YU ISSN 0040-1978
LETO XXXIX., ŠT. 50 Ptuj, 25. decembra 1986 CENA 80 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
25. december 1986 - TEDNIK
Zagate ptujskega
gostinstva
Temeljna organizacija Gostin-
stvo Haloški biser Ptuj bo ob
koncu leta imela 80 milijonov di-
narjev izgube (ocena SDK-po-
družnice Ptuj). Izgube ob polle-
tju in v devetih mesecih zaradi
računovodskih možnosti ni pri-
kazala. V Emoni Kmetijski kom-
binat Ptuj so imenovali posebno
delovno komisijo, ki je že pripra-
vila sanacijske ukrepe, sanacijski
V okviru sanacije bodo naj-
večjo pozornost posvetili ka-
drovskim vprašanjem. Trenut-
no imajo 124 štipendistov, ka-
dre za potrebe gostinstva šti-
pendirajo skupaj s Haloškim
biserom.
program pa bo potrebno šele
oblikovati.
»V Haloškem biseru bo po-
trebno najprej razrešiti kadrov-
ska vprašanja,« je na začetku po-
govora povedal glavni direktor
Emona Kmetijski kombinat Ptuj
Branko Gorjup.
KAKO IZ IZGUBE?
»Ugotovili smo, da se bomo v
bodoče morali preusmeriti in za-
gotoviti smelejši razvoj. Sodob-
nejši tip gostinstva vidimo v
obratih kot je Napoleon in kjer
bomo z manj investicijskega di-
narja dosegli več. Znano je, da
ima Ptuj na 100 prebivalcev naj-
več gostinskih sedežev.
Glavni krivec za izgubo je
zmanjšana kupna moč. V glo-
balne cilje in usmeritve EMO-
NA KK Ptuj, o katerih so raz-
pravljali v novembru tudi skup-
ščinski zbori, pa so zapisali, da
jih pri večji rentabilnosti »one-
mogočajo« zasebni obrati in
drugi, ki odpirajo gostinske
obrate v občini
KAKOVOST JE NAŠA
USMERITEV. Gostinstvo ni sa-
mo investicija v zid in opremo.
Kakovost v gostinstvu se začenja
v kuhinji in konča pri gostu —
vmes pa je cela veriga postop-
kov, ki jih bomo morali kakovo-
stno oplemenititi.
Proučili bomo sistem nagraje-
vanja gostinskih delavcev in ga v
bodoče bolj povezali z ustvarje-
nim dohodkom, pri tem pa upo-
števali nekatere druge kakovo-
stne kazalce. Zavedamo se, da
nagrajevanje »počez« ne zagota-
vlja ustrezne stimulacije.«
KAKO DO NOVEGA HOTE-
LA? ALI LAHKO RAČUNATE
NA ZDRUŽENA SREDSTVA
EMONE?
»Da, lahko jih pričakujemo. V
planu za prihodnje leto predvi
devamo obnovo in razširitev
ptujskega hotela. Poudarjam, da
tudi pri hotelu ne bomo ukrepali
brez tržne analize. Povezali ga
bomo z nekdanjo upravno stav-
bo Petovie, v kateri bo Emona
Globtour odprla sodobno poto-
valno agencijo^
KOLIKO IMATA PTUJSKO
GOSTINSTVO IN TURIZEM
OD SOZDA EMONA IN KO
LIKO LAHKO PRIČAKUJE
MO V BODOČE?
»Sestavili smo petletno anali
zo skupnega sodelovanja. Sozc
Emona je s sredstvi sodeloval pri
obnovi restavracije Ribič. K nam
prihajajo poslovno turisti. Zara-
di premajhnih nočitvenih zmo-
gliivosti Da se ne moremo v do-
Ptujski hotel je letos nad-
povprečno zaseden. Že več me-
secev so zasedene vse postelje.
