I Our Write Us Today I Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ OTATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako ie niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno posknšnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 No. 127. — Stev. 127, KmUrvi mm S«*—d Ct—a Mmttmr September ZUt, 19*3 mi the Poet Off k« M New York. N. under Ac* ef Cengreea of Merck Srd. 187» NEW YORK, FRIDAY, JUNE 2, 1939—PETEK, 2. JUNIJA', 1939 ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK Volume XLVII. — Letnik XLVIL RUSIJA ZAVRNILA NOVE ANGLEŠKE PREDLOGE sovjeti zahtevajo jamsčino za vse svoje baltiške sosede Molotov je pred najvišjim sovjetom razvil sovjetsko vnanjo politiko. — Rusi ja ne more jamčiti pomoči državam, ki je ne marajo. MOSKVA. Rusija, I. junija. — Vjaceslav Molotov, predsednik ljudskih komisarjev (ministrski predsednik), je na zaključni seji najvišjega sovje-ta (poslanske zbornice) v splošnem pojasnil sovjetsko vnanjo politiko ter tudi razjasnil tekoča pogajanja za vojaško zvezo z Anglijo in Francijo. Molotov je rekel, da zadnji angleški in francoski predlogi za vojaško trozvezo niso *'primerni", vsled česar jih Rusija ne more sprejeti. Toda Molotov je pustil odprta vrata za nadaljna pogajanja, ako ste Anglija in Francija pri volji vstreči ruskim zahtevam. Rekel je, da je Rusija za skupno fronto vseh držav, ki žele mir. Iz njegovega govora pa je sedaj jasno, da je popolnoma odstranil domnevanje nekaterih diplomatov, da bo Rusija po odstopu vnanjega komisarja Maksima Lrtvinova zapadnim državam obrnila hrbet. Poglavitna zahteva sovjetske unije je, da je zajamčena varnost vsem državam brez razlike, ki se nahajajo ob zapadni meji Rusije. V taki jamšcini bi bile vključene Letska, Estonska in Finska, kakor tudi Poljska in Rqmunska in mogoče tudi Lit-vinska, četudi nima skupne meje z Rusijo, ker jo loči od nje severni del Poljske. l aka zahteva pa zadeva na velike diplomatske težave, ker baltiške države ne marajo nobene jam-ščine in žele obdržati svojo nevtralnost, da ne raz-žalijo nobene skupine držav, ker bi mogoče v slučaju vojne igrale isto vlogo, ki jo je v svetovni vojni igrala Belgija. Pred vsem pa ne marajo na svoji zemlji ruskih armad, ker se boje, da bi ruski vojaki med njihovimi državljani zasejali nevarne nauke, deloma pa tudi zato, ker so te države prej pripadale k Rusiji, ki je niso i,mele rade in tudi sedaj niso nič bolj naklonjene rdeči Rusiji. Rusija pa zahteva, da je treba v te*m vprašanju kaj storiti, ker male sosede sovjetske Rusije ne bi mogle braniti svoje nevtralnosti. "Sovjetska unija ne more prevzeti nikakih obveznosti do držav, ki vstrajajo pri svoji nevtralnosti, katere ne morejo braniti," je rekel Molotov. "V Angliji je mnogo govorjenja o tem, kako vstaviti agresivne države," je nadaljeval Molotov. "Poznamo pa razliko med besedami in dejanji. Toda v Angliji opažamo premembo. "Anglija je sklenila pogodbo s Poljsko in Turčijo; te pogodbe preminjajo mednarodni položaj. — Priznati moramo, da se te države trudijo, da vstavijo agresivnost. Zato je sovjetska unija tudi sprejela povablo, da se pogaja z Anglijo. Sovjetska unija vidi potrebo, da je organizirana skupna obrambna fronta neagresivnih držav. Pogajanja so se pričela že v aprilu, pa še danes niso končana.*' Kot je rekel Molotov, so bile ruske zahteve že od početka naslednje: 1. Pogodba mora biti izključno B obrambnega značaja. 2. Mora jamčiti brez razlike celo rusko zapad- no mejo. 3. Mora vsebovati določne obveznosti za (medsebojno vojaško pomoč, ako je katera pogodbena država ali pa kaka država, kateri je bila varnost za- V Češki otroci demonstrirajo proti Hitlerju madžarska svari pred spletkami Csaky svari neodgovorne elemente v Nemčiji. Toda Hitlerja odveže vsake krivde. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 1. junija. — Madžarska vlada je posvarila "neodgovorne elemente'* v Nemčiji pred vmešavanjem v madžrske notranje zadeve. Vnanji minister grof Štefan Csaky, ki je govoril pred «vo-jimi ivolilci v Šopronu, je reke', da je iskreno prijateljstvo mno gili milj ono v Madžarov do Nem či je polil i eno in gospodarsko mnogo vredno. Naglo pa je Csaky dodal, da "neodgovorni element i " »Nemčiji niso v nitkaki zvezi s kanelerjem Hitlerjem. "Poznam te neodgovorne t -leinente, ki mislijo, da *bodo prišli do večjega zasluženja na višjih nemških mestih, ako skušajo nam zadeve obtežiti iu;vči<-sih netaktno posegajo v naše življenje," je rekel Csaky. "Taki ljudje bodo v bodoče občutili moč madžarske države, pa tudi kazen nemške vlade ji L , Ikj dosegla, kajti nemška drža-|va, kadarkoli imamo kako o-jpravičeuo pritožbo glede ne i taktnega in neodgovornega .vpliva na nas, je nam ivedno uala zadoščenje in je kaznovala i taka dejanja." BUDIMPEŠTA, Madžarska, ■ I. junija — Sedaj, ko so volitve končane, nastane vpraša-Inje: Kakšna bo politika kabineta in ali jo bo mogel izvesti ' Kako se bo zadržala nji-ei j ka opozicija.* Dežela b'» kmalu izvedela, kajti poslanika zbornica se bo sestala 14. junija. Politična krogi pa sedaj razpravljajo o izidu volitev. Izmed 2G0 sedežev »v jKislanski zborniei jih je vladna stranka postavila 294 kandidatov; dobila je 180 sedežev in okoli — 1,050,000 glasov. Naeij-ska stranka je imela 128 kandidatov in je dobila ti i sedeže is 518,000 glasovi. iS pomočjo 16 poslancev i/ severne Madžarske, iz krajev, ki jih je Madžarska dofl)ila v no-iveniibru, bo mogoče vladra stranka imela 196 sedežev. pogodba med kraljevski dansko in nemško ADVER4 I S E i* "GLAS NAROl)A* Danska jez Nemčijo sklenila nenapadal n o pogodbo.