PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 59 (12.997)
Trst, torek, 15. marca 1988
Ob izrednem zanimanju domače in vse svetovne javnosti
Sovjetski partijski voditelj Gorbačov prispel na uradni obisk v Jugoslavijo
Natrpan spored pogovorov tako glede dvostranskih političnih in gospodarskih kot tudi mednarodnih vprašanj
IVAN FISCHER
BEOGRAD Na povabilo CK ZKJ in predsedstva SFRJ je včeraj opoldne prispel na uradni in prijateljski obisk generalni sekretar KP SZ Mihail Gorbačov, ki ga na potovanju spremlja soproga Raisa in delegacija, ki šteje kakih deset članov. Tuji novinarji v Beogradu ugotavljajo, da delegacija ni na visoki ravni, saj so v njej odsotni, če izvzamemo Gorbačova samega ter sekretarja CK KP SZ Medvedevavin podpredsednika ministrskega sveta SZ Sila-jeva, najvišji partijski in državni voditelji.
Ob prihodu v Jugoslavijo so visokega gosta pozdravili predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov ter šef partije Boško Krunič, poleg njiju pa še predsednik skupščine Marjan Rožič, predsednik vlade Mikulič, predstavniki srbske in beograjske partije ter podpredsednik ZIS Zemljarič, ministra Lončar in Mamula ter druge osebnosti.
Takoj po prihodu so Gorbačova odpeljali na Dedinje, kjer bo njegova rezidenca za časa bivanja v Beogradu in kjer so potekali prvi pogovori z jugoslovanskimi voditelji. V teku dneva je Gorbačov še položil venec na grob neznanega junaka na Avali ter na pokopališču osvoboditeljev Beograda. Popoldne so bili v palači federacije fiogovori med generalnim sekretarjem KP SZ Gorbačovom in predsednikom predsedstva SFRJ Lazarom Mojsovom, ki se jih je udeležil tudi šef partije Boško Krunič.
Do obiska sovjetskega voditelja prihaja v prav poseb-nern trenutku tako v mednarodnem kot v notranjem sovjet-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Lazar Mojsov in Mihail Gorbačov na beograjskem letališču	(Telefoto AP)
Kljub sporazumu spet težave na letališčih
RIM — Sporazum med zveznimi sindikati CGIL, CISL in UIL ter letalskima družbama Alita-lia in Ati je v krogih vsedržavne sindikalne zveze naletel na splošno odobravanje in skoraj enotno mnenje je, da predstavlja nova delovna pogodba za letališko osebje izredno velik dosežek v sindikalnem boju. Tako se bodo plače osebja v poprečju povišale za 3,5 milijona letno, zmanjšala se je delovna obveznost, le s trajanjem pogodbe so nekoliko manj zadovoljni. Pogodba bo namreč veljala 3 leta in pol.
Vse je dalo slutiti, da je s tem konec vseh težav v letalskih prevozih. Toda člani odborov cobas na rimskih letališčih s tako delovno pogodbo niso bili zadovoljni in že včeraj je njihov protest izbruhnil z vso silo. Odpovedati so morali več kot polovico letov. Uslužbenci družb Alitalia in Ati odklanjajo sporazum in se resno pojavlja grožnja, da bo že doseženi sporazum o novi delovni pogodbi splaval po vodi. V sporočilu o vzrokih stavke je posebni odbor delavcev sporočil, da nasprotuje desetmesečnemu pomiku podpisa pogodbe in načinu plačevanja poviškov, v sporazumu pa je po njihovem mnenju neustrezno rešeno tudi vprašanje skrajšanja delovnega urnika.
Zelo nejasni izgledi za premostitev krize
RIM - Predsednik republike Cossi-ga je včeraj pričel posvetovanja za sestavo nove vlade. Prvi krog posvetovanj je bil skoraj izključno formalnega značaja, saj je Cossiga sprejel nekdanje predsednike Saragata, Leoneja in Pertinija ter predsednika senata in poslanske zbornice Spadolinija in Jotti-jevo. Gostje na Kvirinalu so se po ustaljeni tradiciji izognili vsakršnemu komentarju o poteku razgovorov s Cossigo, z izjemo Leoneja, ki je prepričan, »da ima petstrankarska koalicija pred sabo še dolgo življenje«. Z novinarji se je v kratkem razgovoru zadržal tudi sam predsednik, ki pa se seveda ni hotel in ni mogel prenagliti o perspektivah za premostitev vladne krize. Cossiga je vsekakor nalašč raztegnil rok posvetovanj in dal tako možnost strankam, da se globlje zamislijo o tej težki in zapleteni krizi. Danes bo sprejel voditelje manjših strank, šele jutri dopoldne pa delegacije PSI, KPI in KD.
Nedelja in ponedeljek nista razčistila odnosov znotraj petstrankarske koalicije. Afera o jedrski elektrarni v Montaltu je bila le pretveza za nadaljevanje političnega spopada med za-
vezniki. Ni naključje zato, da Craxi in socialisti vztrajajo na programski vladi, demokristjani pa se zavzemajo celo za zakonodajni sporazum s PSI, ki bi, po mnenju KD, do leta 1992 zagotovil državi stabilnost in učinkovito vladanje.
Direkcija KD, ki je včeraj zasedala celih pet ur, je pozno sinoči odobrila politični in programski dokument, ki pa ga bodo objavili šele danes. Dokument je predlagal in izdelal sekretar De Mita, njegovi predlogi pa so naleteli na soglasje članov vodstva. Sekretar se je na zasedanju vodstva uradno zahvalil dosedanjemu ministrskemu predsedniku Gorii za opravljeno delo, kar pomeni, da ima stranka relativne večine druge kandidate za Palačo Chigi. Govori se o Andreottiju in o samem De Miti. (st)
Ostre polemike o Montaltu
NA 2. STRANI
Eden najtežjih obiskov izraelskega premiera v ZDA
Šamir v Washingtonu vztraja na svojih starih stališčih
NEW YORK — Pogovori med predsednikom izraelske vlade Šamirjem, ki je predsinočjim dopotoval v VVashing-ton, in najvišjimi funkcionarji Reaganove administracije bodo odločili o usodi najnovejšega ameriškega načrta za pomiritev na Bližjem vzhodu. Kljub določenemu pomirjenemu tonu, ki ga je Šamir pokazal neposredno pred odhodom v ZDA, predstavniki administracije pričakujejo, da bo bližnji ameriško-izraelski dialog verjetno eden izmed najtežjih v zadnjih letih.
Tako predsednik Reagan kot tudi državni sekretar Shultz bosta Šamirja poskušala nagovoriti, naj sprejme mirovni načrt, po katerem naj bi Izrael »zamenjal del zasedenega arabskega ozemlja za mir«. Šamir je sicer neposredno pred odhodom v ZDA izjavil, »da si bo prizadeval za kompromisno rešitev«, kljub temu pa ni niti za korak odstopil od svojih maksimalističnih stališč.
Reaganova administracija, ki ji januarja prihodnje leto poteče mandat, se je zaradi Šamirjevega nasprotovanja znašla v hudi časovni stiski, saj Shultzov načrt predvideva, da se bo mednarodna konferenca o miru na Bližnjem vzhodu, ki naj bi potekala pod okriljem OZN, sešla že aprila. Nekateri tukajšnji komentatorji sodijo, da Šamir ne bo v času pred novimi izraelskimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo novembra, popustil niti za ped, zato so ameriška mirovna prizadevanja že vnaprej obsojena na neuspeh.
Predsednik izraelske vlade se je včeraj zjutraj na poti v VVashington ustavil za nekaj ur v New Yorku, kjer se je sestal z voditelji ameriških židovskih organizacij. Le-ti so Šamirju povedali, da ameriške Žide zelo skrbijo sedanji
dogodki v Gazi in ga pozvali, »naj politiko palic zamenja za mir«. Ameriško židovsko skupnost je sedanje dogajanje na zasedenih ozemljih razdelilo s tem, da so vse močnejši glasovi tistih ameriških Židov, ki pozivajo izraelsko vlado, naj pristane na najnovejši ameriški mirovni načrt.
Odnosi med Reaganovo administracijo in predsednikom izraelske vlade so zaradi Šamirjevega kategoričnega nasprotovanja ameriškemu mirovnemu načrtu postali »nevrotični«. Državni sekretar Shultz, ki velja poleg predsednika Reagana za največjega izraelskega prijatelja, je namreč v svojem mirovnem načrtu posebej pazil, da ne bi prizadel izraelskih strateških interesov in varnosti, obenem pa so ZDA v varnostnem svetu blokirale vse resolucije, ki so obsojale Izrael zaradi nasilne politike v Gazi. Kljub temu Šamir noče popustiti niti za ped.
Reaganova administracija ima sicer v rokah močno orožje, s katerim bi lahko pritisnila na Izrael, vendar pa ga očitno tudi tokrat ne bo uporabila. Izrael dobi namreč vsako leto iz ameriške državne blagajne približno 3 milijarde dolarjev pomoči, oziroma več kot vsaka druga država. Omenjena pomoč ni podvržena nobeni kontroli tako kot na primer pomoč, ki jo ZDA odobravajo drugim državam.
Ameriški državni sekretar je konec preteklega tedna opozoril Izrael, »da na zasedenih arabskih ozemljih tiktaka demografska bomba«, zato je skrajni čas, da Izrael spremeni svojo politiko do arabskih držav. Ameriški vojaški strokovnjaki tudi opozarjajo, da so moderna raketna orožja bistveno zmanjšala pomen tako imenovanih tamponskih con, kot sta Zahodni breg ali Gaza.
Jalova glasovanja v Nabrežini
TRST — Devinsko-nabrežinska up-ravno-politična kriza je še vedno odprta. Po odstopu Brezigarjevega občinskega odbora, ki je sledil zavrnitvi proračuna po nasprotnem glasu socialistov, je bil sinoči sklican občinski svet, da izvoli novega župana. Toda pri prvih treh glasovanjih je bila potrebna absolutna večina, ki je ni prejel noben svetovalec. Ob vsakem glasovanju se je nasprotno večalo število belih glasovnic, kar nakazuje bržkone pričakovanje strank, da se prikažejo nove perspektive za izhod. Taka bi znala biti skupna pobuda KD in SSk, ki jo je °b koncu seje obrazložil Brezigar, za oblikovanje zasilne večine na osnovi Programskega dogovora. Odločilna glasovanja za župana in nov odbor bodo prihodnji ponedeljek.
Položaj v Panami vse bolj zapleten Noriega bo moral najbrž iz države
PANAMA CITY — Panamska kriza se preveša že v tretji teden in malo je možnosti, da bi se položaj v kratkem izboljšal. Včeraj, ko je bil v nekaterih podjetjih plačilni dan, je prišlo do ostrih protestov, ker mnogi niso dobili plač. Če ne bodo dobili plač, bo stavkalo še približno 120 tisoč državnih uslužbencev. Vse to slabi položaj panamskega vojaškega poveljnika Noriege, ki je že dolgo trn v peti ZDA.
ZDA so tudi dale jasno razumeti, da bodo obnovile svojo finančno pomoč Panami takoj, ko se bo na oblast vrnil odstavljeni predsednik Erič Delvalle, general Noriega pa zapustil Panamo. Gre za približno 100 milijonov dolarjev ameriške pomoči, ki je državi nujno potrebna. Za ameriški pritisk lahko štejemo tudi prihod 600 pripadnikov ameriške državne garde, ki ima vojaške vaje prav na področju Panamskega prekopa.
Toda v glavnem mestu Paname je včeraj prišlo tudi do spopadov s strelnim orožjem, kar vse daje slutiti, da se bo vlada sedanjega panamskega predsednika Palme težko istočasno borila s političnimi, gospodarskimi in kot sedaj kaže še z vojnimi problemi. V Panami se bojijo, da bi' namreč ZDA, potem ko so napovedale gospodarsko vojno tej drža-
vi, nastopile tudi s svojo vojsko, kar ne bi bilo prvič. Znano je, da so ZDA doslej že več kot dvajsetkrat vojaško intervenirale v Panami.
Edina svetla točka je trenutno prekop, ki še vedno deluje in dnevno prinaša državi približno 900 tisoč dolarjev s taksami, ki jih morajo ladje plačati. Toda to je premalo, da bi lahko zadovoljili vse panamske potrebe, še manj pa, da bi lahko odplačevali svoje obveznosti v tujini.. Pomisliti pa je tudi treba, da bo morala Panama »izročiti« prekop ameri-čanom že leta 1999.
Največja slabost Paname je ta, da praktično nima svoje nacionalne valute in je edino plačilno sredstvo ameriški dolar. Tako so ZDA z blokado plačil praktično zadušile panamsko gospodarstvo. Vse bolj postaja verjetno, da bodo Američani uspeli odstraniti za njih neprijetnega Noriego, vprašanje pa je, kam se bo panamski vojaški poveljnik lahko zatekel. Toda kot kaže, se je Španija že ponudila, da sprejme panamskega generala in tako prispeva k hitrejši rešitvi krize v tem delu Srednje Amerike. Toda ob Španiji se je v zadnjem trenutku ponudil tudi Paragvaj, ki je tudi izrazil pripravljenost, da nudi zatočišče panamskemu vojaškemu poveljniku.
Mali Rom zgorel v prikolici
RIM — Smrt 4-letnega Roma Mohameda Čižmiča, ki je v noči iz sobote na nedeljo zgorel v stanovanjski prikolici, je povzročila veliko razburjenja med samimi Romi pa tudi med predstavniki zelenih in DP. Mali Mohamed je živel z družino in 10-letnim bratcem, ki mu je uspelo pravočasno zbežati iz goreče prikolice, v romskem naselju pri Ulici Magliana Vecchia. Rimska občina je Romom šele pred kratkim namenila zapuščeno zemljišče, kjer ni električne in vodne povezave. Požar naj bi povzročila sveča, zaradi pomanjkanja vode pa ga niso utegnili pravočasno pogasiti. Prav zaradi tega se je na kraju nesreče zbralo na stotine Romov, ki jih je morala pomiriti policija. 28 jih je moralo v zapor, kjer je med drugim zaprta tudi mati umrlega otroka.
Zaostrujejo se polemike po četrtkovem spornem vladnem sklepu
Zeleni preprečili vstop na gradbišče v Montaltu Delavci in tehniki iz protesta prekrižali roke
RIM — Vladni sklep za nadaljevanje gradnje jedrske elektrarne v kraju Montalto di Castro, v severnem Laciju, je še vedno v središču zelo ostrih polemik. Včeraj je nekaj sto ljudi z miroljubnim shodom preprečilo dostop delavcev na veliko gradbišče, kjer bi morala zrasti nuklearka družbe ENEL. Manifestacija je potekala brez incidentov, le v zgodnjih -jutranjih urah je prišlo do napetosti, ko je policija odstranila skupinico ljudi, ki so sedeli pred glavnim vhodom gradbišča. Shod so priredili Proletarska demokracija in zeleni, ki so bili množično prisotni s senatorji in poslanci.
Delavci se včeraj niso predstavili na gradbišču. Sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL nasprotuje nadaljevanju gradbenih del in se zavzema za korenito preosnovo elektrarne. Tega mnenja je tudi občinska uprava v Montaltu, ki jo vodi socialistični župan. Krajevno prebivalstvo odločno nasprotuje elektrarni, ker je mnenja, da bi nuklearka postavila na kocko vsak nadaljnji razvoj mesteca in njegovega pretežno kmečkega zaledja. Kljub temu pa župan noče podpisati odloka o prepovedi nadaljevanja gradbenih del in očitno čaka na razvoj rimskih dogajanj.
Do tega trenutka vsekakor ni še jasno, kakšno pravno veljavo ima četrtkov sklep ministrskega sveta, ki ga kot znano niso podprli socialistični in socialdemokratski ministri. Vlada, ki je dan kasneje odstopila, je prižgala le politično zeleno luč, za formalni sklep pa je pristojna družba ENEL, ki je lastnik gradbišča. Naravovarstveniki so prepričani, da sklep Gorieve vlada praktično nima nobene veljave in da mora o usodi gradbišča v Montaltu sklepati edinole parlament, kjer imajo, kot znano, nasprotniki jedrskih elektrarn večino.
Prizora z včerajšnjega protestnega shoda pred gradbiščem v Montaltu di Castro
Slovenska ustavna komisija še ni končala svojega dela
LJUBLJANA — Včeraj še je ponovno sestala republiška ustavna komisija, ki pripravlja spremembe ustave SR Slovenije. Šlo je za prvi podaljšek prve seje, ki se je začela prejšnjo sredo in se ni zaključila po predvidevanjih že v četrtek. Tudi prvi podaljšek ni zadoščal in tako bo v ponedeljek na vrsti še drugi.
Republiško ustavno komisijo, ki ji predseduje predsednik slovenskega parlamenta Miran Potrč in ima še 58 članov (od teh je 29 parlamentarcev), je novembra lani izvolil slovenski parlament. Njena naloga je pripraviti amandmaje k sedanji slovenski ustavi. Za razliko od njene zvezne sestre, pa republiška komisija ni začela z oblikovanjem besedila posameznih amandmajev, tekmecev z razpravo o temeljnih vprašanjih, ki so v zvezi s spreminjanjem ustave.
Včeraj so člani komisije največ časa posvetili volilnemu in delegatskemu sistemu. Temeljna problema je postavil Boštjan Markič: kako doseči večjo odgovornost izvoljenih predstavnikov v različnih organih oblasti in zaustaviti rastoče ravnodušje ljudi do njihovih predstavnikov in
političnega življenja v institucijah nasploh. Razprava se je gibala v prostoru, ki je imel dve meji: na eni strani sedanji delegatski sistem, ki naj bi ostal temelj tudi v prihodnje, in na drugi zahtevo po neposrednih volitvah in več elementih klasičnega predstavniškega sistema, ki naj bi bil bolj pregleden, lažje doumljiv in ki naj bi omogočal več participacije državljanov. Sergej Kraigher je zahteval čimveč prvega, Tone Peršak pa čimveč drugega, predsedujoči pa je sklenil tako, da bo mogoče razpravljati še naprej: delegatski sistem in neposredne volitve si nista nasprotni zahtevi -potrebno bo najti optimalno kombinacijo obojega.
Komisija je govorila tudi o posebni sestavi republiškega parlamenta. Prevladalo je mnenje, da bi družbenopolitični zbor, ki ima svojo volilno bazo v družbenopolitičnih organizacijah, morali pripraviti na odpravo.
Naslednji ponedeljek bo ustavna komisija govorila o vprašanju, za katero vlada v javnosti največje zanimanje: o pobudah za razpis referenduma v zvezi s sprejemanjem ustave SR Slovenije in SFRJ.	DEJAN VERČIČ
Se vedno ni rešitve za protest v šolah
RIM — Skupni predlog šolske sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL za obnovo delovne pogodbe učnega osebja bo verjetno pripravljen že danes, ob tem pa se v šolah nadaljuje protestna akcija učiteljev in profesorjev tako, da ne sodelujejo na ocenjevalnih sejah. Toda ta vrsta protesta, ki ga izvajajo člani sindikata Snals in cobasi, povzroča vedno večje negodovanje pri starših, pa tudi pri dijakih se pojavvljajo različne in večkrat nasprotne pobude za rešitev tega vprašanja.
Tako pripadniki Proletarske demokracije predlagajo, da naj bi ocene prebrali in prediskutirali v razredih, s čimer bi protest učiteljev in profesorjev prizadel le birokratski aparat. Po drugi strani pa so mladi komunisti potrdili, da bo to soboto vsedržavna protestna študentska akcija, s katero bodo od učnega osebja zahtevali, da prenehajo z bojkotiranjem ocenjevalnih sej. Študenti-komunisti pa istočasno tudi zahtevajo, da se na državni ravni uredi vprašanje celotnega šolstva.
Med samim učnim osebjem pa se razvnemajo polemike v vrstah tako imenovanih odborov cobas, ki svojemu zmernemu krilu Gilda očita zbiranje podpisov za pristop k sindikalni platformi te skupine. Po mnenju cobasov je metoda zbiranja podpisov zgrešena.
Toda vodstvo skupine Gilda se za te očitke ne zmeni in računa, da bo s svojimi predlogi pridobila na svojo stran tako starše kot dijake na sindikalnih skupščinah, ki so predvidene povsod po Italiji že jutri.
Nevarnost
plazov
DUNAJ V minulem koncu tedna so nestalno vreme, bliskovite spremembe v temperaturi in močne snežne padavine povzročile obilo težav smučarjem in vsem, ki so izbrali Avstrijo za svoje po-znozimske počitnice na snegu.
Nevarnost plazov je zelo velika, nadpovprečno sneženje pa je zaprlo marsikatero cestno povezavo, da o gorskih prehodih niti ne govorimo. V nedeljo je plaz zgrmel na hiše in hotele priznanega tirolskega letoviščarskega kraja St. Anton. Sneg in led sta pokopala sedem ljudi, pet švedskih turistov in dve domačinki. Reševalne ekipe menijo, da bodo morali še nekaj dni odnašati do sedem metrov visoko snežno plast. Tudi v Italiji, predvsem pri Bocnu in v visoki Valtellini, obstaja nevarnost nenadnih plazov, zato smučarje svarijo, naj bodo še posebno previdni.
Ogromna množica novinarjev spremlja obisk Gorbačova
• Sovjetski partijski voditelj na uradnem obisku v Jugoslaviji
BEOGRAD — Kakšno pozornost posvečajo v svetu obisku Gorbačova v Jugoslaviji, priča število akreditiranih novinarjev in fotoreporterjev. Poleg 500 domačih poročevalcev je prisotnih 60 sovjetskih časnikarjev in približno 300 iz raznih drugih držav. Najbrž ni časopisa, ki ne bi imel svojega predstavnika. Največ tujih dopisnikov je iz ZDA, zanimivo pa je, da so takoj za njimi Italijani. Po številčnosti potem prihajajo Japonci in Zahodni Nemci. Pri tem seveda niso všteti stalni dopisniki raznih medijev iz Beograda in drugih jugoslovanskih mest.
Zanimivo je tudi zadržanje tujih dopisnikov na tiskovnih konferencah. Mimo dejstva, da te preseneti, ko ču-ješ mladega Japonca postavljati vprašanja v odlični srbohrvaščini, je treba ugotoviti, da so najbolj »krvavi«, ker postavljajo najbolj impertinentna vprašanja, prav Angleži, točneje Angležinje. Te so bile tudi najbolj nestrpne, ko smo tuji novinarji ob prihodu Gorbačova na letališče morali prestati natančen pregled. Nesporazumov je
bilo, kot je pač v takih priložnostih dokaj normalno, še in še. Ob vsaki minuti čakanja pa so angleške dame postajale bolj nestrpne: »Samo v Jugoslaviji smo deležni takega tretma-ja, kaj pa mislijo ti hudičevi policaji,« itd., itd. Gre samo za pozo in za poskus, da bi znervirane miličnike spravile do tega, da bi se podvizali, kar pa jim seveda ni uspelo.
Pa vrnimo se na tiskovne konference. Najbolj sitni so Zahodni Nemci, ki so zmožni postaviti isto vprašanje v treh ali štirih oblikah, ne da bi pri tem zgubili pogum, pa čeprav dobivajo vedno enak odgovor. Italijani sprašujejo bolj malo: temu v prvi vrsti botruje pičlo poznavanje tujih jezikov, pa tudi dejstvo, da je bolj malo italijanskih novinarjev resničnih specialistov za zunanjo politiko. Značilen se mi zdi primer italijanskega kolege, ki je bil ves obupan, ker ni prepoznal Raisinega krznenega plašča (za kroniko naj povem, da je bila ogrnjena v rjav perzijaner, na glavi pa je imela kučmo iz nerca). i. f.
NADALJEVANJE S L STRANI skem in jugoslovanskem položaju. Mednarodni položaj označujejo prizadevanja za dosego zadovoljivega sporazuma o razorožitvi, v Sovjetski zvezi poteka perestrojska in napori za demokratizacijo sovjetske družbe, Jugoslavija pa doživlja hudo gospodarsko krizo, ki ima svoje posledice tudi na političnem področju. Poleg tega pa prihaja do obiska sovjetskega voditelja v obdobju med dvema sov-' jetsko-ameriškima vrhovoma. Jugoslovansko-sovjetski odnosi temeljijo na dveh dokumentih, ki so jih sprejeli pred več kot tremi desetletji: gre za beograjsko deklaracijo leta 1955, ki sta jo podpisala Tito in Bulganin ter za moskovsko deklaracijo, ki pa sta jo podpisala za Jugoslavijo Tito, za SZ pa Hruščov. Po temnih letih kominforma in napetih odnosih med obema državama sta ta dva dokumenta postavila temelje, na katerih SZ in SFRJ še danes gradita svoje odnose. Takrat so bila postavljena načela miroljubnega dogovarjanja za reševanje mednarodnih problemov, spoštovanja suverenosti, neodvisnosti, integritete ter enakopravnosti med državama, na ravni sodelovanja med partijama pa je bil postavljen princip različnih poti v socializem, saj bogastvo oblik razvoja socializma, je rečeno v beograjski deklaraciji, prispeva k njegovi krepitvi, sodelovanje med KP SZ in ZKJ temelji na popolni enakopravnosti, prijateljski kritiki ter na tovariškem značaju izmenjave mnenj o spornih vprašanjih.
Med sedanjim bivanjem Gorbačova v Jugoslaviji bodo že danes sprejeli dodatno deklaracijo, ki naj bi bila dopolnilo obeh prejšnjih, kr pa ostajata temeljni kamen v jugoslovansko-sovjetskih odnosih. Dokument bo obsegal kakih 10 tipkanih strani in bo vseboval tako načela iz beograjske in moskovske deklaracije kot tudi načela iz helsinške listine in iz resolucije OZN. Poleg tega bodo med obiskom sovjetske delegacije v SFRJ podpisali še dokument o dolgoročnem znanstveno-gospodarskem sodelovanju do leta 2.000. Kot je že praksa bodo ob koncu obiska objavili tudi skupno sklepno sporočilo.
Dialog med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo poteka na treh tirih. Prvi zadeva dvostranske tako partijske kot državne odnose. Gorbačov na eni strani, Mojsov in Krunič na drugi so opravili pregled odnosov ter analizirali perspektive bodočega razvoja slednjih. Jugoslovani vztrajajo pri dejstvu, da se odnosi med dvema državama in dvema partijama morajo razvijati na podlagi že obstoječih resolucij ter načel, ki jih slednji vsebujeta.
Drugi sklop vprašanj, o katerih je govor, je mednarodni položaj in sodobna mednarodna gibanja. Jugoslavija, kot vidni predstavnik gibanja neuvrščenih držav, in Sovjetska zveza, kot ena od dveh velesil, se pravi ena od držav, ki so najbolj odgovorne za ohranitev miru v svetu, se zavzemata za nadaljevanje mednarodnega procesa pomiritve, za okrepitev dialoga med Vzhodom in Zahodom, za razorožitev in za mednarodno sodelovanje.
Tretja tema pogovorov so procesi v notranjosti obeh držav. Sovjetski predstavniki so zainteresirani za jugoslovanske izkušnje na področju socialističnega samoupravljanja, generalni sekretar KP SZ Gorbačov pa je v prvi osebi angažiran v programu demokratizacije sovjetske družbe.
Kar zadeva odnose med obema državama ugotavljajo, da pri sedanjem sovjetskem obisku ne gre za zbliževanje ali za oddaljitev med Jugoslavijo in SZ, temveč za nadaljevanje dialoga ob spoštovanju različnosti, ki obstajajo med obema sistemoma.
Posebno noto pogovorom daje prisotnost podpredsednika vlade Silajeva, ki odgovarja za gospodarsko politiko SZ. S podpredsednikom ZIS Janezom Zemljaričem sta v zadnjih dneh skušala najti zadovoljivo obliko nadaljnjega gospodarskega sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Jugoslavija ima v izmenjavi s SZ velik presežek. Podatki niso povsem jasni, govorijo o številkah, ki se sučejo med 1,7 milijarde in 5 milijardami dolarjev. Gre za presežek od jugoslovanskega izvoza v SZ na področju klirinške izmenjave. Sovjetska stran v zameno ponuja zgraditev podzemske železnice v Beogradu, belo tehniko in pa npr. kamping opremo. Vse to je za Jugoslavijo še kar nesprejemljivo. Edino, na kar bi najbrž lahko pristala, je povečanje uvoza sovjetske nafte. V Jugoslaviji ugotavljajo, da morajo sami uvažati tehnologijo iz zahodnih držav (za kar morajo seveda plačati v dolarjih), jo izvažati v SZ, ki pa ne plačuje v dolarjih, temveč v storitvah in v blagu. Hrvaški časopisi so npr. izračunali, da je 30 odst. jugoslovanske inflacije odvisno prav od tega procesa.
Na tiskovni konferenci je tuje novinarje zanimalo, ali bo SZ izplačala svoj dolg do Jugoslavije z izvozom orožja in to so povezali z nepotrjenimi vestmi o prihodu prve eskadrile sovjetskih migov 29 v Jugoslavijo. Odgovor je bil dokaj jasen: o prihodu migov v Jugoslavijo namestnik jugoslovanskega sekretarja za zunanje zadeve ne ve nič. Jugoslavija in SZ psa vsekakor sodelujeta na vojaškem področju, kot sodeluje Jugoslavija, podčrtujejo, tudi s celo vrsto drugih držav.
Program petdnevnega obiska Mihaila Gorbačova v Jugoslaviji je dokaj natrpan. Danes je na vrsti pogovor s predsednikom CK ZKJ Kruničem, obisk Hiše cvetja, obisk tovarne Ivo Lola Ribar. Danes bi morali tudi objaviti novo deklaracijo, ki pa je kot rečeno, ne bodo podpisali, temveč samo sprejeli. V sredo je predviden njegov govor v skupščini SFRJ, za katerega vlada veliko pričakovanje, nakar potuje v popoldanskih urah v Ljubljano, kjer se bo srečal tudi s slovenskim vodstvom. Naslednjega dne, v četrtek, bo Gorbačov odpotoval v Dubrovnik, kjer bodo še zadnji pogovori z jugoslovanskim in hrvaškim vodstvom. Iz Dubrovnika bo generalni sekretar KP SZ Gorbačov odletel domov.
V soboto in nedeljo
V slovenskih gorah umrli trije smučarji
BOHINJ — V Bohinju se je v nedeljo pripetila huda nesreča, v kateri sta izgubila življenje mlada belgijska smučarja, tretji pa se bori s smrtjo v ljubljanskem kliničnem centru.
Prejšnji petek je v Bohinj pripotovala skupina 52 belgijskih smučarjev, prišli so, da bi se pomerili v petih smučarskih tekmovanjih. Smučarji so bili iskušeni, saj so se potegovali za naslov najboljšega smučarja francosko govorečega dela Belgije. V nedeljo pa je močan veter onemogočil tekmovanja. Mladi smučarji so čas izkoristili tako, da so se vadili s spusti po 7-kilometrskem odprtem Žagarjevem grabnu.
Trije dečki pa na žalost niso sledili tovarišem in so sklenili, da najdejo krajšo pot v dolino. Pod brunarico so zavozili v gozd, neznana smer pa je bila zanje usodna. Bohinjski gor-
Jože Pogačnik na videmski univerzi
VIDEM — Na Inštitutu za literature in jezike Vzhodne Evrope na univerzi v Vidmu bo v tem tednu gost prof. Jože Pogačnik z Univerze v Osijeku. Jutri 16. marca, ob 17. uri bo predaval o sodobnih literaturah jugoslovanskih narodov. Naslednjega dne, v četrtek, 17. marca, ob 11. uri, pa bo predaval o slovenskem jezikoslovcu Jerneju Kopitarju. Obe predavanj bosta v Inštitutu Jan. I. N. Boudoiun de Courte-nay v univerziztetnem poslopju v Ulici Antonini 8. (mw)
ski reševalci so ob 20. uri dobili sporočilo, da se trije mladeniči niso vrnili v hotel Bellevue. Devet reševalcev se je v noči spustilo po Žagarjevo grebenu. Pregledali so robove smučišča, vendar brez uspeha. Okrog 23. ure so pod brunarico pričeli slediti trem smučarskim sledem, ki so peljale vedno globlje med bukovje. V ponedeljek ob 3.30 so reševalci prišli do roba prepada na kraju Lopata. Klicali so Belgijce, nihče pa jim ni odgovoril. Reševalci so se zato odločili, da prekinejo z iskanjem in pričakajo jutro.
Zgodaj zjutraj so zaprosili za pomoč stalno, službo UNZ Kranj in pilote, zdravnika in reševalce. Ekipa je bila v Mojstrani, kjer so bile redne vaje gorskih reševalnih enot. Helikopter Letalske enote milice, ki je usposobljen za reševanje v gorah, je priletel na kraj nesreče, reševalec Mirko Stare pa je po skoku v sneg našel na plazu mrtva 14-letnega Johna Taverno in 15-letnega Fabiana Guillauma, blizu njiju pa je na boku ležal nezavesten 13-letni Raphael Point. Za prva dva mladeniča ni bilo pomoči, najmlajšega pa so podhlajenega peljali v Ljubljano.
Reševalci so morali poseči tudi v soboto. Trije Avstrijci iz Železne kaplje so s turnimi smučmi šli od Suhadolnika čez Taško, mimo Cojzove koče proti temenu Grintavca. Okrog 13. ure je 47-letnemu Johanu Jerlic-hu med hojo navzgor zdrsnilo. Ranjen se je ustavil pred robom Grin-tavčeve strehe, prijatelja pa mu nista mogla pomagati. Najbolj izkušen smučar je šel v dolino po pomoč, med čakanjem na reševalce pa je Jerlich zdrsel čez Grintavčevo streho in mrtev obležal skoraj tisoč metrov nižje. Naj zapišemo, da so bili smučarji brez cepina, derez in vrvi.
Posvet Inštituta Gramsci v Vidmu
V gospodarskem razvoju naše dežele je še vedno preveč lokalnih gledanj
VIDEM — Katera so vprašanja gospodarstva v Furlaniji-Julijski krajini še zlasti z ozirom na enotnost naše dežele? O tem so strokovnjaki in tudi politiki v prejšnjih letih že dvakrat razpravljali na pobudo deželnega Inštitata Gramsci. Tretja razprava o tem je bila včeraj v občinski palači v Vidmu. Uvodoma je podpredsednik Inštituta prof. Carlo Tullio Altan analiziral razloge, ki so botrovali tej pobudi. Že pred tremi leti (na posvetu, ki je bil prav tako v Vidmu v januarju 1985) so strokovnjaki, industrijci, politiki in znanstveniki preučili ta vprašanja. Gre za enotnost naše dežele, ki je preveč razdvojena. Ali je mogoče z enotno gospodarsko politiko, z enotnim in usklajenim gospodarskim razvojem ovrednotiti to enostnost, ali pa moramo vse to prepustiti stihiji raznih pretiranih avtonomizmov znotraj dežele in razdvojenosti, ki iz vsega tega izhaja?.
Seveda pred tremi leti niti poročevalci in še manj diskutanti niso dali dokončnih odgovorov. Prav tako jih niso dali na včerajšnjem posvetu. Pet poročevalcev je želelo ugotoviti, ali se je kaj spremenilo v zadnjem triletju. Sodba vseh je v glavnem ena sama. Marsikaj je bilo narejeno, vendar pa je vsega tega premalo. Jasno pa je, da manjka politična volja za resen način pristopa k enotnemu vodenju politike v naši deželi. Krivi so predvsem vodilni politiki, tisti, ki imajo v rokah oblast. Na desno in levo delijo denar, vendar pa ne vodijo enotne politike za razvoj gospodarstva.
Direktor tržaškega inštituta IS-DEE dr. Tito Favaretto je menil, da
tudi med gospodarstveniki Trsta in Vidma obstajajo psihološke pregrade. Opažamo, da vsakdo hodi svojo pot v izvozni politiki, da vsakdo samostojno nastopa na sejmih v tujini. V zadnjem času pa se je povečala mednarodna vloga FJK. Pri tem je poročevalec omenil nedavni sporazum med Italijo in Jugoslavijo, odnose med EGS in Jugoslavijo, bližajoče se leto 1992, ko bo pričel sproščeno delovati skupni evropski trg. Zaradi tega postaja že nujno, da se tako gospodarstveniki kot politiki zavejo, da je treba nastopati enotno. To ne velja samo za trgovske odnose s tujino, marveč tudi za odnose v gospodarstvu doma.
O odnosih med dvema polovicama naše dežele je govoril dr. Roberto Grandinetti od videmskega CRES. Svojčas je bilo med dvema polovicama precej neskladja. Na eni strani je bil industrijko bogati Trst, na drugi pa kmečko revna Furlanija. Danes se je položaj spremenil, ni pa prišlo do skladnega razvoja, saj ga deželna uprava ni podpirala, ni težila k integraciji. Govornik se je obregnil tudi ob dejstvo, da Dežela ne vodi teritorialne politike. K temu bi morala Dežela težiti v bližnji bodočnosti.
Prof. Roberto Bin z Univerze v Macerati je obdelal deželno zakonodajo na gospodarskem področju. V prvih dveh zakonodajnih dobah je Dežela odobrila vrsto zakonov. Manj je bilo na tem področju storjeno kasneje, pa čeprav tudi zaradi kvalitete in vsebine zakonov jih ni moč kvantificirati. Večji poudarek bi Dežela morala dati efektivenu uprav-
ljanju gospodarstva. O sodelovanju med Deželo in krajevnimi upravami tudi na področju gospodarstva je govoril dr. Marco Marpillero z Univerze v Pavii. Zaustavil se je ob deželnem zakonu (sprejet je bil pred kratkim) o pristojnostih krajevnih uprav in bil mnenja, da bo ta sprostil marikatero pobudo.
