpiše in jo odda davčni oblasti, je za letos izvršila 'Svojo davčni dolžnost. KoneČho bi svetovalf, ds Si vsakdd napravi še prepis davčne flapovedL Aid ne stori tega, lahko pride v protisloTj^i, ako ga davčna oblast vpraša za padipbi* nosti ali dokaze. i »Knfetifeki list*, f — Tržne cene v Mariboru dne 15. febraarja 1923. (Cene t dinarjih), 1. Meso: Govedina I—III 17—>-14, sveži je-iiit 16'—, rampi 7'—, pljuča 6*—, ledvice 15*—, gobec —, možgani 15’—, parklji 6-—, vime 12—13, loj 5-14.-Teletina I—II 19—17. ietra 17*—, pljufa 17-—. ledvice —•—. — Svinjetina praS Jje meso 22—28, salo 37-o0, drevna mast 3000, pljuča 15'—, jetra 20'—, ledvice 20'—, glava 201—, noge 10‘—, slanina sveža 35—37, papricirana 40'—, prekajena 35.—, mast 35 do 9. Pijača: Vino noro 7—9, Tino 12—14, pivo 5’50, stekL piv* 2*75, 50-25. 10. Kruh: Bel (kg) 7*50, 6rtt «*50, rt«* —*—, žemlja (C‘5 dkg) komad 0-76, mMnj k uh —*—. 13. Žito? PSenica 4-50, rti*—, jeSm« 4’—, oves 3'50, kornia 4*—, proso 4*—, ajda 3-50, fižol navadni 4—5, fižol rajčni—*—, —, leia 12'—. 14. M1 e v s k i i z d el ki: Pšenična makaO 8 —, 1 7 50, l 6 75 # 6-25, kaSa 7-50, }•- 40--, prekajeno meso 35 40, prekajene noge 12 -l|gprenj 6.50( olrobi g.75i koruzna mok« 4«% prekajen jezik 35-—, prekajena glava 20'—} koruzni ^ 5 60_ 6--, pSenični »drob 8'50, ječ. . krnimiji. * u aX4«««m J L -■ menova moka —*—, ajdova moka 1 9*—, * »•—, amerik. mast —•—, — Drobnica: KoStrunovo meso —•—, jagnetina —*—, kozje meso —•—, kozlički —. 2. Klobase: krakovske 40'—, debrecinke 261--, brunSviSke 21*—, pariške 22‘—, posebne 22’—, safalade 22*—, hrenovke 25-—, kranjske sveže 40*—, prekajene 5-—, meseni sir 20-—, poljske salame So’—, pretisnjene klobase J0 -, 8. Kofajsko meso: I 9-—, II 8'—. t. Kože: konjske, komad 175*—, govee 18.—, telečje 17*50, svinjske 8—9, usnje gornje 90—100, podplati 140 —« 5. Perutnina: PiSCanec rnajhon —, večji —*—* kokoS 40—50 raca 25—JO. gos 60 do 0*, golob —•—, zajec domač (majhen) 5 —, zajec domač (večji) 7 S0. 8. Mlečni izdelki: mleko (liter) 4-50 ajdova kaSa (liter) 7—8, ržena karm 10—15, cikorija 51'—. 15. Krma: Seno sladko 185—22$, kislo —, otava —*, detelja —, *Tsena slama 125—175*—, pSeniČna »la*a ržena slama —(za 100 kg). Objave. $ I. Mariborski Bioskop predvaja U četrtek, petek, soboto in nedeljo velikttf« sko senzacijonelno dramo »Maciste la kažnjenik Stev. 151« v 6 dolgih zelo zaifi* mivih dejanjih. »Maciste in kažnjenik Bt, 151« je najboljši filmski nastop znamenit tega igralca in ljubljenca kinopublike, do 6, suroTo maslo (kg) 52*—, smetane 15 ^ Maciste, ki se izkazuje s svojo velikansko' do 16, čajno maslo —, maslo —, »ir; telesno močjo. Poleg Maciste sodelujejo ementalski 120’—, polementalski 50—60, tra-; znameniti igralci irf prvovrstne igralkei pistni 30—35, grojrerski 40-—, tilsitski 40—, j Italijo in Nemčije. — V pondeljek zaotta parmezan ^ sirček (komad) 8—9, jajca 5 »Sen«, izborna ljubavna drama v 6 Činih’ komad) 2 - . | p0 rom.aftU znamenitega Ejnila Zola, j Prof. Egon Kubiček koncertira od 21. m. le kratek čas v 382 kavarni „BEOGRAD“! Mala oznanila. Samostojnega knjigovodjo, veičega tudi trgovske kor«-j spondenes, iimoa, sprejme večja en gr«« kelonijalnia tr-j goviua. Vstop z mareem. Ponudbe n* uprav« lista podi *t. 867. 