—Med obema državama bo poravnan spor glede zemlje. BERLIN, Nemčija, 1. junija. — Včeraj sta Danska in Nemčija sklenili neuapadalno po-googodbe bo objavljena, kadar jo potrdi danski parla ment. V Berlinu smatrajo to pogodbo kot nov dokaz nemške politike mirnih od noša je v s so sednimi državami. Javnost t'i-di pričakuje, o>stopa s tamošujo nemško manjšino. List 44DiplomatisHie Politi-selie Korrespondeuz*' povdar-ja, veliko važnost nemške mirovne in danske nevtralne politike. "Lokal Anzeiger" pravi, da je pogodba nov prispevek k evropskem miru in je «v velikem nasprotju s politiko 44obkroži valnih" držav, ker njih polit'-k:i izziva vojno. KODANJ, Danska, 1. junija. — Dam-Jco-iiemška nenapa-dalna pogodba bo jutri predložena v potrditev folkentinge -tu (ooslanski zbornici.) TRI SOBE ZA NADŠKOFA SALZBURG, Nemčija, 1. junija. — Naeijske oblasti so dovolile nadškofu Sigismundu Waitzu, da se sme pretseliti v tri sol>e v nadškofijski palači, iz katere je bil prejšnji dan iz gnan. V palači bo smel stanovati, dokler ne najde kakega drugega primernega stanovanja. V drugih sobah palače pa se je naselila Hitlerjeva elitna garda. Pričeta so bila že tudi {»opravila palače, ki bo preme-njena v naeijske urade. sprejem za kneza pavi a Hitler je nadziral priprave za sprejem kneza Pavla. — Knez Pavle bo ostal v Berlinu pet dni. "To so naša naziranja in nam ni treba nikogar vprašati za svet," je rekel Molotov. Zavzemamo se za združeno fronto vseh miroljubnih držav proti agresivnosti," je zaključil Molotov. "Sovjetska unija ni, kar je bila leta l 921, toda nekateri naši sosedje tega ne razumejo. Sovjetska unija je mogočna činiteljica za mir.v Naša Vnanja politika je obrnjena proti agresivnosti." Josip Stalin in vsi drugi najvišji sovjetski uradniki so poslušali Molotov govor in so mu pogosto plotkali. BHRLIN, Nemčija, 1. junija. — Kneza-namestnika Pavla in njegovo soprogo kneginjo Olgo čaka veličasten sprejem, kakoršnega >o deležni vladarji. Knez in knegiuja bosta uradna gosta nemške vlade pet dni. Trije dnevi pa so določeni za neuradno bivanje v Nemčiji. Kancler Hitler se je vrni! iz Berchtu-gadena v Berlin, da o-sebno nadzira priprave za knežji sprejem. Odpeljal se je v Bellevue palačo, kjer t>osta knez in knegiuja za časa svojega bivanja v Berlinu stanovala. Palača je bila popolnoma prenovljena in urejena za stanovanje obiskujočih vladarjev in državnih gostov. Kot vladar dežele, ki >e j»-zbližala z osjo Riin-Berlin, bo knez P a-v le deležen velikega sprejema. Na obi>k kneza Pavla polagajo nemški vladni krogi mnogo večjo važnost, kot pa na obisk jmadžaif-kega regenta admirala llortlivja poleti lanskega leta. BKOUKAD, Jugoslavija, 1 junija. — Medtem ko je knez Pavle oil potoval v Nemčijo, je v Beograd prišla nemška go-jspodarska misija. Njen namen je razviti trgovske odnosa je med Nemčijo in Jugoslavijo ter pokazati Jugoslaviji važnost pristanišča v Bremenu za izvoz jugoslovanskega blaga. 'Misija pa l>o tudi skušala v Jugoslaviji gojiti 'bombaž. nemška Črta poškodovana S francoske strani je mogoče videti, da je bila nemška obrambna črta zelo poškodovana. — Vodo še vedno spravljajo iz utrdb. PARIZ, Francija. 2. junija. Prejšnja tporoeila o veliki šrko i di, katero je |>oplava Rene povzročila nemški obrambni črti Limes ob francoski meji, potrjujejo opazovanja na francoski strani meje, odkar je voda vplahnila. Četudi je po poplavi že |»ote-kel teden, vendar Nemci še sedaj iz svojih podzemskih utrdb s sesalkami spravljajo vodo in blato. Na nekaterih krajih je videti električne kal»le, ki gonijo sesalke, kar dokazuje, da so generatorji pod zemljo pokvarjeni. Francoski vojaški izvedenci so mnenja, da ho treba puške in topove, katerih niso mogli se o pravem času umakniti, popraviti Finejši deli pa bodo hitler ~ mučitelj OTROK S svojo grabežljivostjo in bombami je vzel dom 34,000 otrokom.-Preživljajo jih razne države. p0iicija je aretirala 50 otrok PRAGA, Češka, I. junija. — Okoli 50 šolskih otrok, ki so v pondeljek s svojimi učitelji obiskali Zli n, so demonstrirali proti Hitlerju in so klicali "Živijo, Stciin!", ko so se pripeljali z vlakom na Moravsko in so se vozili skozi del ozemlja, ki je po monakovskem sporazupiu pripadlo Nemčiji. Na prihodnji postaji je vlak počakala nemška tajna policija in je odklenila železniški voz, v katerem so bili otroci, od ostalega vlaka. Otroci so sedaj zaprti iv železniškem vozu že tretji dan, navzlic temu, da je bil ]>oslan protest protektorju v Prago. V Pragi je policija našla dve bombi tri ure prej, predno bi sh razletele. Ena bomba je bila v poslopju, kjer je policijska po-staja v židovskem okraju, druga j>a v hiši na nasprotni .-tr ini ulice. Dr. Ivan Sekani na, sloviti praški odvetnik, ki je bil ld. marca aretiran in nato prepeljan v Berlin, bo postavljen pred ljudsko sodišče, pred katerim se bo moral zagovarjati zaradi obdolžbe, da je na Ceho-slovaškem organizirat teroristično gibanje proti Nemčiji. V Pragi z veliko napetostjo čakajo na rzid tega procesa, kajti dr. »Sekanina se bo moral zagovarjati zaradi dejanj, k" jih je storil, še predno se jj Nemčija polastila Čehoslova-ške. Ako bo oU-ojen, potem čaka ista usoda še mnogo drugi-; odličnih Cehov. Dr. Sekanina je bil član komunistične >tran ke, ki je bila pod čehoslova-ke republiko postavno priznana. Dr. Sekanina se je tudi priglasil z mnogimi drugimi inozemskimi odvetniki za zagovornika Krnesa Torglerja, ki je bil v Berlinu sojen zaradi požiga palače državnega zbora. LONDON, Anglija, 2. junija. — S svojim osvojevanjem v Evropi i«:i z opustošenjem, ki so ga povzroči h- nemške bombe na Španskem, je Hitler neposredni vzrok, da trpi 120,000 o t rok in je bilo :>4.tMK) otrok }>o-gnanili iz svoje domovine. Izmed 34.000 otrok, ki so morali bežati, jih je 17.GO0 na-šlo zavetišče v Fnmeiji; Anglija skrbi za f».l!*7 otrok, Belgija za :;ihm>. Holandska za 2'HK), Rudija za 2000 in Švica za 330. V Nemčiji je 90,000 otrok, ki pod nacijo v Franciji že od padca Bilbaa leta V.\?>1. Za otroke »največ skrbe dobrodelna društva in žive v naselbinah po 200 do 100 otrok. Med f».1f>7 otroci v Angliji jih je v/. Nemčije 3..