Z letnim planom so načrtovali
85 odstotno zasedenost. Turi-
stične zapovedi pa za mestni
hotel predvidevajo 65 odstotno
zasedenost.
voljni meri vključevati v sodobne
turistične tokove. V bodoče mo-
ramo zagotoviti toliko postelj, da
bomo lahko prenočili okrog 100
gostov.
Od poslovnega in izletniškega
turizma naš turizem ne more ži-
veti. Zavedamo se tudi, da sana-
cija temeljne organizacije ni eno-
stavna in da jo bomo reševali
skupaj z ostalimi tozdi Kombina-
ta ter Sozd-a Emone.«
ZAKAJ SOZD NI POKAZAL
VEČJEGA ZANIMANJA ZA
REŠEVANJE PTUJSKIH TO-
PLIC?
»Ptujske Toplice bi najbolj
,odgovarjale' DO Emona hoteli,
vendar je omenjena DO usmerje-
na v obmorski turizem in za na-
šega ptujskega ne kaže pretirane-
ga zanimanja. Ugotovili so tudi,
da hotel, kot ga načrtujemo in
dokler ne bi bil izplačan, ne bi
prinašala dohodka.
Ptujska turistična ponudba
je nadvse atraktivna. Tranzitni
turisti prihajajo in še bodo pri-
hajali, za stacionarne goste pa
je že večji problem. V hotelu so
večkrat v zagati, ker ne morejo
sprejeti gostov, ki bi v Ptuju
ostali več dni. Pomanjkanje
postelj jim tudi trajno onemo-
goča sodelovanje s turističnimi
agencijami. »Delitev« gostov
na več mest pa ni privlačna.
Sporazumno s sozdom smo
iskali primernega partnerja. V
DO Radenska je referendum 25,
novembra sicer propadel, ker se
v treh temeljnih organizacijah
zaposleni niso mogli odločiti za
vključitev Ptujskih Toplic. Refe-
rendum bodo ponovili čez šest
mesecev.«
KAJ PA ČE PONOVLJENI
REFERENDUM NE BO
USPEL?
»Če ne bo uspel, bomo Topli-
ce morali razvijati skladno z na-
šimi možnostmi in možnostmi
občine. Razvoj bo upočasnjen,
čeprav tudi v okviru Radenske ni
pričakovati večjih investicijskih
vlaganj. Sredstva bomo v glav-
nem morali zagotoviti sami. Pri-
dobili pa bomo s skupnim nasto-
panjem na trgu turistične ponud-
be.«
KAJ PA PODRAVSKO GO
SPODARSTVO? SE BO
VKLJUČILO V GRADNJO TO-
PLIŠKEGA HOTELA?
»Praksa je pokazala, da zanj
ni zainteresirano niti ptujsko go-
spodarstvo, zato tega ne moremo
pričakovati od Podravja. Na dru-
gi strani pa kombinat »spreje-
ma« kritike, da premalo naredi
za Ptujske Toplice«. MG
PREDSEDNIK SO PTUJ GORAZD ŽMAVC
Kvaliteto gospodarjenja obogatiti
s kvaliteto življenja!
Kako ocenjujete leto, ki se izte-
ka?
»Ko ocenjujemo naše razme-
re, lahko mirno rečemo, da je so-
cializem edina pot - vendar ne
socializem poprečja, preživetja
in nemoči, kar danes na mnogih
področjih našega dela čutimo in
doživljamo. To je odgovor vsem
tistim, ki danes preveč pričakuje-
jo od našega socializma, pred-
vsem pa tistim, ki se še danes ne
zavedajo, da je to naša edina
možnost.