Končno je govoril še prof. Sergio Bartole z Univerze v Trstu. Kritiziral je dejstvo, da ni bilo vedno sozvočja med Deželo in rimsko vlado, ko je šlo za odločitve o naši deželi, delal primerjave z drugimi deželami s posebnim statutom. Še posebej se je zaustavil ob potrebi spremembe voli vnega okrožja za poslansko zbornico. Trst sedaj tvori okrožje zase, pokrajine Gorica, Videm in Pordenon pa so v okrožju skupno z Bellunom. Slednji naj se priključi okrožju v Venetu, Trst pa naj pride v isto okrožje z ostalimi tremi pokrajinami FJK.
Resnici na ljubo je treba povedati, da so poročevalci marsikdaj izrekli nasprotujoča si mnenja, kar marsikje odraža tudi različno politično gledanje njih samih.
Poročila so bila v dopoldanskem času. Popoldne je bila na vrsti razprava. Vendar pa nanjo niso prišli vsi, ki so bili najavljeni. Na tako zanimivo razpravo tudi ni bilo najbolj zainteresiranih politikov, razen, kar je tudi razumljivo, celotnega deželnega vodstva komunistične partije. Videli smo le videmskega župana Bressanija in podžupana Tiburzia, o drugih deželnih politikih pa ni bilo ne duha ne sluha.
MARKO WALTRITSCH
Rekreacijsko-turistični center Sviščaki
Načrt, ki je vzbudil val polemik
Javno dopisovanje o (ne)primernosti nastajajočega zazidalnega načrta in razvojnih programov rekreacijsko-tu-rističnega centra Sviščaki vse bolj spominja na.polemike o gradnji triglavskih žičnic, zajezitvi Idrijce, odlagališču jedrskih odpadkov in na podobne ekološke spore. To samo po sebi ne bi bilo nič narobe, če ta v marsičem upravičena nasprotovanja in pomisleki na koncu morda ne bi blokirali v tem primeru temeljito premišljenih in dobronamernih prizadevanj Bistričanov.
Treba je namreč upoštevati, da nameravajo naročniki zazidalnega načrta in nosilci razvoja RTC Sviščaki s temi dokumenti zagotoviti predvsem strokovno in učinkovito sanacijo doslej v resnici stihijskih posegov v ta prostor in usmeriti, oziroma obvladati pred več kot desetletjem začeto rojevanje turizma na območju Senžnika. Samo v okolici planinskega doma na Svišča-kih so doslej zgradili ali začeli graditi več kot sto počitniških hiš. Takega naselja z vsemi škodljivimi posledicami, ki jih ima na okolje seveda ni mogoče zradirati čez noč. Če k temu dodamo še manjša počitniška »naselja« in osamljena zavetišča v širši okolici, smučišče z že postavljenimi vlečnicami in številne posege za druge name-
ne. Ureditveni načrt Sviščakov torej nikakor ne pomeni poglalbjanja ran v tem edinstvenem okolju, temveč nasprotno prizadevanje za njihovo celjenje in zmanjševanje škodljivih vplivov na naravo.
Le tako namreč lahko dobromisleč opazovalec razume načrte za ureditev kanalizacije, gradnjo čistilnih naprav, zahteve po pogozdavanju, predloge za prejetje javnega reda, začetek delovanja službe, ki bo skrbela za red in snago, omejitev možnosti za piknike vsevprek ter podobno. Tudi odgovorni, sedaj toliko kritizirani vodilni Bistričani, se vse bolj zavedajo, da je v preteklosti uradni Bistrici razvoj v tem predelu ušel preveč iz rok. Zato je skrajni čas za odstranitev najhujših napak in za obvladovanje razmer, ki jih poleg vikendašev poslabšujejo tudi množični obiski bolj ali manj naravno-varstveno vzgojenih in discipliniranih ljubiteljev narave, ki v vseh letnih časih vse bolj množično obiskujejo ta izredno zanimivi predel.
Zaradi tega bi bilo prav, če bi vsi zainteresirani dejavniki ob pripravljanju zazidalnega načrta in hkratnem nastajanju krajinskih zasnov širšega snežniškega območja našli skupni imenovalec. Le tako bi lahko združili
vso energijo, znanje in ideje in jih izkoristili za načrtovanje za vse sprejemljivega razvoja in splošno koristnega izkoriščanja tega dela naše bogate naravne dediščine, namesto da moči jalovo trosijo za teoretično dokazovanje svojih stališč. Le tako bo v ilirsko-bistriški občini, ki je v zadnjem času z ukrepi za sanacijo reke Reke, zavzemanjem za zamrtznitev jugoslovanskega jedreskega programa in ne nazadnje tudi s precejšnjimi finančnimi prispevki za čistejše okolje nedvomno dokazala svojo ekološko zavest, izbrisan še en madež v naravi. Hkrati bi bila z usmerjenim in omejenim razvojem Sviščakov dana dodatna finančna spodbuda slabokrvnemu bistriškemu gospodarstvu, tisočem ljubiteljev narave in rekreacije od Kvarnerja do slovenske obale, Tsta in Postojne pa omogočen lažji, privlačnejši in hkrati nadzorovan stik z rastlinskimi, živalskimi in geološkimi posebnostmi tega predela.
Berite
»Novi Matajur«
V Sloveniji največ telefonov na Primorskem
KOPER - Območje šestih južnopri-morskih občin, ki jih pokriva PTT podjetje Koper sodi po razvejanosti telefonskega omrežja med najrazvitejša v Sloveniji. Lani je bilo v Sloveniji povprečno 17 telefonov na 100 prebivalcev, na tem območju pa je na 100 prebivalcev imel telefon vsak 23 prebivalec.
To število se bo letos še povečalo in v regiji, ki je po gostoti telefonskih priključkov takoj za občino Ljubljana-Center, bodo letos priključili 2000 novih telefonskih naročnikov. Od sedanjih 28.500 telefonskih naročnikov se bo število povečalo na 30.500, v vseh šestih južnoprimorskih občinah pa bodo za te namene zbrali okrog 3 milijarde dinarjev.
Seveda gornje številke še zdaleč ne pomenijo, da ima skorajda vsako gospodinjstvo telefon. Upoštevati je treba, da je mnogo telefonskih priključkov, naročnikov pravnih oseb, torej ozdov, delovnih skupnosti, občani, gospodinjstva v prenekaterem kraju željno pričakujejo telefone, za te namene odštevajo tudi precej denarja.
Videmski jamarji na Karibskih otokih
VIDEM — Skupina desetih jamarjev je iz Vidma odpotovala na Karibske otoke, kjer bodo proučevali kraške pojave na otoku Hispaniola. Videmski jamarji se bodo spustili tudi v jamo Respiradero del Diablo, ki je globoka nad sto metrov.
Jama je izjemno zanimiva, skupina videmskih jamarjev pa jo je pričela raziskovati že pred dvema letoma. Zemljepisna lega jame je seveda nenavadna, saj meji s Haitijem. Jamarji bodo proučili tudi nekatere reke ponikalnice. Naj zapišemo, da so pred dvema letoma v Santo Domingu odkrili sedem kilometrov dolgo podzemeljsko strugo reke Rio Almirante.
Umrl slikar Vico Supan
VIDEM Včeraj je v videmski bolnici umri slikar Vico Supan, ki se je rodil pred 71 leti v Ljubljani.
Slikar je bil predvsem pesnik narave in Nadiže. Razstavljal je po vsej Italiji, Avstriji, Jugoslaviji in v Bruslju . Po stilu je sodil med ekspresioniste, njegova čustva pa so bila veza-nana domače kraje.
»Anne je zasipal z darili - s puloverjem, če ga je kupil tudi Gail, ali majhno rdečo Guccijevo torbico ali nekega dne z rumenim dežnikom iz Giorgiove trgovine, ker se je ravno ulilo, v zameno pa ni zahteval ničesar. Čutil je samo, kako osamljena je in kako malo časa imata zanjo Faye in Ward. Osrečevalo ga je, če ji je lahko pripravil kakšno majhno veselje, tako kakor ga je Gail.
»Vedno si tako prijazen z mano, Bill.« Dovolil ji je, da S« je klicala po imenu, pravzaprav ji je nekajkrat zatrdil, da to želi, zato se je sčasoma navadila, čeprav je bila pred njim še vedno malce plašna.
»Zakaj pa ne bi bil? Prijazno dekle si, Anne. Rada sva v tvoji družbi.«
»Tudi jaz vaju imam oba rada.« Besede so se izlile iz njene sestradane mlade duše. Billa je včasih popolnoma Prevzela. Sumil je, da skriva y sebi bridkosti, za katere nihče ne ve, čaprav ni vedel kakšne, toda žalost ni nikoli zapustila njenih oči, pa naj jo je zasipal še s tako ljubeznijo, vedel je, da je pred skoraj dvema letoma pobegnila na Haight, in spraševal se je, ali ni to povezano z nečim, kar je
doživela tam. Nekoč je povprašal Gail, toda ona ni vedela ničesar.
»O tem nikoli ne govori, očka. Ne vem... mislim, da njeni starši niso posebno prijazni z njo.«
»Tudi sam sem že posumil na kaj takšnega.« Z Gail je bil vedno odkrit.
»Saj ne, da sta hudobna z njo ali kaj takšnega. Samo nikoli ju ni doma. Nikogar ni doma. Njeni bratje in sestre so odrasli in odšli zdoma. Ona pa je vedno sama s služkinjo.« Največkrat je še večerjala sama, tako da se je že kar navadila.
»Zdaj ji ne bo več treba.« Steinova sta jo vzela pod svoje okrilje in Anne je uživala v toplini ljubezni, ki sta ji jo dajala. Bila je kot majhna cvetica v polnem razcvetu in Bill jo je radostno opazoval, ko se je igrala z Gail. Včasih sta skupaj pisali domače naloge ali pa sta samo posedali in se pogovarjali, potem pa sta se pognali v bazen in se cele ure hihitali kakšni šali, za katero sta vedeli samo onidve. Z veseljem jima je obema kupoval lepe stvati in jima izvabljal nasmeške. Ko mu je umrla žena, je ugotovil, kako kratko je življenje. Nekega dne, ko sta z Anne sedela ob bazenu, je spet pomislil nanjo. Bil je topel jesenski dan in Gail je malo prej odšla v hišo, da bi jim prinesla kaj za pod zob.
»Včasih si videti tako resna, Anne.« Zdaj je bila v njegovi družbi že čisto sproščena in ni bila videti prestrašena ob njegovih besedah, kar se je spočetka večkrat dogajalo, čeprav se je še vedno bala, da jo bo vprašal kaj takšnega, česar ni hotela nikomur zaupati. O bratovem prijatelju, ki je umrl... o dojenčku, ki sem se mu morala odpovedati... bilo ji je samo petnajst let, pa so jo že preganjali duhovi preteklosti. Seveda mu tega ni povedala.
»O dnevih na Haightu?« Večkrat je že premišljeval o tem. Anne ni zbežala od njega. Njegove oči se se srečale z njegovimi in v njih je opazil nekaj, kar ga je prizadelo globoko v srce. V njej se je skrivala bolečina, do katere ni mogel nihče, in zaželel si je, da bi to nekega dne uspelo njemu. Anne mu je bila kot druga hčerka in presenečeno je ugotovil, koliko jima z Gail pomeni po samo nekaj mesecih. Močno sta se navezala nanjo, ona pa nanju. Zdelo se ji je, da sta rezen Lionela in Johna to edina človeka, ki sta se zavzela zanjo in ki jima je sploh kaj do nje.
»Nekaj takšnega...« In potem je presenetila samo sebe, ker se mu je izpovedala bolj, kot je bila nameravala. »Nekoč sem se odpovedala nečemu, kar mi je bilo zelo pri srcu... včasih še mislim na to, čeprav se stvari zato ne bodo nič spremenile.« V očeh so se ji pokazale solze in Bill je stegnil roko in se dotaknil njene; tudi njegove oči so bile rosne.
»Jaz se nisem ničemur odpovedal, zato pa sem izgubil nekoga, ki sem ga neskončno ljubil. Morda gre do neke mere za isto stvar. Nekakšno izgubo. Morda je še hujše, če se nečemu zavestno odpoveš.« Mislil je, da govori o nekom, ki ga je nekoč ljubila, in začudilo gaje, da je tako mlada oseba sposobna tako silovite ljubezni. Se na misel pa mu ni prišlo, da se je odpovedala svojemu otroku. Anne in Gail sta se mu zdeli še povsem nedolžni in to mu je bilo še posebno ljubo. Zdaj pa so ga njene oči pogledale z modrostjo, ki je daleč presegala njena leta.
- «Moralo je biti strašno, ko je umrla.«
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Tudi z uvajanjem nekakšnih primarnih volitev
V lanskem letu znatno povečan promet
Stranke se vneto pripravljajo na upravne volitve 26. junija
Pozitiven obračun delovanja avtoterminala pri Fernetičih
Do junijskih upravnih volitev manjkajo še krepki trije meseci, stranke pa so že začele zapletene priprave za izdelavo programov in oblikovanje kandidatnih list. Dela imajo na pretek, ker bo treba pripraviti kopico dokumentov, saj bomo 26. in 27. julija v naši pokrajini prejeli kar štiri glasovnice, ker je treba poleg deželnega sveta obnoviti še pokrajinsko skupščino, tržaški občinski svet in 12 rajonskih sosvetov, na katere je razdeljeno ozemlje tržaške občine. Stranke morajo torej izbrati 14 kandidatov za deželni svet, 24 za pokrajinsko skupščino (doslej je bilo na Pokrajini 30 svetovalcev, toda število se bo s temi volitvami zmanjšalo, ker ima tržaška pokrajina po zadnjem ljudskem štetju manj kot 300.000 prebivalcev), 60 za tržaški občinski svet in kar 232 za rajonske sosvete (po 20 za 10 »mestnih« sosvetov in po 16 za manj gosto naseljena Vzhodni in Zahodni Kras).
Ob teh pripravah so nekatere stranke že vsaj delno razkrile svoje karte, druge pa opravljajo svoje priprave bolj na tiho. Demokristjani so na primer že povedali, da bo njihovo kandidatno listo za tržaški občinski svet vodil bivši župan Franco Richetti, ki ga predstavljajo ravno zaradi njegovih upravnih izkušenj za glavnega kandidata za ponovni prevzem vodsta Občine. Skoraj gotovo je tudi, da bosta sedanja demokristjanska občinska odbornika Vattovani in Ca-landruccio med glavnimi kandidati za deželni svet.
Tržaški socialisti pa mislijo oporekati tako demokristjanom kot Listi za Trst prvenstvo pri vodenju mesta, in bodo po sicer še neuradnih vesteh kandidirali za tržaško občino kar trojico »velikih kalibrov«, sedanjega podžupana Seghe-neja, pokrajinskega tajnika in senatorja Agnellija in podpredsednika deželne vlade Carboneja. S temi močnimi kandidaturami bodo skušali socialisti občutno okrepiti svoje zastopstvo v občinski skupščini in na tej osnovi zahtevati za kandidata PSI župansko mesto. Gianfranco Carbone bo seveda tudi glavni tržaški kandidat PSI za deželni svet.
Krajevna KPI ima v teku postopek izbire kandidatov z nekakšnimi »primarnimi volitvami«: pokrajinsko vodstvo bo
predložilo sekcij skim skupščinam prvo izbiro med 84 možnimi kandidati, ki naj bi zastopali KPI v občinskem in pokrajinskem svetu, vsaka sekcija pa bo samostojno izbirala tudi kandidate za pristojne rajonske sosvete. Imena kandidatov še niso znana, ve pa se, da bodo zastopstva precej prenovljena. Prvo izbiro bodo sekcije opravile s tajnimi glasovanji o predlaganih kandidatih proti koncu meseca, nakar bo dokončno sestavo kandidatnih list odobril pristojni federalni odbor.
Lista za Trst pa si bo na vse kriplje prizadevala, da ohrani svojo postopno upadajočo volilno bazo zlasti pred »napadom« PSI, ki si bržkone obeta, da bo vsaj del melo-narjev, ki so na zadnjih parlamentarnih Volitvah prečrtali njen volilni znak (in pomagali izvoliti Agnellija in Camber-ja), tudi tokrat glasoval za rdeč nagelj. Tudi listarji bodo izvedli nekake primarne volitve, ko bo ob koncu meseca članstvo izbiralo kandidate. Že sedaj pa se govori, da mislita Cecovini in župan Staffieri kandidirati tako za deželni kot za tržaški občinski svet, kar naj bi nameraval tudi skrajni desničar Gambassini, ki mu nikakor ne diši, da bi zapustil mesti v obeh skupščinah, ki ju že zaseda.
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza v sodelovanju z zgoniško občinsko upravo vabi lastnike zemljišč, ki so podvržena služnosti plinovoda SNAM, na srečanje, ki bo drevi ob 20.30 na občinskem sedežu v Zgoniku. Srečanje je namenjeno pogovoru o načrtu podjetja SNAM za podvojitev obstoječega plinovoda Benetke - Trst. Udeležili se ga bodo tudi predstavniki občinske uprave ter podjetja SNAM.
Avtoterminal pri Fernetičih se vse bolj uveljavlja kot izredno pomembna gospodarska struktura, o čemer zelo zgovorno pričajo statistični podatki o njegovem delovanju v preteklem letu. Predsednik avtoterminala Luciano Russo Cirillo je na skupščini konzorcija ob orisu proračuna za leto 1988 med drugim poudaril, da se je promet vozil v lanskem letu povečal za 10,5 odstotka v primerjavi z letom 1986, saj je šlo skozi' terminal več kot 148 tisoč vozil. Za celih 14 odstotkov pa se je povečal blagovni promet: 1.700.000 ton blaga leta 1986, skoraj dva milijona lani. Carinske pristojbine, ki so jih zaračunali carinski uradi pri Fernetičih, so znesle skoraj 69 milijard lir.
Predsednik Russo Cirillo je v svojem poročilu podčrtal, da so lanski uspehi toliko bolj pomembni, če upoštevamo nekatere negativne okoliščine, ki so neugodno vplivale na obmejni promet, v prvi vrsti seveda hudo gospodarsko krizo v Jugoslaviji, v zadnjih mesecih lanskega leta pa tudi ukinitev posebnih olajšav za jugoslovanske avtoprevoznike. Prav iz tega dejstva je Russo Cirillo sklepal, da je avtoterminal zadobil neko posebno vlogo v mednarodnem prometu, saj je vedno manj vezan na faktorje, ki pogojujejo italijansko-jugoslovansko blagovno menjavo, in čedalje bolj vključen v širše gospodarske in trgovinske tokove v Evropi, posebno med Vzhodom in Zahodom, ter med Evropo in Bližnjim vzhodom.
V bodoče pa bo avtoterminal še okrepil svojo operativnost, ko bodo dokončane nekatere pomembne cestne povezave. V prvi vrsti gre tu za povezavo z italijanskim avtocestnim omrežjem, ki bo v doglednem času izpeljana do kraja. Tudi ustanovitev družbe Adria pomeni po mnenju predsednika avtoterminala vzpodbuden znak na poti k povezavi z jugoslovanskim avtocestnim omrežjem. In končno si upravitelji avtoterminala veliko obetajo tudi od odobritve zakona v korist obmejnih območij, ki bi moral imeti blagodejne učinke na trgovinsko izmenjavo s sosedi.
Avtoterminal — je na koncu zagotovil predsednik Russo Cirillo — se seveda že pripravlja, da z izboljšanjem svojih struktur do kraja izkoristi nove ugodne perspektive. Že poleti so dogradili dve novi skladišči, za kar so porabili 4 milijarde in 600 milijonov lir, družba Triestegros je že predstavila načrte za dve novi hali, v načrtu pa imajo še dopolnitev avtocestne povezave z avtoterminalom, razširitev tako imenovane zaprte steze, carinskih postajališč in servisnega centra, realizacijo delavnice za popravila ter dopolnitev notranjih cestnih zvez, kar bo terjalo okrog 10 milijard lir investicij iz državnih in deželnih blagajn.
Revija »Veselo zapojmo« z novim, svežim zagonom
Openske ženske so praznovale z razstavo in novo veseloigro
Revija otroških pevskih zborov Veselo zapojmo, ki jo je v nedeljo priredilo KD Valentin Vodnik iz Doline, je res lepo uspela. Na odru občinskega gledališča France Prešeren se je zvrstilo šest zborov, od katerih je bilo pet otroških, eden pa mladinski. Enourni koncert malih pevcev sta prijetno povezovali Erika Furlan in Ivana Santi.
Nedeljsko prireditev je začel otroški pevski zbor KD Valentin Vodnik, ki je pod vodstvom Suzane Žerjal in ob klavirski spremljavi prof. Vihre Kodrič podal dobrodošlico vsem ostalim malim gostom. Zatem so nastopili OPZ Vigred iz Šempolaja pod vodstvom Rosande Kralj, OPZ Fran Venturini, ki ga vodi Suzana Žerjal, OPZ France Prešeren, ki ga vodita Magda Švara in Alenja Zobec, ter OPZ Vesela pomlad, ki ga vodi g. Franc Poha-jač. Vlogo nekakšnega gosta pa je imel mladinski pevski zbor od Domja, ki je pod vodstvom Suzane Žerjal nedeljsko revijo tudi zaključil.
Za vse nastopajoče, tudi tiste nekoliko večje, pa so bili pravi zaključek šele pisani balončki, ki so jim jih z odra prinesla dekleta. Poleg navdušenega ploskanja, s katerim je številno občinstvo nagradilo prav vse nastopajoče, so bili nasmejani balončki verjetno najlepše darilo nedeljske revije. Otroci so se veselo zagnali za njimi, marsikateri je tudi lahkotno zaplaval proti stropu, vsekakor jih je bilo dovolj za vse.
Z uspehom je tako spet zaživela revija otroških pevskih zborov, ki si jo je že pred leti zamislilo PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca. Z letošnjo pobudo je prireditev z naslovom Veselo
■ Pristaniška ustanova bo dala na razpolago okrog 50 turističnih privezov znotraj mestnega območja pristanišča. Privezi bodo namenjeni tranzitnemu turizmu ter bodo za prvih pet dni brezplačni, za daljše postanke pa po zelo ugodnih cenah (od 1200 do 7700 lir dnevno, odvisno pač od velikosti čolnov). Na ta način naj bi omogočili turistom, da se ustavijo v našem mestu in si ogledajo njegove zanimivosti. V ta namen bodo tudi karseda poenostavili birokratske postopke.
zapojmo pridobila novih, svežih moči. Upati je, da se bo odslej redno pojavljala na naših kulturnih obzorjih in da se bo razvila v prijetno vsakoletno pevsko srečanje za najmlajše navdušence te glasbene zvrsti. Zelo spodbudno bi bilo tudi to, da bi se v bodoče uresničila zamisel o sodelovanju med raznimi kulturnimi organizacijami ter o skupni režiji pri prirejanju takih in podobnih manifestacij. Že dejstvo, da je začetno pobudo bor-štanskega društva letos nadaljevalo dolinsko, je nadvse pozitivno. Lepo bi bilo, ko bi se ob prihodnji reviji tema dvema društvoma pridružila še nekatera in da bi prireditev lahko zaživela tudi s pomočjo krovnih organizacij.
dam
V Prosvetnem domu na Opčinah je bilo v nedeljo popoldne in zvečer prav tako zabavno in prijetno, kot je napovedoval naš dnevnik in kot so upali in želeli organizatorji — članice ženskega pevskega zbora Tabor.
Program, s katerim so se predstavili številnim ženskam pa tudi moškim gostom, ki so ob ogrnjenih mizah sledili prireditvi, posvečeni 8. marcu, je bil tako pester, da bi bil prav gotovo zadovoljil tudi najstrožjega kritika. Protagonisti so bili moški pevski zbor Tabor, ki je pod vodstvom pevovodje Sveta Grgiča zapel Zdravico in nato še nekaj lepih slovenskih pesmi, in trojica domačih igralcev, ki se je predstavila s satirično-zabavnim tekstom požrtvovalnega odrskega umetnika, igralca in tokrat tudi pisca novega dela Draga Gorupa »Deštin«. Protagonistke pa so bile seveda tudi številne domačinke (našteli smo jih okrog 30), ki so pripravile izredno lepo razstavo različnih ročnih del, slik in poezij -hobijev, kot so jo imenovale.
Bil je to prikaz ročnih del, od pletenih jopic, doma izdelanih večernih in drugih oblek, narodnih noš, vezenih prtov, zaves, blazin, čipk, šalov, gobelinov, pa do voščilnic s suhim cvetjem, najrazličnejših slik, plakatov. Razstavo je obogatilo še nekaj lepih pesmi. Pred vhodom v dvorano so bile razstavljene raznovrstne slaščice in kruh, ki so bili sestavni del te izvirne pobude. Razstava, ki jo je na kratko predstavila Magda Tavčar, z veliko ukosa pa uredile ženske same, je bila včeraj še ves dan na ogled.
Krstna uprizoritev Gorupovega »Deština« zasluži še nekaj besed. Trojica igralcev: Drago Gorup, Ljuba Košuta in Viktor Sosič (šepetalka je bila Roža Peric) se je predstavila s tek-
Podpisali so ga včeraj v Časnikarskem krožku
Dogovor za hitre posege med Združenjem obrtnikov in UPPI
Združenje obrtnikov tržaške pokrajine (Associazione artigiani) in tržaška sekcija Zveze malih lastnikov nepremičnin UPPI sta včeraj uradno sklenila svojevrsten enoletni dogovor za »hiter poseg«, tako da bo Združenje obrtnikov nudilo članom UPPI posebne ugodnosti pri opravljanju obrtniških del in popravil. Dogovor sta včeraj dopoldne med tiskovno konferenco v Časnikarskem krožku podpisala predsednik Združenja obrtnikov Giorgio Ret in predsednik tržaške sekcije UPPI Piergiorgio Luccarini. Hkrati pa sta prisotnim orisala tudi nastanek pobude, ki bi jo morali uresničiti s 1. aprilom, njene cilje in posamezne točke dogovora.
Dogovor, prvi te vrste na Tržaškem, je nastal iz potrebe, da bi člani obojestransko okrepili svojo dejavnost. Po eni strani bo dogovor dal namreč nov zagon tržaškim obrtniškim kategorijam, po drugi strani pa bo nudil članom UPPI znatne denarne in časovne ugodnosti v poslovanju z obrtniki. Člani UPPI bodo v primeru okvar in drugih nezgod imeli prednost pri hit-
rem posegu, obenem pa bodo imeli na razpolago tudi kvalificirane obrtnike, ki so včlanjeni v Združenje. Dogovor, ki so ga podpisali včeraj, pa je pomemben tudi za kategorijo obrtnikov, ker pomeni več delovnih možnosti za vse obrtnike, zlasti pa za mlade, ki so komaj končali poklicne šole in ki si še morajo pridobiti stranke. Konvencija ustvarja tako prednostni odnos med kategorijama obrtnikov in malih lastnikov, saj bodo ti za svoje potrebe morali poklicati na pomoč obrtnike, ki so včlanjeni v Združenje. Obrtniki pa bodo za svoje usluge zahtevali znatno nižje plačilo kot običajno in bodo pripravljeni priskočiti na pomoč tudi ob praznikih in v večernih urah. Prav ta točka je dala dogovoru tudi ime, in sicer za »hiter poseg«.
Doslej je svoje usluge zagotovilo devet obrtniških kategorij: inštalaterji, elektrikarji, kovači, pleskarji, gradbeniki, čevljarji, čistilci, prevozniki in mizarji. V kratkem pa bi k pobudi morale pristopiti tudi vse ostale obrtniške kategorije.
stom, ki je trajal kar 45 minut. Vsebina igre je preprosta, vendar povezana s tolikimi dogodki iz življenja mladih v povojnem času, z njihovimi spomini na tisti čas, z željami, ki se jim v življenju niso uresničile, pa še s hrepenenjem, da bi se jim kakšna lepa sanja vendarle izpolnila. Protagonista vseh teh spominov, sanj in hrepenenj sta bila Ljuba Košuta in Drago Gorup, katerima se je s posrečeno karakterizacijo in mimiko pridružil še Viktor Sosič. Trojica je bila pri podajanju tako prepričljiva, tekst pa tako zabaven, a vendarle tesno povezan z našo preteklostjo in tudi s sedanjostjo, da je predstava povsem osvojila občinstvo, ki ni štedilo s priznanjem.
Prireditev na Opčinah je bila tako resnični praznik za vse: za organizatorje, za nastopajoče in udeležence, ki so se ob koncu tudi zavrteli ob zvokih ansambla Benedetta e Co. Loterija in družabnost sta zaključili ta lep večer.
V nedeljo popoldne so praznovale 8. marec tudi ženske iz Mačkolj. Prireditev je bila v srenjski hiši, gostoval pa je ženski pevski zbor KD Ivan Grbec iz Skednja, ki je pod vodstvom dirigentke Bože Hrvatič zapel vrsto slovenskih umetnih in narodnih pesmi, za konec pa še »Pesem žena«. Zbor je predstavila predsednica škedenjskega društva Devana Černič, ki je obeležila tudi ženski praznik. Sledila je prijetna družabnost, (ni)
Pobuda deželne uprave FJK
Jutri predstavitev raziskave o vlogi informatike v prevozih
V tržaškem hotelu Jolly na Kbrzu Cavour bodo jutri predstavili zaključke raziskave z naslovom »Informatika v pomorskih prevozih, špedicijah in v uprav-
začelo ob 10.30, na sporedu pa so posegi štirih govornikov. Prvi bo govoril deželni odbornik za prevoze Giovanni di Benedetto, sledila pa bosta posega deželnega odbornika za finance Daria Rinaldija in poddirektorja družbe Informatica Friuli-Venezia Giulia Corrada Bonfatija. O informatiki na področju prevozništva pa bo ob koncu spregovoril še predsednik tržaške Ekonomske fakultete in predsednik družbe SIT (Sistemi interportuali Trieste) Giaco-mo Borruso.
Ob 12. uri pa bo na sedežu družbe SIT, Korzo Cavour 2/2, na vrsti predstavitev novega elektronskega centra.
Pri sindikatu CGIL jutri odprejo nov Ženski center
Jutri ob 17.30 bodo članice Koordinacijskega odbora žensk CGIL na sedežu sinidikata v Ul. Pondares 8 slovesno odprle novi Ženski center. V njegovem okviru naj bi se ženske ukvarjale z vprašanjem enakopravnosti, z organizacijo raznih pobud in s problemom učinkovitega delovanja javnih služb. Članice Centra se nameravajo tudi zavzeti za čim večjo udeležbo na enotni vsedržavni manifestaciji, ki bo 26. marca v Rimu. Naj še povemo, da so za predsednico Koordinacijskega odbora izvolili Giuditto Lovullo (FP), za članice upravnega odbora pa Ado Gulli (SPI), Loredano Scrigni (FIOM), Adriano Merola (FILCAMS), Marino Zelco (FISAC), Mario Tereso Mecchia (šola) in Rito Boato (FILPT).
Ijanju pristanišč«. Srečanje se bo
Včeraj na pobudo podpredsednika Carboneja
Parlamentarca Spetič in Coloni na srečanju o položaju v Iretu
Problemi tovarne Iret so bili včeraj predmet srečanja, ki ga je sklical podpredsednik deželne uprave Carbone in ki so se ga — poleg predstavnikov deželnega odborništva za industrijo — udeležili senator Stojan Spetič, poslanec Sergio Coloni, zastopniki sindikalnih organizacij in pokrajinskega Združenja industrijcev.
Podpredsednik Carbone je podčrtal pozornost, ki jo Dežela — skupaj s svojo finančno družbo Friulia in z lastništvom Ireta — posveča položaju v podjetju in v tem trenutku še zlasti bližnji ustanovitvi nove civilne družbe Iret. Medtem pa bodo primerno poglobili vprašanja sedanje dejavnosti v podjetju, ki, kot kaže, še vedno ponujajo zanimive razvojne možnosti.
Parlamentarca Spetič in Coloni sta s svoje strani potrdila, da si bosta še naprej prizadevala za nujno podaljšanje režima dopolnilne blagajne in za rešitev vseh problemov, od katerih je odvisno preživetje in povečanje proizvodne dejavnosti tovarne Iret.
Tonelov poseg glede možnosti razvoja tržaškega pristanišča
V zvezi z zamislijo o ustanovitvi evropske agencije za tržaško pristanišče, ki jo je pred kratkim podprl minister za koordinacijo politike EGS La Pergola, je podpredsednik deželnega sveta, komunist Claudio Tonel, naslovil na predsednika deželnega odbora Biasuttija pisno vprašanje. V njem Tonel poudarja, da bi za naše pristanišče bilo najprej potrebno, da bi končno upoštevali smernice Farne-sine in italijanskega permanentnega predstavništva v Bruslju, ki so razna ministrstva že opozarjale na že predvidene prednosti za proste cone tržaškega prista-nišča:
Če bi državne upave dejansko spoštovale avtonomijo in vpeljale tarifne ugodnosti, ki jih mednarodni sporazumi že predvidevajo za tržaško pristanišče, ugotavlja Tonel, ne bi bilo potrebno, da z muko iščemo nove izhode iz krize.
Nujno bi torej bilo, da bi Dežela zahtevale od vlade, naj poseže pri ministrskem svetu EGS, da bi odobril italijansko prošnjo za izenačenje tržaškega pristanišča s hamburškim.
Kot dokazuje med drugim zanimanje družb Generali in Fiat, ima tržaško pristanišče izredne možnosti za razvoj svojih prostocarinskih con; nujno pa je, da jih italijanska država upošteva, končuje komunistični predstavnik svoje vprašanje.
Razstava se je končala v nedeljo
Prireditelji zadovoljni z uspehom 11. Nauticampa
Letošnjo 11. razstavo navtike, kampiranja in počitniških prikolic Nauti-camp je v devetih dneh odprtja obiskalo 15 tisoč ljudi, kar je za 3 tisoč več kot predlani. Hkrati pa so se v Trst pripeljali tudi številni obiskovalci iz Avstrije. Po letu zatišja — leta 1987 Nauticampa namreč niso organizirali — torej z zadovoljstvom ocenjujejo uspeh letošnje razstave, ki se je zaključila v nedeljo. Porast domačih in tujih (predvsem avstrijskih in nemških) obiskovalcev pa je treba gotovo pripisati novo zastavljeni režiji tega tradicionalnega sejemskega dogodka. Velese-jemski ustanovi se je pri organizaciji letošnje razstave pridružila namreč skupina mladih podjetnikov, ki sodeluje pri »Projektu Trst 2000«, in ki so Nauticampu skušali ustvariti nov »image«, ki bi odgovarjal novim vodilom marketinga in ponudbe proizvodov.
Na Tržaškem velesejmu je letos razstavljalo okrog 90 proizvajalcev in trgovcev, ki je dalo na ogled najnovejše navtične in letoviščarske proizvode, tako da smo pod Montebellom imeli pravo izložbo najsodobnejše letoviščarske tehnologije. Letošnjo razstavo pa so obogatile še številne vzporedne prireditve športnega in kongresnega značaja, ki so na razstavišče privabile tudi mnogo takih, ki si niso mogli privoščiti novega čolna ali prikolice. Velik uspeh je 10. marca imela predvsem okrogla miza o vlogi Severnega Jadrana na mednarodnem tržišču turistične navtike, na kateri so italijanski, jugoslovanski in avstrijski turistični in pomorski delavci izrazili željo, da bi ta naš konec ponovno zaživel in postal
navtično in turistično središče Severnega Jadrana. O tem, da je bila okrogla miza uspešna, pričajo tudi številni načrti in stiki, ki so jih navezali ob tej priložnosti. Prava poslastica za športne navdušence pa je bila predstavitev druge preizkušnje italijanskega prvenstva razreda 1 off-shore, ki bo v Tržaškem zalivu 24. aprila.
Čeprav je zadovoljstvo prirediteljev na višku, pa so dovolj trezni, da že načrtujejo naslednji Nauticamp. Letošnja izkušnja jim je nudila priliko, da so navezali nove plodne stike s številnimi podjetniki, združenji trgovcev in drugimi kategorijami. To naj bi jim omogočilo, da izdelajo natančnejši organizacijski in upravni sistem, ki bi v prihodnosti imel še več posluha za tržno povpraševanje. Že prihodnje leto bo Nauticamp zaživel v še boljših pogojih, saj trenutno prenavljajo in večajo velesejemske strukture.
Galloni določil roke za novo šolsko leto
V prihodnjem šolskem letu se bo pouk na osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah ter v umetnostnih zavodih po vsej državi končal 13. junija 1989. Tako je določil minister za javno šolstvo Giovanni Galloni s svojo odredbo, v kateri je tudi določeno, da se bo delovanje otroških vrtcev končalo 30. junija 1989. Zrelostni izpiti pa se bodo začeli 21. junija 1989.
Ministrstvo je omenjeno odredbo posredovalo vsem deželnim šolskim nadzornikom, ki bodo morali na njegovi osnovi določiti datume začetka pouka, koledar njegovega izvajanja in šolskih počitnic, upoštevajoč različne ambientalne pogoje in najmanjše možno število učnih dni, ki ga predpisuje zakon. Gallonijeva odredba določa tudi roke za konec trimesečij (15. decembra 1988, 15. marca in 13. junija 1989) in štirimesečij (31. januarja in 13. junija 1989), ki veljajo za vse šole.