*?2<>, iz Španske 1.100. iz Avstrije 1.381. iz Cehoslovaškc 121 in iz Gdansk« . Prvotno je bilo v Angliji i 4000 španskih otrok, večinoma Bask i. toda večinoma so bili zopet poslani nazaj, ko so bili njihovi stariši najdeni. Belgija je sprejela 3000 španskih otrok, tisoč iih je biio no-.klanih zopet na Šnansko. 2200 jih živi r>ri raznih družinah, 800 pa jih je v sirotišnicah. HobmicKka ima 2000 otrok. 1500 iz Nemčije, <»a esek. Poročajo tudi, da so |>o ne katerih krajih stene iz cementa razpoka le in jih bo treba nanovo postaviti. To bi bilo sploh nemogoče, ako v gradbi ne bi bilo kaj napačnega. Razširjene so tudi vesti, da je bila pri zgradbi utrdb zelo obsežna sabotaža in je bilo vsled tega v Nemčiji aretiranih mnogo oseb. Ako so ta poročila resnična RAZGLEDNICE Newyorike svetovne razstave DOBITE PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK 33 RAZLIČNIH RAZI* LEON IC V BARVAH, PREDSTAVLJAJOČI H NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE 50c (Po&tnina pl»*a"»> Vwto lahko pnAljete v maraIlah po 2 miroma |«o 3 cente. ali ne, je treba pomisliti, da so tudi v Maginotovi črti popokale nekatere stene v&led povod-nji in so jih morali privatni kontraktorji na evoje strofke nanovo vgradltL t . , "GLA8 K ABO D A" « Ne* York FRIDAY, JUNE 2, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY -GLAS JVARODA" Own tad by Wwmm* PiMldaat J Lopabt, Sm.> us iiai la* nuii nsw iobk, n. x. 46th Year •ww> mwmr dat izoipt sundais and aoudatb _______Ultfrt«—iBwt on Agit—lent «*»o Mi U«t M Ameriko I Za New Tort u o«io leto . , §7 00 to Kanado ..............96.00 Za pol »eta ................ S3.J0 ******* ..........»/«0 j«a InooematTc m «eio leto .. «• fcirt lato .............fUc 'Ea pol leta ................fa.so f I llllii ^ = **0LAS NAMOOA" UEHAJA T8AKI DAK IZVZKMftl N EDICIJ IN PRAZNIKOV T-,---^------,,..„ ------- . , ,...... !!■—■.. . _ _____ tii^ui nakoda-. ^nniwr ink BTBEET. NEW voss, N. I. DOPISI bras podptoa to oaetinootl aa ne prioWhijelo Denar aa naročnino •ar aa t>L»«o»«*l paMUatl po Money Order Pii eoremembl kraja naroC ** •• m*m preJteJa bUallU« naznani da hitreje najde- ----- i ■■ ■ - — — __. ____ HITLER MOLČI Po molku več tednov o Rusiji in s posiuehavalnim na-migavanjera na angleško-ruska |M>gajanja je nemški propagandni otroj zopet pričel delovati in je pričel svariti vzhod jn zapad enega ptroti drugemu ter se dobrikati na obe strani, posebno pa Moskvi. Ta kampanja, ki povzroča veliko paanjo, ker je po obliki jezika bolj obrambnega kot pa napadalnega značaja, pa po splošnem mnenju samo prikriva odločnejše korake, bo-«lUi diplomatskim potom, ali pa m posebnimi odposlanci. Značilno je, da diplomatski krogi poročajo, da je Nem čija sedaj pripravljena razpravljati o predlogih, ki jih je prej zavrgla in ne samo glede Gdansta in "koridora skozi kondor temveč tudi gl<^de obsežnih političnih in gospodarskih problemov in tudi glede surovin. To kaimpanjo pa propagandni minister dr. Paul Jo seph Goebbeh vodi z različnimi glasovi, ki .so si v mnogem cttiru nasprotni in lai vsled tega zakrivajo pravi cilj. Dr. Goebbels sicer v svojem članku, ki ima naslov Obkrože vatel ji * o Hitlerjevem IMh št Voelkischer Beob-acliter očita Angfiji, da ne pozna ni-toke morale in ne čuti nukakega človečanstva in da *kuš* pridobiti druge države, da ibi za njo prelivale kri, samo zato, da bi tiščale Nemčijo k tlom, toda navzlie temu pravi o vojni, ki jo vodi. narodni so cijalizem proti derookraltum dri a vam, isto, kar je rekel ka.j-zer Viljem po svetovni »vojni: "To-tali zelo pozorni. V mx»jem članku nagovarja list Rusijo k nevtralnosti in trgoviui z Nemčijo ter ji obljublja, da bo Nen-čija Rusiji jamčila nedotakljivost njene zemlje. Sklicuj«' *e na Stalinove beuede z dne 10. marca, da Rusija ne mara iti v vojno proti Nemčiji, pravi list: "Narodni socijalizem se ne bojuje proti .državi, ki ima druga načela, kot pa na&a država. P rot i kom tli te nu pakt i k vdiarja v prvj ivrsti lia državo, temveč, kot pravi jiogodba, na boljševizem, ako pride čez rusko inejo. Zato je za Nemčijo iti sovjetsko unijo mogoče vzdrževati med seboj diplomatske zveze. To je nemško nazirauje in kot iizgleda je tudi ugodno za Kreme 1 j . . . Nikdo nam ne more braniti spoštovati ozemlja sovjetske unije in trgovati ž njo •Gospodarski odnosa ji s -sovjetsko unijo so že bili koristni. Če pa rarvno sedaj niso najboljši, ne prizadene našega splošnega naziranja. Sovjetsko ozemlje je pre velikansko, da «klen jene -med demokratskimi držarvami, se Nemčiji ta namera ne bo posrečila. To je zadnji obupni klic prdpaigandnega ministra dr. Goefobelaa, medtem ko njegov gospodar Hitler — molči. / NAJVEČJI SLOVENSKI PLTILARNO VARNI ZAVOD MESTNA HRANILNICA LJUBI J ANSK A, Stanje «bf pnta Din 4»,000.000— lutBi ttaff« nad « mmil^. Doroljuja posojila pruU rkjojiibi. ** a Zrn — »fc—» ta ■Jtafcm J»«fl , ■ » . POLITIČNI BEGUNCI NA BOJNI LADJI f w* Xa sliki so politični l>egin;c; \/. e\ rop-ki!< fašističnih držav. Nahajajo se na ameriški bojni ladji 44 New York \ ki je bila zasidrana v newvorškem pristanišču za časa otvoritve ruskega pavilijona. Begunci obiskujejo šole, o me 25. maja |x»dal v boljšo doTiio : dragi rojaki prijeli, č»>;. ko lavcev v vinogradu tlospodo- j ni bilo nič na spregled. Eni vem, R«iv. John K. Mertel, so menili, da sem bolan, drugi bi\ -i /upnik naše >lovcnske da -em jo mahnil na po<'*itnice. cerkve. Rojen je bil leta 1S77 na Hvorju pri ferkljali. Itiuenj-- k o. uiimaazi j«» jr- izvv>il v >ta-ri domovini, nadaljm* šole in bogoslovje pa v St. Jolin^ College „81. Paul, Minn. \ maš-nika |Ki-večen je bil leta 1901, nakar je po enem letu nastopil kot župnik edine slovenske fare v Pillsburghn, katero službo j»» držal celih 2*2 let. Pod mjegovim vodstvom je dobila naselbina novo /Jipnišče in šolo, in pozneje tudi hiše za šolske .sestre. !