3—1 [ Mladeniča, krepke narave, sprejme kot pomožno moi ▼ kletarstvu in prejemanju lesa vetja trgovska in gostilniška obrt. Nastop takuj, oskrba v hiti. Samo trema, delavelna meč. Ponudbe na spravo lista pod it. 368 3—1 Trgovski pomočnik Špecerijske in kelenijalne široke ilSe službe v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe na Janko Hervat, Maribor, Aleksandrova cesta 44. 375 Postranski zaslužek želi uradnik v kakem privatnem pod «tju kot pisa mika moč dnevno ed 14. ure naprej. Najraje pri kaki špediciji »li odvetniku. Ponudbe pod „Do-bra moč* na upravo rTa-bora“. 378 Dvoletni čvrst fantiiek se odda za svojega. Naslov pove uprava. 281 Lepa enonadstropna hiSa z vrtom na prodaj. Stanovanje na razpolago. — Msgdnltnska ulica 12. 376 2-1 čedno in po ceni stanovanje z eno sobo in kuhinjo z električno razsvetljavo se zamenja z eno ali dvema majhnima sobama in kuhinjo. Izve s« pri hišniku Taltenbachova ulica 20. 874 Klgljenlčna brivnica se vsem priporoia. Prvovrstna postrežba Vjekeslmr Cjurin, Jurčičeva ulica 9. l&O Gonilni Jermeni v vseh dimenzijah, kakor tudi žival, in vezal jermeni se dobe pri IVANU KRAY03, Aleksandrova cesta 17. 234 INe pozabi naročnino! Velika kavarn a. Sreda 21. Sreda Elitni koncert pomnoženega orkestra prof. Kaplanek. PROGRAM: .Tannbauser* 1. Wagner: 2. Pučlk: Koračnica iz opere Baletai valček a) Jutranje rajaaie, b) arabski ples „Žampau-overtara Fantatija it „Norme‘. Flautosolo prof, F. Šimek Lueia de Lammermoor Kitica srbskih p.jesama Fantazija iz .Madame Buterfly“ „Pri treh mladenkah'1 10. a) Feztrott. B. Gay: Sand tiumes b) Jus oae step. \Velmann: Big Ben. Vstopnina prosta. V nedeljo popoldne novo plesne atrakcije v KLUB-BARU 3. Grieg: 4. Herald: 5. Bellini: C. Donlzetti: 7. SldOk: 8. Puccini: 9. Bertč: BATERIJE za žepne sveliljke vedne sveže v galanterijski trgovini DrsgoRosina, Maribor Vetrinjska ul. 26. 380 Mariufakturna trgovina FRANJO MAJER, MARIBOR Glavni trg štev. 9 Zaloga raznovrstnega češkega sukna, ševijota in kam-garna za moške in žensko obleke, platna, perila, nogavic, sešitih odej, pirotekih preprog itd. 559J „SLAVIJA“ jugoslovanska zavarovalna banka s sedežem v Ljubljani javarujs poslopja, tovarne, pohištvo, steklo i, t. d.'ter življenje pod tele ugodnimi pogoji. ,SLAVITA* je do. mače suvarovalno podjetje z izključno jugoslovanskim 1» češkoslovaški« kapitalom. PODRUŽNICEv Beograd, Zagreb, Sarajevo, Split, Novi Sad, Osijek. Vsa pojasnila dajejo krajevni zalil stopniki iu ravnateljstvo v Ljubljani. 