CGIL o gradbeni politiki Dežele
Pred kratkim sprejeti deželni zakon, ki je spremenil določila o deželni pomoči pri nakupu in gradnji stanovanj, ne rešuje problemov gradbenega sektorja, prav tako ne odgovarja potrebam državljanov, ki bi radi izkoristili deželne prispevke za nakup ali gradnjo lastnega doma. Tako ugotavljata v tiskovnem sporočilu deželni pomožni tajnik CGIL Luciano Milocco ii^ deželni tajnik FILLEA-CGIL Gino Dorigo, ki menita, da zakonski popravek ne teži k pravičnejši in racionalnejši ureditvi javnih posegov, pač pa daje proste roke najbolj nenadzorovanim posegom prostega trga.
Ta izbira bo po njunih ocenah oškodovala najmanj premožne sloje, negativne posledice pa bo imela tudi v gradbenem sektorju, ki je že v hudi zaposlitveni in produktivni krizi. Deželna CGIL se bo zato odločno zavzela, da bi vprašanje stanovanjske gradnje reševali na drugačnih temeljih.
		::	TIP;		1		t :: ■a	; v	pismi	m	edništvu				8:3;;	11		BI Bi:			f	i	illli	B;B
Presenetilo in prevzelo me je ravnanje naše mladine ob nedavnih žgočih dogodkih
Spoštovano uredništvo!
Morda bi veljalo še kaj reči o preteklih žgočih dogodkih, kar zadeva uveljavljanje slovenskega jezika v javnosti. Že ob sami manifestaciji se mi je zdelo, da bi bilo vredno spregovoriti, vendar me je čas prehitel. Vidim pa, da problematika še vedno odmeva v nas vseh.
Moram reči, da me je tokrat šolska mladina zelo presenetila. Zagrizeno in odločno so stopili v akcijo, ko so začutili ogroženost svojega jezika, smelo in samozavestno so zahtevali, kar jim gre. Znali so organizirati svoj boj daleč pred vsemi drugimi. Brez njih bi nas bila le peščica pred sodno palačo, izgubili bi se med vreščečimi desničarskimi skrajneži. Tako pa smo imeli veliko oporo prav v vseh tistih mladih, ki so neutrudno stali do poznih popoldanskih ur pred sodno palačo in prepričano dajali duška svojim občutkom. Njihove zahteve so bile jasne in odločne, ogorčene in ostre.
Zakaj me je to toliko presenetilo in tudi prevzelo? Ko sem večkrat poslušala njihove pogovore, govorico, so se mi ježili lasje. Komaj komaj si še ujel kaj podobnega slovenščini, neka nerazumljiva spakedranščina je njihov sporazumevalni jezik. Tudi na kakšnih kulturnih prireditvah jih je malo videti.
Zdelo se mi je, da če ni zavesti in občutljivosti za jezik, je tudi narodna zavest izgubljena. Zdaj pa ugotavljam, da le ni vse zunanja oblika, čeprav ne odobravam malomarnega odnosa do jezika, pomembnejše je tisto, kar nosiš v srcu. In da nosijo v srcu veliko občutljivost za slovenstvo in slovenski jezik, o tem so me mladi na teh mani-
festacijah popolnoma prepričali. Hvaležna sem jim za to dragoceno spoznanje. Znova verujem v mlade sile, ki so nam bile v teh dogodkih lahko za zgled v svoji borbenosti. Zdi se mi pa umestna pripomba, da protestna akcija ni bila samo stvar šolnikov, samo naša domena, saj ni prof. Pahor zakrivil ničesar po službeni dolžnosti. Tudi meni se je utrnila podobna misel. Vse druge naše slovenske ustanove, gospodarske, bančne in kar je še takih, ali niso nič občutljive za rabo slovenščine v javnosti, ali njih to ne prizadeva? Zakaj morajo stavkati vedno samo šolniki? Seveda, odposlana so bila solidarnostna pisma, vendar časa za udeležbo na manifestaciji pa le ni bilo. Čas imajo seveda samo šolniki, ki...
Zakaj bi si v zamejstvu morali marsikaj prikrivati, samo, da bi bilo zadoščeno zunanjemu videzu. Če gre za enotnost in skupnost, se pokažimo vsi.
Še o izjavi neke poslušalke po radiu Opčine. Ko je na radiu Opčine po teh dogodkih tekla oddaja s Samom Pahorjem in njegovim odvetnikom, se je oglasila poslušalka s pripombo, polno sovraštva do slovenstva, češ da pač moraš uporabljati tuj jezik, če si v tuji državi. Moram priznati, da me je bilo do podplatov sram za tako izjavo, ki je prišla iz ust priseljenke, po govoru sodeč iz ljubljanskega okoliša. Dvomim, da poslušalka sploh bere Primorski dnevnik, vendar naj prihrani tako slaboumne izjave za svoj »mali svet« in naj nam ne dela več sramote s svojim globokoumjem v zamejstvu in ne kje drugje po svetu. Zgleduje naj se po kateremkoli zamejskem šolarju, ki gotovo več ve od nje o narodnostnih vprašanjih. Pesnik je imel drugačne
ljudi v mislih, ko je zapisal — O, če ljudi bi ne bilo pri nas, ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz...
Malo manj so me prepričali posnetki na RTV Ljubljana. V večernem dnevniku na ljubljanski TV mreži so predvajali posnetke o naših dogodkih. Kdor ni prej nič vedel o tem, mu tudi poslej ni moglo biti jasno, kako so stvari potekale. Videti je bilo le neke izseke, ki niso posredovali pravega vzdušja. In še to le v nekaj bežnih trenutkih. Premalo za tako pomembno dogajanje, premalo o naši zavedni mladini.
OLGA LUPING
Se o nedavnih stavkah šolnikov
Spoštovano uredništvo!
24. februarja sem okoli 13. ure novinarju na Primorskem dnevniku izročila kuverto s tremj listi. Na enem je bilo »Sporočilo SSŠ« v zvezi s stavkami in volitvami v šolske zborne organe. V skrčeni obliki ste ga objavili naslednji dan, 25. februarja. Drugi list je vseboval kratke note uredništvu s prošnjo, da bolj točno dopolnite dopis, objavljen 20. februarja med izrazi solidarnosti do S. Pahorja in ki je napačno izpadel kot dopis SSŠ. Mišljen je bil dopis, o katerem vam je spet pisala skupina profesorjev v pismu, objavljenem 10. marca. Tretji list je bil letak z zakonskimi normami, ki nam dajejo pravico do rabe slovenščine v odnosu z javnimi upravami in katerega smo tiste dni delili po šolah.
Glede dveh oklicanih stavk ob aretaciji S. Pahorja in ob njegovem pro-
cesu smo se zavedali, da jih ne okli-cujemo na najbolj primeren način, ampak v tistem trenutku se nam je zdela taka odločitev najbolj učinkovita in predvsem najbolj potrebna.
Dejstvo, da je gotovo tisoč mladih in manj mladih (delno so se porazgubili na dolgi poti do prefekture) dobesedno preplavilo glavne mestne ulice, od Sv. Ivana do Carduccijeve ulice in koronejskih zaporov, med skandiranjem dvojezičnih gesel »Samo prošt« in »Zahtevamo pravico do rabe slovenščine«; da so jih pred sodiščem pričakali še mnogi drugi iz bolj oddaljenih šol in iz Gorice; da je v dvorano na Oberdankovem trgu, kjer smo se srečali s predstavniki Dežele, odmevalo petje »Le vkup uboga gmajna«, nam je potrdilo tako odločitev. Stavke smo oklicali po prvi šolski uri, ker velika večina o dogodku še ni bila obveščena in da bi se po šolah lahko organizirali.
Enako so na dan sodne razprave šolniki lahko napolnili dvorano, v kateri se je ta odvijala.
Opravičujemo se vsem tistim, ki se stavk niso mogli udeležiti zaradi pogojev, v katerih sta bili oklicani. Odstop dnevnice v Sklad za dvojezičnost pa je pravzaprav zelo konkreten pristop k protestni akciji.
Ob vsem tem ostane zelo žalostna ugotovitev, da so edino slovenska šola in uslužbenci doberdobske občine odločno in brez pomislekov nastopili za naše uzakonjene pravice; in osveščanje o vprašanju »Kam plove-mo«, ki ga postavlja Anamarija Kalc, je za nas vse življenjsko nujno.
ŽIVA MARC
Siloviti požar na Trgu Panfili zahteval še drugo smrtno žrtev
Zaradi razpečevanja mamil mlada Tržačana za zapahi
Guido Pierguidi
Trenutno še ni znano, ali je 47-letni Guido Pierguidi, ki se je zastrupil z uimom v silovitem požaru na Trgu Panfili, umrl za posledicami nesreče, ^dravniki domnevajo, da mu je zasta-srce. Smrt je nastopila v nedeljo okrog treh ponoči. Namestnik držav-ne9a pravdnika Coassin je odredil sodno obdukcijo, ki naj bi pojasnila oejanski vzrok smrti.
Pierguidi je bil v oskrbi Centra za mentalno higieno v Barkovljah. Kaže,
da je že nekaj let bolehal na srcu in da je kot strasten kadilec imel precejšnje težave z dihanjem. Najverjetnejša je torej domneva, da je zastrupitev z dimom posredno povzročila njegovo smrt. Ko je rešilec Rdečega križa prepeljal Pierguidija v bolnišnico, sploh ni kazalo, da bi bil v življenjski nevarnosti. Zdravili so ga na tretjem oddelku za splošno medicino katinarske bolnišnice in že čez nekaj dni se je njegovo zdravstveno stanje znatno izboljšalo. Vse je kazalo, da bo bolnik preživel, saj se je počutil precej dobro in je že spraševal zdravnike, kdaj ga bodo poslali domov... V nedeljo ponoči pa so se nepričakovano pojavile hude težave z dihanjem. Zdravniki mu niso mogli rešiti življenja.
Na oddelku za hude opekline v videmski bolnišnici se trenutno zdravita še dva ranjenca, ki sta v torek doživela grozoviti požar na Trgu Panfili. Primarij oddelka dr. Visentini je zatrdil, da se je zdravstveno stanje 50-letnega Alberta Migliaccia in 80-letne Luise Trobez znatno izboljšalo. Migliaccia so včeraj operirali na oddelku za plastično kirurgijo, Trobzevo pa naj bi operirali še ta teden.
23-letna razpečevalca Andrea Ferro-nato in Gianna Skerlavaj
V soboto so karabinjerji odpeljali v koronejski zapor še dva mlada Tržačana, ki sta obtožena razpečevanja mamil. Andrea Ferronato z Istrske ceste 174 in Gianna Skarlavaj iz Ulice Fior-dalisi 3 sta bila kljub svojim mladim letom (oba bosta kmalu dopolnila 23 let) že večkrat obsojena zaradi preprodaje manjših količin mamil.
Preiskovalci so jima prišli na sled že pred kakim tednom in so jima neopazno sledili. Ugotovili so, da se redno srečujeta v stanovanju v Ulici Tacco 22. V soboto je 20 karabinjerjev nepričakovano vdrlo v stanovanje. Po natančni hišni preiskavi so našli 61 gramov hašiša, ki je bil že skrbno razde-
ljen v 16 doz in torej pripravljen za prodajo. Po tem odkritju so nataknili lisice Ferronatu in Skarlavajevi ter ju odpeljali v zapor. Obenem so zaplenili tudi poldrugi milijon lir, ker so posumili, da gre po vsej verjetnosti za izkupiček prodanega mamila.
Karabinjerji so v preteklih mesecih aretirali že več manj pomembnihraz-pečevalcev, saj so svoje delovanje skoraj v celoti posvetili pravi »kampanji« proti mamilom. Da bi bilo njihovo delovanje učinkovitejše, so pred kratkim navezali stike z jugoslovansko policijo.
■ Preiskovalci še niso ugotovili,
kako je ime mladeniču, ki se je pred nekaj dnevi obesil v gozdiču blizu mejnega prehoda pri Fernetičih. Njegovo truplo je v nedeljo proti večeru našel moški, ki se je s svojim otrokom sprehajal po gozdiču. Pokojni je bil oblečen v črn usnjen jopič, hlače jeans in modro-bel pulover. Domnevajo, da je star od 20 do 25 let.
Ko bo znano ime nesrečnega mladeniča, bo sodni zdravnik izvedel obdukcijo trupla, da bi ugotovil dan in uro smrti. Kaže, da pokojnika ni doslej še nihče pogrešal.
Novinarska zbornica sklicuje skupščino
Deželna Novinarska zbornica Furlanije-Julijske krajine opozarja svoje člane, da bo redna letna skupščina za odobritev obračuna 1987 in predračuna za tekoče leto v četrtek, 24. marca, na sedežu na Korzu Italia 12. Prvo sklicanje je določeno za 16. uro, drugo pa za 16.30.
Skupščine se lahko udeležijo le novinarji, ki so poravnali članarino.
Malemu Giampieru
tudi v Trstu
žal ni bilo pomoči
Kljub intenzivni zdravniški negi je v nedeljo v tržaški otroški bolnišnici Burjo umrl 7-letni Giampiero Lesizza iz Spetra. Ker so mu pred približno tremi tedni nenadoma povsem odpovedale ledvice, ga je helikopter Elifri-ulie odpeljal v tržaško bolnišnico.
Zdravniki so takoj ugotovili, da je dečkovo stanje izredno kritično. Primarij bolnice v Čedadu ga je poslal v Trst, vendar mu na žalost tudi tu niso mogli več pomagati. Čeprav so pediatri pod vodstvom prof. Franca Pani-zona storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da bi ohranili malega Giampi-era pri življenju, dečkove bolezni niso mogli premagati. Zdravniki so sprva še upali, da bo ozdravel. Njegovo zdravstveno stanje pa se je iz dneva v dan slabšalo, zato so ga premestili na oddelek za intenzivno nego. Pred nekaj dnevi so začeli zdravniki obupovati. Poleg hude bolezni na ledvicah, je namreč njegov oslabljeni organizem zahrbtno napadel črevesni virus, ki je povzročil njegovo smrt.
Razžaloščena starša sta se zahvalila vsem zdravnikom čedajske in tržaške bolnišnice, saj so poskusili vse, da bi njunemu sinčku rešili življenje. Mali Giampiero je bil prvi sin družine Lesizza. Starša imata še enega otroka, 6-letnega Luciana, ki še ne ve, da se njegov bratec ne bo nikoli več vrnil iz bolnišnice.
t
Nenadoma nas je zapustila naša draga
Berta Poljak vd. Barini
Pogreb bo danes, 15. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnice.
Žalujoči sin Giuliano z ženo in hči Mariuccia z možem ter vnuki
Trst, 15. marca 1988
Ob smrti drage mame in none izražata iskreno sožalje Flaviju, Marku, Rožici in sorodnikom mešani pevski zbor in PD Mačkolje
V soboto v Podlonjerju
Slovenski kulturni večer društev Union in Škamperle
Zaradi bližine pusta in dneva žena, so se letošnje proslave dneva slovenske kulture v nekaterih naših društvih potegnile še v mesec marec. V vseh treh primerih gre namreč za priložnosti, ob katerih je v navadi prirediti take ali drugačne slovesnosti, praznike in družabnosti, ki se potem radi razpotegnejo še daleč čez strogo odmerjen čas.
Takšno proslavo sta v soboto pripravila SKD Union in SKD Škamperle. V dvorani Ljudskega doma v Podlonjerju se je zbralo lepo število domačinov, kar je bilo v veliko zadovoljstvo in zadoščenje organizatorjem tega slovenskega kulturnega večera. Nekaj mladih, ki bi morali na večeru nastopiti, je zaradi bolezni žal moralo odpovedati svojo udeležbo. Med njimi je bil tudi naš priznani harmonikar Corrado Rojac. Kljub temu je bil program večera pester in zanimiv, njegovi izvajalci pa so bili izključno mladi: recitatorji, glasbeniki in igralci.
O Prešernu in pomenu njegove poezije za slovenski narod sta na prireditvi govorili pesnica Irena Žerjal in dijakinja Katja Granier. Sledil je nastop domačih mladih recitatorjev Petra, Marije in Ane, ki so lepo povedali pesem Marije Mijotove o pustu, Fabie, ki je recitirala pesem Junak, pa še recitatork Vide Krapež in Kozane Gec, ki sta tudi lepo podali več pesmi Marije Mijotove. Na violino je na večeru nastopila Martina, na kitaro pa Anaberta.
Po tem delu programa so prevzeli besedo dijakinje in dijak učiteljišča A. M. Slomšek in vzgojiteljske šole, ki so zelo lepo podali vrsto sličic iz Prešernovega življenja. Občuteno so, odigrali vrsto prizorov, katerim je občinstvo s pozornostjo sledilo; za konec pa so dodali še nekaj pesmi in proznih sestavkov dveh naših sodobnih ustvarjalcev, Marija Čuka in Sergija Verča. V prizorih, ki so jih pripravile profesorice Irena Žerjal, Ma-
tejka Maver in Mariza Škrk, so nastopili: Alenka Puntar, Jasna Briščak, A. Marconi, Ingrid Sedmak, Sonja Kralj in Tanja Novak z vzgojiteljske šole, z učiteljišča pa Vasja Legiša, Katja Granier, Patrizia Golia, Martina Rustja, Tamara Stanese, Nataša Sedmak in Analiza Bavčar.
Celotno prireditev sta lepo povezovala Vida Krapež in Marcel Petkovšek, medtem ko je Kozana Gec v imenu društev obvestila navzoče, da pripravljata sestanek s starši in z otroci za njihovo vključitev v dejavnost obeh društev ter da je v zamisli tudi ustanovitev ženskega pevskega zbora.
Prireditev, s katero so bili udeleženci res zadovoljni, se je končala še s prijetno družabnostjo, (ni)
V teku je anketa Državnih železnic
Uprava Državnih železnic (FS) je sestavila vprašalnik, s katerim od 7. marca do 22. aprila (z izjemo velikonočnega tedna) anketira potnike, ki potujejo z vlaki v Furlaniji-Julijski krajini. Za sondažo se je odločila, da bi zbrala podatke za morebitno izboljšanje svojih storitev v naši deželi in da bi prispevala k pripravi dopolnjenega deželnega načrta za prevoze.
Anketo izvajajo uslužbenci Državnih železnic. Potnike zaprosijo, da povedo, kam so namenjeni, kakšni so razlogi njihovega potovanja in da posredujejo podatke o svojem poklicu ali študiju. Potnikom na progah Portogruaro-Trst in Videm-Trst pa zastavijo še dodatno vprašanje, s katerim želi uprava Državnih železnic preveriti, če obstaja potreba po ustanovitvi nove direktne zveze med železniško postajo v Tržiču in tržaško industrijsko cono.
S predstave v Repna
»Vaški vrtiljak« je zvabil gledalce v svoj veseli krog
Poročali smo že o lepem uspehu, ki ga je žela ponovitev zabavne lepljenke »Vaški vrtiljak« v Repnu. Predstavo, ki sloni na domiselni obuditvi starih kraških običajev in jo prepletajo pregovori, skeči ter recitacije Prešernovih in Kosovelovih pesmi, je naštudirala devetčlanska skupina KD Kraški dom iz repentabrske občine. Na našem posnetku je utrinek iz uprizoritve lepljenke, katere avtorji so Drago Gorup, Majda Guštin-Colja, Vesna Guštin-Grilanc, Sonja Lazar-Kralj in Stana Milič-Lazar.
olkraKer
POHIŠTVO
UL. FLAVIA 53
PROMOCIJSKA PRODAJA :
KUHINJE - DNEVNE SOBE SPALNICE - SEDEŽNE GARNITURE
S POPUSTI OD 20% 00 50%
V Trstu 3.000 m2 razstavišča in lastno parkirišče
MOLLAFLEX
edina posteljna vzmetnica izdelana v Trstu
obv. občini 8/2/1988
V Inštitutu Gramsci
Ciklus predavanj o odnosu med medicino in družbo
Primarij v tržaški otroški bolnišnici prof. Panizon bo v petek, 15. marca, ob 18. uri v dvorani Inštituta Gramsci (Ul. sv. Frančiška 14/1) predaval o spreminjajočem se odnosu med zdravnikom in bolnikom. To bo prvo od šestih predavanj, ki jih je Inštitut organiziral na temo Medicina in družba. Pobudniki ciklusa si obetajo, da bodo srečanja prispevala h globljem razmišljanju o vplivu medicinske vede na družbeni nazor. Predavanja niso namenjena samo zdravnikom, temveč vsem, ki se hočejo zamisliti o učinkih zdravnikovih izbir na družbo in o vse večji človekovi odvisnosti od medicine.
_________gledališča_____________
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu predstava JOHN GABRIEL BORKMAN, ki jo je pripravil Centro Teatrale Bresciano. Igrajo Tino Schirinzi, Delia Bertolucci, Wanda Benedetti, Fiorenza Marchegiani in Alarico Salaroli. Režiser Massimo Castri. V abonmaju: odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Nocoj ob 20.00 ( red B/A) druga predstava opere LA BOHEME. Dirigent Tizi-ano Severini, režiser Franco Pero.Jutri ob 20. uri (red H/F) šesta predstava G. Arrigove opere VRNITEV CASANOVE.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 delo Riccarda Perronija AH, SE FOSSI NORMALE.
Predstava bo na ogled vsak večer do nedelje.
razna obvestila
ŠZ Bor obvešča, da danes, 15. t. m., med 16. in 17. uro odpade vadba za starejše rekreativke.
KRUT obvešča udeležence tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu, da je odhod avtobusa v četrtek, 17. t. m., ob
14.30	s Trga Perugino.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 - prireja začetniški plesni tečaj v standardnih in latinskoameriških plesih. Tečaj bo ob petkih. Prijave in informacije na št. 415797.
Uprava občine Dolina vabi vinogradnike, ki bi radi razstavljali svoj pridelek na 32. OBČINSKI RAZSTAVI DOMAČIH VIN v sklopu tradicionalne Majen-ce v Dolini, naj javijo svojo udeležbo v občinskem tajništvu od 21. do 25. marca v uradnih urah. Zainteresirani se lahko prijavijo tudi telefonsko na št. 228110 -228127 - 228392.
izleti
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 20. t. m., izlet na sneg v Arnoldstein. Cena prevoza 13.000 lir. Za vpisovanje tel. na št. 69297 ali 411635.
II. zimske igre Sklada M. Čuk bodo v nedeljo, 20. t. m. SK Devin obvešča, da se vpisovanja nadaljujejo v baru Prosvetnega doma na Opčinah.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja v nedeljo, 20. marca, geološko ekskurzijo po Istri. Za strokovno vodstvo bo poskrbel univerzitetni profesor dr. Rajko Pavlovec. Zbirališče ob 8. uri pred sodno palačo v Trstu, oz. ob 9. uri pri cerkvi v Hrastovljah, od koder bo vodila pot v Dol, Gračišče, Strunjan, Fieso in na Steno pri vasi Dragonja. Prevoz z lastnimi avtomobili.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Suspect, srh., ZDA 1988, r. Peter Yates, i. čher, Den-nis Quaid.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Gaby, una storia vera, dram., ZDA 1987, r. Luis Mandoki, i. Liv Ulmann, Norma Ale-andro
EXCELSIOR II - 17.15, 21.45 Wall Street, dram., ZDA, 1987, r. O. Stone, i. M. Douglas, Ch. Sheen, D. Hannah.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.15 Lo strizza-cervelli, i. Dan Aykroyd, Walter Mat-thau, Donna Dixon.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Su e giu per i Caraibi, zabavni film.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 II volpone, kom., It. 1988, r. Enrico Montesano, i. Paolo Villaggio, Enrico Maria Salerno.
PENICE - 1630, 22.15 Tre scapoli e un bebe, Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Danson.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazio-ne fatale, r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn Close, □.
MIGNON - 16.30, 22.15 La visione del Sabba, srh., It./Fr., r. Marco Bellocchio, i. Beatrice Dalle, Daniel Ezralovv, □.
EDEN - 15.30, 22.00 La voglia dentro, porn., □
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Piaceri di čarne, porn., □
VITTORIO VENETO - danes zaprto. Jutri: 16.00, 22.00 Le vie del Signore sono finite, kom., It. 1987, r. Massimo Troisi, i. M. Troisi, J. Champa.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Angel Heart, as-censore per 1'inferno, dram., ZDA 1987, r. A. Parker: i. M. Rourke, R. De Niro. □
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Mississipi blues, glasb. Fr., 1987, r. B. Tavernier in R. Parrish.
ALCIONE - 15.30, 22.00 Round mid-night, dram., ZDA 1986, r. Bertrand Tavernier, i. Dexter Gordon, Francois Cluzet.
RADIO - 15.30, 21.30 Orge peccaminose, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom
včeraj - danes
Danes, TOREK, 15. marca 1988
LUDVIKA
Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 18.11 - Dolžina dneva 11.54 - Luna vzide ob 5.11 in zatone ob 14.48.
Jutri, SREDA, 16. marca
HILARIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 2.02 najnižja -22 cm, ob 7.39 najvišja 36 cm, ob
14.04	najnižja -56 cm, ob 20.37 najvišja 49 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
11.4	stopinje, zračni tlak 1005,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 76-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Policastro, Michela Marchesich, Federico Cosma, Gianfranco Giannella, Simone Gerusina, Francesco Donato.
UMRLI SO: 61-letna Alberta Privileg-gi, 67-letna Maria Tempesta por. Biasol, 57-letni Giorgio Rismondo, 41-letna Marina Donda por. Favretto, 83-letni Gio-vanni Catta, 82-letni Sergio Butta, 78-let-ni Luciano Tonutti, 47-letni Guido Pier Guidi, 72-letna Berta Poljak, 75-letni Au-sonio Pecikar, 60-letni Marino Clun, 79-letni Rodolfo Sau, 61-letna Evelina Mar-son vd. Buda, 57-letni Eugenio Cimolin, 82-letni Franco Faccini, 89-letna Giusep-pina Cressevich vd. Burlo, 67-letni Alfrede Cosoli, 52-letni Alfiero Venturini, 79-letna Maria Posar por. Casseler, 84-letna Antonia Voltolina por. Capano, 76-letna Savoia Bianconcini, 81-letna Anna Ger-bel por. Culiat, 89-letni Antonio Thorel, 72-letna Giovanna Ciacchi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 14., do sobote,
19. marca 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Zavije), NABREŽINA (tel. 200466) —- samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje), NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje), NABREŽINA (tel. 200466) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
SPD Union in SPD Škamperle vabita vse starše in otroke na POGOVOR OTROŠKI DEJAVNOSTI jutri, 16. marca, ob 16. uri na sedežu društva Union - Lonjer-ska cesta 177 (zraven Celestine).
Glasbena matica vabi na NASTOP, ki bo v petek, 18. t. m., ob 18. uri v galluso-vi dvorani, Ul. R. Manna 29.
SKD SLAVEC Ricmanje - Log prireja: v petek, 18. 3., ob 20.30 v galeriji Babna hiša otvoritev razstave starih razglednic z naslovom NAŠ ČAS PRETEKLI. Razstavo sta pripravila Adriano Princival in Adrijan Mozetič. Nastopil bo kvartet Capris iz Kopra. V soboto, 19. 3., ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Ricmanjih KONCERT domačega mešanega pevskega zbora Slavec, harmonikarskega ansambla Miramar ter učencev osnovnih šol I. Trinko-Zamejski in M. Samsa. V nedeljo, 20. 3., ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Ricmanjih KONCERT Godbe na pihala iz Ricmanj. Vabljeni! .
KD Rdeča zvezda v sodelovanju z osnovnimi šolami in vrtci zgoniške občine vabi v soboto, 19. marca ob 16.30 v športno-kulturni center v Zgonik na prireditev IGRAJMO SE GLEDALIŠČE, na kateri bodo sodelovali otroci, ki obiskujejo zgoraj omenjene šole in vrtce.
KD F. Prešeren priredi v soboto, 19. 3., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren nastop SUPER VIKJ SHOW. Iz čarovnije, gledališča, animacije in plesa, pantomime in glasbe bodo zvarili napoj, ki bo vse presenetil in zabaval. Vsem gledalcem zagotovljen res drugačen večer.
Glasbena matica prireja v četrtek, 24. marca 1988, ob 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah SREČANJE GLASBENIH ŠOL PRIMORSKE '88. Sodelujejo gojenci Glasbene šole Idrija, Glasbene šole Piran in Glasbene matice Trst. Vabljeni!
čestitke
Draga IRINA! Prav veselo v šolo greš, mnogo lepega že veš. Kar naučila se boš v šoli, tega pozabila ne boš nikoli. Ob tvojem 8. rojstnem dnevu ti želimo vse naj, naj... tata Sergij, mama Alda in Peter.
razstave
V	TK Galeriji je odprta razstava Igorja Stepančiča.
V	galeriji Rossoni - Korzo Italia 9 -razstavlja do 20. marca slikar COLAUT-TI.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 - Piazza Vecchia 6 - razstavlja do 18. marca slikar Ireneo RAVALICO.
V	galeriji Studio PHI - Ul. S. Michele 8/1 - bo do 26. marca odprta fotografska razstava, ki jo je pripravil PIERO ZO-PELLARI.
V	Beneški hiši v Miljah - Calle Ober-dan - je odprta še danes razstava ročnih del miljskih žena, ki jo je pripravila ZŽI-UDI. Umik: vsak dan od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure: v nedeljo od 10. do 12. ure.
V	Peterlinovi dvorani — Ul. Donizet-ti 3 - je na ogled razstava Demetrija Ceja.
koncerti
Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 21. marca bo v gledališču Rossetti nastopil TRIO BEAUX ARTS.
__________mali oglasi________________
NEVI vabi na otvoritev gostilne v Trnovci jutri, 16. t. m., od 16. ure dalje.
OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerov-Ijah. Toči belo in črno vino.
BERTO JARC je na Tržaški cesti v Doberdobu odprl osmico. Gostom nudi vino in svež prigrizek domače proizvodnje.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
PRODAM motorno kolo cagiva 125 ele-fant 2, letnik '86, rabljen samo 1 šolsko leto, skupno s čelado in plastičnim kovčkom. Tel. 51853.
PRODAJAMO novo nedokončano hišo v Lovrečiči pri Umagu (S. Lorenzo). Informacije ob večernih urah na št. 040/411590.
PRODAM traktor pasguali, 18 konjskih sil, štirikolesna vleka, skoraj nov in traktor massey-ferguson, 50 konjskih sil ter kosilnico BCS na dieselski 'pogon. Tel. 0481/84741.
PRODAM 4 kolesa vespe 125 mod 64 Z motorjem ter motorno kolo tomos, letnik 1983 potrebno popravil za skupno
150.000	lir. Tel. 229246.
50 CM visoke sadike Cedrus deodara prodajam po ugodni ceni. Tel. 003865/31276 od 18. do 20. ure.
ZAJČJA FARMA iz Repniča prodaja gnoj. Tel. 229285.
PRODAM novo hišo, 2 km od meje, v Gabrovici pri Črnem kalu: 150 kv. m stanovanjske površine, garaža, centralno gretje, telefon. 120.000.000 lir. Tel. 003866/57769 od 19. ure dalje.
PRODAM motorja gilero 250 kem rally in kramit 80 kem v odličnem stanju, malo prevoženih km. Tel. 0481/86451.
IŠČEM žensko za stalno oskrbo (tudi samo ponoči) starejše osebe. Tel. 228834 ob urah obedov.
IZKUŠENA izložbena aranžerka in prodajalka z znanjem italijanskega, slovenskega, srbohrvaškega in angleškega jezika išče delo. Tel. od 17. 'do 20. ure na št. 572149.
__________prispevki_________________
V	spomin na mamo daruje Marija Ber-netič 20.000 lir za KD Lipa in 20.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob prijatelja Manšueta Fonde daruje Tomaž Kravos z družino 25.000 lir za KD L Grbec in
25.000	lir za Dom J. Ukmar.
V	spomin na Ido Peric daruje Milka Rebula 15.000 lir za Sklad M. Čuk.
Za Sklad za dvojezničnost darujejo Rozina Požar 10.000 lir, Tomaž in Mileva Kravos 20.000 lir ter člani Tržaškega partizanskega zbora: Oskar Kjuder 20.000 lir, Oskar Čok 20.000 lir, Fabio Viola 20.000 lir, Miroslav Gojča 20.000 lir, Alojz Škrlj
20.000	lir, Vladimir Požar 15.000 lir, Silvo Križmančič 15.000 lir, Mario Blaževič
10.000	lir, Vitko Kocjančič 10.000 lir, Karlo Grgič 10.000 lir, Tomo Pečar 10.000 lir, Ivan Grgič 10.000 lir, Maks in Meri Spetič 10.000 lir, Jožko Pečar 10.000 lir, Marino Dovgan 10.000 lir, Angel Hafner
10.000	lir, Miroslav Grgič 10.000 lir, Pia Širca-Cah 10.000 lir, Miran Batič 10.000 lir, Stane Kralj 5.000 lir in Stanko Vodopivec 5.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti žene daruje družina Federik Tavčar 50.000 lir za pevska zbora Tabor.
Namesto cvetja na grob Manšueta .Fonde darujeta Elvira in Marko Tence
30.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na ženo Valerijo daruje Angel Veljak 20.000 lir za KD F. Venturini.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
menjalnica			14. 3. 1988
Ameriški dolar		.. 1220.—	Japonski jen			 9.—
Nemška marka 		739.—	Švicarski frank 			 898.—-
Francoski frank		216.—	Avstrijski šiling			 105.—
Holandski florint 		657.	Norveška krona 			 193.-—
Belgijski frank		34.	Švedska krona .. .•			 205,—
Funt šterling		..	2265.	Portugalski eskudo ..		 8,—
Irski šterling		..	1950. -	Španska peseta 			 10.—
Danska krona		192.	Avstralski dolar 		
Grška drahma 		8.	Debeli dinar			 0,80
Kanadski dolar 		950,—	Drobni dinar			 0,80
dHi/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef.: Sedež 040/67001 DLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
slike, ki niso le spomin
damjana ota
S silo
V sredo, 9. marca 1988, je minilo točno 45 let, odkar so vse mladeniče iz letnikov 1924, 1925 in 1926 s silo pobrali in jih odpeljali v zloglasne posebne bataljone. "Bilo nas je okoli 1200, v glavnem smo bili iz slovenske Istre, s Tržaškega in iz Brkinov," tako se spominja eden od tistih, ki so tiste hude čase preživeli.
Po 45 letih se je v Dolini, v gostilni Pri studencu, zbralo enajst nekdanjih fantov, da bi skupaj preživeli večer, se spomnili živih in umrlih tovarišev in obudili spomin na čase, ko so jih fašistične oblasti prisilno odpeljale na Jug Italije.
Tistega dne harmonika ni pela. Slovenski fantje so šli nasproti trpljenju in lakoti. Marsikdo od njih se namreč spominja, kako so bila poslavljanja ob odhodih v vojsko veliko veselejša. Navada je bila, da so se na predvečer odhoda zbrali fantje in dekleta. V veseli družbi so si nazdravili in prepevali takrat prepovedane slovenske pesmi. Naslednjega dne pa so s harmoniko na čelu, krenili proti Trstu.
Vsega tega 9. marca 1943 ni bilo. Orožniki so že zgodaj zjutraj obkolili vas, pobrali slovenske fante rojene od 1924. do 1926. leta, jih odpeljali v Trst in nato najprej v L Aguilo. Nekateri se iz posebnih delovnih čet niso več vrnili, drugi so se vrnili v rodno vas šele po težki izkušnji koncentracijskih taborišč in partizanstva. Nekaterih ni bilo več nazaj niti od tod:
Danilo Kocjančič, Bogdan Lavriha, Josip Lavriha, Miro Maver, Josip Sancin, Drago Slavec, Anton Šavron, Dui-lio Štrajn, Lovrenc Štrajn, Ljubi Vodopivec in Mirko Žerjal so se zbrali že v poznih popoldanskih urah. Skupaj so počastili spomin padlih junakov in položili venec k spomeniku na dolinskem "Taboru". Svoj večer so nato zaključili v dolinski gostilni. Ker obletnica ni bila okrogla, so se tokrat srečali samo tisti, ki so doma iz Doline, Kragelj in Prebenega. Po petištiride-setih letih je bilo njihovo srečanje veselejše: prijetno je zapela harmonika in sproščeno se je oglasila pesem. V vseh pa je ostal globoko in jasno zarisan spomin, ki ga ne bo mogla zabrisati niti radodarna roka časa...
so jih odpeljali
Prvi topli obrok v vojašnici v L'AquiIi
Po 45 letih je bilo srečanje veliko prijetnejše
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 14.30
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Z novostmi, premiki in spreminjajočo se tolino se nam ponuja lestvica
tega tedna:		
Štev. tednov	Lestvica	
na lestvici	pretekli teden	
14	2	1. Los Lobos — La bamba
7	3	2. George Harrison — Got My Mind Set On You
8	1	3. Bryan Adams — Run To You
11	4	4. Sting — Weil Be Together
12	6	5. Agropop .— Samo milijon nas je
9	5	6. Terence Trent D’Arby — Wonderfull World
5	8	7. Eurythmix — /Ve Got A Lover
3	9	8. Inxs — Need You Tonight
11	7	9. Gianna Nannini — / maschi
—	—	10. New Order — Touched By The Hand Of God
Neposredne volitve VROČIH 10 so še enkrat uspele in tudi ta teden so na vrhu najpriljubljenejši. Skupina Los lobos si je po krajšem premoru spet prislužila prvo mesto, kar ni nič čudnega, saj mehiški volkovi vročino dobro prenašajo. Georgu Harrisonu se od višine ne vrti, vzpenja se s precejšnjo naglico, medtem ko je Bryan Adams zdrknil na tretje mesto.