Kje smo danes? Nacionalni
dohodek znaša 65 odstotkov po-
prečnega narodnega dohodka
prebivalstva v republiki. Z druž-
benim proizvodom smo udeleže-
ni v republiškem le z 2,5 odstot-
ka, nezaposlenost predstavlja 12
odstotkov vseh zaposlenih v re-
publiki, 40 odstotkov imamo ne-
aktivnega prebivalstva in 25 od-
stotkov je zaposlenih zunaj obči-
ne in v tujini. Naši poprečni
osebni dohodki so na indeksu 90
republiškega poprečnega oseb-
nega dohodka. Ob tem se velja
zamisliti in odgovorni smo, da iš-
čemo in ponujamo rešitve v cilju
izboljšanja sedanjega stanja.
Ocena rezuhatov gospodarje-
nja za letos je morda nekoliko
ugodnejša od pričakovanj — gle-
de na zaostrene gospodarske raz-
mere. Mislim predvsem na fizi-
čno rast proizvoda — 6,7 odstot-
ka in na produktivnost — 1,2 od-
stotka. To pa ne velja za dohod-
kovno in akumulativno uspeš-
nost ptujskega gospodarstva in
nadpoprečno rast osebne, skup-
ne in splošne porabe, ki ni v
skladu z ustvarjenim dohodkom.
Življenjski stroški naraščajo nad
pričakovanji, kar je zaskrbljujo-
če. Vendar to ne more biti razlog
za delitev zunaj možnosti, ki jih
daje dohodek. Življenje je to, kar
se dogaja sedaj, danes, v tem tre-
nutku. Zato našega nezadovolj-
stva nad situacijo, ki danes ni
enostavna in ne lahka, ne smemo
jemati kot kritiko prehojene poti,
temveč kot samokritiko nas vseh,
ki poosebljamo našo domovino
in ki smo s svojim dobrim ali sla-
bim delom ustvarili ta danes.
Danes je gospodarska situacija
težka, težja kot je bila kdajkoli.
Težka je ne samo zaradi zaplete-
nosti gospodarskih razmer, tem-
več predvsem zaradi naše nestrp-
nosti in nepripravljenosti, da se
odrečemo nekaterim individual-
nim pridobitvam, osebnemu
standardu, ki ni rezultat dobrega
dela, navadam in razvadam.
Skupna ocena je lahko, da druž-
benoekonomski položaj delavca
in občana ni dober, če to želimo
priznati ali ne. Na to opozarjajo
tudi nekateri izsiljeni sestanki
oziroma ustavitve dela, tako v
združenem delu kot v krajevnih
skupnostih, ki pa nimajo večjega
obsega in tudi ne dajejo prispev-
ka k dolgoročnemu reševanju
problemov. Vendar, tega v bodo-
če ne želimo sprejemati kot me-
todo političnega dela, res pa je,
da tudi takšni pojavi opozarjajo
na žarišča nekaterih problemov,
ki jih ne rešujemo pravočasno v
posameznih okoljih.
Vzrok za nastalo oceno je
predvsem ekonomska in socialna
kriza, s katero se sooča ves svet.
Le-ta pa je povezana predvsem z
lastnimi slabostmi — družbena
dezorganiziranost na mnogih po-
dročjih dela, neopredeljene nalo-
ge in nosilci, posledica česar je
krizni odnos do dela, vodenja in
učinkovitega samoupravljanja,
ki bi zagotavljalo kakovost in
uspešnejše rezultate. To pa po-
meni, da so potrebne korenitejše
spremembe v gospodarjenju in
političnem delu. Obstoječe sta-
nje ni sprejemljivo, kot nekateri
razmišljajo, ker jim takšno kot je
ustreza. Velika večina takemu
razmišljanju ne pritrjuje, česar se
zavedamo odgovorni in najodgo-
vornejši delavci. In prav mi mo-
ramo ponujati rešitve, naloge pa
prepuščati mlajšim in sposobnej-
ši rn^^
Delavci in občani bodo oceni-
li, koliko smo uspešni. Poudariti
pa želim, da je bilo poslovno leto
1986 leto temeljite konsolidacije
združenega dela, predvsem na
razvojno programskih usmerit-
vah, statusnih in kadrovskih
spremembah ter rešitvah v mno-
gokaterem delovnem okolju. To
velja predvsem za nosilce našega
nadaljnjega družbenoekonom-
skega razvoja, zlasti še za TGA,
PP, EKK in Agis. Opredeljene
so bile tudi naloge in usmeritve z
večjimi sistemi zunaj občine, ki
imajo sedež delovnih ali temelj-
nih organizacij v ptujski občini
kot so Emona, Mercator, Gore-
nje, LIK Savinja, MTT, IMP in
Agros skozi oceno, koliko je ka-
teri od sistemov bolj ali manj
uspešen pri izvajanju opredelje-
nih nalog za potrebe naše druž-
benopolitične skupnosti.