*prvn pa so |w» učevale svetin* učiteljice. Bil je voln-e priljubljen pri svojih faranih radi priprostega, mirnega in odkritega značaja. Pi src trli vrstie ir.'t n«* bo nikoli pozabil, ka.iti ko j«* dosp«>l !«■ ti«'tji pa da sem -e monla ženil (lih, v tej vročini!) - Kaj pa mislite s tem: na -preprbMl s«'m se začudil. Oh, nikar se tip delaj oh ved nega. Tvoj običajni kotiček smo pogrešali po petkovi izdaji. — Kotiček ? O, saj ga boste še, ka jti — opustil sem ga — tako sem jih hotel malo na strašiti mesto pojasniti, da se je ein dan zakasnil. K:ij pravi-.* Xu, - tem pa le tiho. Stori, kar hočeš, tudi oženiš ><• lahko, če ti j«« draifo. toda svoje tedenske kolone ne miioš ustavili, preveč >1110 se je že navadili. . < >, da. lahko je reči ali te«len za tednom 'pisati za javnost, je malo več nego hruške peči. P.i mi reče kdo: Kj. prava diugega, ali tretjega do gotove nu je, ali glavna stvar je ori-lUiialiio.st, izvirnost, predočenje -tare resnice v vedno novi obliki, grajanje napak Inez žali t ve, kritika dejanj brez osebjih napadov, vsakdanje novice v zanimivi in šaljivi obliki, in tako naprej. £ * * Oh, ta vročina! — Še bi imel par stvari napisati, ali preveč se potim, kajti živo srebro je poskočilo preko stopinj in je ti ba ven iz sobe, drugače se še lahko stopim od vročine, kot sladkor v kavi in bi ne mo'gel pisma oddati na pošto. Torej prihodnjič še kaj in pozdrav! Denarne pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za $ .......... I »in i * 4..M« .......... I »in. * .......... |»in. ;;»M .......... I 'ill. .MHI SLO........... J »ill. 1«NH> ........... 1 »in. L1HHI V Italijo: Za % t>.30 .......... IJr 100 * 12........... Ur 200 * — ....................IJli WW $ 57,— ....................Ur lOOO $112.50 .............Lir 2000 $lti7.— ....................Lir 3000 KKR SK CKNB S Kil A J H IT1U> MKNJAJo SO NAVKDKNB CE NE PODVRŽENE SPREMEUH1 _-nikakejj;i naslova, in ni |>o/.n;d|ke ii« prepiši novice iz pi 11 žive dirš»« \ mestu, zato j<> je.Inirškili dnevnikov, pn bo ko naravnost iz jmstaje uloal k-loiia polna. Sa j to d<-lajo tiuli njemu v žnpnišr-e, kjer je hil,dni^i rv Iti jaz imel toliko prijazno .sprejet in tudi postre-i dolar jev\ kolikor Škari j že zon od njegove iorrwlnice Mar-<|.-krhali uredniki in .sotrudniki jane. sedanje Mrs. Kos, ki lun največjih svetovnih časnikov je takrat lahko meril s For-Klv, Militi., in dve »e.stri v -ta- ;,li katerikolim inultimili- ri domovini. Bodi njen blasr spomin! mu ohra AKO J^AMERAVATK OBISK Al I SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New Yorka DOBITE JO BREZPLAČNO AKO NAROČITE Slovemko- Amerikanski Ko 1 e d a r ZA 1939 Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj I "G I as Naroda tli Wetrt 18th Street New Vork, N. (Lahko pošljite vsoto t poOtaih: tnamkah po 2 ogifoma po 3 cente) iona rjem. In zopet druui: Kh. ti si zvita buča, in se lepo kar na celem kaj zanpmiveira izmisliš i;n na |»iš(>š. Poulej Peter Z.na.^o, ali meniš, da j«* vse a^ola resnica, kar on načečka * O, kaj še. ako bi jjrz imel toliko srebrnjakov kolikor jih j<* že on oso!jenih streo liti na cesarskem delu za tistih par borili croŠev Tn tretji se j<- oglasil z nasvetom: Nič ni lažjega, nego napolnili 'kolono Preskrbi si kako dobro kuharsko knjiiro in prepiši iz nje kako se najbolj uspešno zatirajo muhe in polii-jajo stenice, pripravlja jo' okusni krompirjevi cmoki ali tako-7. van i gluhi št rok I ji in druge podobne dobrote im pri«lrd>il si boš hvaležnost in simpatije neštetih gospodinj, zlasti pa vdove bodo navdušene še bolj zate nego so zdaj. Da. vse to se lahko stori in upošteva, toda 'kaka kolobocija bi bila to in kdo mi maral ča kati? Tak Kotiček hi ne bil vreden porabljenega papirja in črnila m £e manj svojega imena. Ne rečem, da se človek semtertje ne posluži enega ali RASTEMO IN KRČIMO SE. Angleški list 4'Sunday l>is-pateh" poroča da so v neki londonski materinski šoli opazovali 4 h'tnc otroke in ugotovili, kako v spanju rasto. <) pazovali so 2."» otrok. Vsako popoldne sti jih izmerili pred običajnim popoldanskim spa-'ijeni in vedno so ugotovili, da je zrasel vsak izmed njih med spanjem, trajajočim približno :2 uri. okroglo za poldrugi centimeter. To bi pomenilo, da bi razvili iz teh otrok orjaki toda čim >e otrok začne gibati in igrati, se ta razlika v rasti izirubi. . Angleški list prše, da rasto meti spanjem tudi odrasli Iju-d.jc, toda prilastek izgubi, čim se človek zbudi in začne zopet svoje normalno življenje odtio.smo delo. Ta pojav elastičnosti človeškega telesa naj bi >;<• razlagal tako, da se vse kite in rebra skrčijo, dokler človek sedi ali stoji .nasprotno se pa s proste čim človek leže in tako dobe zopet svojo normalno dolžino fz tega se da sk!e| Mit i, da bi bilo ljudi treba meriti v spanju, ker samo tako lahko ugotovimo njihovo pravo višino. Iz tega pa tudi sledi, da bi bili ve Hain (iodewind in je zelo smotrno pa tudi lepo n-rejena. Nekoč je služila izletnikom*. Tu dobi zelo poceni prenočišče v>ak mladenič ali dekle, ki ga zanese pot v Hamburg. Prenočevanje ni omeje no na število noči in dostop imajo tudi tujci. To je zgledno d«>l,> nemškega socialnega .skrb.-tva, ki bi se dalo s pridom posnemati tudi drugod, zlasti v pristaniških mestih. Zadostuje nekoliko preurediti -tarn ladjo in urediti v nji prenočišče, kjer prenočuje mladina proti malenkostni odškodnini pod dobrim nadzorstvom in >e nauči imeti doma red. Mladimi mora namreč sama vse pospraviti preden zapusti to prenočišče. Xa ladji Haiti (iodewind .-»<> tudi lepe umivabnice, družabni prostori, radio, velika kuhinja itd. Ta ladja spada po pravici med največje zanimivosti Hamburga 'GLAS NARODA ^ h pošiljamo v staro do- j| 5 movino. 