Druščina od četrtega do devetega mesta je vsem dobro znana. Domači Agropop so ta teden stopnico višje, Gianna je še vedno vroča, čeprav počasi že potuje v hladnejše kraje. Avstralski band lnxs utrjuje svoj položaj, prvič pa je tokrat na lestvici skupina New Order, ki je na desetem mestu z motivom Touched By The Hand Of God. Poleg tega je na njihovem novem'albumu še pet motivov, ki so bili narejeni za film Salvation, glasbo za Rešitev so prispevali tudi Cabaret Voltaire in Artur Baker.
Edini predlog tega tedna ima naslov Suedehead, z njim pa se kot samostojna zvezda predstavlja Morrisey. The Smiths so torej zares že legenda, četudi živa, kajti Morrisey je v solo izvedbi še vedno gospod Smith...
Sprejemamo nove člane, glasujte... in imejte se vroče!
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske nov'ce, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
I					današnji televizijski in radijski sporedi	\
rm ram				€	RAI 2	^ RAI 3	I	IT RTV Ljubljana	j ^ TV Koper
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: II calabrone verde
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Dnevnik - kronike
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Rubrika: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualno: II caso
21.45	Film: Cera una volta una fami-glia (dram., ZDA 1980, r. Richard Michaels, i. Barry Bostwick, Ma-ureen Anderman, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.40	Film: Cera una volta una fami-glia (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Inf. odd.: Osvojena medicina
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	šport: kolesarstvo
16.55	Rubrika iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.00	Nan.: II brivido delTimprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Joe Bass 1'implacabile (vestern, ZDA 1968, r. Sidney Pollack, i. Burt Lancaster)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: D.O.C.
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Film: La regola del gioco (kom., Fr. '39, r. J. Renoir, i. M. Dalio)
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita Simonetta Zauli in Fabio Fa-zio)
15.30	Izobraževalna pddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Informativna oddaja: Handicap -Rekreacije je konec (pripravil A. Amoroso)
20.30	Film: La stangata (dram., ZDA 1973, r. G. Roy Hill, i. Robert Redford, Paul Newman, Robert Shaw)
21.20	Dnevnik - vesti
21.30	Film: La stangata (2. del)
23.25 Variete: L altro spettacolo
- kristalizacija; Fizika - Newto-■nova kibernetika, od Newtono-ve do Einsteinove mehanike
11.00	Tečaj angleščine
16.25 Video strani
16.40	Mozaik - Šolska TV (pon.)
17.40	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Koristen lesk
17.45	Aktualna oddaja: Periskop
18.45	Risanka
18.55	Video strani
19.00	Vreme in Obzornik
19.18 Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	TV drama: Nasmehi (izvirna televizijska komedija Milana Jesiha, r. Franci Slak, i. Milena Zu-. pančič, Danilo Benedičič, Jožica Avbelj, Alja Tkačev, Majolka Šuklje, Anja Rupel, Jožef Ropoša)
21.10	Kulturni tednik: Osmi dan
21.50	Dnevnik
22.05	Video godba
22.45	Video strani
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
14.00	Boks: Stecca-Hernandez (pon.)
15.30	Rubrika: Donna Kopertina
16.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
NABREŽINA — Kriza v občinskem svetu
RONKE — Slovenski večer VIDEM — Okrogla miza o deželni gospodarski enotnosti TRST — O preureditvi mestnega središča
19.30	TVD Stičišče
20.00	Znanstveni tednik
20.30	Nogomet: Rancing Club-Santos
22.00	TVD Novice
22.10	Športne vesti: Sportime
22.30	Športna oddaja: Juke box
23.00	Rubrika: Donna Kopertina
23.30	Kronika in reportaže: Šport spektakel
P jjj CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kviz: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: La mia donna e un angelo (kom., ZDA 1951, r. John Mitchell Leisen, i. Joan Fontaine, John Lund)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio slalom
18.05	Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nadaljevanke: Dallas,
21.30	Dynasty, 22.30 I Colby
23.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
°-45 Filmska rubrika: Premiere
0-55 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.55Bonanza
LjŽ? BETEOUATTRO
8-30 Nanizanka: La grande vallata
9.00 Film: Le motorizzate (kom., It. 1963, r. Marino Girolami, i. Walter Chiari, Sandra Mon-daini)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vidni
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
• Hello Špank, Occhi di gatto, Riff Raff
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Capitan New-man (dram., ZDA 1963, r. David Miller, i. Gre-gory Pečk, Tony Cur-tis, Angie Dickinson)
23.00	Informativna oddaja: Skrivnostna Italija
23.45 Nanizanke: Petrocelli, 0.35 Switch, 1.25 II Santo
[	ITALIA1
8.30 Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlies Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Simon & Simon
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Nanizanka: I ragazzi della3. C
21.30	Variete: Candid Ca-mera Show
22.30	Aktualno: Spielbergov film L impero del sole
23.30	Film: L'amico invisibi-le (kom., ZDA 1983, r. Bill Persky, i. Dick Van Dyke, Sid Caesar, Shelley Hack)
1.15	Nanizanki: La strana coppia, 1.45 Mi bene-dica padre
TELEPAPOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.301 Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: L'esercito piu pazzo del mondo (kom., It. 1981, r. M. Girolami, i. F. Andreassi, M. Boldi)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: nogomet 1.00 Film
TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.15	Dok.: Človek in morje
18.15	Nad.: Melodramma
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika p obrtništvu
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nanizanka: A passo di fuga
0.10 Informativna oddaja: News dal mondo
P# TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.45 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Od prehrane do potrošništva (1. del); 12.15 Deželna eno-gastronomska ponudba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Vojna in mir (10. del); 15.15 Zbornik (2. del); 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Podnajemnik (Feri Lain-šček); 18.40 Glasbene skice; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.30	Melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Jožeta Privška; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Radijska igra; 22.30 Glasba;
23.05	Lit. nokturno; 23.15 Operetna glasba; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
7.00	Kronika; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 14.05 Glasba; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Sotočje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.15 Horoskop; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Lu-ciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glas. sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Turizem; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 Šola, otroštvo in vzgoja;
15.45	Sintonizirani; 16.00 Popevka;
17.00	Bubbling; 17.33 Glasba; 18.00 Radijska scena; 18.33 Bazar; 19.00 Glasbene novosti; 20.00 Zaključek.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Španč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Nočni glasbeni program.
V sodelovanju med Gorico in Novo Gorico
Drevi v gledališču Verdi odprtje gledališkega festivala
Od danes nov protest šoferjev APT
Avtobusi bodo čakali na potnike v Manzonijevi ulici in ne na postaji
Avtobusi pokrajinskega prevoznega podjetja bodo ob konicah, od danes dalje, čakali v vrsti v Ulici Manzoni. Za to obliko protesta so se šoferji odločili, potem ko že dalj časa, brez uspeha, opozarjajo na težavne razmere izvirajoče iz prostorske stiske na avtobusni postaji in na potencialno nevarnost povzročitve težkih nezgod. Najbolj kritično je obdobje med 7.45 in 8.30 ter med 12.30 in 14. uro, ko gre skozi goriško postajo nekaj tisoč oseb, v glavnem dijakov. V tej gneči, morajo šoferji premikati in razporejati vozila, kar na omejenm prostoru avtobusne postaje, ni ravno lahka zahteva.
Na to vprašanje so uslužbenci APT in njihovi sindikalni predstavniki posebej opozorili, skoraj pred enim mesecem, na goriški Prefekturi, kjer so tudi napovedali vrsto protestnih akcij, v kolikor se vprašanje v doglednem času ne reši, oziroma se ne nakažejo stvarne možnosti za rešitev tega problema.
Kakor izhaja iz tiskovnega sporočila sindikata delavcev v prevozništvu CGIL-CISL-UIL, v zadnjih tednih ni bilo nobenega premika in zato so se odločili za izvedbo prve protestne akcije, to je, da avtobusi ne bodo več vozili na postajo.
Taka odločitev je spodbudila, kot je razumeti iz daljšega sporočila za tisk, sestanek, ki ga je sklical predsednik
Pokrajine in na katerem naj bi skušali poiskati primerno rešitev za zapleteno vprašanje.
Pri tem pa je prišlo, kot kaže, do nerazumljivega dejanja, saj sindikalnih predstavnikov APT niso povabili na omenjeno srečanje. Ob tem velja povedati, da so le ti že pred enim letom predlagali s tehničnega in ekonomskega vidika sprejemljivo rešitev, ki jo je osvojila tudi upravna komisija APT. Predlog je predvideval nakup zemljišča, kjer je bilo do nedavna podjetje Ribi in možnost uporabe občinskih zemljišč, ki jih uporablja občinsko podjetje.
Zgleda, da na Pokrajini niso najbolj navdušeni s takim predlogom, ali pa
ga sploh ne poznajo, sicer je težko razumeti, odkod alternativna rešitev, ki jo predlaga odbornik Gallarotti, to je, da bi parkirišče za avtobuse uredili v Gradišču, delavnico in pralnico pa v Gorici, v Ulici Lungo Isonzo Argentina. O tem predlogu smo poročali pred nekaj dnevi.
Poleg zgoraj omenjenega vprašanja, ki je povezano z neposredno civilno odgovornostjo šoferjev in varnostjo potnikov, imajo uslužbenci APT še vrsto drugih vprašanj na katera zaman čakajo ustrezen odgovor. Pravzaprav gre za skupek vprašanj, ki do danes še niso našla ustreznega podgovora in zaradi katerih je bila včeraj tudi štiri-urna protestna stavka, o čemer poročamo na drugem mestu.
V Verdijevem gledališču bo danes zvečer ob 20.30 svečana otvoritev Srečanja gledališč Alpe Jadran, ki se bo odvijalo tja do 23. marca v gledaliških dvoranah Gorice in Nove Gorice. Gre za posrečeno kulturno pobudo, ki se v dveh sosednih mestih odvija že četrto leto. Medtem ko je doslej vsa organizacija slonela na Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici je letos prišlo do spremembe. Za prireditve na naši strani sodeluje Teatro Stabile iz Trsta. Festival finančno podpirata Novogoriška ter Goriška občina oziroma druge ustanove, ki jim to pritiče.
Največ prireditev bo v Novi Gorici oziroma v Solkanu. V Gorici bo pet večerov. Poleg nocojšnjega še dve prireditvi v Verdiju ter dve v Kulturnem domu.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH ORGANIZACIJ
vabi danes, v torek, 15. marca, ob 18. uri na slovestnost ob odprtju razstave del akademskega slikarja
Iva Mršnika
v Kulturnem domu v Gorici.
Nocoj bo na sporedu Teatro Stabile iz Trsta z I piccoli di Podrecca. Na otvoritveno prireditev festivala prideta tudi predsednik deželne vlade Furlanije Julijske krajine Adriano Biasut-ti in predsednik Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije Dušan Šinigoj. Po prireditvi bo sprejem, na katerega vabi goriški župan Scarano. Sprejem bo v restavraciji Kappa, v pritličnih prostorih Palače hotela, v Ulici Bellini.
Jutri, v sredo bo na vrsti druga prireditev. V dvorani v Solkanu, bo ob 20.30, Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice dalo na oder Ljudožerce Gregorja Strniše.
Na vseh predstavah v Gorici je vstop prost.
Jutri
zaprte trgovine
V Gorici bomo jutri, tudi uradno, praznovali zavetnika, sv. Hilarija in Tacijana. Tako kakor smo že v nedeljo poročali, bodo trgovine jutri zaprte, učenci in dijaki bodo imeli šole prost dan. Banke bodo poslovale s skrajšanim urnikom (do 11. ure). Skrajšan urnik bodo imeli tudi v državnih uradih.
Skratka, skoraj pravi praznik, ki ga bomo na tak način praznovali letos prvič.
Omeniti velja še, da bodo taki ukrepi veljali le edino na območju goriške občine, medtem ko bodo v drugih občinah poslovali povsem običajno.
Včeraj štiri ure brez avtobusov
Včeraj zjutraj so uslužbenci pokrajinskega prevoznega podjetja APT izvedli prvo od treh stavk, ki so jih napovedali že na začetku meseca. Avtobusi so ostali na parkirnih prostorih od 4.45 do 8.30. Protestna akcija je povzročila tako precej težav zlasti dijakom in delavcem. Avtobusnega prevoza se namreč vsak dan redno poslužuje okrog tri tisoč dijakov.
Novo protestno štiriurno stavko napovedujejo za petek, 18. t. m. V kolikor ne bo prišlo do preklica, bodo uslužbenci APT stavkali v petek, od 12. do 18. ure. Težave se bodo tokrat, zlasti za dijake, javile ob zaključku pouka.
Štiriurna protestna stavka je napovedana tudi za torek, 22. t. m. in sicer od 17. ure do konca izmene.
S spominsko kolajno goriški župan počastil begunce iz Istre
S študijo o razvoju sindikata bodo počastili Rolanda Ciana
V polni dvorani goriškega avditorija je goriški župan v nedeljo dopoldne počastil istrske ezule in njihov doprinos k goriški stvarnosti. Znano je, da so v letu 1947, še pred razmejitvijo, tudi na Goriško, kot v Trst, prišli mnogi begunci iz Istre, ki so tiste kraje zapuščali pred priključitvijo le teh Jugoslaviji. Nekaj tisoč se jih je naselilo v Gorici. Najprej so živeli v zasilnih bivališčih, potem jim je država zgradila naselja novih hiš.
Že v kratkem je italijanska država vsem šla na pomoč tako, da jim je zagotovila službe v državni upravi, dala jim je vrsto bonitet, imeli so prednost pri dodeljevanju ljudskih stanovanj, trgovcem so omogočili, da so tu nadaljevali svoje delovanje, itd. Marsikje drugod v Italiji ni prebivalstvo sprejelo Istranov z odprtimi rokami. Pri nas pa, tudi zaradi tega ker jih je bilo veliko, so bili odnosi drugačni, pa čeprav so mnogo negodovali zaradi prednosti, ki so jih uživali begunci.
Vodilni med njimi so zelo nasprotovali tukajšnjim slovenskim prebivalcem. Precej takratnega protislovenskega razpoloženja v vodilnih krogih gre brez dvoma pripisati aktivnemu delovanju nekaterih beguncev v našem mestu. Preprosti ljudje pa so se mirno vključili v tukajšnje življenje.
Na nedeljski manifestaciji so seveda imeli vzhičene govore. Povedano je bilo, kje vse so se begunci uveljavili. Župan Scarano je seveda imel za to priložnost primeren govor, v tonu, ki je njemu najbolj pri srcu. Govorila sta tudi begunec nadškof Antonio Vi-tale Bommarco in predsednik goriške sekcije združenja beguncev Edo Apol-lonio. Spet smo slišali o krivičnih mejah in podobne litanije. Prišlo je do zamenjave daril in voščil. Prisotna je bila vsa goriška oblast, od prefekta Garsie do vojaških predstavnikov, od senatorja Battella in poslanca Rebulle pa do deželnih svetovalcev krščanske demokracije.
Pravijo da, živi dandanes v Gorici še vedno 1.800 beguncev iz Istre. Večina njihovih sinov očitno ne 'čuti z domovino svojih očetov in se je normalno vključila v tukajšnje življenje. Goriška občinska uprava je preživele begunce v nedeljo počastila s spominsko kolajno.
Najbrž bomo zaman čakali, da bo kdaj Goriška občinska uprava s kolajno počastila avtohtone slovenske ter furlanske prebivalce Gorice, ki tu ne prebivajo le 40 let, marveč več kot
1.000	let, in ki jih je vedno bilo veliko več kot nekaj tisoč beguncev iz Istre. |
Pokrajinska uprava bo podprla pobudo raziskave in posveta o tukajšnji pretekli socialni in gospodarski problematiki. Gre za počastitev pomembnega delovanja pred enajstimi leti umrlega sindikalista in demokristjan-skega politika dr. Rolanda Ciana. V goriškem pokrajinskem svetu je pobudo za njegovo počastitev dal svetovalec Silvino Poletto.
Cian je bil doma iz Spodnje Furlanije. Med vojno se je vključil v protifašistično gibanje, bil med ozopovci. Na Goriškem je bil pobudnik krščanske smeri v takrat še enotnem sindikatu. Zatem je bil med prvimi, ki so zapustili CGIL in ustanovili CISL. Bil pa je tudi prodoren politik v goriški krščanski demokraciji. Zameril pa se je takratnim z nacionalizmom preže-
tim voditeljem in zaradi tega so ga izgnali v Južno Italijo. Vrnil se je v Gorico po dolgem času. Takrat mu je uspelo prepričati mlado demokris-tjansko garnituro, da drugače gleda na socialna vprašanja in tudi na slovensko narodnostno skupnost. Bil je do nas zelo odprt. Bil je več let tudi pokrajinski svetovalec.
Predsednik svetovalske komisije za kulturo na pokrajini Alberto Berga-min je povedal, da so raziskavo predali Centru Luigi Molinari. Preučili bodo sindikalno delovanje med Furlani na Goriškem v času od 1920 do 1960.
Berite
»Novi Matajur«
<z>

POMLADNE NOVOSTI
velikosti od 42 do 54
športni in elegantni artikli
Korzo del Popolo 58 - TRŽIČ - Telefon 0481/45065
Prevrnjen avto
V trčenju prevrnjen avto, pa nobenega ranjenega. Tako je bilo v nedeljo pozno zvečer, okrog 21. ure, pred goriško sodnijo v Ulici Sauro. Fiat 500 z videmsko registracijo je zapuščal parkirni prostor, po ulici pa je prav takrat privozil goriški alfa romeo. Ta je trčil v levi bok malega avtombila, ki se jeprevrnil. K sreči je goriški avtomobilist vozil počasi. Nihče od potnikov se ni ranil. Iz prevrnjenega fiata sta prilezla mlada fant in dekle brez kakršnekoli praske. Vse se je končalo z dobršno mero strahu in z obveznimi ugo-votvitvami karabinjerjev o incidentu.
Zemeljska dela na območju Brd
Rajonski svet za Pevmo, Os-lavje in Štmaver je dal pobudo za javno skupščino o vprašanjih, ki pobliže zadevajo spreminjanje gozdnih površin, obsežnejša zemeljska dela na hribovitih območjih itd. Skupščina bo jutri, 16. t. m. ob 20.30 v osnovni šoli v Pevmi. Svojo prisotnost sta zagotovila funkcionarja deželnega gozdnega nadzorništva dr. Bertolde in podčastnik deželne gozdne straže Ciufiarin.
Predsednik rajonskega sveta priporoča udeležbo zlasti kmetom in vinogradnikom.
Smučarsko društveno prvenstvo SPD Gorica
Prvaka M. Vižintin in S. Grendene — ” Trofeja R. Faganel" R. Petejanu
Čudovito vreme, dobra organizacija, prijetno vzdušje. Vse to je pripomoglo k uspehu nedeljskega društvenega tekmovanja v veleslalomu na Nevej-skem sedlu, v priredbi Slovenskega planinskega društva. Najboljši čas in s tem naslov društvenega prvaka sta dosegla Marta Vižintin in Silvano Grendene. Marta Vižintin je progo prevozila v 50"49, Silvano Grendene pa v 43"79. Vižintinova in Grendene sta društveni pokal osvojila tudi 'lani, ko sta sicer dosegla znatno boljši čas. Na nedeljski prireditvi so letos že drugič, podelili tudi trofejo Renco Faganel. Priznanje za vsestransko aktivnost na športnem in organizacijskem področju je prejel Rajko Petejan iz Sovodenj. Izročila ga je žena tragično umrlega štan-dreškega športnika in organizatorja, g. Mirjam. Za nedeljsko smučarsko prireditev se je prijavilo 142 tekmovalcev, startalo jih je. 119, v različnih starostnih skupinah. Tolikšno zanimanje pomeni lep uspeh za planinsko društvo in za štandreške športne
delavce, pobudnike spominske trofeje Renco Faganel.
Na tekmovalni progi, ki je bila odlično pripravljena, ki pa jo je proti poldnevu načelo sonce in so imeli torej zadnji tekmovalci tekmovanje se je zaključilo nekaj po 13. uri — precej moker sneg, so se najprej spustili najmlajši, v skupinah baby sprint, miške in miški, ki so prevozili samo polovično razdaljo. Največ tekmovalcev je bilo v skupini člani (25), mladinci (13) in amaterji (12). Najboljšo uvrstitev so v posameznih skupinah dosegli: baby sprint (deklice) 1. Katja Culot 29"50 2. Francesca Zorat 48"49; baby sprint (dečki) 1. Diego Fajt 30 "28, 2. Jurij Plesničar 33 "09, 3. David Mučič 33"82: miške 1. Sara Boškin 33 "56, 2. Verena Čevdek 37"62, 3. Roberta Lutman 40"65; miški 1. Marko Mužič 24"34, 2. Matej Makuc 26"75, 3. Robert Mučič 28 "16; medvedke 1. Katja Ferletič 1"09"90, 2. Martina Fajt 1T2"50, 3. Viljena Devetak 2"01 "18; medvedki 1. Mario Korečič 52 "57, 2. S^ša Primožič 54"28,3. Peter Gergolet 55 "88;
cicibanke 1. Michela Fajt 55"64, 2. Ivana Nanut 1'07"47, 3. Neva Devetak T12'"25; cicibani 1. Peter Mužič 52 "34, 2. Stefano Bensa 54'"46, 3. Dino Persog-lia TOT 81; mladinke 1. Maja Fajt 52 "87, 2. Maja Vrtovec 53 "29, 3. Morena Krašček 54'T3; mladinci 1. Robert Makuc 46"42, 2. Robert Bensa 47"62, 3. Mitja Feri 47 "90; članice 1. Marta Vižintin 50"49, 2. Katja Baucon 51 "41, 3. Roberta Plet 55 "97; člani 1. Silvano Grendene 43'79, 2. Julijan Čaudek 44 "73, 3. Damijan Lutman 45"26; dame 1. Majda Makuc T21"54, 2. Nada Valentinčič T27"59; amaterji 1. Ivan Plesničar 46"71, 2. Natalino Culot 47"01, 3. Niko Brešan 48"50; veterani 1. Aldo Baucon 5T'92, 2. Ivo Berdon 52"01, 3. Berto Grendene 52"'61.
V zimskošportnem središču v dolini Reklanice, kjer so člani Slovenskega planinskega društva sicer že dolgo let redni gostje, je bilo v nedeljo živahno kot že dolgo ne. Tu je bilo poleg drugih gostov, vsaj dvesto članov in prijateljev planinskega društva iz Gorice, ki so se popoldne zbrali pred sedežem smučarske šole, na slovesnosti nagrajevanja.
razstave
Goriška galerija v Novi Gorici prireja v okviru gledaliških srečanj Alpe Jadran razstavo beneškega slikarja Paola Valleja. Odprli jo bodo v sredo, 16. marca, ob 18. uri v galeriji Meblo, kjer bo na ogled do 2. aprila.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Psycho«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI 20.30 Gledališka srečanja Alpe-Adria — uvodna predstava. VITTORIA 17.30-22.00 »Moana la pante-ra nera«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Depravation story«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 »Un biglietto da mil-le corone«. Gledališka predstava.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Rush« ob 20. uri »Perverzna služkinja«.
DESKLE 19.30 »Moj ata socialistični kulak«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 9.30, Anna Juestel Pastoricchio iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Svetogorski ulici in na glavno pokopališče, ob 11. url Luigia Susmel vdova Rosa iz splošne bolnišnice v cerkev na Svetogorski ulici in na glav' no pokopališče, ob 12.30 Jožef Valentinčič iz splošne bolnišnice v cerkev v Štmavru in na tamkajšnje pokopališče.
Goriški upokojenci so spet bili na izletu. Tokrat ob ženskem prazniku osmem marcu. Zaradi teoa je bila večina izletnikov žensk. Vsaki od njih so moški, ki so tokrat bili v manjšini, podarili nagelj z rožmarinom. Izlet je bil prav na dan ženskega praznika. Cilj izleta je bila Slovenska Istra. Kar dva avtobusa sta odpeljala goriške izletnike na dolgo pot. V Žusterni pri Kopru so jih pričakali zastopniki društev upokojencev iz Kopra, Pirana in Izole.
V dopoldanskem času so Goričani obiskali Tonino hišo v Ravnah, ki je spremenjena v narodopisni muzej. Gre za staro kmečko hišo, ki so jo preuredili. V njej je stara oljar-
na. Tu se seznanimo z načinom kako so nekoč iz oljk pridelovali olivno olje. Oprema v notranjosti hiše pa nas spominja na nekdanje bivalne navade.
Sledil je še ogled zares lepe razstave ženskih ročnih del, ki so jo v enem portoroških hotelov priredile tamkajšnje upokojenke.
Popoldne, po kosilu, so se goriški izletniki zaustavili v Izoli. Ogledali so si slikovito mestece. Zadovoljni so se vrnili domov in si seveda zaželeli še več takih skupnih izletov. Kar povejmo da bo prihodnji na velikonočni ponedeljek na Zemono.
O mamilih v Boliviji na predavanju skupine CVCS
Bolivija: državna oblast, kokain in "narcotraficantes" je bil zgovorni naslov prvega od treh večerov, ki jih Zveza prostovoljcev za kooperacijo pri razvoju CVCS skupaj z Združenjem Italia-Nicaragua in Gibanjem laikov za Latinsko Ameriko prireja v mesecu marcu v večnamenskem socialnem središču v Gorici. Naslednja dva četrtka bo govor o drami severo-vzhodnih predelov Brazilije in o Nicaragui, ciklus pa bo v torek, 29. marca, sklenil koncert latinsko-ameriške glasbe skupine Cantares, ki bo nastopila ob 20.30 v Avditoriju.
Prvi večer je bil zelo zanimiv. Ful-via Tomatis, ki je kot koopernatka pri razvojnih programih preživela več kot 3 leta v Boliviji, je znala z diapozitivi in pripovedovanjem predstaviti živo sliko te države v sredini latinsko-ame-riškega kontinenta. Od splošnih informacij o državi s 6 milijoni prebivalcev na ozemlju, ki je 4 krat večje od italijanskega in gre od andskih kordiljer do Amazonske nižine, je kmalu prešla v bistvo stanja v Boliviji. Gre za državo, kjer je povprečna starost 47 let (vendar za rudarje 38), kjer vsak peti otrok umre v prvem letu življenja, kjer je 80% prebivalcev revnih, polovica pa nima niti minimalnega dohodka za preživljanje. Je tudi država, kjer so komaj leta 1952 ukinili tlačanstvo.
Po dvajsetih letih vojaških diktatur in kratkem obdobju levičarske vlade, je spet pri krmilu države desnica. Njeno glavno prizadevanje je, da bi po-
ravnala dolgove s tujino, pri tem pa se ne ozira na sredstva: strla je sindikate in vsak socialni odpor, odvzela vsa sredstva državnemu gospodarstvu in izkoristila glavni vir valute - kokain. V senci navidezne represije in korupcije namreč ta posel dobro uspeva. Narcotraficantes upravljajo finačne družbe in sredstva obveščanja, z milijardnimi dobički pogojujejo vlado. Pridelovanje koke je v šestih letih naraslo od 10 tisoč na 150 tisoč ton letno.
Še precej je bilo informacij predvsem pa razmišljanj, tudi med občis-tvom, kako reševati te probleme. Ne gre samo za stvar oddaljene države, ampak za problem, za katerega smo v razvitih državah soodgovorni (če ne celo glavni krivci).
prispevki
Za združenje Pionieri volontari del pronto soccorso, so z raznimi nameni darovali: Maria Andriani 5 tisoč lir, Vittorio Padovan 30 tisoč lir, Rosa Princi 3 tisoč lir, Mario Sgoifo 30 tisoč lir, Stefania Sbogar 20 tisoč lir, Stefa-nia Ivetich 100 tisoč lir, Carlo Manteg-na 10 tisoč lir, Wilma Tommasi 15 tisoč lir, Silvestre Bottai 20 tisoč lir, Fir-mina Zin 60 tisoč lir, Franco Narduzzi 50 tisoč lir, Francesca La Sorsa 50 tisoč lir, Tommaso Colella 5 tisoč lir, Paola Tomšič 32 tisoč lir, Stanislao Princi 40 tisoč lir, Unione italiana ci-echi 200 tisoč lir, Alfredo Zonch 100 tisoč lir.
Statistični podatki iz matičnih uradov v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu
Stabilno prebivalstvo v slovenskih občinah
Podatki iz matičnih uradov treh slovenskih občin nam občasno dajejo vestno sliko o premikih prebivalstva v večini slovenskih krajev na Goriškem. Tem podatkom sledimo z občasnimi objavami v našem dnevniku, ko beležimo imena rojenih in umrlih v zadnjih mesecih, število priseljenih in izseljenih iz posameznih občin. V krajšem razdobju so ti premiki skoraj neznatni, zanimivejša pa je slika, ki jo dobimo pri celoletnem obračunu. S pomočjo matičarjev v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu smo zbrali lanske podatke o premikih prebivalstva v teh treh občinah.
DOBERDOB
V Doberdobski občini v lanskem letu niso beležili demografskega padca. Število rojstev je namreč izenačilo število umrlih občanov: tako enih kot drugih je bilo trinajst. Rahlo pozitiven je tudi obračun selitev, saj se je priselilo 28 ljudi, izselilo pa se je 23. Število prebivalcev se je tako povečalo za 5 (vendar za statistiko za 6, zaradi zaostalega vpisa). Ob koncu leta je dober-dobska občina štela 1424 prebivalcev, v začetku pa jih je bilo 1418.
RODILI SO SE: Erik Danielis, Veronika Vižintin, Petra Devetak, Luca Cecchini, Valentina Semolič, Matej Bagon, Jari Jarc, Thomas Marušič, Marija Ferfolja, Simon Gergolet, Mar-
tina Giovannini, Vanessa Valentini, Sara Visintin.
UMRLI SO: Mario Devetta, Angela Gergolet vd. Ferfoglia, Štefanija Peric vd. Jelen, Karlo Frandolic, Genovefa Ferfolja por. Pahor, Ema Peric vd. Pangos, Roža Ferletic vd. Ferletic, Viktorija Paulin vd. Gergolet, Mario Lavrenčič, Ludvik Devetak, Marija Marussi vd. Pahor, Silvio Gorkič, Alojz Stepančič.
POROGU SO SE: Paolo Pozzo in Emanuela Pieri, Sergio Grassi in Miri-am Pahor, Walter Cigui in Cirila De-vetti, Sergio Violin in Franka Devetak, Gabrijel Ferfoglia in Elizabeta Prassel, Albano Marušič in Katerina Antoni, Klavdij Devetta in Antonella Tortolo, Marino Suc in Dragica Gr-čnik.
SOVODNJE
Razlika med rojenimi in umrlimi je negativna, čeprav je 12 rojstev (umrlo je 18 občanov) za današnje razmere že skoraj zadovoljiv podatek. Kar dosti je bilo porok, saj je zakonsko zvezo sklenilo 22 parov, pri katerih je vsaj eden od zakoncev sovodenjski občan. Prebivalstvo se je v lanskem letu povečalo od 1774 na 1787 občanov, to po zaslugi priseljevanja, ki je bilo skoraj dvakrat večje kot izseljevanje. Sovodnje je lani zapustilo 22 občanov, priselilo pa se je 41 novih.
RODILI SO SE: Erika Cotič, Peter Custrin, Sara Doliani, Barbara Grillo,
Ničla Klede, Nicol Marušič, Šaman ta Meniš, Nataša Ožbot, Gloria Tronkar, Manuel Visintin, Rossella Zanutel, Andrej Zotti.
UMRLI SO: Ana Bastjancic vd. Devetak, Karolina Bastjančič por. Tomšič, Marija Butkovič vd. Pisk, Frančiška Buzin, Venceslav Buzin, Anton Ci-jak, Cecilija Cotič, Olga Cotič, Alojz Devetak, Jožica Gorkič, Rozalija Grilj vd. Marušič, Lojzka Grillo vd. Ožbot, Ivan Pahor, Franc Petean, Jožef Pete-jan, Ljudmila Vrtovec vd. Černigoj, Marija Zavadlav vd. Visintin, Marija Zuzič vd. Devetak.
POROČILI SO SE: Antonio Maria Pinna in Nataša Florenin, Vito Bruno in Irena Devetak, Mario Visintin in Natalina Juren, Marjan Grillo in Dunja Grillo, Moreno Marson in Lorena Gulin, Tarcisio Drosghig in Adriana Devetti, Maurizio Padovan in Marija Vida Cijan, Domenico Calo in Roberta Visintin, Rudi Petejan in Sonja Pelicon, Rodolfo Visintin in Eleonora Ci-jak, Marko petejan in Katerina Zotti, Jurij Devetak in Emilija Carli, Renzo Cocetta in Damjana Cotič, Dušan Lapanja in Liviana Devetti, Alfredo Gab-bana in Silvana Malič, Claudio Beltra-mini in Silvia Zotti, Bruno Cotič in Marina Selva, Maurizio Abritta in Gi-useppina Bellusci, Gianfranco Ger-mech in Nadja Štravs, Adriano Frandolic in Alessandra Visintin, Paolo
Miceu in Maria Lucia Pahor, Venceslav Klanjšček in Vera Dovžak.
ŠTEVERJAN
Skupno število prebivalstva v šte-verjanski občini je v lanskem letu ostalo skoraj nespremenjeno, saj je bilo ob začetku leta 871 prebivalcev, ob koncu pa samo trije več, 874. Tudi v Števerjanu je bilo manj rojstev kot pa smrti: rodilo se je šest otrok, umrlo pa je osem občanov. Porast v skupnem številu prebivalcev gre zato pripisati sicer majhni pozitivni razliki v obračunu preseljevanja. V lanskem letu se je v občino priselilo 22 ljudi, izselilo pa se jih je 17.
RODILI SO SE: Michele Castello, Marko Klanjšček, Jasmin Kovic, Kristjan Prinčič, Mitja Škorjanc, Daniel Vida.
UMRLI SO: Karolina Gravnar vd. Macus, Vida Gravnar por. Rosso, Albin Hlede, Frančiška Klanjšček vd. Ciglic, Rozina Komic vd. Hlede, Jožef Maraž, Jožica Mizigoj vd. Gravnar.
POROČILI SO SE: Silvio Lorenzutti in Sonja Stekar, Marko Tercic in Nadja Cotič, Franko Kovic in Jožica Zni-dercic, Vincenzo Sperti in Maria Luciana Serafino, Carmine Salvatore in Loredana Vergato, Paolo Ventin in Klara Humar, Maurizio Ouaglia in Donatella Franzoni, Marjan Prinčič in Majda Ambrožič, Ferruccio Bergamas-co in Maurizia Vogrič, Maurizio Pen-tassuglia in Bruna Planiscek.
Mali maraton bo 27. marca
Društvo Gruppo marciatori Gorizia pripravlja v nedeljo, 27. marca, mali maraton za nagrado mesta Gorica. Tekmovanje velja za uvrstitev v deželnem okviru v kategoriji Fidal — Amatori. Tekmovanje v teku se bo odvijalo po goriških ulicah in sicer bo Oberdankovi, po obeh Korzih, po ulici Trento, po Tržaški cesti do križišča z ulico Stuparich. Tekmovalci bodo omenjeno progo pretekli dvakrat. Tekmovanje se bo odvijalo med 10. in 12.30 in v tem času bo na omenjenih ulicah veljala omejitev prometa in prepoved parkiranja.
Rajonski svet za Podturn-Sv. Ano
Rajonski svet za Podturn in Sv.Ano se bo sestal danes, v torek, 15. marca, ob 20.30 v prostorih zavoda Lenassi v Ul. Vittorio Venelo. Razpravljali bodo o vprašanjih socialne oskrbe na območju rajona, o uporabi denarnega sklada in raznem.
Telefon
v nujnih primerih
Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111, Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 22222 (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156.
KER ORRO UJE...
OD I. JANUARJA IZPLAČUJE KMEČKA BANKA OBRESTI NA VAŠIH TEKOČIH RAČUNIH IN HRANILNIH KNJIŽICAH DVAKRAT LETNO 30. JUNIJA IN 31. DECEMBRA. ŠE ENA IZMED PREDNOSTI VAŠE DOMAČE BANKE IN RAZLOG ZA OBISK PRI NAS.
V
Banca Agricola Kmečka banka Gorica
V občinskem svetu soglasno sprejet sklep
Izdatek 647 milijonov lir za povečanje in prilagoditev županstva v Doberdobu
Na zadnji seji občinskega sveta v Doberdobu so ob proračunu obravnavali še nekaj pomembnih vprašanj. Velike važnosti je odobritev načrta za razširitev in prilagoditev občinske stavbe normam za odpravo arhitektonskih ovir. Gre za najpomembnejšo investicijo v tekočem letu. Celoten načrt predvideva namreč dokaj izdaten strošek: 647 milijonov lir. Iz vsote je razvidno, da bo šlo za povečanje in temeljito obnovo poslopja, kjer ima sedež Občina in ki že dalj časa ni več kos potrebam.
Kot je v utemeljitvi sklepa povedal župan, je namreč poseg nujno potreben, saj se na županstvu Že kopičijo dokumenti po hodnikih. Sedanji pro-sotri so pretesni, manjka arhiv in prostori za nekatere službe, manjka primerna garaža za občinska prevozna sredstva (ki se jim bo v kratkem pridružil še večji tovornjak za smeti). Svetovalci so si ogledali načrt, ki predvideva pridobitev arhiva, garaže, skladišča in drugih uporabnih prostorov v polkkletnih prostorih, sejno dvorano in drugačno razporeditev v pritličju, nekaj novih sob in drugih pomožnih proštov v 1. nadstropju. Nadalje so pri tehničnih rešitvah morali
upoštevati predpise o odpravi arhitektonskih ovir z namestitvijo dvigala in drugih prektičnih rešitev.