Odločno in odgovorno ukinja-
mo tiste proizvodne procese, ki
nimajo zagotovljene programsko
razvojne usmeritve. Mislim pred-
vsem na kronične izgubarje Peto-
vio. Ptujske Toplice, Elektroni-
ko, 2ago, Mizarstvo in Olgo Me-
glič. Ob tem gre za veliko mero
odgovornosti do socialne varno-
sti teh delavcev, predvsem tako,
da ob drugačni samoupravni or-
ganiziranosti nadomeščamo se-
danj z novimi proizvodnimi pro-
grami in to z nosilci, ki s svojim
razvojem in kadri predstavljajo
pomembnejše OZD v jugoslo-
vanskih reproverigah — kot so
TAM, Metalna, Radenska, Iskra
— Delta in Planika. Vse to po-
meni, da ukinjamo 1000 delov-
nih mest, ob tem pa odpiramo
1300 dodatnih na novih progra-
mih in ponovno vračamo proiz-
vodnji več kot 10.000 kv. metrov
doslej neizkoriščenih ali slabo iz-
koriščenih že zgrajenih proizvod-
nih prostorov.
Na področju družbenih dejav-
nosti in infrastrukture z letoš-
njim letom uspešno zaključuje-
mo vse obveznosti drugega ob-
činskega samoprispevka — šol-
ska mreža, delna sanacija gradu,
kar je dobra osnova za uresniči-
tev dokončnega cilja obnoviti
mestno jedro. Asfaltirali smo ne-
katere pomembne ceste, kar po-
meni odpiranje in boljše poveza-
ve z našimi sosedi, obenem pa iz-
boljšanje življenjskih pogojev
občanov, ki živijo in delajo v teh
krajih.«
Katere so najbolj pomembne
naloge v prihodnjem letu?
»Menim, da bi morale biti pri-
hodnje leto naše aktivnosti
usmerjene predvsem v kvaliteto
življenja. Organizirano in odgo-
vorno moramo začeti reševati
morda za nekoga male in manj
pomembne naloge. Vendar,
mnogo drobnih stvari lahko obo-
gati življenje in prispeva k bolj-
šim odnosom med občani in
opogumlja in mobilizira množice
za večje naloge, ki so pred nami.
Izpostaviti želim predvsem na-
slednje: kult pravic moramo za-
menjati s kultom dela, brez kom-
promisa zahtevati tehnološki red
in disciplino, v vseh okoljih do-
bro organizirati proizvodnjo, do-
sledno pripravljati strokovne re-
šitve in na tej podlagi izvajati po-
litično mobilizacijo. Ob vsem
tem pa omogočiti delavcem s
plačo živeti in ne životariti.
Naše sile bodo usmerjene
predvsem v razreševanje gospo-
darskih problemov. Zavedati se
moramo, da je nadaljnji razvoj
občine odvisen od temeljnih
usmeritev v razvoju krajevnih
skupnosti in družbenih dejavno-
sti, kjer smo že doslej mnogo in-
vestirali in s tem zagotovili pogo-
je za nadaljnji razvoj.