'Kdor ga ho- ^ ^ Če naročiti za svoje-^ fc sorodnike-ali pri jate-5 4 tje, to lahko stori. —-V ^ Naročnina za star i f 8 kraj stane $7. —•« V-j| w Italijo Hsta ne poši- i Ijamo. * ^ PLES VSAKO NEDELJO ZVEČER V B Slovenskem Domu A * IH\ IN(> AVKM E, ( OR. BLEECKGR ST. M Telefon: JKflVrsmi .'J-K*i02 ^^^^^ Brooklyn N. Y. i - Slovenska in Amerikanska godba. | Jerry Koprivsek, Jr. Johnny Zedar I in njegov HAT CHECK 15c i" I STAKLIKHT OKKKSTKK_ SLOVENSKA HARMONIKA IZ t'LEVELAXDA To pisem zgodaj zjutraj v veži edinega slovenskega hotela, kar jih premore -loven- vi Cleveland. Petdi»>et tisoč JSlo vencev in<\sako leto par tisoč slovenskih obiskovalcev, pa eno samo naš4. podjetje, ki ima u dobua prenočišča na razpola To je Hotel Plevnik (Bridge Tavern) na loj. cesti v Collii. woodu. Ljubeznivo gospodinjo sen. bil že preti nekaj leti opisal, pa Lakrat ni bil izčrpan vir moje hvale in zahvale. Letos bo prišel park rat na vrsto njen mož, ki je v eni osebi: hotelir, pevec, bankir, kontraktor, oii rdužeiiec Franca .ložefa, dobri eina in da mu zlepa 11^ najdeš para. Toda o vsem tem pozneje. Zaenkrat moram povedati, kako sem se pooal na pot. Vsi so mi le - no odsvetovali "Kaj boš s palico krevljal po svct'U " Križ božji, s tako 110 go -i drzneš z doma ,4!Špitalt špital, ne pa Cleveland!'* "Nikar ne misli, da so te rojaki ta-5ko željni. Če so esedo. šop papirja, a ob palici polagoma pomikalo proti |»ostaji Pennsylvania železnice in sicer v času, ko vreli stotisoči in >totisoci izletnikov v New Vork na Ssetovno razstavo. — Z bn>om bi se vozil, — -o mi svetovali prijatelji. (•> • e vozi človek z busom, že vs>aj kaj vidi. i Ji vala lepa, dragi moj. Samo dvakrat sem prevozil z bu-som večjo razdaljo, in sem liva la Bogu takrat videl dovolj. Videl sem farme, mesta, gozdovt, cesto, mostove, hiše, vile, »Vil cesti pa najmanj milijon reklam, katera ameriška roba je naj boljša. Vse sem videl, edino le lepote, po kateri stremita duša in sire marsikaterega Slow lica, niso tekom tiste vožnie ii-gledale moje oči. Katera je tista lepota? — ste radovedni. Povsem preprosta je in se ji pravi — dno iz ]»različnega kozarea. Bus je bil v soboto par minut pred polnočjo s silno naglico pri vozil na dvorišče velike restavracije. Potniki so se začeli vsipati iz njega, in vse je drlo k bari. .Jaz sem bi! eden zadnjih. Bartender je točil, da so mu potne srage lile po licu. Desno oko je imel uprto v pipo, desno pa na uro na i-teni. I — Kam se mu tako mudi?--sem pomislil. —-Saj bo hns čakal celih dvajset minut. Sklenil • sem bil izpiti kar zapovrstjo j tri čaše peneče se pijače, kajti iz New 'Yorka do Harnsburga smo se vozili celili pet u,. — Three!/— ukažem bartender ju. — I am sorry, twelve! — odvrne zroč na nro. Xa to obesi ključavnico na pipo iu ugasne luč nad catdi registrom. Šele takrat sem se zavedel, da smo v Pennsylvania, ki >e zdaj, po od p raj vi prohrbicije, vsako nedeljo dosledno in z vso strogostjo praznuje dvomljivo svetost osemnajstega amen^-menta. To je pa le eden vzrokov, ef-iiiu »sem se prejšnjo nedeljo in ne v soboto otfpravil na pot Več o teui pa pri hodu ji<*. ' . i; te? 'O LAS KARO 51" — New York FRIDAY, JUNE 2; 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY ^ Kratka Dnevna Zgodba |j P. GERHARDT: ZAKASNELI RAZGOVOR Nad obširnim tihim vrtom se siri topla temina pomladanskega vetVm. I>ež je iz.-ilil na dan \>e življenje v cvetovih, v !i>tje in v t ra varii v črni, topli |u>ti. Prav zadaj je na khriK-i |xh1 brezami, kamor ni prodrl noben gla- ljudi iz liiAe. >edela Kt licitii. V letih j-vojejru dol-P'V.'t, «*na Icon i«* tue^a zakona ni nikoli |Minii-lila na to. da ljubi svojca moža. Zdaj je bil /.** vkoraj tednn dni mrtev. Se v>h je bila /medena in omamljena od hudega strahu mi svo-obupa. Priznala jo, tla tega in* n»ore razaiuHi, NehkoflrlU) dolgi -sprevod de-laveev, uradnikov, gosposkih in navadnih tujih ljudi eveda,l je drugače manjkal kakor v*«»iti tem, ki so ga "»anm bili potrebni, ali ki >o mu zavidali. Ra/en neizmernega premoženja ji ni ničesar zapustil — ne otn'ka. tu« kake želji* in ne ka-kega dela. Tista hiša tam zadaj za drevjem« ki ji je hila zmeraj prevelika in preveč prazna. je bila zdnj polna raznih "orodnikov, ki so ji hoteli biti v tol;«žVw> v teh prvih dneh. Oh. ko bi bila mogla zdaj govoriti z njim! Zdaj. ko ji niso mir in varstvo brezbrižnih |»o«»ovorov hi domačih navad zapirala usta vsemu, kar ni bilo vsakdanjega! Svoje življenje bi zahtevala od njega. Zlikaj ga ji je bil vzel. če ni vedel kaj početi ž njim? A mogoče je bil že rojen taksne naravi ,tirk»nega hladnega vedenja. k«r je |iostHvilo zid med njima? Mosroče jo j«- zdaj zu-res itnel rad. j«* mnogo pričakoval od nje. pa je bil zaradi tega ali dnejra razočaran nad njo? Nemara -e je bil v ta večni direndaj samih opravkov ZHprebil zato, da ji ne bi dal občutiti, da »e mora k ljul>ezni. k pri jateljstvu do nje vedno militi ! Strašne misli. Prav vj\ prm- ni ona »nikdar govorila A njim. Ob Večerih »•ta dolgo ^>osedavala nkupaj. I on s časopisom, ona z ročnim delom ali s knjigo v rokah. Pa j koliko bi bila imela povedati :drug drugemu! Toliko je ostalo med njima ueizgoVorjjenega, nerazumljivega, v ozračju plavajočega! Ali je to nemara tudi on olh'util v poslednjih dneh ko jo je, tolrkrat ta"ko čutimo zvedavo s tisočerimi vprašanji v očeh |»Ogledoval ! Večkrat-ko je >la iz >obe. je čutila, kako gre ta pogled za njo. in nekoč. ko se je ozrla, se je tudi zares M-sla s pogledom in je videla v njem tisto neskončno žalost, tiusto zavest o koncu in o ločitvi od nje. Felieita ni zganila na klopi. Okorelo vzraunana je sedela. hrbet se ni zmenil za naklonilo. Ko jo tako sanjarila in se je inra'k bolj in bolj temnil in jo jo čas iz prejšnjih let ved no bolj tesnil, je zaslišala njegove odločue korake, kako so bližali k njej prav do klofx*. Ni se hotela obrniti z glavo, kakor češ da bi bilo to zares mogoče, da sedi poleg nje in da bi se rad j »ogovarjal z njo. Z nežnimi šušljaji je tih veter premikal I i >t je k rosen j, nad njunima glavama. 