Vprašanje je, kako si zagotoviti potrebna izdatna sredstva. Dežela bo prispevala 50 milijonov nepovračljivega prispevka ter prispevek za kritje obresti. 113 milijonov posojila za prvo skupino del je občina že najela pri zavodu Cassa Depositi e Prestiti. Za drugo skupino del pa bo treba predvidoma počakati na prihodnji proračun. Občinski svet je špozitivno ocenil tako zastavljeni načrt in program ter ga soglasno odobril.
Na seji so nadalje odobrili nov statut Javnega večnamenskega kulturnega središča s sedežem v Ronkah. Spremembe zadevajo postopek za izvolitev 28-članske skupščine, uvedbo sveta odbornikov za kulturo pri včlanjenih občinah. V statutu ostaja člen, ki posebej obravnava občino Doberdob in slovensko kulturo, prav tako bo še naprej delovala v okviru središča posvetovalna komisija za slovenska vprašanja.
Prav tako s kulturnega področja je sklep o zaposlitvi knjižničarja/ke. Doslej so to službo krili s pogodbami
oz. delom uslužbenke iz drugega urada. Občini se sedaj ponuja možnost trajne zaposlitve knjižničarja, ki bi hkrati bil tudi kulturni animatork v vasi. Gre za zaposlitev s polnim urnikom, delno v knjižnici, delno v drugih kulturnih dejavnostih.
Precej diskusije je bilo okrog vprašanja občinskega odlagališča za posebne odpadke, oz. imenovanja čuvaja. Odlagališče bo delovalo 3 ure dnevno, namenjeno bo gradbenim odpadnim materialom. Glede na nosilnost tovornjakov so določili dve tarifi: 5 tisoč lir za za količine od 1 do 35 stotov, 10 tisoč lir za večje: Za čuvaja je občinska uprava predlagala Berta Ferletiča, upokojenca, ki živi blizu odlagališča v Ul. Redipuglia in bo zato zagotavljal trajno nadzorstvo. V zvezi s tem predlogom je bilo nekaj ugovorov s strani dveh svetovalcev večine, svet pa je kljub temu odobril sklep.
Ob zaključku seje je župan Lavrenčič izrekel prisrčno zahvalo občinskemu tajniku, ki zapušča svoje delovno mesto v Doberdobu in prevzema tajništvo v Štarancanu. Dr. Roberto Ca-pobianco, je dejal župan, je vestno in prizadevno opravljal svoje delo, zato mu gre iskrena zahvala upraviteljev.
Nova premiera v tržaškem gledališču Verdi
Priljubljena Puccinijeva opera »Boheme«
Puccinijeva melodrama »Boheme« je v tradicionalističnem železnem opernem repertoarju nedvomno ena najbolj popularnih, predvsem zaradi svojih melodij, ki si skozi vsa štiri dejanja podajajo roko v neprekinjenem homogenem melodičnem toku med orkestrom in pevci. Po svoji muzikalni in dramaturški fakturi neproblematično delo, pa vendarle ne brez v svojem času nespornih modernističnih implikacij, če ne zaradi drugega že zato, ker so njegovi akterji navadni ljudje in ker je njihova zgodba tako verjetna in življenjska v svoji realnosti in čustvenih odzivih. Čeprav ne poudarjeno, je v njej prisotna socialna nota, ki druži male ljudi tako v njihovi bohemski naravi kot v njihovem čutu solidarnosti do sočloveka.
Puccinijev pristop k uglasbitvi libreta Giacose in Illiche po Murgerjevih »Prizorih iz bohemskega življenja« je ekspresionističen in verističen obenem in v obojem je Puccini pravi mojster. Pastelni zvočni učinki spadajo z realističnimi tako v podajanju situacij kot v slikanju oseb v enotni interpretativni viziji, ki ima v melodičnem lait motivu svoje vezivo od prizora bohemske razposajenosti štirih prijateljev v skromni podstrešni sobi, prek hrupnega prizora v pariški latinski četrti v drugem in kontrastnega hladu snežne zimske noči v tretjem, do Mimi-ne smrti v zaključnem dejanju. Nad vsem kraljuje melodična harmonija v kontrastnem valovanju, ki nikjer, niti v polni orkestralni in vokalni zasedbi,
niti v pianissimih enega samega godala in komaj slišnega solistovega glasu, ne presega meja homogene muzikalne strukture, ki tudi zahteva največjo izvajalsko homogenost orkestra in pevcev ter zbora v enotni interpretativni liniji.
Tokratna tržaška postavitev »Boheme« (enajsta po vojni in torej v povprečju na repertoarju vsaka štiri leta) je zahtevo po interpretativni homogenosti v znatni meri izpolnila, kljub nekaterim prehrupnim trenutkom orkestra, zlasti v drugem dejgnju. Orkester pod sposobno taktirko mladega dirigenta Tiziana Severinija, je sicer muziciral z vso potrebno barvitostjo in spevnostjo, pri čemer je poudarjeno lepe lirične učinke dosegal v pianissimih s čistostjo posameznih orkestralnih skupin, predvsem violin in godal na splošno. Redkokdaj je Verdijev orkester izpričal tolikšno melodično zmogljivost in izvajalsko disciplino kot prav tokrat.
Med vokalnimi solisti, ubranimi na enotnem barvnem registru, je izstopala mlada sopranistka Cristina Rubin, pevka, ki je Mimi oblikovala z milino svojega žametno mehkega glasu in ustvarila lik poln nežnosti in presunljive lepote. V posebno zaslugo ji je šteti odmaknjenost od vsakršnega »pri-madonstva«, saj je podobo Mimi izpeljala z občuteno vokalno doslednostjo in zadržanostjo in prav s tem ustvarjala doživeto komunikativnost. Ob njej je bil tenorist Franco Farina v vlogi poeta Rodolfa dostojen partner, čeprav ga je na nekaterih mestih
naravni glasovni razpon kljub lepi spevnosti zanesel v forsiranje, posebno opazno v manj mehkih prehodih v višine. Med ostalo trojico bohemskih prijateljev se je z barvitostjo svojega glasu uveljavil baritonist Franco Giovine kot slikar Marcello, glasovno manj izbrušen je bil basist Gabriele Monici kot filozof Čolinne, v vlogo glasbenika Schaunar-da pa je nastopil baritonist Gianni Vanzelli.
Glede na to, kako smo doslej poznali njene igralske in pevske značilnosti, je presenetljivo lepo podobo Musette ustvarila sopranistka Elena Zilio, igralsko in pevsko suverena interpretka tako v živahnosti temperamenta kot v čustvenem oblikovanju lika.
Galerijo uspešnih likov so dopolnili Claudio Gi-ombi kot lastnik hiše Benoit, Giuseppe Morresi kot Alcindrono, pa še Giuseppe Botta, Vito Susca, Mario Sarti in Dario Zerial. Poleg zbora pod vodstvom Ine Meisters je sodeloval še otroški zbor Edde Cal-vano.
Na sceno (bila je ista kot za zadnjo uprizoritev leta 1981) je predstavo vodil režiser Franco Pero po konvencionalnih vzorih brez kakršnihkoli inovativnih posegov, a tudi ne brez pozornosti za tekoč potek predstave.
Naklonjenost tržaškega občinstva tradicionalni melodrami so potrdili do kraja zasedeno gledališče in dolgotrajni aplavzi tudi na odprti sceni.
JOŽE KOREN
V Cankarjevem domu lani v povprečju več kot dve kulturni prireditvi dnevno
Ko se je pred dobrim mesecem Matjaž Kmecl udeležil večera v openski knjižnici Finko Tomažič in tovariši, je med orisom kulturne dejavnosti v Sloveniji poudaril veliko vlogo, ki jo igra Cankarjev dom v Ljubljani pri posredovanju kulture, in to ne le v ožjem slovenskem, pač pa v širšem, evropskem kontekstu. Kot primer je omenil znanega glasbenika, ki se je prav navdušil za slovensko kulturno središče, saj je to objekt, ki ti daje možnost za vrhunsko ustvarjanje. Ta objekt je za nas neprecenljive vrednosti, saj nam omogoča neposreden stik in vključevanje v evropske kulturne tokove, je takrat menil Matjaž Kmecl.
Cankarjev dom je bil tudi lani nedvomno središče slovenske kulturne dejavnosti. Iz obračuna delovanja v letu 1987, ki ga je pripravila Jana Krambergar, izhaja, da je bilo lani v Cankarjevem domu skupno 891 kulturnih in kongresnih prireditev s
407.300 obiskovalci. Leto prej je bilo teh prireditev 790 s skupno 323.957 obiskovalci.
»Med pomembnejšimi prireditvami moramo gotovo omeniti gostovanje Leningrajskega gledališča sodobnega baleta z dvema izredno uspelima večeroma, nato nastop Kraljeve filharmonije iz Stockholma, med gledališkimi dejavnostmi gostovanje Jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda z Rodoljubci, pa gostovanje z beograjskega Bitefa z Zločinom in kaznijo v režiji Andreja Wajde. Med jazz koncerti je treba omeniti nastop Ceci-la Taylorja in Art ansamble of Chicago, med filmsko dejavnostjo pa že tradicionalno jesensko filmsko šolo, pri kateri sodeluje več znanih filmskih teoretikov,« nam je orisal »vrhove« lanske sezone v Cankarjevem domu vodja centra za stike z javnostjo Stane Mažgon.
Iz osebne legitimacije Cankarjevega
CANKARJEV DOM
doma za leto 1987 izhaja, da je Dom zaključil leto poslovno uspešno. Imel je 4.095 milijonov dinarjev prihranka (1889 milijonov), od tega 1.218 milijonov (595 milijonov) čistega dohodka. Vse številke v oklepajih se nanašajo na leto 1986.
Kulturni skupnosti Slovenije in Ljubljane sta za program in amortizacijo zagotovili 2.814 milijonov din (1.184 milijonov), s prodajo vstopnic in posredovanjem kulturnih programov so ustvarili 303 milijone din prihodka (136 milijonov). Kongresna dejavnost je imela 900 milijonov dih prihodka (480 milijonov), ostali prihodki pa so znašali 78 milijonov din (89 milijonov).
Skupno število vseh prireditev, organiziranih v CD in izven njega, je bilo v letu 1987 1.066 (1.016), vključno s posredništvom kulturno-umetniške-ga programa. V Cankarjevem domu in v nekaterih drugih dvoranah v Ljubljani (v Slovenski filharmoniji, Križankah) je bilo v letu 1987 v organizaciji CD 722 (689) kulturnih prireditev z 288.130 (312.336) obiskovalci, na Slovenskem knjižnem sejmu z 48 spremnimi prireditvami in razstavi Frankfurt po Frankfurtu pa še 86.630 obiskovalcev. Največ, 149.981 (146.788) jih je bilo na 137 (224) glasbenih prireditvah,
od tega je 40 abonmajskih koncertov Slovenske filharmonije poslušalo 41.315 poslušalcev, 8 koncertov Simfonikov RTV pa 8.700 poslušalcev. Sicer razprodanih abonmajskih koncertov SF se ni udeležilo 11.800 abonentov SF, ki so kupili abonmajske vstopnice, in 400 abonentov RTV.
Gledališki program je na 105 (124) predstavah spremljalo 22.500 (34.175) gledalcev, 106 (103) filmskih predstav si je ogledalo 30.455 (21.598) obiskovalcev, 226 (203) kulturno-vzgojnih prireditev si je ogledalo 50.200 (48.761) obiskovalcev, 39 (35) razstav si je ogledalo 35.000 (61.014) obiskovalcev, poleg tistih, ki si razstave ogledajo pred prireditvami in med odmori drugih prireditev. Prav tako niso upoštevani obiskovalci ambientalnih razstav, kot je likovno delo meseca ter obiskovalci že omenjenega knjižnega sejma in razstave Frankfurt po Frankfurtu.
Poleg tega je Cankarjev dom posredoval po Sloveniji, drugih republikah in v tujino 89 prireditev oziroma izvajalcev kulturno-umetniškega programa. Med prireditvami kulturno-umetniškega programa jih je bilo 71 odstotkov (70%) iz Slovenije, 8 odstotkov (7% iz drugih republik in 21 odstotkov (23%) iz tujine.
V okviru kongresne dejavnosti Cankarjevega doma je bilo 158 (149) kongresnih prireditev s 53.420 (36.682) udeleženci, izven CD pa še 6 (10) s 1.005 (3.850) udeleženci. Domačih kongresnih prireditev je bilo 133 (126), mednarodnih pa 31 (33). Tehnične storitve je CD opravlal na 41 (70) prireditvah izven CD. V letu 1987 je bilo, ob nedeljah in praznikih, poleg razstav, še 69 (67) kulturnih in kongresnih prireditev.
Geniji v kratkih hlačah
Kar nekaj je bilo v zadnjem času prireditev, ki kažejo na ustvarjalen gledališki pristop do književnosti — proze ali poezije. Celo več, gre za pohvale vredno »iskanje« oziroma veselje do nastopanja na odru, kar pravzaprav pomeni tudi igrivo udejanjenje mladostne fantazije. Eden izmed takih izrazov je bila tudi sobotna premiera Slovenskega kulturnega kluba v gledališču »France Prešeren« v Boljuncu.
Lučka Peterlin Susič je dramatizirala in zrežirala »Genije v kratkih hlačah«. Zanimiva mladinska proza sodobnega slovenskega pisatelja Slavka Pregla se je kar se da prilegla kar dvajsetim nastopajočim, ki so skozi razne prizore oziroma skeče tematizirali težavno pot rojevanja šolskega glasila. Pravzaprav so mladi igralci govorili o sebi: o življenju na šoli, ljubeznih, odnosu s profesorji, ravnateljem in čistilkami... Pripovedovali so živo, v dinamično oblikovani scenografiji (delo Edija Žerjala) in v atmosferi prijetne glasbe (Štefan Bembi). Seveda, opaziti je bilo marsikatero nedoslednost in nerodnost, najpomembneje pa je bilo to, da je z odra žarel igriv in mladosten sporočilni duh. (mč)
Capanna pripoveduje o letu 1968
V teh dneh se v italijanskih javnih občilih kot na tekočem traku vrstijo članki, reportaže in pričevanja o letu 1968, o takratnem študentskem gibanju ter o družbenih in političnih pretresih, ki so označevali to v marsičem »mitično leto«. Na dvajsetletnico burnih študentskih manifestacij za reformo izobraževalnega in družbenega sistema, ki so se iz Pariza in Berlina razširile na vso Evropo in na ZDA, kjer je mladina protestirala tudi proti umazani vietnamski vojni, so se spomnili tudi založniki. Skoraj vse največje založniške hiše so spretno izkoristile to obletnico in poslale na tržišče celo vrsto knjig o dogodkih iz leta 1968. V glavnem gre za spomine protagonistov, za njihove vtise in doživetja, ki so po eni strani zelo blizu, po drugi pa tudi zelo daleč.
Najbolj značilna je v tem okviru knjiga, ki jo je napisal Mario Capanna in ki je pred kratkim izšla pri milanski založbi Rizzoli. Ca-panne ni treba verjetno posebej predstavljati.. Pred dvajsetimi leti je bil voditelj milanskega študentskega gibanja, nato med ustanovitelji stranke Democrazia proleta-ria, ki jo v poslanski zbornici zastopa že dvanajst let. V knjigi »Tista čudovita leta« (Formidabili qu-egli anni, 234 str., 20.000 lir) avtor v obliki dnevniškega zapisa obnavlja dogajanja, od prve zasedbe milanske Katoliške univerze do prvih pouličnih spopadov s fašisti in s policijo, od kontestacije premiere v Scali do pokola na Trgu Fontana, ki je v vseh smislih zaključil leto 1968. Potem so prišle druge kontestacije, novi pokoli in terorizem, ki ni imel več samo desničarskega predznaka. A to ni več leto 1968, to so že dogodki, ki spadajo v današnji čas.
Capanna je vseskozi briljanten pripovednik, čeprav je njegova pisana beseda bolj kot prozi podobna televizijski kroniki, ki je zanimiva, od časa do časa pa tudi suhoparna in dolgočasna. Zanimiv je npr. tisti dogodek, ko Capanna po neki študentski manifestaciji nagovori policiste ter jim skuša dopovedati, da so tudi oni podobno kot delavci z Juga žrtve sistema in izkoriščanja. Med študenti in mladimi policisti v bojni opremi se ustvari konkretna, čeprav le trenutna razredna in človeška solidarnost. Velika hiba Capannove pripovedi pa je v tem, da ima človek o knjigi vtis, da se je za liderja DP zgodovina začela in tudi ustavila leta 1968, vse, kar se je zgodilo potem, pa je le nadzgradba tistih »čudovitih let«. Knjiga (uvod je napisala novinarka Camilla Cederna) je vsekakor naletela na velik odmev v javnosti, kot dokazuje dejstvo, da je že nekaj časa na vrhu lestvice najbolj prodajanih knjig.
SANDOR TENCE
Konfucijeva zapuščina človeštvu
Konfucij: Pogovori. - Ljubljana: Cankarjeva založba - (Zbirka Misel in čas)
V kitajski zgodovini je opozicija do tradicionalnega vladajočega sistema praviloma povezana s kritiko Konfucijeve filozofije. Vpliv klasične na sodobno kitajsko filozofijo ima dva aspekta: 1. vpliv na področje teorije in 2. družbeni vpliv. Na teoretskem področju je glavna pozornost vedno namenjena konfucijanstvu.
Kulturna zgodovina Kitajske se začenja v petem tisočletju pred našim štetjem, torej se časovno ujema z nastankom kitajske pisave, ki se je konstantno razvijala in je v drugem tisočletju pr. n. š. že imela bistvene značilnosti, ki jih poznamo v današnjih časih. V obdobju med 5. in 4. stoletjem pr. n. š. so se v različnih, med seboj oddaljenih žariščih človeške kulture, razmahnila duhovna - filozofska in religiozna gibanja, ki so bistveno vplivala na razvoj filozofske misli. V teh stoletjih duhovnega razcveta se v Grčiji pojavijo znani filozofi in med njimi Sokrat (470-399), v Indiji Buddha (556-476), na Kitajskem pa se pojavi Konfucij (551-479) oziroma Kong Qui ali Kong Zhongni, ki je šele pozneje dobil ime, po katerem je bolj poznan - Kong Zi (»mojster Kong«), Ta naziv so jezuitski misijonarji polatini-li v Confucius in pod tem imenom ga danes pozna zahodni svet. Konfucij je živel in deloval ter vzgajal svoje številne učence (okoli 70) v težavnih okoliščinah obdobja propadajočega sužnje-lastniškega in nastopajočega fevdalnega reda. Večji del življenja je urejal stara dela kitajske klasike, ki jih pogosto spoštljivo omenja: Knjigo premen, Knjigo pesmi in druge. Lunyu spada med konfucijanske klasike, čeprav ga ne moremo povsem enačiti s kanoničnimi teksti, jingi, ki so obstajali kot celota že v začetku Han dinastije. Naziv Lunyu je do neke mere problematičen in se ni pojavil v tekstih pred časom dinastije Han. Najpreprostejša razlaga tega naziva bi bila
Razprave in izjave, kar bi pomenilo, da je izraz »lun« uporabljen v normalnem smislu besede. Možne pa so tudi naslednje razlage, npr.: Lun v pomenu »izrabiti«, Lunyu bi pomenilo potem »Izbrani reki« (Analecta), ali »razvrščati, urediti«, ali celo kot »ujemati se, zvezati skupaj, vsebovati«.
V obliki, ki jo danes poznamo, je Lunyu zbirka nekaj sto krajših delov (vsebujejo izreke in dele dialogov, ki so jih v največjem delu pripisali Konfuciju, le v nekaj primerih pa njegovim učencem). Delo, razdeljeno v dvajset poglavij (pian), ni najbolj sistematično. V sedanjem tekstu je težko najti neko načelo, po katerem naj bi bilo delo urejeno. Nekatera poglavja teže za tematsko enotnostjo (npr.: 4. poglavje z naslovom »Li ren«), V njem so ren, humanost in dobrota glavna tema in zares vsebuje razne izreke o humanosti (ren), toda kljub temu je večji del poglavja posvečen drugim krepostim, kot npr.: preprostosti, spoštovanju otrok do staršev. V večini poglavij pa ni prave povezanosti med posameznimi deli. Prvo poglavje je sestavljeno iz 16 delov o zelo različnih vprašanjih, toda komentatorji so enotnega mnenja, da prav ta knjiga vsebuje najele-mentarnejše mojstrove izreke o učenju tega, kaj je prav in kaj so različne vrline. Zato so bili ti izreki postavljeni skupaj na začetku. Najpomembnejša osebnost v Lunyuju je Konfucij sam. O njegovem življenju je malo znanega in Lunyu sam je eden redkih tekstov (poleg Mencija in Zuozhuana), ki zanesljiveje navaja tudi biografske podatke. Najpomembnejši poudarek Konfucijevega učenja je na procesu, kako postati moder, kako se uresničiti kot človek. Nasprotje posameznik - družba se izraža kot nasprotje med
notranjim občutkom osebne morale in zunanjim izrazom družbene odgovornosti. Ren ne gre razumeti primarno kot načelo družbenih odnosov, temveč je to načelo, ki je povezano s procesom samouresničevanja, obnavljanja in samoizpopol-njevanje posameznika. Etimološko pismenka Ren pomeni »človek v družbi«. S Konfucijevega stališča ni mogoče postati human, če človek ni odkritosrčen do svojega notranjega bistva, do katerega pa človek nikdar ne more priti v resnici, če ni odkritosrčen v medčloveških odnosih. Človek se ne more uresničiti v svoji humanosti s tem, da se od sveta odtrga, temveč da pošteno poskuša uskladiti svoja razmerja z drugimi. Da bi človek dosegel svojo resnično samorealizacijo, mora skozi proces samotransformacije, ki naj bi po Konfuciju bila dosežena v okviru medčloveških odnosov.
Če človek ni sposoben vzpostaviti smiselnega odnosa z drugimi, dela nasilje ne samo družbenim odnosom, ampak tudi samemu sebi. Zavest o družbenosti je tako integralni del človekove sa-morealizacije. Sposobnost bivanja v odnosu z družbo v celoti postane pomemben kazalec samooblikovanja. Samooblikovanje je nenehno prizadevanje, da bi se uresničila humanost. Proces dozorevanja je nenehen trud za samouresničevanjem, je postajanje. Odrasel človek ni samo oseba, ki je dozorela, ampak tudi oseba, ki je pripravljena in sposobna za nadaljnje dozorevanje. V konfucijanstvu je dozorevanje razumeti kot samooblikovanje. To pomeni - biti na poti k popolni realizaciji svoje osebnosti. Konfucijeva spoznavna teorija je tesno povezana s Konfucijevo teorijo človeka. Glede le-te so na Kitajskem mnenja deljena. Nekateri trde, da je Konfucij v
tem pogledu idealist. Spoznanje in vedenje je v človeku. Drugi poudarjajo Konfucijev odnos do učenja in zavzemanja zanj skozi vse človekovo življenje. Po Konfuciju lahko na podlagi Lunyuja trdimo, da ima človekovo vedenje dve osnovi: en del prirojen, drugi del pa si človek pridobiva neprenehoma vse do smrti. Človekovo znanje ima torej dva izvora, med katerima Konfucij više ceni prirojeni del, kajti na njem leži razlika v človekovi sposobnosti vedenja.
Vodilno težnjo v Konfucijevem humanizmu bi lahko povzeli takole: kako z lastnim trudom in naporom postati moder. Tega pa ni moč doseči samo z intelektualnim prizadevanjem, temveč je povezano z duhovnimi stremljenji. V današnjih časih je težko Konfucija zanikati kot tudi popolnoma sprejeti. Nemogoče ga je tudi danes uporabljati za politične cilje. Na Kitajskem so se večkrat pojavile težnje, da bi vse, kar je s Konfucijem in njegovim naukom le zdaleč povezano, popolnoma in enkrat za vselej izgnali iz stvarnosti nove Kitajske. Razmeroma pozitiven sprejem pa je Konfucijev nauk doživel v zahodnem svetu, od časa katoliških misijonarjev naprej. Evropski intelektualci so njihova poročila o Konfuciju in njegovem nauku uporabljali kot orodje zoper tedaj uveljavljeno dogmatiko krščanske cerkve.
Za časa kulturne revolucije je propagandni aparat skušal moralni lik Konfucija povsem razvrednotiti in je le-ta dobil za uradne kroge tedanje Kitajske oznako podlega reakcionarja. Ta val je, kot vse kaže, mimo in danes je spet možno trezno govoriti o Konfucijevi osebi in delu. Vse več pristojnih znanstvenikov zna tudi na Zahodu ceniti njegov delež v kulturi človeštva in njega kot človeka, ki je svetu oznanjal in uteleševal vizijo univerzalne človečanosti kot cilj in vsebino človekovega stremljenja.
SLAVKO GABERC
Amerika postopoma spreminja politiko do držav v razvoju
Združene države Amerike, ki imajo glavno besedo tudi pri pomembnih mednarodnih finančnih in bančnih ustanovah, so storile zadnje čase nekaj korakov, ki lahko tudi kažejo na začetek spreminjanja politike do držav v razvoju. Te so namreč v čedalje slabšem položaju ter so vse manj v stanju, da bi lahko vračale dolgove.
Države v razvoju namreč zmeraj bolj pesti dilema: ali razvijati svoje gospodarstvo, ali pa vračati dolgove. Že velik je uspeh, če uspevajo vračati obresti. Od leta 1983 do konca lanskega leta se je v razvitih deželah neto kapital iz držav v razvoju povečal kar za okrog 125 milijard dolarjev!
Novosti v spremembi ameriške politike so opazne zlasti v odnosih med ZDA in Mehiko. Mehika je že celih deset let poskusni kamen, kako naj razvite dežele ravnajo z deželami v razvoju. Položaj v Mehiki se je zdaj, ne glede na nekatere ameriške finančne injekcije v zadnjih dveh letih, tako poslabšal, da so ameriški strokovnjaki ugotovili, da res ne kaže dajati novih kreditov samo za vračanje posojil, ali vsaj obresti. To je namreč politika slepe ulice.
Bistveno je, da je ameriški kapital, kot vse kaže, končno ugotovil, da vsi dolgovi le niso izterljivi. Sprememba politike ali nova metoda v zvezi z Mehiko pa naj bi bila v glavnem naslednja: ameriška banka Morgan Guaranty Trust Company naj bi omogočila Mehiki kot državi odkup dela dolgov (z mehiškimi obveznicami), kar pa naj bi s svojim podpisom jamčila Ameriška centralna banka. S takim odkupom naj bi se dolg vsakokrat zmanjšal v glavnem za polovico. Zdaj je bržčas govor o 20 milijardah dolarjev.
Mehiški dolg znaša danes okrog 95 milijard dolarjev, zato naj bi ta operacija zadevala le manjši del dolga te države. Jasne garancije, kako bo metoda delovala, še ni. V vsakem primeru pa je najbolj pomembno, da so ameriške banke na ta način izrekle nekako pripravljenost, črtati vsaj manjši del dolga. Potezi Morganove banke bo nemara sledilo še kakih 80 ameriški bank, ki so se do sedaj ukvarjale z Mehiko.
Gre za novo fazo v odnosu med upnicami in dolžnicami. Prejšnja faza se je razvila skozi tri posege. Prvega je pred tremi leti predstavljal tako imenovani Bakerjev načrt (Baker je še danes ameriški finančni minister), po katerem so najbolj zaostale dežele prejele okrog 20 milijard dolarjev dodatnega kredita, da bi pričele postavljati temelje svojim gospodarstvom. Drugi poseg je bil v potezi ameriške banke Citicorp (največjega ameriškega bančnega zavoda), ki je povečala svojo rezervo kar za 3 milijarde dolarjev, da bi se
zavarovala pred izgubami. Podoben korak so storile tudi nekatere druge ameriške banke, s čimer se je rezerva dvignila na okrog 15 milijard dolarjev.
Nosilka tretje faze pa je bila bostonska banka, ki se je nedavno na lepem odločila kar za odpis domala vseh dolgov južnoameriškim deželam. Kajpak ugotavljajo, da je ta banka lahko ubrala to pot, ker njeni krediti niso presegali 200 milijonov dolarjev in se je lahko žrtvovala za tako majhen denar. Večje upnice zanesljivo ne bodo ravnale tako, bodo pa prej ko slej sledile operaciji Morganove banke, ki si v bistvu zastavlja tale cilj: sleherna upnica bo resda izgubila nekaj kapitala (v primeru Mehike okrog 10 milijard dolarjev), vendar si bo hkrati zagotovila neposredno obvezo mehiške vlade, da bo odplačevala preostali del dolga.
Zaenkrat se zdi, da mehiška vlada ne zatiska oči pred takimi možnostmi. Bržčas so v Mexico City že preračunali, da bi na ta način v petih letih prihranili samo pri odplačevanju obresti okrog 8 milijard dolarjev (klavzula namreč predvideva tudi znižanje obrestnih mer za 5 do 6 odstotkov). Predstavniki ameriškega kapitala sicer soglašajo s tem, da mehiška rešitev ne pomeni likvidacije problema dolga. Obotavljanja mehiške vlade so povezana prav z vprašanjem, koliko je dolgoročnosti v tem ameriškem predlogu. Kakor koli pa so s to operacijo ameriškega kapitala nastopila neka nova dejstva. Prvo med njimi je, da se je s problemom dolgov pričela neposredno ubadati Ameriška centralna banka, se pravi ameriška vlada, katere glasniki so do sedaj v glavnem trdili, da gre za problem bank, ne pa države.
ZDA morajo nekaj storiti, ker problem dolgov že grobo odseva na njihovo gospodarsko stanje. Njihov izvoz v Latinsko Ameriko je v dveh letih padel kar za okrog 30 odstotkov. Omenjena je le ena inačica o tem, kako se spopasti z neizterljivostjo dolgov. Druga, o kateri razmišljajo, pa baje predvideva, da bi pričele posamezne banke, ki so doslej dajale posojila, same odkupovati surovine držav v razvoju (kajpak po tržnih cenah, ne pa po sedanjih, nominalnih) ter jih nato preprodajati na trgu. S tem bi storile nerazvitim deželam (tudi v tem primeru so mišljene države Latinske Amerike) nemajhno uslugo, saj imajo te države osnovne težave prav v tem, ker same ne morejo po realnejših cenah prodajati svojih surovin. Bržčas so tudi že razmišljanja, da bi nekatere dežele Latinske Amerike pričele plačevati storitve ameriških podjetij ne več z denarjem, pač pa s surovinami.	MIRO KOCJAN
V založbi Gospodarskega vestnika
Zanimiva Hrastljeva knjiga o mednarodnem sodelovanju
V založbi Gospodarskega vestnika v Ljubljani je izšlo nad 400 strani obsegajoče delo pod naslovom »Mednarodno sodelovanje«, ki pomeni pomembno strokovno delo na področju, na katerem sicer ne obi-luje te vrste literatura.
Najprej nekaj o avtorju dela: dr. Tone Hrastelj, ki je doktoriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, je začel delati na področju, ki ga obravnava v svojem delu, že leta 1953 in sicer kot izvozni referent, postopoma napredoval v delovni organizaciji Jugotekstil-impeks, ki šteje med ene največjih izvoznih organizacij na področju tekstila, in je sedaj glavni direktor te organizacije. Že to pove dovolj, da delo ni strogo teoretično in plod eklektičnega dela, kot je sicer običaj pri večini takih ali podobnih del, temveč so v njem zajete bogate skušnje strokovnjaka, ki je znal tako združiti teorijo s prakso. Pri tem je treba omeniti, ne da bi naštevali vse avtorjeve dosedanje »zaposlitve«, da predava honorarno kot redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in na šolah, ki jih organizira Gospodarska zbornica Slovenije za vodilne in strokovne delavce v gospodarstvu, bil je član več državnih delegacij ter je član Academy of International Business. Beleži pa tudi nad 50 krajših ali daljših del s področja mednarodnega sodelovanja.
Težko bi bilo na kratko prikazati vsebino dela, o katerem je govor, ker bi to terjalo posebno obravnavo. Povemo naj le, da je delo razdeljeno na deset poglavij, kot so:
mednarodna trgovina, mednarodni marketing in mednarodno poslovanje, načini in oblike mednarodnega poslovanja, oblikovanje cene, kalkulacije in trgovinski nazivi v mednarodni trgovini, prevozništvo in druge dejavnosti, posebni posli in ustanove mednarodnega poslovanja ter kot zaključek prihodnost mednarodnega poslovanja. Vse to je našteto, da bi videli, kako globoko je avtor s svojim delom zajel vse, kar zanima in zadeva ne samo tistega, ki se šele uvaja v to področje kot študent ali praktik, temveč tudi za tiste, ki na tem področju delajo in se žele izpopolnjevati.
Končno bi poudarili še eno, lahko bi rekli odliko dela: pisano je jasno, z razumljivimi in točnimi opredelitvami in v lepem slovenskem strokovnem jeziku. Lahko bo imel kdo morda k temu ali onemu kako pripombo ali se spustil v polemiko. To pa pri tako zahtevnem in tudi zapletenem področju, kot je mednarodno sodelovanje, ne bi bilo nič čudnega. Gre tudi za pristop k obravnavi tega ali onega vprašanja.
Delo ni pisano za ožje območje, kot bi morda sklepali, in po svoji vsebini presega' meje, saj gre za vprašanje mednarodnega sodelovanja, mednarodne trgovine. Zato bo brez dvoma našlo pot tudi med tiste, ki se pečajo s temi posli onstran meja matične domovine in to tem bolj, ker so stiki vedno večji in tesnejši. Pohvaliti je treba tudi opremo knjige. j02K0 ŽIBERNA
Od nedelje v Veroni 90. kmetijski sejem
Minister za kmetijstvo Pandolfi je odprl predvčerajšnjim v Veroni 90. mednarodni kmetijski sejem, ki bo trajal do 20. marca. Udeležuje se ga 2100 razstav-Ijalcev, od tega več kot 300 tujcev v zastopstvu 30 držav. Uradno sodelujeta na njem prvič tudi Sovjetska zveza in Kitajska. Letošnja prireditev se odvija v znamenju tehnoloških inovacij na kmetijskem področju, o katerih so govorili na ustreznem mednarodnem posvetu v nedeljo, sicer pa tudi pod vtisom skorajšnjega zasedanja kmetijskih ministrov EGS, ki bodo med drugim obravnavali problem cen.
Reorganizacija kreditnega gospodarstva
JUTRO, 6. 3. 1938
Reorganizacija kreditnega gospodarstva, ki traje pod vodstvom rimskega inšpektorata za varčevanje in obrambo kredita skoraj že dve leti, še zmerom ni zaključena. Po vsej Italiji, kakor tudi v Julijski krajini, je v likvidaciji precejšnje število malih kmečkih posojilnic in hranilnic, katerih obstoj na en ali drug način ni v skladu z enotnim zakgnom o teh posojilnicah, ki datira iz lanskega leta. V Julijski krajini je deloma iz teh deloma iz drugih razlogov v likvidaciji okoli 40% kmečkih posojilnic in hranilnic.
Pred kratkim je tržaško sodišče odredilo v smislu omenjenega zakona tudi likvidacijo posojilnice pri Sv. Križu nad Trstom. Odvzeta ji je bila obenem koncesija za vse kreditne posle. Za komisarja je bil s posebnim dekretom imenovan dr. Joahim Palutan iz Trsta.
Likvidacija posameznih posojilnic pa napreduje tako, da se zmerom češče dogaja, da postanejo posojilnice popolnoma nesposobne za sleherna izplačila, tako da jim mora oblast odvzeti koncesijo za kreditne posle in proglasiti zanje specialno likvidacijo, kakor to določa 8. poglavje že omenjenega enotnega zakona o kmečkih in obrtniških posojilnicah. Tak primer je pred kratkim nastopil pri kmečki posojilnici v Matenji vasi. Spričo tega je bila spremenjena tudi njena likvidacijska uprava. Za komisarja je bil imenovan Antonio Petito, ravnatelj postojnske podružnice tržaške mestne hranilnice.
Cesto na Predil asfaltirajo
SLOVENEC, 4. 3. 1938
Velika družba za elektrifikacijo S.A.E.T. v Trstu, ki razpolaga z ogromnim delniškim kapitalom, je sklenila napeljati iz Plavi po kanalu skozi briške griče reko
Sočo, ki se bo natekala pri Prevalu poleg Vipolž v umetno jezero. Družba je prvotno nameravala zgraditi veliko elektrarno v bovški kotlini, a so vrtanja tal dognala, da je tam v velikih globinah sama naplavina grušča. Stroški za to delo so bili preračunani na 300 milijonov lir. Sedaj bodo začeli graditi na Prevalu veliko električno centralo. Iz jezera bodo tudi namakali sušne predele Furlanije. Da se načrt izvede bo družba razlastila in pokupila okoli 700 njiv zemlje. Kmetje v Medani in Vipolžah se po pravici bojijo, da se jim odvzamejo skoraj vse plodne oranice v ravnini, tako da bo marsikomu preostala le hiša z vinogradom na gričevju. Prebivalstvo upa, da se bodo življenjski interesi kmetovalcev zaščitili in spravili v sklad z načrti za industrializacijo. Posebno važno je, da kmetje za razlaščene njive dobijo pravično odškodnino, pri čemer se mora upoštevati ne le vrednost zemljišča, marveč tudi dejstvo, da se z razlastitvijo oranic okrni ali uniči gospodarska enota in rentabiliteta kmečkega posestva.