Standard in boljše življenjske
pogoje bomo dosegli z učinkovi-
tim izvajanjem sistema solidar-
nosti in z uresničevanjem nalog s
področja izgradnje infrastruktur-
nih objektov, s prednostjo tistim,
ki niso bili realizirani doslej.
Družbeni standard bomo hitreje
razvijali z lastnim delom in sred-
stvi. Lahko rečem, da je naša
udarna moč usmerjena v proiz-
vodnjo hrane in modernizacijo
proizvodnje aluminija. Za te pro-
jekte imamo prirodne danosti,
opredeljene nosilce, dobre pro-
grame in strokovne kadre.
Na področju turizma bi naše
prirodne danosti s sodobnejšo
organizacijo in enotno ponudbo
mogle in morale dati večje rezul-
tate. Za to potrebujemo nove in-
vesticije — hotel v Ptujskih To-
plicah, več storitev in ponudb
drobnega gospodarstva ob obno-
vi starega mestnega jedra.
Pri vlaganju v delovno intenzi-
vne programe s sredstvi sklada
za nova delovna mesta nas bo
vodila misel, da so samo zaposle-
ni odgovorni za nezaposlene, kar
poskušamo v praksi uresničiti. Z
ustanovitvijo omenjenega sklada
smo postali najbrž edini v Slove-
niji, ki si sami želimo pomagati
in šele nato iskati pomoč dru-
god. S tem skladom smo presegli
ozko podjetniško zaprtost, ker
ponujamo del denarja tistim, ki
dajejo zanimive proizvodne pro-
grame in so jih na podlagi zdru-
ževanja dodatnih sredstev pri-
pravljeni realizirati na manj raz-
vitih območjih naše občine.
Rezultat tretjega občinskega
referenduma za samoprispevek
potrjuje, da smo se delovni lju-
dje in občani zavestno odločili,
da bomo družbeni standard hi-
treje razvijali z lastnim delom in
sredstvi. To pa pomeni ogromno
za naš nadaljnji razvoj.«
In vaša osebna želja?
»Leto 1987 pomeni zame dvaj-
set let aktivnega dela, več kot
dvajset let partijskega staža in
politične aktivnosti. Zato iskreno
želim v naslednjem letu odgovor-
no zaključiti s profesionalnim
političnim delom ter s sodelavci
opraviti nekaj najpomembnejših
nalog glede na cilje, ki smo si jih
zastavili v začetku mandata ter
se ob koncu leta vrniti v organi-
zacijo združenega dela, v kateri
sem več kot deset let opravljal
operativno komercialne naloge
ter to delo nadaljevati. Dodati
pa želim, da je lahko nekdo sre-
čen le, če to srečo čuti in deli z
ljudmi in med ljudmi, s katerimi
živi in dela.«
Nevenka Dobljekar
Gorazd Žmavc
Letos je ormoško gospodar-
stvo doseglo izredno u^dne re-
zultate v fizični rasti. Štirinajst
odstotna rast zdaleč presega re-
publiško in planirano rast (7,5).
Milan Ritonja, predsednik obči-
ne, posebej poudarja tudi dosež-
ke pri izboljšanju življenja in de-
la družbenih dejavnosti; s tem so
jim priznali družbeno pomemb-
nost.
Kljub vsem težavam so dosegli
ugodno rast zaposlovanja. Načr-
tovali so 3,2 odstotno rast, dose-
gli pa 4,8 odstotno. Glavno za-
slugo pri tem ima obrat Peka, ki
danes zaposluje že 250 delavcev.
Relativno gospodarsko uspeš-
nost so »zgradili« na dokaj neu-
godnih temeljih: izredno zastare-
li opremi, strojih, tehnologiji in
organizaciji dela, kar vzbuja do-
ločeno zaskrbljenost v bodočem
razvoju.
Izredno neugodno ocenjujejo
pomanjkanje lastnih reproduk-
cijskih sredstev. Tako se je stop-
nja akumulativne sposobnosti
znižala od 2,2 na 1,5, materialna
osnova dela od 10,2 na 4,7 in
alfumulacija od 13 na 7.6. Dokaj
slabi pa so letos tudi izvozni re-
zultati.