44 Ah. <»urt je poučna,'* je rekel in glas je zaradi j>otrj>cžlji-ve mirnosti in natančnosti v poudarku nekam tuje zvenel. '4*Ali rad živel? Nič ne vem. Tafcn sem bil omamljen |M» naglici in važnosti vseh t i --tih mnogih reči, ki so me |>o-trebovale.*' 44Zakaj si se pa prav za prav oženil z menoj?*' jsra je v|»rašala razburjeno. t4kaj si •nameraval r. menoj? Kaj ni mogoče, da bi si bil kdaj domišljal, da bi me ne bil mogel pogrešati ali da bi ti bila sploh potrebna!" "Rad sen i te imel!** je mehko dejal, in to se je iz ust tega preprostega človeka slišalo tako prest rešljivo in resnično, kakor da ne bi bil še nikoli nihče kaj takega rekel. *'Pa kako neki? Kaj nisem tiiti malo opazila, da bi me bil imel rail.** je vzkliknila, vila rokf iu zajokal«, "saj sem bila VAŽNO ZA NAROČNIKE Put*« MMt»«a je rszvMno do Maj Imate plačano naročnin«. Prva Številka pmuetii iaeseo. druga Kan ta tretja pa leto. !>a na* prihranit** nrprnirtoi-g« (tela In (truJk**, Va» prualno, da skuSat* naroeul-•«> mtoAiuio poravnati. Poiljitc naročnino naravnost nana nil Jo (•a plavajte aaAea « Midway, inmik' fthat Ptttaborgb to nkotica, Ntlp Pragmr Htnelton. A. Heaa Turtle Oeek, Pr. ScMfrar Went Newton, ioaepn Jcwaa >, ,, ,, WIMGONSIN. • * * Milwaukee. Want Altta. Pr. Kafe WYOMING: Reek Spring* Laaria IMNlar Diamond vllle. Jot Both* —___ zmeraj tako zapuščena, tako sama!" "ISaj nemara se jaz te^a oi-Ktrm tako tno oinaloževanje v tvojem nasmehu. ko si poslušal moje r.e predolge in večidel nejevoljne odgovore. Zakaj le me izpra m isli, da bi te ne bil imel zadostno rad. če si me toliko večerov zaman pričakovala v naši gledališki loži ali če te nisem spremljal na izletih. Pri raznih »ejah. generalnih zborovanjih ali posvetovanjih sem z zadovoljstvom mislil na to. kako v svoji lepi obleki med prijaznimi ljudmi uživaš zabavo, ki je bila tebi všeč. Ali se Še spominjaš, kako sem bil včasih hud. če kdaj nisi bila ondi, kjer sem mislil, da .* To je bilo zame razočaranje, o-sramočenje, da hi bila ti kje drugje, kakor pa ondi, kjer -em te bil v duhu videval. Rilo mi je. kakor da se izmikaš mojim, m i si itn. ** Ah. kako sem bila vendar zahtevna in slepa, da nisem ni- • Emm t i malo opazila tiste sreče, ki me je tako* obdajala in da je niti malo ni prešlo vame." Tedaj ji je bilo, ko da je svojo roko [toložil na njeno, rekoe: 4 4 Kaj T Ti ne veš, da sva ljubila drug drugega?'* Osramočena je dvignila ^lavo: "Da. vem. vem.** Kako odvee se je zazdela na svetu brez njega! Njeno življe-nje je f>ostalo nenadoma zvenelo in izsušeno. "Ti si mi bila kot najlepša žena vseli žensk. Ali ni to zadosti! Ali ni to vse? Samo odpusti mi, če ti nisem enakega z enakimi vračal!'' * 'Najina napaka je bila ta, da *va premalo zahtevala drug od drugega. To je žalostno. Potem, ko je čas mimo, pa ti ostane preveč neizrabljenega, neživetega,** je rekla in težak vzdih se je izvil iz najglobljih prsi. Felieita je okantenela. Za-'* zdelo se ji je, da vzdih ni prišel skozi njene ustnice. Polna groze je planila kvišfku in stekla proti hiši. Temina okolo nje se je za zdela polna strahov. Grmovje in drevje kraj poti je imelo čudovite sence. Od ciekod so padale p«»edine svetlobne lise na majhne sktipine cvetov. — Vesela je bila. da ni v hiši nikogar srečala. Odhitela je v svojo sobo in se usedla k oknu. Kakor z varnega zavetišča je gledala na zapuščeno trato pod seboj, odkoder je- pravkar prišla. Bilo ji je. ko tla nemara zares nekdo sedi prav zadaj tia klopi, kakor da bi bila ondi nekoga pu-tila, ki se je šele zdaj resnično poslovila od njega. To ni bil duh: le tako' ji je bilo, kakor da je bil spomin nanj na t'-tem kraju b<»lj živ. kot sploh kje drugje na svetu. OD VSEPOVSOD ADVERTISE W Gl AS NARODA1 NADOMESTNA LADJA ZA "PARIS." Poluraduo francosko obvestilo pravi, da je franco-ki minister za trgovinsko mornarico pred nekaj tedni vprašal pri družbi (\upfpagnie Generale Transat1anti9 odstotkov pobarvane lase. OVOJNI PAPIR PROTI MORSKI BOLEZNI. Neki avstralski zdravnik je« kakor javljajo iz Melbourneu, iziutšel novo sredstvo proti morski 1>olezni. t Isebsim, ki so ZVONIK SE JE ZRUŠIL. V kraju Toni del Benaeo pri Ven ni v Italiji se .nahaja ro marska božja pot. Krajevna cerkev ima tudi zvonik, katerega so zadnje čase popravljali pod vodstvom stavbenika P. {Bonettija. Zadnje dni so ho-| teli potegniti v zvonik velik zvon. Delo se je že bližalo svojemu koncu, ko je nenadoma p(H*il tram v stolpu in zvon je treščil iz višjm« metrov na zon ril jo ter ubil j»olirja. Kmalu l»» tej nezgodi se je z a radi počenega trama razmajal ve* zvonik in m* sesul na zemljo. K sreči so se bili zi larji in ž;»ki | h »prej o«lstranili t;ik»> 't«mtin" '^»tmni'* ""iimii" 'Himim" 'bi.,;i.;>niMii,!t.(,tf«l«itttt Romani... Spisi... Povesti Don Kihot Spisal Miguel Cervantce I To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je Se vedno notelo ohraniti svoj ponos iu I veličino, pa se ni zavedalo, da y.e umira. 44Don Kihot" spada mod mojstrovine svetovne lite rat ure. 158 strani. Cena 75c. MARKO SE VI AN IN. SLOVENSKI ROBINSON.... 75r MATERINA ŽRTEV. 24« »trani. » ena .................6« ZauimlvH povest iz dalmatinskega življenja. MLADIM SRCEM (par krasnih trtic pisatelja Mečka) ..........................................-.......— K« MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. PtaU- Upa Oppenheim. 92 at rani. Cena -...........— 75 ^ |>o skrajnosti na|wt roman lz modernega življenja. Opitenhelm Je znani angleški ro-anopiaec poznan po celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA. i van Cankar. 23« str. Cena .8« ŠALJIVI SLOVENEC (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov — 292 strani........ .50 MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Splaal Janko Kač. Il9 strani, (.letim........M MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. C*nal.5l Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu Cita-teljn. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom MRTVI CiOSTAČ ...................................................M« MUTATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena $1.00 Kersnik je poleg .TurčIOa naS Sajbnlj poljuden pisatelj. Ve^ del. ki jih Jurf-ič vsled ^ lezul iu smrti ul mogel zavrniti, je Kersnik uspešno dovršil. "Agitntor" U»e*l va oajlMiljša dela. ANDREJ HOFER .......................................-....... M« BELE NOfl. MALI JLNAR. spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena ............................... M Kratke povesti 1» življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega ro-manopisra. BEAT IN DNEVNIK, spisala Lulza Pes Jakova. — 164 strani. Cena ------------—-........................... Poleg Pavline Psjkove Je Laiza Pesjakova takorekof edina ženska, kf se je koneetn prej-finjega stoletja udejstvovala v slovenski knJl-fevnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELL RAJSKI BISER .......................................**« BOJ IN ZMAGA ------------------------------------------2ft« OVBT1NA BOROGRAJSKA ............................45i CVETKE (pravljice za stare In mlade)................SO t DEDEK JK PRAVIL ------------------------«c DEKLE ELIZA, spisal EdmM de Coneonrt. 112 atranl. Cena ______________________________________«... 41 Coneourtova dela so polna Hues In zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijlh nekateri so mojstrsko podnni in Ima človek meti branjem Ttis, da posamezne osebe aadljo eraj nJega ln kramljajo t nJim. DEVICA ORLEANSKA ______________________________________H< DVE SLIKI, spisal Kaaver MeSko. 103 strani. Cena .M Dve Ptrl»1 enega nasiti najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka". Obe sta mojstersko ravrSenl. .kot Jlb more savrSitl edlnole naš nežno-čutečl Mesko. ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA________S5e FRA DIAVOLO ______________________________________50« GOSPOD FR IDO LIN ŽOLNA. Spisal Fran Klirinški. veselomodre humoreske. -72 strani JI KMEČKI PUNT. spisal Aok. Senas .....71 Zgodovina naflega kmeta Je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki ln graftčaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal stavni hrvafskl pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni > užitkom prečita V. KRALJEVIČ IN BERAČ ............................. KRVNA OSVETA (povest lz abrotklh gora) LA BOHEME. Spisa: S. ifnrger. 40s str. Ona...M Knjiga opisuje življenje umetnikov v Pari« Knjiga 1« svetovno sna no deiu. LISTKI, (Ks. MeSko\ 144 stran* ............ MAU KLATEŽ (spisal Mark Twain) _________ MALI LORD. spisala Frances Hoden« Burnett Its strani. Cena --------------------------------- Globoko zasnovana povesi o otroku, kf gane odljndnega čudaka. Deček Je plod' amerlflke vzgojo, ki ne pozna rallk med bogatini ln reveži. pač pa sna razlikovati le med dobrim Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igral sko strast. Igralec izgublja in dobiva, po>kuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa* hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevske- ga- Cena $2.25 NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 113 strani. Cem. ......... Jft Junak' tega romana blodijo In t««-«;n ukori temo življenja. Vz[ienJajo Be kvifiku. a sredi pota omagajo. KAŠA LETA. »pisal Milan PngelJ. 125 strani. — Cena vez..............70 Bro$............. M Knjiga rpcbiije dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki Je poznal dufto dolr-'-k^ga kmeta kot le malokdo. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. ota omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH .................................... ••• NA RAZLIČNIH POTIH ........................................«•• NOVA KROTIKA, spisal Ivan kOZMaN. Trdo vezana. 115 strani. Cena ................................. Knjiga vsebuje ''misli, ki ao se rodile v flo-veku v prvih letih svotovne vojne". .19 Ste .79 7 te M Stlrl zanimive črtice naSega priznanega pisatelja. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. I2t strani. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spini Jakob Ale-ievee. TRI knjige po 15«. 18# In 114 strani. Cena ______ .M vsak sveaek. Vsi trije........LM Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje nftodo ln Ilvljenje kmetskega fanta, ki so ga startni poslaU v Sole, kjer ae je vsdriEeval s laat-niml sredstvi ter zdaj lažje, sdaj težje, lezel od Pole do Sole ter si slednjič priboril t življenju mesto, po katerem je stremel. Knjlm ao pisane živahno. Ob fltanjn se bo moral 9ta-telj večkrat od srca nasmejati. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jnles Verne. 65 strani. Cena ----------------------- M Menda nI bilo pisatelja na svetn. ki bi Imel tako Sivo domišljijo kot jo Je Imel Francos Jnles Verne. In kar je slavno, skoro vse njegove napovedi ao se vresnlčlle. Pred dolgimi desetletji Je napovedal letalo, submarln, polet v stratosfero Itd. PESMI V PROZI, spisa. Lbae. Baudelaire. II* strani. Cena ---------------.................................... Verna »lika pestrega veUkomestnega ilv-IJenja in spominov nanj. PINOVINSKI OTOK, spisal Anatole France. MS strani. Cena .................................................. ^ To Je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi Je alavnl francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabarljlcl. PLAT ZI ONA. spisal Leonid Andrejev. 