Združenje mizarjev v Gorici
SLOVENEC, 4. 3. 1938
V Solkanu pri Gorici, kjer je že desetletja cvetela mizarska obrt, je pred leti nastopila velika kriza. Na pobudo federacije za industrijo v Gorici so se mizarski mojstri leta 1934 združili v svobodno združenje C.A.M., ki je ustanovilo skupno zalogo pohištva v Solkanu in otvorilo stalno razstavo in prodajalno v Gorici. Mizarji oddajajo svoje izdelke v zalogo in v prodajalno; združenje pa skrbi za propagando in je doseglo spričo solidne izdelave in primernih cen presenetljivo lepe uspehe. V letu 1937 je C.A.M. prevzela za 1,200.000 lir domačih izdelkov, kar je za solkansko mizarsko obrt izreden uspeh. Tako se je dosegla delna rešitev obrtne krize v tej stroki.
Ob sedanji nejasni usodi obrata	Piše DARKO BRADASSI
Kratek zgodovinski oris nastanka in vzpona železarne pod Skednjem
m.
Vest, da namerava KID zgraditi nov velik železarski obrat v Skednju, je zelo vznemirila dunajske poslovne kroge, še posebno delničarje Alpinske montanske družbe in drugih gornješ-tajerskih in avstrijskih železarn, ki so Se bali močne konkurence nove železarne. Zato so začeli združen boj, z namenom da bi oblasti preprečile ške-denjski železarni posebne ugodnosti, ki jih je dopuščal zakon. Vlada je nato sklenila, da bodo davčne ugodnosti °mejene le na največ dva plavža in na maksimalno proizvodnjo 50.000 ton na
V to omejitev je bila vključena tudi Proizvodnja jekla, in sicer je bilo dolo-ceno, da sme Skedenj izdelovati samo martinski ingot, valjarne pa bi smele ‘zvaljati iz ingotov le še caglje. Finan-t:n° ministrstvo je poleg tega še skle-n>io, da lahko dovaža KID rude, pre-®°g in koks le z ladjami, ki so registrirane v avstrijskem ladijskem registru, kar je pomenilo hudo oviro za
Po dolgih pogajanjih je ministrstvo omejilo obveznost prevažanja surovin z avstrijskimi ladjami le na dovoz železove rude, ki prihaja iz sredozemskih pristanišč, kamor so avstrijske ladje redno vozile.
Za postavitev železarne v Skednju je bil potreben kapital tri in pol milijona goldinarjev, in sicer za postavitev plavža z martinarno in valjarno
2.410.000	goldinarjev, za obratni kapital pa 1.100.000 goldinarjev. Izredni občni zbor je dne 23. februarja 1986 na zasedanju v Ljubljani sprejel omejitve glede davka proste proizvodnje novega plavža v Skednju, kot je zahtevalo finančno ministrstvo, in je sklenil zvišati delniško glavnico do 2,7 na 5 milijonov goldinarjev z izdajo 4.600 prioritetnih delnic po 500 goldinarjev.
Finansiranje škedenjskega obrata je bilo tako porazdeljeno:
—	donos izdaje 4.600 prioritetnih delnic po 500 goldinarjev = 2.300.000 goldinarjev;
-	prebitek od izkupička za prodane nepremičnine = 600.000 goldinarjev;
iz rezerve doplačila starih delničarjev na osnovne delnice po 150 goldinarjev na kos = 517.000 goldinarjev; skupaj: 3.417.000 goldinarjev.
Stroški so bili zelo visoki tudi zato, ker je KID sklenila, da opremi plavž z najnovejšimi pridobitvami in dosežki, ki jih je zmogla takratna plavžarska tehnika.
Zemljišče škedenjske železarne je merilo 225.780 kv m in se je razprostiralo ob železniški progi Trst - Sv. Sava. Na levi strani je bila administracija železarne, tovarna pa je bila na desni strani proge in je obsegala 145.300 kv m. Skedenjska obala pa je po petih letih zasipanja merila 201 meter, globina je znašala 7,5 metra, nad gladino pa je merila 2,7 metra.
Škedenjski plavž, ki so ga medtem dokončali, je bil visok 26 metrov in je imel zmogljivost 240 ton grodlja v 24 urah. Opremljen je bil s štirimi ka-vperji, od katerih je imel vsak 1.025 kub. m prostornine. Kavperji so bili visoki 27,5 m, njihov premer pa je znašal 7 m. Vsak kavper je imel tudi 45 m
Prva peč na električno energijo za taljenje železa. Iz napisa je razvidno, da je napravo izumil strokovnjak Ernest Stassan
visok dimnik. Vsipek je dvigala posebna dvigalna naprava do vsipne višine 31 m nad dnom plavža.
Celotna dolžina normalnotirnega omrežja v železarni je znašala 2.970 m. Vozni in strojni park železarne je obsegal dve parni in dve električni lokomotivi, pet ozkotirnih platojskih vozov, tri lesene, štiri pokrite normalno-tirne, deset transportnih vozov, šestnajst za odvoz žlindre, sto vozičkov za koks in rudo ter enaindvajset vozičkov iz litega železa za žlindro. Po-
leg tovarniških zgradb je imela železarna posebno poslopje za pisarne in laboratorij s priključeno skladiščno zgradbo, dve uradniški hiši, stanovanjsko poslopje za delavstvo, staro in novo postajno zgradbo, kantino ter hišo ob starem »škveru«.
Plavž je končno začel obratovati, in to s precej zadovoljivim uspehom, dne 24. novembra 1987. V pičlih petih tednih je proizvedel 40.682 stotov grodlja.
(Se nadaljuje)
Najprej treba premagati strah
»Letalnice mi še zdaleč ne naženejo strahu v kosti,« je zadovoljno izjavil Primož Ulaga, potem ko je na 10. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Oberstdor-fu osvojil srebrno kolajno. Ulaga je res letel kot orel in iz višav velikanke pristal na mehkem snegu ter s tem rešil svojo letošnjo sezono in dokazal, da spada Jugoslavija med »skakalne« (brez vsakršne metaforike) velesile. Skratka, za uspeh je treba premagati strah, kar pa ne uspeva vsem enako.
Poglejte na primer Juventus: najbolj renomiran italijanski klub tone v globoko anonimnost in vse navijače je zajel strahoten občutek, da se ne bo v bližnji prihodnosti izkopal iz krize. Vsa italijanska moštva dajejo svojim privržencem nekaj zadoščenja (izjema je Triesti-na), razen Turinčanov. Še Napolija,' ki je v zadnjih treh tekmah osvojil le točko, ni zajelo malodušje in niti Milana, ki zapravlja točke na svoji zasledovalni poti.
A kaj bi govorili o prvenstvu! Italijanske nogometne privržence najbolj zanima skorajšnja kupoprodajna borza, ko bodo klubi na polotok uvozili nove »tujce«. Kam se bodo obrnili, ni znano, saj je dobrega »materiala«
malo. Lahko pa bi s tega mesta svetovali, da bi oči obrnili na Daljni vzhod, kot je to storil beograjski Partizan, ki je najel dva kitajska nogometaša. Res je, da se v prvenstvu nista še pokazala, a tudi to je res, da prinašata srečo, saj se je Partizan približal vrhu jugoslovanske lestvice. In še nekaj bo držalo: Kitajci najbrž niso tako »dragi« in sploh ne potrebujejo plače, vseeno pa so zanimivi kot posebnost, saj zahodnjaški rasistični odnos vztraja v misli, da so Vzhodnjaki rumeni, majhni in drobni in niso še odkrili usnjene žoge...
Na zamejskih planjavah bi se najbrž zadovoljili tudi s takimi eksotičnimi bitji, če bi le pripomogla k vzponu našega športa. A vse kaže, da ne bi niti kaka Japonka rešila združene odbojkarske vrste, kaj šele, da bi kdo pognal v novo življenje našo moško odbojko. Zadovoljiti se moramo s povprečnostjo in z zadovoljstvom vsrkavati sadove Jadrana, ki so povsem razbili muranska stekla. Če so s tem košarkarji naredili umetniško škodo nič ne de, saj so popravili svojo lestvico. Lahko jim le želimo, da bi v prihodnje, kot vešči indijski fakiri, pogoltnili še več takega stekla... (mč)
Na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih
Primož Ulaga poletel do srebra
Primož Ulaga (srebrna kolajna), Ole Gunnar Fldjestbl (zlata) in Matti Nyka-nen (bronasta) po tekmi v Oberstdorfu
OBERSTDORF Po zgodovinskem dvojnem uspehu jugoslovanskih skakalcev na olimpijskih igrah v Calgary-ju je sedaj prišlo še srebrno odličje na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih. Osvojil ga je 25-letni Primož Ulaga, ki je na 10. jubilejni svetovni preizkušnji v Oberstdorfu zabeležil enega največjih uspehov v zgodovini-jugoslovanskih nordijskih smučarskih disciplin.
Ob Ulagi pa so se dobro odrezali tudi ostali slovenski skakalci. Matjaž Zupan je osvojil 10. mesto, Matjaž Debelak, dobitnik prve olimpijske medalje, pa je pristal na 15. mestu. Nekoliko slabše je šlo Miranu Tepešu, ki je bil 24.
Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih je proti pričakovanju osvojil Norvežan Fidjestol, ki je le za 3 točke bil boljši od jugoslovanskega skakalca. Tretje mesto pa si je zagotovil trikratni zmagovalec iz Calgaryja, finski »leteči angel« Matti Nykanen, ki je tudi na tem prvenstvu veljal za glavnega favorita.
Tomba »zadržal« Zurbriggna
BEAVER CREEK Olimpijski zmagovalec Franck Piccard si je zago-
tovil prvo mesto na superveleslalomskem tekmovanju v Coloradu, ki je veljalo za svetovni pokal. Francoski smučar je na ciljni črti prehitel Zahodnega Nemca Markuša Wasmeierja in Luksemburžana Marca Girardellija. Vodilni na lestvici za svetovni pokal Pirmin Zurbriggen je bil četrti, odlično pa je tokrat smučal Alberto Tomba, ki je zabeležil 5. najboljši čas.
Ameriška smučarska preizkušnja se je sklenila v korist italijanskega asa, ki ima le 12 točk zaostanka za Zur-briggnom. Možnosti za Tombo, da po dveh olimpijskih zmagah osvoji še svetovni pokal, se tako večajo: na razpolago ima kar 3 slalomske preizkušnje in veleslalom. Zurbriggen pa lahko »računa« le na smuk in kombinacijo, medtem ko imata oba smučarja možnost, da zbereta točke v preostali superveleslalomski preizkušnji.
Triestina tone
Triestina je v nedeljo doživela prvi prvenstveni poraz na domačih tleh. Uspeh Piacenze pa je spravil na kolena Tržačane, ki so ponovno zdrknili na zadnje mesto lestvice in si glede obstanka precej otežkočili nalogo. Od-
slej bo za Ferrarijeve varovance pot dokaj zahtevna in zna se zgoditi, da bo spodrsljaj proti Piacenzi celo usoden.
Pro Gorizia ugnala San Marino
SAN MARINO — Pro Gorizia je z zmago na tujem proti vodilnemu San Marinu dosegla, v družbi Roviga, 2. mesto na razpredelnici. Po tem uspehu goriško nogometno vodstvo ponovno upa na napredovanje. V to je še najbolj prepričan predsednik Pozzo, ki zatrjuje, da ekipi zadostuje 2. mesto za prestop v višjo ligo. Pozzo namreč ugotavlja, da San Marino kot republika zase nima pravice, da bi nastopil v italijanskem profesionalnem prvenstvu.
Sicer se zna zgoditi, da Goričani dosežejo napredovanje neposredno. Do konca prvenstva manjka še 6 kol in prednost San Marina se zna povsem razbliniti.
Segafredo: po 3 zmagah poraz
CREMONA — Segafredu ni uspelo zabeležiti četrte zaporedne zmage, s čimer bi se celo vključil v skupino, ki se poteguje za play out. Proti Spondi-latteju so Marušič in tovariši igrali precej slabo, brez potrebne zagrizenosti in odločnosti pod košema, ki so ju pokazali predvsem proti Fantoniju in Dentigommi.
Za Segafredo se odločilno srečanje napoveduje že v nedeljo, ko bo sprejel v goste Annabello iz Pavie. V primeru zmage si bodo Goričani skoraj matematično zagotovili obstanek v ligi.
Stefane! nadigral Castor
GORICA — Z zmago v deželnem derbiju proti Castorju iz Pordenona je tržaški Stefanel, v družbi Mister Daya iz Siene, obdržal 4. mesto na razpredelnici. Tanjevičevi varovanci tako še upajo na možnost sodelovanja v finalnem delu, kjer pa bi se srečali s prvo-uvrščenim Citrosilom. Da bi imel lažjo nalogo, bi moral Stefanel štartati na 2. ali 3. mesto, ki sta trenutno v rokah Teoreme in Fantija. Naloga je izredno težka, ni pa nemogoča.
O nedeljskem derbiju velja povedati, da so Tržačani zmago povsem zaslužili. Za uspeh pa gre največ zaslug Cantarellu in Fischettu, ki sta skupaj dosegla 49 košev in ob Turelu bila najboljša na igrišču.
V L jugoslovanski nogometni ligi Sloboda še prva
»Velika četverica« v ofenzivi
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Po 19 kolih jugoslovanskega nogometnega prvenstva je na vrhu lestvice Sloboda iz Tuzle, ki se je še pred pol leta vse do predzadnjega kola ogorčeno borila za obstanek. Toda le malo kdo verjame, da bi ta outsider lahko osvojil prvenstvo: »velika četverica« namreč začenja finiš, tokrat je osvojila vseh osem možnih točk.
Derbi je bil tokrat v Beogradu, kjer sta igrala vodilni Velež in Partizan. Z golom Djurovskega ga je dobil Partizan, ljubljanski sodnik Nikolič pa je menda goste prikrajšal za enajstmetrovko. Črvena zvezda je v Prištini z golom Biniča in Stojkoviča vodila že s 3:0, toda v finišu se je morala pošteno braniti, da je obdržala zmago s 3:2, pri čemer je Priština zastreljala še enajstmetrovko. Hajduk je z novincem Radom z dvema prekrasnima goloma Asanoviča in Bursača vodil z 2:0, na koncu pa mu je moral pomagati sodnik, da ni prišlo do izenačenja. Zagrebški Dinamo je imel v prvem polčasu tekme s Čelikom veliko težave, Bo-ban in Škoro pa sta nazadnje le zlomila odpor borbenih Zeničanov, ki jih je modro vodil trener Skoblar.
Rijeka je z goloma Vuliča in Jankoviča na Kantridi dvakrat vodila z Vojvodino, toda Čurčič je obakrat izenačil. Na lestvici strelcev pa se je na vrh prebil Mihič iz Slobode, ki je dosegel 10 golov, za njim pa so Kitanov-ski, Bajčeta, Škerjanc, Lukič in Stojkovič z 9 goli.
V II. ligi je ljubljanska Olimpija že tretjič zapored bila uspešna. Po dveh remijih v gosteh je ljubljansko moštvo doma premagalo Rudarja s 3:1 (0:0). Olimpija ni navdušila, še zlasti ne v prvem polčasu, toda v drugem polčasu je bila kar učinkovita in z goli Bošnjaka, Ratajca in Ubaviča vodila že s 3:0. Olimpija se je tako povzpela na 13. mesto, zdaj pa so zrastle tudi ambicije, ki segajo kar tja do 9. mesta, ki še direktno vodi v 1. B ligo. Ljubljančani pravijo, da tudi v prihodnjem kolu v Dubrovniku ne bodo izgubili.
Rezultati 19. kola 1. ZNL: Dinamo -Čelik 2:0 (0:0); Rijeka - Vojvodina 2:2 (1:1); Partizan - Velež 1:0J0:0); Hajduk -Rad 2:1 (2:0); Sarajevo - Zeljezničar 2:0 (2:0); Priština - Crvena zvezda 2:3 (0:3); Sloboda - Budučnost 3:0 (3:0); Radnički - Vardar 2:2 (2:1); Sutjeska - Osijek 0:0.
Lestvica: Sloboda, Crvena zvezda, Velež 24; Dinamo, Vardar 23; Partizan
22; Rijeka, Vojvodina 20; Radnički 19; Rad in Hajduk 18; Budučnost 17; Sarajevo, Željezničar, Osijek 16; Priština 15; Sutjeska 14; Čelik 13.*
Prihodnje kolo (20. 3.): Željezničar
-	Sutjeska, Osijek - Hajduk, Rad - Priština, Crvena zvezda - Radnički, Vardar - Dinamo, Čelik - Partizan, Velež -Rijeka, Vojvodina - Sloboda, Budučnost - Sarajevo.
Rezultati 19. kola II. ZNL: Integral Olimpija - Rudar 3:1 (0:0); Proleter -Jedinstvo 1:0 (1:0); Dinamo - Iskra 2:1 (0:1); Spartak - Borac (T) 5:1 (3:0); Mladost - Kabel 1:0 (1:0); Borac (BL) - Fa-mos 3:0 (2:0); Leotar - Kikinda 2:1 (1:1); Šibenik - Sparta 2:1 (0:0); Novi Sad -GOŠK Jug 1:2 (0:1).
Lestvica: Spartak 25; Dinamo, Leotar, Šibenik, GOŠK Jug 23; Kikinda 22; Rudar 21; Šparta, Iskra, Proleter, Mladost 20; Borac (BL) 18; Olimpija, Novi Sad 17; Famos 16; Kabel, Jedinstvo 14; Borac (T) 7.
Prihodnje kolo (20. 3.): Šparta - Leotar, Kikinda - Borac (BL), Famos -Mladost, Kabel - Proleter, Jedinstvo -Spartak, Borac (T) - Novi Sad, GOŠK Jug - Olimpija, Rudar - Dinamo, Iskra
-	Šibenik.
	ned	elj	■	bi izidi	
				Alno - Sabelli 100:92, Spondilatte - Segafredo 101:87, Facar - Sharp 93:92.	
nogomet					
Italijanska A liga
IZIDI 22. KOLA: Avellino - Juventus 1:0, Cesena - Sampdoria 2:0, Como
-	Roma 0:1, Empoli - Napoli 0:0, Inter -Piša 2:1, Pescara - Fiorentina 1:1, Torino - Milan 1:1, Verona - Ascoli 2:1.
LESTVICA: Napoli 36, Milan 32, Roma 31, Sampdoria 26, Inter 24, Verona 23, Torino 22, Juventus 21, Cesena 20, Fiorentina, Pescara 19, Piša 16, Ascoli, Como, Avellino 15, Empoli 13.
PRIHODNJE KOLO: Ascoli - Inter, Fiorentina - Cesena, Juventus - Piša, Milan - Pescara, Napoli - Como, Roma
-	Empoli, Sampdoria - Avellino, Verona - Torino.
Italijanska B liga
TRIESTINA - PIACENZA 0:1 (0:1)
STRELEC: Madonna v 40. min. (enaj stmetro vka).
TRIESTINA: Cortiula, Costantini (od 51. min. Polonia), Orlando, Dal Pra, Cerone, Biagini, Bivi, Strappa (od 46. min. Scaglia), Cinello, Causio, Papais.
PIACENZA: Grilli, Marcato, Cola-sante, Comba, Gentile, Menighetti, Tessariol (od 75. min. Venturi), Borto-luzzi, Serioli (od 46. min. Šnidaro), Roccatagliata, Madonna.
SODNIK: Nicchi iz Arezza. RUMENI KARTONI: Tessariol in Papais. IZKLJUČEN: Manighetti. GLEDALCEV: 6.993.
IZIDI 25. KOLA: Bari - Udinese 2:0, Brescia - Barletta 0:1, Cremonese - La-zio 0:0, Genoa - Taranto 0:1, Lecce -Arezzo 3:0, Messina - Bologna 1:1, Mo-dena - Padova 0:0, Parma - Catanzaro 0:0, Sambenedettese - Atalanta 0:0, Triestina - Piacenza 0:1.
LESTVICA: Riunite, Yoga 44, Alno 34, Sharp, Jollycolombani 32, Standa 30, Fantoni 28, Annabella 26, Facar, Maltinti 22, Biklim, Segafredo, Spon-dilatte, Sabelli 18, Dentigomma 16, Čuki 14.
PRIHODNJE KOLO: Dentigomma -Fantoni, Yoga - Alno, Segafredo - Annabella, Riunite - Čuki, Spondilatte -Standa, Sharp - Jollycolombani, Sabelli - Facar, Biklim - Maltinti.
Italijanska B-1 liga
CASTOR - STEFANEL 83:103 (41:52)
CASTOR: Savio, Panama 4, Spanga-ro, Dimatore 10, Turel 36, Borsi 7, Pel-liccia, Marella 21, Mottini 5, Stroppa.
STEFANEL: Sartori, Fischetto 23, Bonino 6, Ardessi 8, Lokar 15, Canta-rello 26, Martini 2, Tasso 8, Zarotti 15, Viola.
IZIDI 24. KOLA: Ragusa - Teorema 80:78, Mister Day - Sarvin 111:94, Po-polare - Inalca 88:81, Ranger - Doc-ksteps 95:85, Stamura - Conad 66:64, Castor - Stefanel 83:103, Fanti - Caruso 95:82, Valentino - Citrosil 72:81.
LESTVICA: Citrosil 46, Fanti, Teorema 32, Stefanel, Mister Day 28, Doc-ksteps 26, Ranger, Castor 24, Inalca, Popolare 22, Caruso 20, Ragusa, Valentino, Sarvin 18, Stamura 14, Conad 12.
PRIHODNJE KOLO: Sarvin - Ranger, Citrosil - Stamura, Teorema -Fanti, Stefanel - Docksteps, Castor -Valentino, Conad - Popolare, Ragusa -Mister Day, Inalca - Caruso.
smučanje
Superveleslalom za SP
LESTVICA: Bologna 32, Atalanta 31, Lazio, Bari, Cremonese 28, Lecce 27, Catanzaro 26, Piacenza 25, Brescia 24, Padova, Parma, Messina 23, Udinese, Taranto, Sambenedettese, Genoa 21, Barletta 19, Triestina, Arezzo, Modena 18.
PRIHODNJE KOLO: Arezzo - Modena, Atalanta - Lecce, Barletta - Cremonese, Bologna - Genoa, Catanzaro -Bari, Messina - Parma, Padova - Lazio, Piacenza - Udinese, Taranto - Brescia, Triestina - Sambenedettese.
Meddeželna liga
SAN MARINO - PRO GORIZIA
0:2 (0:2)
STRELCA: Romano v 4. in Trevisan v 30. min.
SAN MARINO: Magnani, Casotti, Barbieri, O. Farneti, Cevoli, Celli, Ar-rigoni (od 66. min. Graciotti), Lauretti, D. Farneti, Sacchetti, Ruscelli.
PRO GORIZIA: Fabbro, Candutti, Giacomini, Cotterle; Marassi, Cando-ni, Luzara, Gon, Bašič (od 85. min. Bra-vin), Romano (od 63. min. Facchin), Trevisan.
SODNIK: Tombolini iz Ancone.
Vrstni red: 1. Piccard (Fr.) 1'45"97; 2. Wasmeier (ZRN) T46'T9; 3. Girardelli (Luks.) 1'46"25; 4. Zurbriggen (Švi.) 1'46"26; 5. Tomba (It.) 1'46"42; 6. Stock (Av.) 1'46"69; 7. Miiller (Švi.) 1'46"99; 8. Mader (Av.) 1'47"02; 9. Strolz (Av.) 1'47"14; 10. Wenzel (Liecht.) 1'47"33; 11. Alphand (Fr.) 1'47"44; 12. Eriksson (Šve.) 1'47"51; 13. Pfaffenbichler (Av.) 1'47"82; 14.'Hoeflehner (Av.) in Belc-zyk (Kan.) 1'47"02.
Vrstni red superveleslaloma za SP:
L VVasmeier (ZRN) 57; 2. Zurbriggen (Švi.) 47; 3. Piccard (Fr.) 45; 4. Belczyk (Kan.) 27; 5. Mader (Av.) in Girardelli (Luks.) 23; 7. Tomba (It.) 22.
Skupni vrstni red za SP: 1. Zurbriggen (Svi.) 236; 2. Tomba (It.) 224;. 3. VVasmeier (ZRNJ123; 4. Mader (Av.) 121; 5. Strolz (Av.) 120; 6. Girardelli (Luks.) 107; 7. Piccard (Fr.) 97; 8. Mair (It.) 96; 9. Miiller (Švi.) 90; 10. Boy.d (Kan.) 84; 11. Heinzer (Švi.)J79; 12. Ma-yer (Av.) 76; 13. Mahrer (Švi.) 68; 14. Nierlich (Av.) 67; 15. Belczyk (Kan.) 65.
IZIDI 24. KOLA: Clodia - Rovigo 2:0, Opitergina - Castel S.P. 1:0, Pasia-nese - Cesenatico 4:0, Russi - Miranese 0:0, San Dona - San Polo 0:0, San Marino - Pro Gorizia 0:2, Santarcang. -Contarina 1:0, V. Veneto - Baracca L. 0:3.
LESTVICA: San Marino 35, Pro Gorizia, Rovigo 31, Baracca L., San Dona 29, Pasianese 27, Miranese 25, Clodia, Opitergina 24, Russi 23, V. Veneto 21, Castel S.P., San Polo 20, Santarcang. 18, Contarina 16, Cesenatico 11.
PRIHODNJE KOLO: Castel SP. -San Marino, Contarina - San Dona, Pro Gorizia - Baracca L., Miranese -Opitergina, Rovigo - Cesenatico, Russi - Člodia, San Polo - V. Veneto, Santarcang. - Pasianese.
10. svetovno prvenstvo
Končni vrstni red: 1. Fidjestol (Nor.) 364 (178 m, 176 m, 181 m); 2. Ulaga (Jug.) 361 (178, 173, 179); 3. Ny-kanen JFin.) 355,5 (168, 168, 180); 4. Ploc (CSSR) 342 (159, 166, 172); 5. Stranner (Av.) 337,5 (166, 156, 169); 6. Parma (ČSSR) 334,5 (167, 159, 156); 7. Schuster (Av.) 334 (168, 162; 162), Kjb-rum (Nor) 334 (164, 163, 164) in Fijas (Pol.) 334 (146, 169, 163); 10. Zupan (Jug.) 333,5 (165, 166, 166); 11. Klauser (ZRN) 329,5 (148, 158, 170) in Pedersen (Nor.) 329,5 (165, 157, 165); 13. H. Yli-pulli (Fin.) 321 (129, 164, 157); 14. Bok-loev (Šve.) 319,5 (144, 164, 158); 15. M. Debelak (Jug.) 318,5 (163, 153, 157); 16. VViegele (Av.) 314 (143, 150, 167); 24. Tepeš (Jug.) 295,5 (142, 149, 153).
		košarka	:::	
Italijanska A-1 liga
IZIDI 26. KOLA: Hitachi - Divarese 94:96, Tracer - Neutroroberts 109:92, Snaidero - Enichem 81:79, Scavolini -Bancoroma 88:101, Dietor - Benetton 82:79, Brescia - San Benedetto 102:93, Allibert - Wiiber 84:87, Arexons - Irge 103:87.
LESTVICA: Divarese 42, Tracer 38, Snaidero 36, Arexons, Dietor 34, Scavolini 32, Enichem 26, Allibert 24, Wii-ber, Hitachi, Bancoroma 22, San Benedetto, Benetton, Roberts 20, Irge 16, Brescia 8.
PRIHODNJE KOLO: Tracer - Irge, Divarese - Snaidero, Enichem - Are-xons, Hitachi - Dietor, San Benedetto -Scavolini, Neutroroberts - Allibert, Benetton - Bancoroma, Wiiber - Brescia.
Italijanska A-2 liga
SPONDILATTE - SEGAFREDO
101:87 (48:36)
SPONDILATTE: Bigot 14, Kupec 18, Abbiati 4, Giommi 2, Bellone 9, Riley 35, P. Coccoli, Marietta, Gregorat 19, G. Coccoli.
' SEGAFREDO: Marušič 8, Bobicchio 7, Meents 18, Esposito 2, Aleksinas 17, Vitez 14, Bullara 21, Devetti, Corpaci, Sartori.
IZIDI 26. KOLA: Jollycolombani -Yoga 82:90, Maltinti - Riunite 70:76, Fantoni - Biklim 98:102, Dentigomma -Annabella 86:77, Standa - Čuki 80:74,
totocalcio	
Avellino - Juventus	1
Cesena - Sampdoria	1
Como - Roma	2
Empoli - Napoli	X
Inter - Piša	1
Pescara - Fiorentina	X
Torino - Milan	X
Verona - Ascoli	1
Cremonese - Lazio	X
Messina - Bologna	X
Sambenedettese - Atalanta	X	
Livorno - Lucchese	X
Casertana - Frosinone	1
KVOTE	
13 (2.516 dobitnikov)	4.761.000 lir
12 (53.296 dobitnikov)	223.500 lir
totip	
1. — 1. Filogamo	2
2. Doppiogioco	2
2. — 1. Crubling Epi	X
2. Erbusco	X
3. — 1. Duck Ec	X
2. Frere d’ Assia	1
4. — 1. Epicuro	X
2. Filighera	X
5. — 1. Carde	1
2. Cartamo	2
6. — 1. Cozino	X
2. Guascone	1
KVOTE	
12 (7 dobitnikov)	89.505.000 lir	
11 (406 dobitnikov)	1.531.000 ur
10 (5.748 dobitnikov)	105.000 lir
Nogomet: v 24, kolu 1. amaterske lige
Primorje le korak od zmage
Verona brez Elkjaera in Fontolana
BERN — V jutrišnjem povratnem četrtfinalnem srečanju pokala UEFA proti VVerderju bo Verona brez Elkjaera in Forttolana. Slednjega je UEFA zaradi dopinga suspendirala do 12. marca 1989, Veroni pa je naložila okrog 45 milijonov lir kazni. Brez dveh igralcev, Gentileja in Rossija, bo tudi Atalanta, ki jo jutri čaka povratna četrtfinalna tekma pokala pokalnih prvakov proti Sportingu.
Kolesarstvo: Fondriestu 4. etapa
MONTE URANO (Ascoli Pičeno) - V 4. etapi kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja se je v sprintu uveljavil Maurizio Fondriest.
Skupna lestvica: 1. Maechler (Švi.) 16.32,26 ,; 2. Rominger (Švi.) po l ': 3. Anderson (Avstral.) 4"; 4. Fondriest (It.) 9"! 5. Saronni (It.) 13"; 6. Theu-nisse (Niz.) 14"; 7. Petito (It.) 15".
Pariz - Nica: ponovno Kelly
NICA — Irec Sean Kelly je sedmič zapored osvojil kolesarsko dirko od Pariza do Nice. Na skupni lestvici sledijo: 2. Pensec (Fr.) po 18"; 3. Gorospe (Šp.) 36"; 4. P. Simon (Fr.) 1'20"; 5. Fignon (Fr.) 2'08".
PRIMORJE - S. GIOVANNI 1:1 (1:1)
STRELCA: L. Zurini v 4', S. Zurini v 32'
PRIMORJE: Calligaris, Rojaz, Milani, Pipan, Prašnikar, Olivo, Pase, Antoni, Nicoloro, L. Zurini, Coslovich
Pred tekmo bi bili Prosečani z delitvijo točk verjetno zadovoljni, saj so imeli nasproti zelo dobro in hitro ekipo, z najboljšim napadom prvenstva. Sedaj pa lahko rečemo, da bi lahko tudi zmagali, in to zasluženo, a vsaj malo sreče bi bili morali imeti. V prvem polčasu, še predvsem na začetku, so namreč igrali odlično, stalno so bili v napadu in so zaustavljali akcije gostov že na polovici igrišča. V nadaljevanju so Svetoivančani začeli s protinapadi in z odličnimi igralci, kot so Romano, S. Zurini, Favento in drugi, izpeljali več hitrih akcij in izenačili z zelo lepim zadetkom Sergia Zurinija, po golu brata Luigija za Primorje. V drugem polčasu je bila tekma bolj izenačena. Najboljšo priložnost je imel Pase, ki pa v zadnjih minutah ni uspel izkoristiti podaje Oliva. V proseški vrsti sta tokrat posebno dobro igrala Zurini (zlasti v prvem polčasu) in Rojaz, ki je v obrambi zelo dobro opravil svojo nalogo.
Domačini so povedli že v 4. minuti, ko je Zurini z lepim strelom po poda-
jah Paseja in Coslovicha premagal nasprotnega vratarja. Po zadetku so igrali precej bolje od gostov, še zlasti so bili učinkoviti na sredini, kjer je gospodaril Zurini. Prav slednji je s prostega strela podal do Prašnikarja, ki pa nekaj metrov stran od vrat ni uspel poslati žoge v mrežo. Proti polovici polčasa so gostje začeli s protinapadi in S. Zurini je z močnim strelom s kakih 20 metrov izenačil.
V drugem polčasu je bila igra bolj počasna, čeprav še vedno na zadovo-
Skupina B
IZIDI 24. KOLA
Costalunga - Sangiorgina	0:0
Fortitudo - Pro Fiumic.	2:2
Gradese - Ronchi	1:1
Lignano - Palmanova	0:0
Percoto - Ponziana	2:2
PRIMORJE - S. Giovanni	1:1
San Canzian - Pieris	0:0
Sevegliano - Latisana	3:0
PRIHODJE KOLO (20. 3.) Fortitudo - Gradese, Latisana -Percoto, Palmanova - Costalunga, Pieris - PRIMORJE, Ponziana - San Canzian, Pro Fiumic. - Sangiorgina, Ronchi - Sevegliano, S. Giovanni - Lignano.
Ijivi ravni. Gostje so začeli z dvema lepima akcijama, obakrat pa so branilci zaustavili končni strel. Rdeče-rume-ni so nato zahtevali 11-metrovko, ker se je branilec po Coslovichevem udarcu zglavo v kazenskem prostoru dotaknil žoge z roko. To pa je verjetno storil nehote, kar je sodnik upošteval, saj je bil blizu akcije. Nekaj minut pred koncem je Pase po podaji Zurinija s kakih petih metrov od vrat streljal visoko in zamudil priložnost in možnost, da bi Prosečani osvojili obe točki. (Š. M.)
LESTVICA
Sevegliano	24	11	11	2	27:8 33
San Giovanni	24	11	9	4	32:16 31
Palmanova	24	10	9	5	27:14 29
Costalunga	24	10	8	6	31:20 28
Ponziana	24	7	12	5	29:26 26
Ronchi	24	8	9	7	21:19 25
Lignano	24	10	5	9	27:29 25
Sangiorgina	24	6	12	6	20:26 24
San Canzian	24	5	13	6	26:22 23
Gradese	24	7	9	8	25:25 23
Fortitudo	24	6	10	8	19:22 22
Percoto	24	8	6	10	27:35 22
PRIMORJE	24	7	6	11	20:29 20
Latisana	24	5	9	10	17:32 19
Pro Fiumic.	24	3	11	10	25:37 17
Pieris	24	5	7	12	16:29 17
Nogomet: v 2. AL Vesna in Kras solidna, Zarja spet tone
VESNA - MUGGESANA 1:0 (1:0)
STRELEC: Barilla v 38'
VESNA: Savarin, S. Sedmak (De Pase v 80'), Ridolfo, Petagna, Rados, F. Candotti, Pichierri, Barilla, Kostnapfel, Naldi, R. Candotti.
Po gladki zmagi proti Muggesani je kriška Vesna sama na 3. mestu lestvice. Od vsega začetka sta si bili ekipi enakovredni, igra pa je bila zelo premišljena, saj je bil končni rezultat za oboje zelo važen. Vesna je prva začela z napadanjem, domačini pa so se morali zatekati k prekrškom, kajti kriški napadalci se drugače niso dali ustaviti. Miljčani, ki imajo v svojih vrstah dva bivša igralca Vesne, in sicer Basira ter Potassa, niso v prvem polčasu Pokazali nič posebnega. Merili so namreč na točko, Vesna pa je svojo napadalnost stopnjevala in nekaj minut pred koncem prvega polčasa je padel zmagoviti gol. Akcija se je odvijala na desni strani, žoge se je polastil Petag-
Nogomet: jutri v Repnu
Prijateljska tekma F-JK - Slovenija
V Repnu bo jutri ob 15. uri prijateljska nogometna tekma med reprezentancama dežele Furlani-je-Julijske krajine in Slovenije. Povejmo, da je deželna nogometna zveza poverila ZSSDI, oz. nogometni komisiji Združenja, organizacijo srečanja, od njegovega reklamiziranja preko informacijskih sredstev ter dvojezičnih plakatov do izbire igrišča in kratke svečanosti pred pričetkom tekme.
na ter jo nemudoma podal v kazenski prostor, kar jo je odlično izkoristil Barilla in premagal vratarja. Plavi so do konca prvega polčasa le zadrževali nasprotnika, ki se pa ni prav nič izkazal, saj so kriški branilci z učinkovito igro onemogočili vsak poskus gostov, ki so se zanašali predvsem na srednjega napadalca Pribaza, na katerega pa je odlično pazil Ridolfo. V obrambi se je izkazal tudi S. Sedmak, ki je odlično kril starega lisjaka Maranzino, kar je nedvomno pripomoglo k uspehu kriške enajsterice.