3- 3 iaaaaaaca ® Mjcenejše pa tudi najlepše blago za obleke, kakor sukno, hlačevina, volneno blago, plavina, cefir, šifon, platno, izgotovljena obleko, srajce, predpasniki, nogavice, robci, odejo itd. so dobi prvovrstno pri 1. N. Šoštarič, Maribo^ Aleksandrova cesta štev. 13. Anton Stauber Maribor Gosposka ulica št. 36 dela • lonce, sklede io peči za prenašati. Pristopajte k Jugoslo venski Matici« Bremen - New York j Direktne zveze s sijajnimi ameriškimi vladnimi parniki. Ne-nadkriljivi glede udobnosti, čistoče in prvovrstne hrane. Najhitrejši in najvarnejši parniki. „George Washington“ „Am©rlca“ 2525 »President Roosevelt*' „President Hardlng** Zahtevajte natančnejša pojasnila in plovno listo štev. UNITED STATES LINES Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, palata Beogradske zadruge. Čilski soliter Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajmt, kostni in rudninski superfosffat ter modra galica in žveplo vedno v zalogi pri Tonejc & Rozman, Maribor Aleksandrova cesta 35. 313 p I1 Portlandcement Javna zahvala. Podpisana Izrekam gospodu zdravniku dr. Marin«!!t4ftf potom najiskrenejšo zalivalo za njegovo ljubeznjivo in neum®^ zdravljenje za časa moje bolezni. Edino njemu se imam zahvS*'. ’ da sem popolnoma ozdravela ln ga lahko vsakomur najtop‘c' priporočam. 372 Rom! Hran*®: Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril s f6ii alisi isllisaii .... v lokalu svojega fotografskega ateljeja. Na skladij bodem imel znane svetovne znamke. Kupujem ra^‘ ljene fotografske aparate. m i fr m 293 8-4 dobavlja »Gradivo**, tr3mltvo° Zagreb Bogovičeva ulica 3. Brzojavi: Gradivo. lili!, ifi [1 Telefon 555. i mm ©i Hiiassv Perilo, 2595 78-22 klobuke dežele plašče, čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter razno modno in galanterijsko blago v veliki izbiri, najceneje pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2 raifiafi^ir^ira^ir^telrBlralralr^lr^K Podpirajte slovenske tvrdke! Veletrgovina z železnino Pinter & Lenard Telefon ib 282 Maribor Telefon it 282 v-V'-. •šj/it.; Brniva* aaslov: Pini«* Maribor T.tolo«i;w nehaj,.- Traverze, cement, železo vseh vrst, ploCefta*, Štedilniki, žica, žičnilci, putnpe, ražne cevi, kovanja za zgradbo in pohištvo, kuhinjska posoda vlita in pločevinasta, [kovaško, ključavničarsko in mizarsko »rodje, kose, brusni kamni in vsi v Železtinsko stroko spadajoči predmeti. Blagajae vseh vrst, verige domače tovarne. - Pcetrežba točna, cene solidne 1 257* ti^zsrmEsaaEeeeefasEtS Lepo arondirano posestvo na Gorenjskem, obstoječe iz lepe prostorne hiše_* 4 sobami, veliko kuhinjo ter 7 ha prvovrstne zendr; in sicer njive, travniki, gozdovi in sadni vrt. Pri ostane živi in mrtvi inventar. Posestvo je oddalji*! 10 minut od železniške postaje in leži v ravnini. odpotovanja se proda po zelo ugodni ceni lt 200.000 Din. Več se izve na Aleksandrovi cesti 3 v trgovini. 3' Ws@ vrste parila xa gospod® J* — ■ cSaim©, kakor porlSo, blnacij« *** n*r srajce, ftleše Pirjama opreme za neveste, otroško udmHa Usckn? Koroško cesta št« fadoSuJo P® ,h niSJife dnev«11" cenah 1 Zahtevajte povsod ,TABOR' • tastflik ifl jAdjjateli:. »lakot«.,s Q&s&&ai Budali fizijn. - Tička: Mariborska tickaria