1S1 atr. Cena W Poleg naslovne poveatl slavnega rnakega pisatelja vaehuje knjiga Se dve. naBKČ "Misel v nipgli'*- in "Brezdno". PARIAH! ZLATAR ............................................M• POZlGALEC ............................................... POSLEDNJI MOHIKANEC -----------------------------M« PATRIA (povest Iz Irske zgodovine) --------------.....M» POVESTI IN SLIKE, spisal K saver Meftke. — 79 strani. Cena ......................-—.—.—--Jt Knjiga vsebuje tri povesti naAega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanja. Njegov slog je Izrazit, njerrre misli ao globoke ln mehke. Posebno ženske so vnete za njego-' va dela. PRAVLJICE. »pisal H. Majar. Izbrani la prostega naroda. Gena ..................... .M PRAPREČANOVE ZGODBE ---------------------- PR1GODBECEBEUCB MAJE. trd. ves.----L- PRVlC MED INDIJANCL Povest lasa časa od- . kritja Amerike. Cena ................... M REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM-----Ste RDEČA IN BELA VRTNICA__________________Sds PTICE SELIVKE, Rablndranat Tagere. Trda vez. 84 strani. Cena _____________________— .H PrgeovorI, eseji ln nlBll slavnega ladijskega pisatelja. Student naj bo. — na8 vsakdanji KRUH, spisal F. K. Flnigar. M strani. CeaM M NaS mojsterakl pripovednik nam nudi v tah dveh svojih deUh obilo duSevneca ntUfc« PRAVLJICE, Kočutnik, II. sveaek. Cena...... PRAVLJICE, H. Mayer. Oena ................. TURKI PRED DUNAJEM ______________________ TATIC, spisal Franca Bevk. Trd« m. M atr. .7» M NaS I zboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jih je posvet «vqJ| materi. TISOČ IN ENA NOC, s slikami, velika iadaja. Brol. 3 knjige. Cena......3.23 Sloven!c PuUishDig Company 216 WEST 18th STREET ' NEW YORK, N. Y. "G LAB KiEDI>i»«NewTorf FRIDAY, JUNE 2. 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY S teboj do smrti i Roman iz Življenja. — Za "Glas Naroda" priredil I. H. ======23== Ve, da jo tukaj čaka prvo razočaranje, kajti pripovedovala niu je o umetno kovanih vratih, tako, kot so izgledala pred mnogimi leti in ne v razpadlem stanju, v ikaterem se nahajajo sedaj. Avtomobil se vstavi in Sentime oči se široko odpro, ko zagleda grda in poševno viseča in zarjavela vrata. Zelo prebledi. "Moj Bog, kaj pa se je zgodilo s temi vrati?" vpraša brez **ape in skoči iz avtomobila. Hans jo pomilovalno pogleda. "Zoili časa. gospica 8enta; povedal sem vam, da boste našli marsikaj izpremenjeno Toda sedaj ,se moram od vas poslovi*i. Skozi park boste že našli pot." S«*nta nekajkrat vzdihne, kot bi morala zadušiti dvigajoče se >olze in ne more odvrniti svojega pogleda od razpadajočih vrat. "Ali nočete z menojf Ali nočete mojemu očetu reči dober dan, da »se vam bo mogel zahvaliti, da ste me viteško sprejeli pod svoje varstvo?" ga vpraša s tresočim gladom. Hans globoko dihne. Ko bi sedaj še samo minuto odlašal, bi napravil veiiko norost. I" Net, ne, (moram domov. Prosim, pozdravite svojega gospoda očeta; zahvaliti se mu mi ni treba. Jaz — jaz se moram zahvaliti, da sem mogel vživati vašo druščino. To je bil zares (krasen ddživljaj. Kaj ne, gospica Senta, tega skupnega j>otovanja ne bova nikdar pozabila?" Sonta ga pogleda naravnost v oči in nekaj časa pozabi na razpadla vrata. **Na svidenje!" pravi Hans liripavo. Nato pa skoči v svoj avtomoibl in zakliče šoferju: "Hitro domov!" Senta še nekoliko j>ostoji in mu maha z roko z boječim izgubljenim nasmehom. In podoba se mu vtisne mnogoUjja davna želja, da si je mogel globlje v srce, kot je bilo ddbro za njegov mir. nabaviti pravi daljnogled, kot 14 Zdravstvu j. ljubka cvetka, nič več te ne smem videti,|jih imaj0 ipoklicni zveodoslov-kajti 4 4 bogati osat" mi 'bo še mnogo bolj zoj>em, kot pa mi je že." pravi tiho pred Senta. se obrne, ko avtomobil izgine njenim po'gledom in zopet pogleda razpadajoča vrata. Ne ve, zakaj ji je ravno to tako zelo potrlo njeno srce. In naenkrat ji pride v spomin geslo, ki ga ji je dala na pot gospa dr. Stahlova. "Vsaka sreča je le malo izpolnjena in kaže mejo svoje moči." Stoji na pragu svojega doma in ne more biti vesela. Tisočkrat si je nasi i kida ta tronntek in vedno v tako krasnih barvah. Resnica je ostaal taiko daleč zadej. "Vsaka sreča je le malo izpolnjena ..." Globoico vzdihne in se mora siliti, da gre dalje. Najraj-še bi zaklicala za Dormeckom: Za božjo voljo, ne pasti me same! Opogumi >c, prigrabi svoj mali kovčeg un gre skozi jmj-Ševno viseča vrata v park. Samo polovica vrat se odpre, druga polovica ne ne gane, kot bi ji hotela zadržati vstop. Tn ko vrata odpre in zaškripijejo, se ji zdi, kot bi slišala žalosten klic. Počasi, z nenavadno potrtimi Občutki gre skozi £ark proti hiši, in čim dalje pride, tem bolj opa-zi, kako zanemarjen je nekdaj krl»o pre bivalstva z živežem v primeru vojne. Potrebno je samo brzojavno povelje in organizacija bo začela poslovati. Poseben oddelek ministrstva skrbi ?>a to, da bodo vsi trgovci imeli na zalogi zadostne količine živil. Lokalne oblasti jim bodo pri tenf šle na roko. Vprašanje oskrbe prebivalstva z živili bo poverjeno posebnemu komisarju, euts4-hland v Hamburg 24. junija: »Saturnia v Trst 27. junija: I>e (irasse v Havre 28. junija: Aquitania v Chebourg Normandie v Havre Hamburg v Hamburg junija: Bremen v Bremen Mauretania v Cherbourg NAD PREPADOM UMRLA OD LAKOTE. Francoski časopisi poročajo o nenavadni nesreči neke starke, ki je pred devetimi dnevi brez sledu izginila. Stara pa je bila že 74 let. Pred nekaj dnevi so jo dobili nad nekim propadom, kjer se je ujela v grmovje in obvisela. Najbrž je šla na sprehod, ker pa ž«- mi več dobro videla, je zašla predaleč, ob prepadu ji je pa spodrsnilo. Ujela pa se je na grmovju strme skale, kjer si sama ni več mogla pomagat i. Najbrž je klicala tudi na pomoč. pa so ji moči pošle. Kri so jo našli, je bila že vsa izčrpana im pri 'koncu svojih moči. Peljali so jo v bolnišnico, pa je na potu izdihnila. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vaa stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA" % 1 Bohinjsko jezero 216 WEST 16th STREET, NEW YORK