V drugem polčasu je Vesna napadala, priložnosti pa so se ponujale predvsem v protinapadih, saj so se gostje množično podajali v napad in tako puščali svojo polovico igrišča nezavarovano. Plavi so v tem delu srečanja večkrat, toda netočno streljali v vrata. Tekma se je nagnila h koncu, Tržačani pa so ostreje pritisnili in nekajkrat nevarno zaposlili Savarina, ki se je z izrednimi posegi lepo izkazal. Tokrat je treba še posebej pohvaliti vezna igralca R. Candottija in Barillo, ki sta s svojo učinkovito in dovršeno igro predstavljala nerešljivo uganko za nasprotnika. (A. Kostnapfel)
KRAS - BUTTRIO	2:1 (1:1)
STRELCI: Košuta v 23' in 46', Can-celli v 28'
KRAS: Mezzavillaj Segulin, Pisani, R. Purič, Škabar, D. Škabar, Fanigliuo-lo, Gašperšič (A. Škabar v 87’), Martini, Mosetti, Vidah, Košuta (Testoni v 86')
Po dvotedenski suši si je Kras s požrtvovalno igro priboril obe točki. Svojo zadnjo zmago pred domačim občinstvom je dosegel nič manj kot pred 22 koli, ko je v Repnu s 3:0 premagal Muggesano. Končno je torej
prebil led in upajmo, da bo tako nadaljeval tudi v nedeljo, ko bo v Repnu gostovala Opicina Supercaffe. Pravi junak nedeljskega srečanja je bil napadalec Košuta, ki je po več kot dveletni odsotnosti spet snel čevlje s klina in prišel na pomoč bivšim soigralcem, ki so pred tem srečanjem bili v izredno nevarnih vodah. Košuti je sicer manjkala telesna pripravljenost, ne pa borbenost in požrtvovalnost. Njegov trud pa je bil na koncu tudi primerno poplačan, saj je dosegel krasna zadetka, ki ju v amaterskih ligah bolj poredkoma vidimo. Ko je štiri minute pred koncem srečanja prepustil mesto soigralcu, ga je športna publika nagradila z več kot zasluženim aplavzom. Prvo vodstvo Krasa je bilo bolj kot zasluženo, saj so domačini, v prvi polovici polčasa predvajali res privlačen nogomet in tudi zamudili nekaj izrednih priložnosti. Popolnoma pa so popustili po zadetku Košute in Furlani so prevzeli vajeti igre v roke ter stalno oblegali vrata Mezzaville, ki tudi tokrat ni brezhibno opravil svoje naloge in poleg ostalih branilcev, ki so pustili samega Cancellija, nosi del krivde za izenačujoči zadetek. Na srečo se do konca prvega polčasa rezultat ni spremenil, saj so se gostje izkazali kot izredno neugoden tekmec.
Do spremembe pa je prišlo že v prvi minuti nadaljevanja, ko je Košuta na najboljši način izkoristil slabo postavljeno »off-side« zanko branilcev But-tria in s silovitim strelom s precej neugodnega položaja poslal žogo pod prečko. Do konca tekme so se krasov-ci pomaknili nekoliko nazaj in z odličnim doprinosom kapetana Škabarja v obrambi tudi ohranili svojo mrežo nedotaknjeno. (Z. S.)
GIARIZZOLE - ZARJA	2:1 (1:1)
STRELCI: Auber v 14', Donato v 29', Udovicich v 55' (11-metrovka)
ZARJA: Racman, Gotti, Franco (Marjan Kalc v 58'), Samec, Samese, Fonda, Antonič, Bon, Franza, Auber, Robert Kalc (Abrami v 65')
Zarja si je zapravila edinstveno priložnost, da bi popravila svoj položaj na lestvici, saj je nerodno izgubila proti povprečnim Giarizzolam. Čeprav bi moral izid biti vsaj neodločen, pa moramo povedati, da domačini niso nič ukradli, saj so se bolj požrtvovalno borili za vsako žogo in po dveh neverjetnih napakah Bazovcev tudi zmagali.
Zarjani so začeli zelo dobro in s hitrimi in duhovitimi potezami povsem zagospodarili na igrišču in imeli tudi nekaj lepih priložnosti. Najprej je bil Franza po podaji Antoniča le za las prepočasen, tako da je akcija splavala po vodi, nato pa je imel edinstveno priložnost Gotti, ko se je znašel sam pred vratarjem. Njegov strel pa je bil prešibak in vratar je žogo ubranil. Kmalu zatem pa so Bazovci po zelo lepi akciji povedli z Auberjem. Po golu so ponovili veliko napako, ki smo jo v tem prvenstvu že večkrat zasledili: nesmiselno so se zaprli v obrambo, namesto da bi poskušali doseči še kak gol. Tako so Giarizzole pred koncem polčasa izenačile, potem ko je obramba Zarje zaspala in dopustila Donatu, da je z roba kazenskega prostora neovirano streljal in premagal nekrivega Racmana.
V drugem polčasu se je igra odvijala predvsem na sredini. Domačini pa so povedli v 55. min. s pomočjo 11-metrovke, ki jo je sodnik dosodil po nepotrebnem prekršku branilca Zarje. Ves trud zarjanov, da bi izenačili, pa tudi tokrat ni obrodil zaželenih sadov. (Big)
Nogomet: v 3. AL Juventina še vedno sama na vrhu skupine I
SKUPINA I
Juventina - Brazzanese 3:0 (1:0)
STRELCA: Tabaj (2) in Trevisan (11-metrovka).
JUVENTINA: Molinari, Chizzolini, Travagin, Trevisan, Krpan (Tegas), Kaus (Lauri), Paziente, Sermino, Tabaj, Cussich, Cingerli.
Juventina se je brez večjih^ težav »otresla« slabega Brazzaneseja. Čeprav so domači morali počakati pol ure, da je kapetan Tabaj prvič zatresel mrežo gostov, je bilo srečanje dokaj enosmerno, saj so Štandrežci vseskozi vodili igro in zapravili nešteto priložnosti za zadetek.
Juventina je tokrat začela precej zmedeno in se s težavo prebijala do Brazzanesejevega kazenskega prostora. Po zadetku pa je za Grionove varovance postala naloga precej lažja.
ŠD KONTOVEL
sklicuje jutri, 16. t. m., ob 20.30 v Prostorih društvene gostilne na Kon-tovelu redni letni občni zbor. Vabljeni!
PLAVALNI KLUB BOR vabi na drugi redni občni zbor, ki b° v petek, 25. t. m., ob 20. uri v Prvem in ob 20.30 v drugem sklica-nju na stadionu »1. maj«, Vrdelska cesta 7 v Trstu, z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev in umestitev delovnega predsedstva; 2. predsedniško poročilo; 3. pozdravi gostov in diskusija; 4. razno.
V drugem polčasu so domači takoj podvojili, kar je v bistvu zapečatilo rezultat srečanja, ki je potrdilo veliko kakovostno razliko med enajstericama. (Maja)
Azzurra - Sovodnje	5:0 (3:0)
SOVODNJE: Uršič, Devetak, Gulin, Hmeljak, Visintin, Čevdek, Grillo, Pahor, M. Fajt, A. Fajt, Tomšič. Gomiš-ček.
Porazi sovodenj skih igralcev se vrstijo kot na tekočem traku. Tokrat so zgubili proti skromni Azzurri iz Gorice, kar pomeni, da se manjšajo možnosti, da bi v tem prvenstvu zabeležili prvo »častno« zmago. Sama igra Mar-sonovih varovancev se je toliko poslabšala, da je postala že rekreacijska, kar je tudi razumljivo. V igralcih namreč ni več odločnosti in zagrizenosti,
ŠD MLADINA
priredi smučarski izlet v nedeljo, 20. t. m., v Sappado ob priložnosti tržaškega smučarskega prvenstva. Odhod z Opčin ob 5.45 in iz Križa ob 6.00. Vpisovanje v Domu A. Sirk v Križu danes, 15. t. m., in jutri, 16. t. m., od
18.00	do 20.00. Tekmujejo samo tekmovalci z izkaznico FISI.
ŠZ BOR
obvešča, da danes, 15. t. m., med 16. in 17. uro odpade vadba za starejše rekreativke.
ZSŠDI
obvešča, da bo v petek, 18. t. m., ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odbojkarske komisije.
ki sta potrebni, da se primerno zoperstaviš nasprotniku.
Tako je bilo tudi v nedeljo. Sovodnje so enakovredno igrale le prvih 20 minut. Po prvem zadetku domačinov pa so slovenski igralci povsem popustili in za Azzurro je naloga postala izredno lahka. (A. F.)
SKUPINA L
Gaja - S. Marco Sesljan	1:3 (1:2)
STRELEC za Gajo: Aleksander Kalc v 43'
GAJA: Altin, Šuc, Maks Grgič (Vrše v 57j, Stranščak, Vengust, Aversa, A. Kalc, Salvi, Boris Rismondo, Callega-ris, W. Kalc.
To je bilo zasluženo slavje in napredovanje v drugo kategorijo za goste. Nedeljsko srečanje je bilo zelo važno tudi za gajevce, ki pa kljub porazu imajo še vedno možnost, da se povzpnejo na drugo stopničko. Zdesetkana domača ekipa, ki jo pestijo izključitve, poškodbe in še neopravičljivi odstopi nekaterih mladih igralcev, se še niti ni ogrela, ko je srednji napadalec Starc zatresel Altinovo mrežo. Reakcija zeleno-rumenih je bila takojšnja, imeli so tudi več priložnosti za izenačenje, a izkušeni Starc je v redkih nevarnih protinapadih ob izteku 15. minute izsilil najstrožjo kazen. Zdelo se je, da je tekma že zapečatena, toda gajevci se niso vdali. Pogumno so oblegali nasprotnikova vrata ter tik pred odmorom s Kalcem (11-met-rovka) znižali zaostanek.
Tudi v drugem polčasu se slika na igrišču ni spremenila. Gostje so se urejeno in krčevito branili pred dobrimi gostitelji. Tedaj pa se je poškodoval domači kapetan in libero Maks
Grgič, ki je moral zapustiti igrišče. Gostje so še tretjič zatresli domačo mrežo in s tem je bilo tekme praktično konec. Priznati je treba, da je zmaga gostov zaslužena, vendar sam rezultat ne odgovarja povsem dogajanju na igrišču. Gaja nikakor ni igrala podrejene vloge, kaže pa, da ji je sreča spet povsem obrnila hrbet. (Kalc)
SKUPINA M
Primorec - Montebello	1:0 (1:0)
STRELEC: Husu v 43'
PRIMOREC: Leone, Čuk, Bacchia, Florean, Štoka, Coppola, Husu, Ferlu-ga (I. Milkovič v 85'), Mauro Kralj, Canziani, Andrej Carli (Fachin v 53')
Končno je Primorec po dolgem premoru zopet prišel do zmage tudi pred svojim občinstvom. Vendar se je moral tokrat boriti prav do konca, da je osvojil celotni izkupiček.
Tekma se je začela s Trebenci v silovitem napadu, vendar so se igralci Montebella dobro branili in s hitrimi in nevarnimi protinapadi večkrat spravili v veliko zadrego domačo obrambo. Primorec pa ni popustil in v 43. minuti je Husu z glavo odbil žogo v vrata.
Po premoru je Montebello z odločno igro skušal izenačiti. Toda Trebenci so pokazali solidno obrambo in svojim nasprotnikom niso pustili najmanjše priložnosti, nasprotno, sami so še dvakrat bili zelo blizu gola z Mau-rom Kraljem in Coppolo. Za konec povejmo še, da je sodnik res slabo opravil svojo nalogo (to so priznali tudi nogometaši Montebella), saj je v 48. min. povsem neupravičeno izključil trebenskega veznega igralca Canzia-nija. (Andrej)
rezultati
2. AMATERSKA LIGA
Skupina F
IZIDI 24. KOLA
Čampi Elisi - San Nazario	3:1
Edile Adr. - Opicina	2:0
Giarizzole - ZARJA	2:1
KRAS - Buttrio	2:1
Opicina S. - San Sergio	0:1
San Luigi - C.G.S.	1:1
Stock - Zaule Rab.	4:0
VESNA - Muggesana	1:0
LESTVICA
San Sergio	24	14	9	1	40: 8 37
Edile Adr.	24	12	8	4	31:12 32
VESNA	24	10	11	3	25:17 31
Muggesana	24	11	8	5	25:16 30
C.G.S.	24	10	8	6	38:30 28
Buttrio	24	10	7	7	25:19 27
Opicina	24	7	12	5	19:17 26
Zaule Rab.	24	8	7	9	22:26 23
Čampi Elisi	24	7	8	9	21:29 22
KRAS	24	6	8	10	23:24 20
San Luigi	24	3	14	7	23:27 20
Giarizzole	24	6	8	10	17:29 20
Opicina S.	24	5	9	10	20:30 19
ZARJA	24	6	7	11	27:37 19
Stock	24	6	6	12	23:34 18
San Nazario	24	2	8	14	16:40 12
PRIHODNJE KOLO (20. 3.) Buttrio - Muggesana, C.G.S. - Giarizzole, KRAS - Opicina S., Opicina -VESNA, San Nazario - San Luigi, San Sergio - Stock, ZARJA - Edile Adr., Zaule Rab. - Čampi Elisi.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina I
IZIDI 22. KOLA
Arrigosport - Audax	0:0
Azzurra - SOVODNJE	5:0
Isonzo - Manzano	1:0
JUVENTINA - Brazzanese	3:0
Medea - San Lorenzo	1:1
Moraro - Mariano	0:1
Sagrado - Pro Farra	0:2
LESTVICA
JUVENTINA	22	12	8	2	40:15 32
Mariano	22	13	5	4	38:15 31
Pro Farra	22	9	12	1	26: 9 30
Moraro	22	12	5	5	38:14 29
Isonzo	22	7	10	5	28:22 24
San Lorenzo	22	7	9	6	26:21 23
Medea	21	8	7	6	22:18 23
Audax	22	6	11	5	35:33 23
Arrigosport	21	5	10	6	17:22 20
Sagrado	22	5	9	8	19:25 19
Azzurra	22	6	5	11	25:32 17
Manzano	22	4	8	10	23:39 16
Brazzanese	20	2	5	13	10:44 9
SOVODNJE	22	0	8	14	15:55 8
PRIHODNJE KOLO (20. 3.) Azzurra - Isonzo, Brazzanese - Sagrado, Manzano - JUVENTINA, Mariano - Audax, Moraro - Arrigosport, Pro Farra - San Lorenzo, SOVODNJE - Medea
Skupina L
ZAOSTALI TEKMI
GAJA - San Marco S.					1:3
Sit Immob.	- S. Vito				1:1
	LESTVICA				
S. Marco S.	19	11	8	0	29:7 30
MLADOST	19	9	5	5	26:16 23
Fossalon	19	7	9	3	25:15 23
Fincantieri	19	8	7	4	15:10 23
GAJA	19	6	10	3	27:19 22
BREG	19	8	6	5	21:13 22
Hermada	19	8	5	6	23:22 21
Sit Immob.	19	5	9	5	26:23 19
San Vito	19	5	6	8	25:29 18
Chiarbola	19	4	4	11	14:27 12
Romana	19	4	3	12	13:28 11
Euforia	19	0	4	15	13:48 4
PRIHODNJE KOLO (20. 3.) Fincantieri Tržič - MLADOST, GAJA - BREG, Hermada - Romana, Sit Immob. - Euforia, S. Marco S. -Chiarbola, S. Vito - Fossalon.
Skupina M
IZIDI 21. KOLA
Campanelle - Exner	0:1
La Lanterna - CUS	2:4
Olimpia - Don Bosco	0:2
PRIMOREC - Montebello 1:0 Roianese - Architrave	1:1
S. Anna - Fincantieri	1:3
Union - Domio	2:0
LESTVICA
LESTVICA
Architrave	21	17	4	0	68:24 38
Roianese	21	15	2	4	56:16 32
Olimpia	20	14	1	5	44:22 29
Campanelle	21	12	3	6	53:23 27
CUS	21	9	9	3	47:32 27
PRIMOREC	21	10	5	6	27:19 25
Domio	21	9	5	7	34:29 23
Don Bosco	21	5	8	8	33:42 18
Fincantieri	21	5	7	9	24:33 17
Montebello	21	4	7	10	14:28 15
Exner	21	5	4	12	31:43 14
S. Anna	21	4	4	13	33:50 12
Union	20	4	2	14	18:54 10
La Lanterna	21	1	3	17	22:89 5
PRIHODNJE KOLO (20. 3.) Architrave - Olimpia, CUS - PRIMOREC, Domio - La Lanterna, Don Bosco - S. Anna, Exner - Roianese, Fincantieri - Union, Montebello - Campanelle.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
V	deželnih ligah C-hgasi prvič
vsi uspešni
V	sobotnem 18. kolu v deželnih odbojkarskih ligah so bili vsi štirje slovenski tretjeligaši hkrati uspešni, kar se v letošnji sezoni doslej še ni zgodilo. Zanimivo je, da je bilo kolo glede na razpored pravzaprav eno »najmanj primernih« za takšen kolektiven uspeh.
Goriška 01ympia igra vse bolj zanesljvo. Svojih nasprotnikov sicer ne »melje«, večkrat se mora zateči k petemu nizu, a je vsekakor na težkem gostovanju v Tržiču dosegla svojo šesto zaporedno zmago.
Borovci so se v San Giovanniju al Natisone oddolžili gostiteljem za poraz v prvi tekmi na stadionu »1. maj« in znova dokazali, da so letos eno najbolj prijetnih presenečenj prvenstva, če vemo, da so se lani šele na koncu izognili izpadu.
Res je da sta bodisi Villacher bodisi Celinia v precejšnji krizi, vendar pa uspeha Agoresta in Sloge Koimpex nista od muh, saj tudi našima šesterkama v zadnjih tednih ni šlo najbolje.
Če izvzamemo zmago Sokola Indulesa, vendar v derbiju z Bre-žankami, torej na račun slovenske ekipe, pa je bilo kolo za naše četrtoligaše res neuspešno, tudi zaradi istočasnih zmag nekaterih neposrednih tekmecev. Tako je položaj Bricev in sočanov spet zelo kritičen, čeprav sta bila poraza naših dveh moštev pričakovana. Manj pričakovani pa sta bili zmagi Ronchija na Opčinah proti Slogi, še posebej pa budnica v gosteh proti tržaškemu Pal-lavolo. Težko je, da bo eni od naših goriških šesterk uspelo prehiteti trojico budnico, NPT, Ronchi, kaj šele, da bi to uspelo obema.
Po porazu Kontovelk v tekmi z NP-T in po zmagi Majaneseja proti Rivignanu, se je spet zapletel tudi položaj Brega Agrar v boju za obstanek v ženski D ligi, iz katere bosta poleg že obsojene Mosse izpadli še dve ekipi.
V velikih težavah tudi štandreški Val
Možnosti Farca Mebla skromne
Rajko Petejan - Valu se je poznala njegova odsotnost
Odbojkarice Farca Mebla so bile v Fiessu Umbertianu zelo blizu zmage, saj so imele v četrtem nizu proti Vol-peju Cornudi kar tri match-žoge, vendar so na koncu ostale praznih rok in njihov položaj je štiri kola pred koncem vse slabši. Nit upanja je vse bolj tanka, ni se še pretrgale edinole, ker je tudi Torrione izgubil na gostovanju v Trentu. Toda ravenska šesterka v preostalih tekmah nima tako težkega sporeda, saj bo v glavnem igrala z manj motiviranimi nasprotniki, razen to soboto, ko se bo doma pomerila z Adamolijem, ki se izogiba kvalifikacijam, v povratnem delu pa igra zelo slabo.
Nekoliko na slabšem je Farco Meblo, ki bo zdaj gostil Trento, nato bo igral v Padovi s CUS, doma z Nerveso, v zadnjem kolu pa bo nastopil v Mantovi proti Adamoliju. Čeprav sta CUS in Nervesa močnejša nasprotnika, sta nedvomno težja nastopa s Trentom in Adamolijem, ki jim ni vseeno, kako se bo razpletlo. Nervesa bo v soboto gos-
________Ženska B liga_________
IZIDI 18. KOLA
Volpe Cornuda - FARCO MEBLO 3:2 (15:7, 4:15, 10:15, 16:14, 15:1), Nervesa - Mogliano Venelo 3:0 (15:10, 15:5, 15:4), Gaierhof Trento - Torrione Ra-venna 3:1 (15:10, 15:4, 12:15, 15:6), CUS Padova - Capellari Verona 1:3 (12:15, 15:13, 5:15, 4:15), Adamoli Mantova -Conegliano Venelo 0:3 (12:15, 11:15, 5:15), Randi Sangiorgina - Solvay Ferrara 3:1 (10:15, 15:8, 15:7, 15:11).
LESTVICA
Capellari VR	18	17	1	52:14	34
Nervesa	18	15	3	48:20	30
Conegliano	18	12	6	42:27	24
CUS Padova	18	12	6	42:31	24
Sangiorgina	18	10	8	36:30	20
Mogliano	18	10	8	36:33	20
Gaierhof TN	18	9	9	36:34	18
Adamoli MN	18	8	10	30:38	16
Torrione RA	18	6	12	27:42	12
FARCO MEBLO	18	4	14	23:45	8
Volpe Cornuda	18	3	15	22:49	6
Solvay FE	18	2	16	20:51	4
PRIHODNJE KOLO (19. 3.)
FARCO MEBLO - Gaierhof Trento, Conegliano Venelo - Solvay Ferrara, Volpe Cornuda - CUS Padova, Torrione Ravenna - Adamoli Mantova, Capellari Verona - Nervesa, Mogliano Venelo - Randi Sangiorgina.
tovala v Veroni. Če bo big-match z vodilnim Capellarijem izgubila, bo tudi glede napredovanje že vse odločeno.
Kakorkoli že, je na dlani, da so možnosti Farca Mebla dokaj skromne, če upoštevamo, da ni bil sposoben premagati niti Volpeja. V prihodnjem kolu bo lahko naša ekipa kolikor toliko računala tudi na Nacinovijevo in Kraljevo.
Glede na lestvico manj težak, vendar pa nič manj zaskrbljujoč ni položaj Valovih odbojkarjev v moški C-l ligi. Štandrezci so proti Povolettu doživeli že osmi zaporedni poraz, tudi tokrat pa so se predali brez posebnih znakov oživitve. Nekateri igralci so zaradi preslanih poškodb in odsotnos-
Moška C-1 liga
IZIDI 18. KOLA
VAL ŠTANDREŽ - Povoletto 0:3 (8:15, 12:15, 6:15), Motta di Livenza -Rangers Latte Carnia 3:1 (4:15, 15:9, 15:9, 15:9), ASFJR Čedad - Mogliano Venelo 2:3 (13:15, 15:3, 11:15, 17:15, 8:15), Volley Maniago - CUS Trst 3:0 (15:12, 15:16, 15:16), Volpato - Ferroal-luminio Trst 3:0 (15:4, 15:12, 15:6), Inter 1904 Trst - Cessalto 1:3 (15:7, 5:15, 8:15, 9:15).
LESTVICA Maniago	18 16			2	50:18	32
Rangers	18	16	3	50:16	30
Motta di Liv.	18	15	3	46:16	30
Volpato	18	14	4	47:20	28
Povoletto	18	9	9	33:31	18
Mogliano	18	7	11	32:40	14
Ferroall. TS	18	7	11	22:40	14
Cessalto	18	7	11	30:37	14
CUS Trst	18	6	12	26:39	12
VAL	18	6	12	22:44	12
ASFJR Čedad	18	5	13	27:42	10
Inter 1904 TS	18	1	17	10:52	2
PRIHODNJE KOLO (19. 3.)
Mogliano Venelo - VAL ŠTANDREŽ, Povoletto - Cessalto, Volpato -Maniago, CUS Trst - Motta di Livenza, Rangers Latte Carnia - ASFJR. Čedad, Ferroalluminio Trst - Inter 1904 Trst-.
tih na treningu v zelo slabi formi, kar je v tako izenačenem prvenstvu, kakršna je letošnja C-l liga, prevesilo jeziček na tehtnici v napačno smer, V zadnjih štirih kolih lahko Val računa na tri zmage, saj le proti Rangersu iz Vidma objektivno nima možnosti. V soboto bo gostoval v Moglianm ki igra zdaj kot prerojen, nato bodo Štandrež-ci v Trstu igrali s CUS, s katerim zdaj delijo nehvaležno 10. mesto, nazadnje pa bodo doma igrali s tržaškim Ferro-aluminiom. Prav v prvi tekmi s tem nasprotnikom se je začela črna serija valovcev. Jasno pa je, da bo potrebno igrati v povsem drugačnem slogu. Formo je v tako kratkem času težko nadoknaditi, zato bo potrebno odslej pokazati več borbenosti.
1. MOŠKA DIVIZIJA
BOR - LA MARMOTTA	2:3
(18:16, 6:15, 5:15, 15:12, 15:9, 9:15)
BOR: Biber, Kocman, Jercog, Gombač, Strajn, Lippolis.
Borovci so si tekmo proti povprečnemu nasprotniku zapravili po lastni krivdi. Igrali so dokaj slabo, nekostan-tno in premalo zbrano. Treba je sicer poudariti, da so nastopili okrnjeni.
(I. Tul)
IZIDI 7. KOLA: Volley Club - Roz-zol 3:0, ASDDI - Prevenire 3:2, Bor -La Marmotta 2:3, CUS - DLF 3:2, Pri-ma Scuola - Inter 0:3.
LESTVICA: Inter 1904 14, ASSDI 12, Volley Club 10, Prevenire 8, DLF in CUS 6, Rozzoi in La Marmotta 4, Bor 2, Prima Scuola 0. (Volley Club in Prevenire imata tekmo manj)
1, ŽENSKA DIVIZIJA
VIRTUS S. BARBARA - SLOGA KOIMPEX	3:2
(12:15, 10:15, 15:10, 15:12, 15:3)
SLOGA KOIMPEK: Drnovšček, Fabrizi, Foschini, Kokoravec, Kosmina, Maruccelli, Pro, Rebula, Sardo.
Sloga Koimpex v tej tekmi res ni imela sreče. Nastopila je brez svoje glavne podajačice. Med tednom je nekaj igralk pestila gripa, tako da niti do tekme niso bile popolnoma nared. Kljub temu pa je kazalo, da bodo naše le prišle do zmage, saj so vodile že z 2:0 v setih. Potem pa so igralkam dobesedno pošle moči in to še zlasti v zadnjem nizu, v katerem nikakor niso mogle nuditi zadovoljivega odpora razigranim domačinkam. (INKA)
IZIDI 7. KOLA: DLF - Le Volpi 1:3, Killjoy - CUS 0:3, Virtus - Sloga Ko-impex 3:2, Bor Friulexport - OMA odložena.
LESTVICA: Bor Friulexport, OMA in CUS 10, Sloga Koimpex 8, Virtus 6, NPT 4, Killjoy, DLF in Le Volpi 2. (Bor Friulexport ima tekmo manj, DLF ima tekmo več)
2. ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA A
SLOGA - SAN SERGIO	3:2
(16:14, 8:15, 15:7, 10:15, 20:18)
SLOGA: Čebulec, Drasič, Fabi, Grgič, Dunja in Sava Jogan, Repinc, Skerk.
V prvem povratnem kolu so slogaši-ce premagale ekipo, ki jih je doslej edina porazila. Zmaga Sloge je bila nekoliko nepričakovana, saj je naša ekipa nastopila okrnjena, zato pa toliko bolj dobrodošla. Tekma, ki je trajala več kot dve uri, je bila res lepa, naravno dramatičen pa je bil zadnji set. Slogašice so nadoknadile zaostanek 10:14, nato pa so v pravi igri živcev znale ohraniti mirno kri in tudi zmagati z neobičajnim 20:18. (INKA)
IZIDI 6. KOLA: Prevenire - ASSDI 3:0, Sloga - San Sergio 3:2, La Marmotta - OMA odložena.
LESTVICA: San Sergio 10, Sloga 8, La Marmotta 6, OMA in Prevenire 4, ASSDI 0.
SKUPINA B SOKOL INDULES- BOR
FRIULEXPORT 3:0 (15:6, 15:8, 15:7)
SOKOL INDULES: Brumat, Ban, Kosmina, Ana in Irena Živec, Gruden, Cattonar, D'Amico, Babič, Fabjan.
BOR FRIULEXPORT: Mezgec, Puz-zer, Kodermac, Žerjal, Gregori, Del Pi-ero, Drioli, Pirnat, Chieppa, Pisani, Marega.
V predzadnjem kolu prvega dela prvenstva si je Sokol zopet priboril točki, tokrat na račun Borove šesterke. Čeprav se je vnaprej vedelo, da boj ne bo izenačen, so se morale Nabrežinke precej potruditi, da so strle odpor pla-vih. Predvsem gre očitati sokolovkam, da imajo premalo zaupanja v lastne moči in si tako tudi v lažjih tekmah zapravijo možnost, da bi pokazale malo več fantazije v igri. Za Sokol je bil sobotni nastop zadnji v začetnem delu prvenstva. Analiza vseh dosedanjih srečanj pa jasno kaže, da so Nabrežinke zaigrale dobro v lažjih tekmah, medtem ko so proti enakovrednim nasprotnicam večkrat prepustile, da jih je zgrabila panika na igrišču. V nadaljevanju prvenstva si obetamo, da bo ekipa zaigrala složno in borbeno, saj spada še vedno med ekipe, ki se borijo za prestop v višjo ligo. (Igor)
BREG - KONTOVEL ELECTRONIC
SHOP	3:0 (15:6, 15:1, 15:2)
BREG: T. in N; Canziani, N. Canzia-ni, E. Žerjal, T. Žerjal, Sancin, Giorgi, Seganti, Gaburro.
KONTOVEL:_ Kralj, Samar, Škabar, Brisčik, Gojča, Čač, Križmančič.
Igra je bila pusta, saj so bile Brežan-ke tehnično boljše, Kontovelke pa neizkušene in okrnjene. Brežanke vsekakor z igro niso zadovoljile. Slabe so
bile v obrambi, nekoliko boljši so bili servisi in napad. (T. Seganti)
IZIDI 6. KOLA: Le Volpi - Vivai Busa 0:3, Breg - Kontovel Electronic Shop 3:0, Sokol Indules - Bor Friu-lexport 3:0.
LESTVICA: Club Altura, Breg in Sokol Indules 8, Vivai Busa in Bor Friulexport 4, Kontovel Electronic Shop in Le Volpi 2. (Sokol Indules ima tekmo več)
UNDER 16 MOŠKI
CUS TRST - SLOGA	3:0
(15:7, 15:8, 15:5)
SLOGA: Daneu, Kralj, Limoncin, Malalan, Andrej in Martin Maver, Kristjan in Martin Mesar, Renčelj.
V tekmi, ki je po vsej verjetnosti odločala o letošnjem pokrajinskem prvaku, so slogaši povsem popustili. Zaigrali so medlo, povsem neborbeno in brezglavo, kot če ne bi šlo za odločilno tekmo. CUS je vsekakor tehnično dobro pripravljena ekipa in bi morda vseeno zmagal. Od naših fantov pa smo pričakovali tako igro, kot so jo predvajali v prvih dveh kolih. Seveda ni še nič izgubljenega, vendar bo treba v bodoče igrati neprimerno bolje.
(INKA)
IZIDI 3. KOLA: Inter - Volley Club 2:3; IZIDA 4. KOLA: CUS - Sloga 3:0, Volley Club - Breg 0:3.
LESTVICA: CUS 8, Sloga 4, Breg in Volley Club 2, Inter 1904 0. (CUS ima tekmo več)
UNDER16 ŽENSKE
VIRTUS - SLOGA SKLAD MITJA ČUK 1:3 (10:15, 13:15, 16:14, 8:15)
SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Čebulec, Drasič, Fabi, Grgič, Repinc, Škerk.
Gripa je krepko okrnila Slogo Sklad Mitja Čuk, ki je tako stopila na igrišče le s šestimi igralkami. Vendar se slogašice niso pustile presenetiti. Z zbrano in preudarno igro in z veliko zagrizenostjo so se vrgle v boj za točke in povsem zasluženo zmagale v tem svojem drugem nastopu na pokrajinskem finalu prvenstva. Obenem pa so se z zmago oddolžile Virtusu, ki jih je v izločilni skupini prehitel na lestvici.
(INKA)
IZIDA 2. KOLA: Virtus - Sloga Sklad Mitja Čuk 1:3, Sloga Koimpex - Bor FriuIexport jutri.
LESTVICA: Sloga Koimpex, Bor Friulexport in Sloga Sklad Mitja Čuk 2, Virtus 0.
UNDER15 ŽENSKE
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
OMA	0:2 (8:15, 14:16)
KONTOVEL: Regent, Gruden, Košuta, Canziani, Crissani, Pertot, Rebula, Černe.
Kljub porazu Kontovelke sploh niso razočarale. Proti enemu favoritov za končno zmago so igrale dobro in napredek je viden iz tekme v tekmo.
IZIDI 2. KOLA: Ricreatori - Kontovel Electronic Shop 2:0; IZIDI 3. KOLA: Kontovel Electronic Shop -OMA 0:2, Montasio - Ricreatori 0:2, Prima Scuola - Cacciatore 2:3.
LESTVICA: Ricreatori 6, OMA in Montasio 4, Kontovel Electronic Shop 2,Zaule Rabuiese, Prima Scuola in Cacciatore 0.
Na Goriškem
UNDER16 ŽENSKE
FARRA - AGOREST	2:3
(15:4, 15:7, 6:15, 8:15, 14:16)
AGOREST: M. Braini, Florenin, Krašček, Grillo, Gaeta, Kuzmin.
Zdesetkana postava Agoresta je v Fari dobila srečanje, ki je odločalo o 3. mestu. V izredno napeti in borbeni tekmi so Prinčičeve varovanke pokazale prisebnejšo igro v najbolj kritičnih trenutkih in si zagotovile zlata vredni točki. Začetek je bil dokaj slab, tako da so domačinke, brez večjih težav, osvojile prva dva niza. Igralke Agoresta pa so boljšo igro pokazale v nadaljevanju in tudi v odločilnem setu. (-jo-)
UNDER14 ŽENSKE
LUCINICO - DOM AGOREST 1:2 (1:15, 15:10, 0:15)
DOM AGOREST: Bizaj, M. in Z. Jarc, Paulin, Petejan, Briško, K. Gaeta, Tabaj, Volk, Milocco.
Mlade domovke so v krstnem nastopu v Ločniku zmagale brez večjih težav. Berdonove varovanke so po uspešnem prvem nizu precej popustile v drugem in ga izgubile. V odločilni igri pa so pokazale vse, kar znajo in nasprotnice premagale s prepričljivim 15:0. (D. R.)
Začenja se sezona mladinskih deželnih finalov
Na vrsti Brici in slogašice
Z nastopi v kategoriji under 18 se bo v nedeljo začela sezona deželnih mladinskih finalov. Ta konec tedna bosta v Tržiču (ženske) in Pordenonu (moški) polfinalna dela, med ženskami pa bodo tržaško pokrajino predstavljale igralke Sloge Koimpex, a goriški moški prvak je Naš prapor Sirion. Oba naša zastopnika čaka težko delo, saj se bodo slogašice za vstop v finale pomerili z ekipo organizatorja Fincantierija, Bricem pa bo stala nasproti šesterka Volley Bali iz Vidma, čigar članska postava igra v A-2 ligi. Ostala deželna finalista med moškimi sta Prata iz Pordenona in tržaški CUS, med ženskami pa Randi Sangiorgina iž San Giorgia di Nogaro in Itar Cucine iz Fontanfredde. Finalni tekmi za 1. oziroma 3. mesto bosta v nedeljo, 27. marca.
Do konca sezone bodo na sporedu deželni finali tudi v kategorijah under 16, under 15 in under 14. Čeprav se vsa pokrajinska prvenstva še niso končala, je mogoče trditi, da bo slovensko zastopstvo na deželni ravni tudi letos številčno. Na Goriškem sta si naslov pokrajinskega prvaka že zagotovili moški postavi Soče Čerimpex v kategoriji under 16 in 01ympie v kategoriji under 15. Za 01ympio bo deželni finale na sporedu 17. aprila, verjetno pa bo gostitelj prireditve prav slovensko goriško društvo.
Vse kaže, da bodo v prihodnji sezoni spremenili tekmovalni sistem. Z več krajev se namreč pritiska, da bi najboljše mladinske postave iz štirih pokrajin sodelovale v posebnih prvenstvih deželnega značaja.
deželna prvenstva
Moška C-2 liga
IZIDI 18. KOLA
Pav Natisoma - BOR CUNJA AVTOP-REVOZ 2:3, Fincantieri Tržič - OLYM-PIA GORICA 2:3, Libertas Turjak - An-chor Fix Vivil 0:3, CG San Sergio Trst -Itar Cucine Fontanafredda 3:1, Bo Frost Fiume Venelo - Rozzoi Legovini Šport Trst 2:3, Libertas Sacile - Futura Torria-na 3:0, DLFAC Trst - Montalba Volley 0:3
LESTVICA					
Anchor Vivil	18	18	0	54:15	36
Libertas Sac.	18	13	5	45:27	26
Fincantieri	18	13	5	46:31	26
OLVMPIA GO	18	13	5	43:33	26
Montalba	18	12	6	44:23	24
BOR CUNJA AV.	18' 11		7	45:32	22
Pav Natisonia	18	9	9	38:35	18
Rozzoi TS	18	9	9	39:38	18
Futura Torr.	18	8	10	37:34	16
Libertas Tur.	18	6	12	25:43	12
Fontanafredda	18	5	13	25:45	10
Fiume Venelo	18	4	14	26:47	8
DLFAC Trst	18	4	14	23:47	8
S. Sergio TS	18	1	17	12:52	2
PRIHODNJE KOLO (19. 3.)
OLVMPIA GORICA - DLFAC Trst, BOR CUNJA AVTOPREVOZ - Libertas Turjak, Montalba Volley - Libertas Sacile, Futura Torriana - Fiume Venelo, Rozzoi Legovini Šport - CG San Sergio Trst, Itar Cucine Fontanafredda - Pav Natiso-nia, Anchor Fix Vivil - Fincantieri Tržič.
_________Ženska C-2 liga___________
IZIDI 18. KOLA
SLOGA KOIMPEX - Celinia Maniago 3:0, Villacher Bier Tržič - AGOREST GORICA 2:3, Pav Natisoma - Gieffe Pie-ris 2:3, Itar Cucine Fontanafredda - Ken-nedy 3:0, Itas Fiume Venelo - Fincantieri Tržič 3:2, Libertas Martignacco - Ginnas-tica Spilimberghese 3:0, Libertas Gorica - Cordenons 0:3.
LESTVICA
Fiume Venelo	18 16		2	51:18	32
Fincantieri	18 15		3	48:25	30
Fontanafredda	18 14		4	49:20	28
Kennedy	18 12		6	42:26	24
Villacher B.	18	9	9	38:31	18
Martignacco	18	9	9	37:31	18
Cordenons	18	9	9	35:36	18
Celinia	18	9	9	31:40	18
SLOGA KOIM.	18	8	10	34:35	16
AGOREST GO	18	8	10	31:38	16
Natisonia	18	6	12	33:42	12
Gieffe Pieris	18	6	12	25:46	12
Libertas GO	18	3	15	19:50	6
Ginnas. Spil.	18	2	16	15:50	4
PRIHODNJE KOLO (19. 3.)
AGOREST GORICA - Libertas Martignacco, Kennedy - SLOGA KOIMPEX, Ginnastica Spilimberghese - Itas Fiume Venelo, Fincantieri Tržič - Itar Cucine Fontanafredda, Celinia Maniago - Pav Natisonia, Gieffe Pieris - Libertas Gorica, Cordenons - Villacher Bier Tržič.
__________Moška D liga___________
IZIDI 18. KOLA
SOČA SOBEMA - Libertas Martignacco 1:3, SLOGA - Acli Ronchi 0:3, Pav Re-manzacco - NAŠ PRAPOR SIRION 3:0, Pallavolo Trst - Arredo Uno Lucinico 1:3, Faedis Povoletto - Nuova Pallavolo Trst 3:1, Rojalese - Volley Bali Videm 3:2, Prata di Pordenone - San Giorgio Porcia 3:0.
LESTVICA
Pav Remanzac.	18	17	1	51:10	34
Rojalese	18	15	3	49:25	30
Prata PN.	18	14	4	46:20	28
Volley Videm	18	13	5	44:23	26
Martignacco	18	12	6	43:24	24
Povoletto	18	12	6	42:29	24
Pallavolo TS	18	10	8	41:29	20
SLOGA	18	7	11	22:41	14
Nuova Pall. TS	18	6	12	34:38	12
Acli Ronchi	18	7	11	20:36	12
Lucinico	18	6	12	30:40	12
NAŠ PR. IM.	18	4	14	16:45	8
SOČA SOBEMA	18	3	15	13:47	6
Porcia	18	0	18	2:54	0
PRIHODNJE KOLO (19. 3.)
NAŠ PRAPOR IMSA - Rojalese, Arredo Uno Lucinico - SOČA SOBEMA, Nuova Pallavolo Trst - SLOGA, San Giorgio Porcia - Pav Remanzacco, Volley Bali Videm - Faedis Povoletto, Acli Ronchi - Pallavolo Trst, Libertas Martignacco - Prata di Pordenone.
__________Ženska D liga__________
IZIDI 18. KOLA
SOKOL INDULES - BREG AGRAR 3:0, Nuova Pallavolo Trst - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:2, CSI Tarcento -Promovolley Pordenon 3:1, Pallavolo Mossa - Prata di Pordenone 0:3, Majane-se - Rivignano 3:2, CUS Videm - Juniors Casarsa 2:3, (Lavoratore Fiera Martignacco ni igral).
LESTVICA					
Juniors	17	16	1	48:11	32
Prata PN	17	13	4	43:20	26
CSI Tarcento	16	12	4	40:20	24
SOKOL IND.	16	12	4	41:23	24
CUS Videm	16	10	6	38:24	20
KONTOVEL ES	17	8	9	34:32	16
Rivignano	17	8	9	30:37	16
Martignacco	16	6	10	27:36	12
BREG AGRAR	17	6	11	26:39	12
Promovolley	17	5	12	21:39	10 i n
Nuova Pall.TS	16	5	11	26:41	1U
Majanese	17	5	12	25:43	10 A
Mossa	17	2	13	15:49	4
PRIHODNJE KOLO (19.				3.)	
KONTOVEL ELEKTRONIC SHOP ' SOKOL INDULES, Juniors Casarsa Majanese, Rivignano - Pallavolo Mossa, Prata di Pordenone - CSI Tarcento, Pr°' movolley Pordenon - Nuova Pallavo Trst, Lavoratore Martignacco - CUS v " dem, (počiva Breg Agrar).
Košarka: v nedeljo v B ligi so jadranovci visoko premagali moštvo Murana
Le dober trening pred tekmo v Padovi
JADRAN - VIRTUS MURANO 113:79 (52:43)
JADRAN: Čuk 24, Rauber 14, Starc 9 (1:2), Štoka 13 (5:7), Ban 27 (1:1), Daneu 18 (2:4), Banello 6 (2:2), Corsi 2, Persi, Sosič.
MURANO: Poletto 2 (0:3), Centanni 2 (0:1), Regheiini, Zuin 2, D'Ambrosio 8 (2:4), Pagnoscin 5 (1:2), D'Alpaos, Costantini 30 (6:9), Todesco 15 (1:1), moran-din 13 (3:3).
SODNIKA: Malavolta (Genova) in Pennacchia (Bari). PM: Jadran 11:16, Murano 13:23. ON: Jadran 23, Murano 13. PON: Daneu (34), Ban (36). TRI TOČKE: Ban 2, Todesco 2. GLEDALCEV 900
Marko Corsi (v temnem dresu med metom) se je na nedeljski tekmi lepo izkazal.
Jadranovi košarkarji so v nedeljo prvič s stolico doma premagali moštvo Murana, ki so ga bili prav tako s stolico nadigrali tudi v gosteh. Nedeljske tekme je bilo dejansko konec že po 5. minuti igre, ko so naši povedli s 15:4. Gostje so nato reagirali, v 12. min. znižali zaostanek na šest točk (21:27). To pa je bilo tudi vse, kar so košarkarji Murana zmogli.
Razlika med ekipama je bila namreč ogromna tako glede tehnično-taktične priprave posameznikov kot kolektiva. Ce namreč izvzamemo Costantinija, je poprečje ostalih košarkarjev Murana gotovo na ravni tretjeligaša.
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. DVE TOČKI: Starc 4:5; Persi 0:1; Čuk 12:18, Banello 2:3; Corsi 1:3; Štoka 4:6; Rauber 7:11; Ban 10:17; Daneu 8:10. TRI TOČKE: Starc 0:2; Banello 0:1; Corsi 0:2; Rauber 0:1; Ban 2:4. SKOKI: Starc 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 5, 1; Banello 4, 2; Čorsi 0, 1; Štoka 1, 4; Rauber 4, 0; Ban 4, 3; Daneu 3., 4; IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 4, 2; Persi 1, 0; Čuk 5, 3; Banello 1, 0; Štoka 0, 1; Rauber 0, 2; Ban 4, 3; Daneu 0, 2. BLOKADE: Čuk 1, Štoka 1, Rauber 2, Daneu 1. ASISTENCE: Starc 1; Corsi 1; Rauber 1; Ban 3; Daneu 1.
»Končno se nam ni bilo treba bati za rezultat,« je bilo slišati med gledalci. In proti tako skromnemu nasprotniku, ki je daleč najslabša ekipa v tej ligi in povsem zasluženo zaseda zadnje mesto na lestvici, zares ni bilo bojazni. Tudi za »sedanji« Jadran, ki trenutno ni v najboljši formi.
Nedeljsko srečanje pa je bilo za Brumnove varovance kot nalašč pred nedeljskim, verjetno ključnim spopadom v Padovi. Bil je to le dober trening, v katerem so stopili na igrišče vsi razpoložljivi košarkarji, razen Sosiča, ki si ni še opomogel od poškodbe. Bila je tp tudi priložnost za nekatere jadranovce, da se razigrajo. Pri tem pa bi omenili predvsem nastop Štoke, ki je imel dober odstotek pri metu (4:6), z enim skokom v obrambi in kar s štirimi v napadu; Daneua (8:10 pri metu), s tremi skoki v obrambi in štirimi v napadu, ter Corsija, ki je postregel občinstvu z nekaj učinkovitimi prodori in je tudi pokazal zelo dobro individualno tehniko. Ban, Čuk in Rauber so opravili le dober trening. Klavdij Starc pa se očitno ni »vživel« v to tekmo, saj je izgubil kar štiri žoge, pa tudi njegov doprinos v napadu (le 9 točk) ni bil najboljši.
Jadranovce čaka v prihodnjem kolu izredno pomembno srečanje v Padovi proti drugouvrščeni Petrarci, ki je tudi
v soboto zmagala, pa čeprav z eno točko, toda na tujem.
»Dobiti moramo predvsem pravega Klavdija Starca. In ne samo njega. Dobiti moramo sedem pravih Jadranovih igralcev, ker v Padovi nas čaka resna tekma in ne kot ta proti Muranu,« je po srečanju dejal Jadranov trener Peter Brumen.
»Le če bo vsa ekipa igrala maksimalno, lahko v Padovi računamo na zmago. In še to: Padova ni daleč, tako da se našim navijačem ponuja lepa priložnost, da opravijo prijeten izlet in da si obenem ogledajo tudi tekmo,« je še nadaljeval Brumen.
Čeprav do konca regularnega dela tega prvenstva manjka še šest kol, je
nedeljska tekma v Padovi verjetno odločilna za jadranovce. Petrarca ima namreč dve točki več od našega moštva in bi se z zmago proti jadranov-cem »oddaljila« še za nadaljnji dve. Tu pa je še zelo nevarni San Dona, ki ima enako število točk kot Petrarca. San Dona pa bo v prihodnjem kolu gostoval pri Muranu, ki je že obsojen na izpad. V primeru poraza naših fantov bi torej Petrarca in San Dona imela po štiri točke več od našega moštva. In na srečo, da je prav v tem kolu izgubil Virtus Padova, ki je jadranovcem takoj za petami.
Zato menimo, da bo nedeljsko srečanje ključno za Jadranovo ekipo in podpora naših navijačev bi bila še, kako potrebna. (B. Lakovič)
Namizni tenis: v 9. kolu ženske A lige
Krasovke zanesljivo zmagale
9. kolo ekipnega državnega prvenstva se je končalo z zmago Krasovih deklet na gostovanju 'j Siciliji pri ekipi Barcellona. Čeprav je veljal Kras Globtrade že pred odhodom za favorita, končni izid 1:4 lahko vzbuja napačno predstavo o lahki zmagi. Krasovke so naletele na dobro pripravljene nasprotnice. Kar dve tekmi posamezno sta se razrešili v tretjem setu, na isti način pa tudi tekma dvojic. Poglejmo po vrsti kako so se odvijale tekme v Pozzu di Gotto.
Trener Matjaž Šercer je dobro zavrtel postavo, tako da sta se v prvi tekmi srečali nasprotnikova tretja igralka Cristina Russo in najmlajša Krasova predstavnica Tanja Ukmar, ki je zaigrala zrelo. Mirno in zrelo igro je pokazala zlasti v drugem setu pri 18:18, ko je s premišljeno igro nadigrala nasprotnico. Prvi niz proti Bottiglieri je Branka Batinič zgubila na razliko, ker je začela set nezbrano, Alessandra Bottiglieri, deveta italijanska igralka, pa je presenetila vse prisotne z izredno dobro igro. V nadaljnjih dveh setih pa jo je Branka s svojo izdelano igro pustila na 14, oziroma 12. Zagrizeno borbo je vodila Sonja Milič proti Bottiglierijevi kolegici, Jugoslovanki Suzani Aničič. Miličeva je zgubila prvi set, ki ga je ves čas z dobro igro »gradila«, pri 18:18 pa nesproščeno predala nasprotnici. Drugega je dobila na 18, v tretjem pa je Jugoslovanka bliskovi-
to povedla (15:5) in obdržala razliko do konca. Poudariti je treba, da je Aničičeva pokazala doma daleč boljšo igro kot v Zgoniku na začetku prvenstva. Tekma dvojic Aničič-Bottiglieri proti Batinič-Milič je bila napeta skozi vse tri sete. Prvega sta dobili gostji in tretji set je zgledal že izgubljen za krasovki, saj sta gostji vodili z 19:16, vendar sta ga znali Branka in Sonja obrniti v svojo korist. V kroniko Krasa Globtrade vnašamo podatek, da je to prvi »zgubljeni set«, ki smo ga dobili. V zadnjem srečanju Russo - Batinič je Branka rutinsko odpravila mlado igralko.
TT BARCELLONA - KRAS GLOBTRADE 1:4
Russo - Ukmar 0:2 (17:21, 18:21); Bottiglieri -Batinič 1:2 (22:20, 14:21, 12:21); Aničič - Milič 2:1 (23:21, 18:21, 21:11); Aničič-Bottiglieri - Batinič-Milič 1:2 (21:19, 18:21, 19:21); Russo - Batinič 0:2 (13:21, 13:21).
IZIDI 9. KOLA: TT Recoaro Bočen - Sardali-menti Ouattro Mori 2:4; TT Maratea - Surgela-ti Arena Verona 0:4; TT Barcellona - Kras Globtrade 1:4; Comit Milan - TT Coccaglio 0:4.
LESTVICA: Sardalimenti Ouattro Mori 18; Surgelati Arena 16; Coccaglio 14; Kras Globtrade 10; Comit Milan 6; Barcellona 4; Recoaro Bočen, Maratea 2.
Košarka: v moški D ligi
Borovci spet uspešni
Bor Radenska - POM Tržič	87:72 (41:40)
BOR RADENSKA: Žerjal 11 (6:6), Korošec 29 (6:6), Klobas 4 (2:2), Š. Semen 16 (2:5), Kneipp 7 (1:1), Pregare 15 (6:7), Kojanec 3 (1:2), Smotlak 2, Terčon, A. Semen.
TRI TOČKE: Korošec 3, Pregare in Žerjal 1.
Manjkajo še štiri kola do konca prvenstva košarkarske D lige in borovci so dosegli tretjo zaporedno in pomembno zmago na domačih tleh z neposrednim tekmecem v boju za obstanek, z moštvom POM iz Tržiča. Kljub naklonjenim rezultatom z drugih igriščih pa se bodo morali »belo-zele-ni« pošteno potruditi vse do zadnjega kola, če se bodo hoteli rešiti pored izpadom.
O nedeljski tekmi sami ni veliko kaj povedati, saj so borovci imeli težave le v prvem delu tekme. Zaostajali so za deset točk. V končnici pa so najprej dohiteli nasprotnika in v zadnji minuti povedli. V drugem polčasu so naši stopili na igrišče bolj prepričljivo v lastne sposobnosti in takoj prevzeli pobudo ter po zaslugi razpoloženega Korošca in centra Semna ter solidne obrambne visoko povedli in brez težav zmagali. (L. Furlan)
500. številka Triestesport
Tržaški tednik Triestesport bo danes »proslavil« lep jubilej - kar 500. številko. Tržaški športni tednik je postal vsa ta leta med tržaškimi privrženci športa zelo priljubljen. Ob 500. številki se številnim čestitkam, ki so jih prejeli v uredništvu Triestesport, pridružuje tudi naša športna redakcija.
Košarka: v promocijskem prvenstvu na Goriškem in Tržaškem
Povsem zadovoljiv obračun naših peterk v tem kolu
Trenutek z nedeljske tekme promocijskega prvenstva med Bregom Adriat-herm in Interjem iz Milj. Brežani (v temnejših dresih) so zasluženo zmagali.
RONCHI - DOM GOMETAL 65:83
(35:50)
DOM GOMETAL: Košuta 9, M. Dornik 6, Kocjančič, Orzan 14, Nanut 28, Rinelli, Podberšič 13, U. Dornik 13.
Dom je z zmago proti skromni peterki iz Ronk potrdil vodstvo na lestvici. Semoličevi varovanci so to pot takoj prešli v vodstvo in ga obdržali do konca srečanja.
Domovci so boljšo igro pokazali v prvem delu srečanja, medtem ko so v drugem, v glavnem zadrževali in umirjali igro.
Od slovenskih košarkarjev se je tokrat izkazal David Orzan (mč).
breg adriatherm - inter
MILJE 92:85 (48:41)
BREG: Bandi, Corbatti 20 (2:2), Žerjal 25 (9:12), R. Pertot 4, Barut 15 (2:3), Sarini 18 (4:5), Salvi 6, Di Donato 4 (4:6).
TRI TOČKE: Corbatti 2, Barut 1. PM: 21:28.
Brežani so v nedeljo zasluženo zmagali in pokazali, da spadajo med bolj-Se ekipe prvenstva, predvsem po zelo 2reJi in požrtvovalni igri.
Že od samega začetka so naši vsilili tsmpo, ki očitno nasprotnikom ni ustrezal. Okrnjena postava (odsoten je Pll tudi Čok kot igralec) je v napadu pametno zaigrala, tako da je vsa-žogo dobro izkoristila, v obrambi Pa preprečila, da bi nasprotniki lahko °r9anizirano izpeljali napad. Zelo stro-9o sojenje je botrovalo, da so naši bili akoj obremenjeni z osebmimi napakami, kar je v začetku drugega polča-a nasprotnik tudi izkoristil in v 30. minuti povedel z 62:61. Tedaj so naši
pokazali vso zrelost in požrtvovalnost in z delnim izidom 17:6 povsem onemogočili nasprotnika. S tem pa se je srečanje tudi dejansko konačlo.
Vsi naši košarkarji zaslužijo pohvalo, Robi Žerjal pa je vendar izstopal nad drugimi, saj je odlično vodil igro in bil naj učinkovitejši v napadu.
(L. Koren)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
BARCOLANA 105:94 (46:44)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 9 (3:4), Gulič 17 (3:8), Devetak 9, Sterni 2, Starc 15 (1:3), Civardi 18 (0:1), Čuk 32 (6:9), Gruden 3 (1:2).
TRI TOČKE: Ban 2, Devetak 1.
Kontovelci so proti solidni Barcola-ni poskrbeli za lep podvig in si prisvojili dragocen par točk v boju za obstanek. Tekmo so naši dobro začeli, nakar so gostje povedli kar za 10 točk, našim pa je ob izteku polčasa uspelo le nadoknaditi zaostanek. V drugem delu je bila tekma stalno izenačena, 6 minut pred koncem srečanja pa so Kontovelci povedli predvsem zaradi dobre igre v napadu in prednost zanesljivo ohranili vse do konca.
Ob splošnem dobrem igranju ekipe pa je tokrat posebne pohvale vreden Čuk. (P. Sterni)
LIBERTAS - POLET 70:67 (33:29)
POLET: Sosič 19 (9:11), Ferluga 12 (8:10), Malalan, Kovačič 3, Granier, Skerlavaj 2, Furlan 15 (1:2), Pisani 12 (2:6), Gregori 4.
TRI TOČKE: Kovačič 1.
Po podvigu iz prejšnjega tedna z zmago proti vodilni ekipi Santosa Poletu ni uspel nov podvig. Tekma je bila vseskozi zelo izenačena, na koncu pa je našim zmanjkalo moči, da bi osvojili točki.
Izkazal se je Pisani, ki je zaigral v velikem slogu. (P. Furlan)
___________1. DIVIZIJA___________
SOKOL - BASKET TRIESTE A 101:62
(49:37)
SOKOL: Rosati 10, Pupis 14, Ušaj 22, Velussi 28, Caharija 2, Busan 6, Stanis-sa, Žbogar 6, Sedmak 13, Klanjšček.
TRI TOČKE: Pupis 1, Ušaj 6.
Končno je tudi Sokol zmagal s stolico! Sicer pa končni izid nekoliko vara, saj so se morali domačini potruditi, preden so strli odpor Tržačanov. Večji del tekme namreč Nabrežincem ni uspelo dokazati svoje premoči z izdatnejšo prednostjo v rezultatu. V 7. minuti drugega polčasa so namreč vodili samo s petimi točkami razlike in vse je že kazalo, da bo končna odločitev padla v poslednjih minutah. Toda tedaj se je nekaj spremenilo, saj so v zadnjih trinajstih minutah dali domačini kar 45 točk, gostje pa borih 11. Pri metu iz razdalje se je tokrat izkazal Ušaj, poleg njega pa bi pohvalili še Sedmaka in Velussija. (Mitja)
| košarkarska prvenstva
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 24. KOLA Faenza - Berton San Dona - Ravenna Castelfranco - Ferrara Spinea - Imola Virtus PD - Montebelluna JADRAN - Murano Stefanel - Pesaro Novellara - Petrarca
Ferrara San Dona Petrarca JADRAN Virtus PD Pesaro Stefanel Ravenna
LESTVICA 24 18 6 24 16 8 24 16 8 24 15 9 24 14 10 24 13 11 24 13 11 24 12 12 24 12 12
93: 86 80: 75 73: 61 odlož. 94:107 113: 79 94: 79 81: 82
2150:2038 36 2043:1968 32 1958:1925 32 1988:1946 30 2033:1958 28 2039:1955 26 1855:1827 26 2005:1960 24 1762:1732 24 2091:2062 24 2055:2020 22 1879:1986 20 1775:1783 18 1882:2036 18 1857:1945 14 1991:2222 8
Castelfranco Montebelluna 24	12	12
Berton	24	11	13
Imola	23	10	13
Spinea	23	9	14
Faenza	24	9	15
Novellara	24	7	17
Murano	24	4	20
PRIHODNJE KOLO (19. in 20. 3.) Imola - Faenza, Petrarca - JADRAN, Murano - San Dona, Ferrara - Stefanel, Berton - Virtus PD, Montebelluna - Spinea, Pesaro - Novellara, Ravenna - Castelfranco.
JADRANOVI STRELCI Čuk 499, Ban 490, Rauber 327, Starc 317, Daneu 231, Banello 81, Sosič 58, Štoka 53, Corsi 25, Persi 6, Paulina 4.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 22. KOLA
Bor Radenska - POM Tržič 79:	68
Cividale - Crich	75:	65
Tecnoluce - Pordenon	75:	79
Carita - Arcade	70:	71
Miane - Roncade	69:	71
Soteco - Ardita	90: 72
Inter 1904 - Ponte di Piave 105:104 LESTVICA
Cividale
Crich
Pordenon
Roncade
Inter 1904
Soteco
Ponte di Piave
Tecnoluce
Miane
Bor Radenska Carita POM Tržič Ardita Arcade
22 16 6 1929:1783 32 22 16 6 1884:1752 32 22 15 7 1825:1821 30 22 14 8 1775:1735 28 22 13 9 1717:1712 26 22 12 10 1802:1726 24 22 12 10 1855:1850 24 22 10 12 1813:1763 20 22 10 12 1876:1934 20 22 9 13 1803:1883 18 22 8 14 1713:1779 16 22 8 14 1627:1725 16 22 6 16 1841:1893 12 22 5 17 1877:1981 10
PRIHODNJE KOLO (19. in 20. 3.) Ponte di Piave - Bor Radenska; Inter 1904 - Cividale; Arcade - Crich; POM Tržič - Carita; Roncade - Tecnoluce; Ardita - Miane; Soteco - Pordenon.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
NA TRŽAŠKEM
IZIDI 18. KOLA
Kontovel ES - Barcolana	105:94
Breg Adr. - Inter Milje	92:85
Libertas - Polet	70:67
Ferroviario - Radiograf	81:88
Motonavale - Časa Arniča	72:82
Autosandra - II Carso	75:64
Scoglietto prost
Autosandra Inter Milje Motonavale Barcolana Breg Adriath. Libertas Časa Arniča Scoglietto Polet
Ferroviario Radiograf Kontovel ES II Carso
LESTVICA 18 15 3 18 13 5
17	13 4
18	10 8 18 10 8
17	10 7
18	9 9 17 9 8
17	7 10
18	6 12 18 5 13 17 5 12 17 2 15
1386:1230 30 1437:1352 26 1313:1190 26 1527:1377 20 1456:1488 20 1313:1290 20 1475:1533 18 1270:1212 18 1132:1169 14 1303:1389 12 1294:1354 10 1375:1399 10 1185:1483 4
PRIHODNJE KOLO (19. in 20. 3.) Polet - Scoglietto; Inter Milje - Kontovel Electronic Shop; Motonavale -Breg Adriatherm; Barcolana - Autosandra; II Carso - Libertas; Časa Amica - Ferroviario; Radiograf prost.
NA GORIŠKEM
IZIDI 15. KOLA
Edera - Alba Gioia	80:79
Staranzano - Grado	93:90
Goriziana - Basket Go	92:89
Senators - Arte	60:79
Corridoni - Fortitudo	71:66
B. Ronchi - DOM GOMETAL	65:83
DOM GOMETAL Edera
Corridoni
Arte
Grado
Staranzano
Senators
Fortitudo
Goriziana
Alba
Ronchi
Basket GO
LESTVICA
15 12 3 15 12 3
14	11 3
15	11 4 15 10 5 15 7 8
14	6 8
15	6 9 15 6 9 15 5 10 14 1 13 14 1 13
1372:1216 24 1299:1171 24 1133:1014 22 1238:1127 22 1312:1156 20 1217:1332 14 1014:1079 12 1121:1145 12 1250:1300 12 1125:1120 10 1053:1249 2 1025:1223 2
PRIHODNJE KOLO (19. IN 20. 3.) Basket Go - Alba Gioia, Arte - Grado, Senators - Edera, DOM GOMETAL- Corridoni, B. Ronchi - Goriziana, Fortitudo - Staranzano.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
15. marca 1988
Po manj kot dvodnevnem zatišju obnovili vojno mest
Teheran in Bagdad spet tarči brezsmiselne zalivske vojne
TEHERAN — Niti dva dni ni trajalo navidezno premirje v raketni vojni med iransko in iraško prestolnico. Potem ko so Iračani v petek pogojno prekinili z bombardiranjem Teherana, je že v nedeljo zvečer proti iranski prestolnici poletela nova iraška raketa, ki pa naj bi bila, kot trdijo v Bagdadu, le opozorilo in odgovor na novo iransko ofenzivo v severnovzhodnem Iraku in na stalno bombardiranja Basre.
Toda nedeljska raketa je bila le uvod v včerajšnje bombardiranje iranskega glavnega mesta. Kot poroča iraška tiskovna agencija Ina, je včeraj pet raket zadelo Teheran. Te vesti je potrdila tudi uradna iranska tiskovna agencija Irna, ki tudi trdi, da so rakete padle na stanovanjska naselja in pri tem ubile 16, ranile pa 27 civilistov. Irna tudi poroča, da so iranske vojaške sile v ofenzivi »Zafar 7« v severovzhodnem Iraku ubile na stotine »sovražnikov«.
Do obnove vojne prestolnic pa ni prišlo nepričakovano, saj je iraški vicepremier in zunanji minister Tarek Aziz obvestil generalnega tajnika OZN Pereza De Cuellarja o novi iranski ofenzivi in bombardiranju Basre ter najavil možnost iraškega odgovora.
De Cuellar pa je prejel tudi sporočilo iranskega zunanjega ministra Velajatija, da Iran ne napada civilnih objektov v Iraku, da pa Iranu ne ostane nič drugega kot odločna
povračilna akcija zaradi raketnih napadov na Teheran. Tako je tiskovna agencija Ima že v nedeljo zvečer pozvala prebivalce Bagdada, naj si poiščejo varno zaklonišče, če hočejo preživeti iranske napade. Včeraj naj bi Bagdad zadeli dve iranski raketi, ki naj bi povzročili precej mrtvih in ranjenih.
Po drugi strani pa iraška tiskovna agencija trdi, da so njihova letala zadela in uničila tudi velik pomorski cilj v bližini iranske obale. V iraški vojaški terminologiji pomorski cilj običajno pomeni tanker, tokrat pa je sporočilo precej manj jasno in se ne ve ali gre za ladjo ali za naftno ploščad.
Z nedeljskim in včerajšnjimi raketnimi napadi se je, kot vse kaže, začela že peta »runda« v tej vojni prestolnic, ki nima ne zmagovalcev ne poražencev. Doslej je padlo na stotine nedolžnih civilnih žrtev, ki v ničemer ne odločajo o razpletu te dolgoletne vojne. Toda to vojaških poveljnikov v Bagdadu in Teheranu očitno ne moti, saj si je drugače težko razlagati trmasto vztrajanje pri neenakem dvoboju med raketami, letali in artilerijo na eni strani ter nezaščitenimi stanovanjskimi objekti, bolnicami in množicami ljudi na trgih in ulicah na drugi strani.
Neobičajno ustoličenje
Msgr. Lulgl Belloli, novi škof iz Alatrija, je na beli muli v svetopisemskem slogu vkorakal v svojo škofijo	(Telefoto AP)
Plavolasa Cybill Shepherd očarala ameriške gledalce
Med neštetimi filmskimi in televizijskimi nagradami, ki jih vsako leto podeljujejo v hollywoodskem svetu, izstopa nagrada »Peoples Choice«. K letošnjim zmagovalcem pa moramo prišteti tudi plavolaso Cybill Shepherdovo, ki vodi za mrežo ABC-TV izredno priljubljeno oddajo »Moonlighting« (AP)
Le štiri deželne vlade izvajajo določila o reciklaži odpadkov
RIM Samo štiri deželne uprave so doslej izdelale točne načrte za uničevanje in za reciklažo odpadkov ter jih poslale ministrstvu za okolje, ki je v prvi osebi pristojno za uskladitev oziroma za izvajanje vsedržavnega načrta za odpravo organskih, neorganskih in mešanih odpadkov. Dežele, ki so se odzvale vabilu ministra za okolje Ruffola, so Emilija-Romagna, Marke, Umbrija in Sardinija, ostale uprave pa so glede tega še v precejšnji zamudi, kar seveda priča o neobčutljivosti odgovornih upraviteljev do vprašanj, ki niso samo ekološke narave, ampak imajo velik družbeni pomen.
Odlok, ki ga je svojčas podpisal minister Ruffolo, določa, da morajo dežele posodobiti sortiranje odpadnega materiala in poskrbeti za ustrezno reciklažo odpadkov, pri čemer bi morala Italija že zdavnaj izvajati predpise EGS na tem področju. V bistvu pa se to ne dogaja. Vsaka dežela dejansko rešuje te probleme po svoji uvidevnosti in po svojih potrebah, ki ne odgovarjajo vedno potrebam širše skupnosti oziroma skladnemu odnosu med naravo in sodobno industrijsko družbo.
Minister Ruffolo, ki je doslej pokazal veliko občutljivost do te problematike, vsekakor ne namerava popustiti in je napovedal, da bo kljub vladni krizi v kratkem izdal nove odloke o odlaganju in reciklaži odpadkov. Ministrstvu za okolje bo pri sestavi teh odlokov priskočilo na pomoč tudi
ministrstvo za odnose z EGS, ki je v preteklih tednih zbralo obširno dokumentacijo o podobnih zakonih, ki so v veljavi v nekaterih državah Evropske skupnosti. Načrt, ki ga bo Ruffolo predložil parlamentu in deželnim vladam, predvideva gradnjo novih upepeljevalnikov, strožje kazni za industrijske obrate, ki onesnažujejo okolje, ter' nove pristojnosti in finančna sredstva za krajevne uprave, posebno za pokrajine in občine.
27. aprila bo stopil v veljavo zakon o sortiranju vsega odpadnega materiala. Podatki, ki so jih posredovale naravovarstvene organizacije in skupine, pa jasno pričajo, da krajevne uprave še niso usposobljene za celovito izvajanje tega postopka. To potrjuje tudi Združenje italijanskih občin (ANCI), ki očita vladi in državnim telesom, da dosti govorijo in načrtujejo, malo ali nič pa naredijo.
Leto 1988 je mednarodno leto varstva okolja. Minister Giorgio Ruffolo je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da bo bližnja rimska konferenca o zaščiti okolja (18. in 19. marca) posvečena prav aktualni problematiki odlaganja in reciklaže odpadkov. Poleg predstavnikov javnih uprav, ki so v prvi osebi angažirani v vojni za varstvo narave, se bodo rimskega mednarodnega zasedanja udeležili tudi strokovnjaki iz drugih držav in vodilni funkcionarji raznih organizacij OZN, ki se ukvarjajo s temi problemi.
Realne jugoslovanske plače vse tanjše Nazaduje tudi industrijska proizvodnja
BEOGRAD — Jugoslovanska industrijska proizvodnja si nikakor ne opomore. Po najnovejših statističnih podatkih, ki so jih posredovali na včerajšnji tiskovni konferenci v zveznem zavodu za statistiko, je bila ta proizvodnja januarja in februarja za 0,5 odstotka manjša kot v istih mesecih leto poprej.
Rast industrijske proizvodnje so zabeležili na Kosovu, kjer je znašala 4,9 odstotka, v Vojvodini 1,9 odstotka, v Bosni in Hercegovini 1,6 odstotka, na ožjem področju Srbije pa 1,2 odstotka. V Sloveniji je ta proizvodnja upadla za 5 odstotkov, v Makedoniji za 1,3 odstotka, v Črni gori za 1 odstotek in na Hrvaškem za 0,7 odstotka.
Blagovne zaloge za široko potrošnjo so se povečale za 8,5 odstotka, zaloge
materiala za reprodukcijo pa so se zmanjšale kar za 9,7 odstotka.
Ta gibanja kažejo, da kupna moč prebivalstva slabi in da se promet zmanjšuje. Obenem pa je na zalogi vse manj nujno potrebnega materiala za reprodukcijo, kar pomeni, da realno ni mogoče pričakovati občutnejše rasti v prihodnjih nekaj mesecih.
Od začetka leta do 7. marca je jugoslovansko gospodarstvo izvozilo blaga v vrednosti ene milijarde in 858 milijonov dolarjev, kar je za 28,7 od-totka več kot v istem obdobju lani. Uvozili so za milijardo 881 milijonov dolarjev blaga in s tem dosegli 0,3-od-stotno povečanje. Pokritje uvoza z izvozom je s 77 odstotki v lanskem letu naraslo na 98,7 odstotka.
Pozornost zasluži tudi podatek, da se je izvoz v industrijsko razvite drža-
ve povečal za 42,2 odstotka. V skupnem izvozu tako zavzema 56 odstotkov.
Zvezni zavod za statistiko je sporočil tudi končne podatke o povprečnem osebnem dohodku v lanskem letu, ki je znašal 173.965 dinarjev. Dohodki so se glede na leto poprej zmanjšali za 6,7 odstotka. Največji realni padec so zabeležili v Črni gori - 12,7 odstotka, najmanjšega pa v Sloveniji - 6,4 odstotka.
Na konferenci je bilo tudi slišati, da so samo januarja letos zabeležili 1,5 milijona potovanj jugoslovanskih državljanov v tujino, kar je za četrtino več kot v istem mesecu lani. Zabeležili so tudi 1,1 milijona obiskov tujcev, kar je za 42 odstotkov več kot januarja 1987. (dd)
Umrl Steno, oče italijanske filmske komedije
RIM V nedeljo zjutraj je italijanska povojna kinematografija izgubila enega izmed svojih očakov. Povsem nepričakovana je namreč odjeknila smrt 67-letnega Stefana Vanzine-Stena, priznanega očeta italijanske briljantne filmske komedije.
Steno je se pravkar pripravljal na snemanje televizijske nadaljevanke, v kateri bi bil moral nastopati priljubljeni igralec Bud Spencer, v soboto pa ga je žal zadela možganska kap. Stefano Vanzina se je še kot mladenič ukvarjal s pisanjem filmskih scenarijev, šele nato pa je stopil za filmsko kamero in postal najbolj priljubljen Totdjev režiser. Spoznala sta se med snemanjem filma Toto išče stanovanje, prvi skupni uspeh pa sta žela s filmom Totd v barvah, v katerem se je se Toto izkazal kot sijajna »lutka«.
Steno je bil tudi izredni talent scout, saj je odkril Alberta Sordija, Renata Pozzetta in še vrsto drugih komikov. Ljubezen do filma je vlil tudi obema sinovoma, ki se prav tako ukvarjata z režijo, čeprav sta raje opustila očetove komedije in se posvetila tako imenovanim »instant filmom«. Vanzinovi so vsekakor ohranili redko spretnost, da so na filmskem področju vnesli nekaj, kar je manjkalo. Steno se je posvetil komediji »na italijanski način«, sinova pa raje fotografirata družbena spreminjanja.
Totd In Ugo Tognazzi v Stenovem filmu Totd na Luni
Aids ugonobil Holmesa »kralja« pornofilmov
LOS ANGELES — Aids je žel zaenkrat svojo najuglednejšo žrtev. V prerani grob je spravil igralca Johna Holmesa, svetovno znano zvezdo pornografskih filmov, ki si je zaradi svoje posebne fizične lastnosti dolžinsko-trajnega značaja, priboril vzdevek The King.
Holmes je prizadeto interpretiral na stotine filmov, svoj ugled strastnega in neutrudnega ljubimca pa je branil tudi zunaj seta, saj je vodil pikolovsko evidenco žensk, s katerimi se je ljubil. Če moramo verjeti pokojniku, potem je teh bilo kar 14.000, med katerimi izstopa tudi nekaj italijanskih pornozvezdic, ki najbrž ne bodo preveč zadovoljne, ko se bo razvedlo, da je The Kinga ugonobil aids.
Holmesova spretnost pa menda ni bila izključno spolnega značaja, bil je tudi nasilen. Pred šestimi leti so ga celo obtožili namernega umora štirih fantov, ki so menda izsiljevali lastnika nočnega lokala, v katerem je The King razkazoval svoje naravno bogastvo. Sodni postopek je še vedno v teku, ker pa je Holmes umrl, bodo sedaj dodatno preiskavo in proces bržkone arhivirali.