V LETU 1987 si bodo v zdru-
ženem delu posebej prizadevali
za večjo učinkovitost gospodar-
skih ukrepov ter se skušali bolj
nasloniti na razvoj sodobnih go-
spodarskih tokov, kot so tehno-
logija, oprema in organizacija
dela.
Precej OPTIMISTIČNO gle-
dajo na nove stike, ki so jih nave-
zali z gospodarstvom Tržiča
(Bombažno predilnico in tkalni-
co in Pekom), kjer gre že za po-
glabljanje sodelovanja. Pogovar-
jajo se tudi z železarno Jesenice
glede predelave žičnih izdelkov.
Bombažna predilnica in tkalnica
Tržič naj bi v Ormož prenesla
del proizvodnje, ki bo zahtevala
zaposlitev dodatnih 100 delav-
cev.
V prihodnjem letu bo opra-
vljenih več posegov v zemljo, več
stvari pa je vezanih tudi na ure-
janje krajevnih središč. Združe-
no delo je za to leto napovedova-
lo nekaj manjših investicij. Načr-
tujejo jih v Tovarni Jože Keren-
čič, Drogi v Središču in v Tovar-
ni sladkorja.
»MOJA NAJVEČJA ŽELJA
V NOVEM LETU je, da bi ohra-
nili mir v svetu; z njim je vse po-
vezano. Osebno pa si želim čim
več zdravja«, je sklenil pogovor
Milan Ritonja.
MG
Milan Ritonja
V novem letu upajo na boljše
Gospodarsko leto, ki se prav-
kar izteka, je bilo za to ormoško
delovno organizacij eno najtež-
jih v minulih petih letih. Prizade-
li so jih vsi ukrepi ZIS, ki naj bi
vodih v zmanjšanje inflacije.
Kljub slabšim rezultatom od na-
črtovanih bo poslovno leto 1986
še vedno brez rdečih številk.
Podobno kot ostale DO v ob-
čini tudi Jože Kerenčič letos ni
dosegel zadovoljive reprodukti-
vne sposobnosti in akumulacije.
V devetih mesecih se je sicer sta-
nje nekoliko izboljšalo, vendar
načrtov ne bodo dosegli. Precej
težav pričakujejo v proizvodnji
na začetku novega leta (podobno
je bilo lani), saj kljub ugodnim
odnosom v izvozu, nastaj^o za-
stoji pri uvozu surovin. Glavni
vzrok — pomanjkanje deviz v
poslovni banki.
Omenjeno pomanjkanje se ne
bo odrazilo toliko v proizvodnji
očal. kjer prevladujejo odnosi na
podlagi dolgoročne prizvodne
Kooperacije. Na take odnose se
pripravljajo tudi v ostalih delih
proizvodnje. Pred podpisom je
dolgoročna kooperacijska po-
gocfba za predelavo plastike z fir-
mo ED. HAAS iz Linza v Avstri-
ji za proizvodnjo PEZ dispenzer-
jev in embalaže za prehrambno
industrijo.
Direktor Lado Fric je povedal,
da bodo letošnje količinske pla-
ne v celoti uresničili, na nekate-
rih področjih celo presegli, manj
uspešni pa bodo oziroma so v
od^nosih: dohodek — OD —
skupna poraba. V devetih mese-
cih "letos" je poprečni osebni do-
hodek na zaposlenega le 82 tisoč
dinarjev. Takšno stanje jim tudi
onemogoča zaposlovanje kadrov
za razvojno-raziskovalno delo,
predvsem tehničnih.
V LETU 1987 bodo delali na
dveh novih programih: na izde-
lavi kovinskin elementov za oča-
la, to je del tečaja za okvir po no-
vi tehnologiji, in izdelavi stekel
za sončna očala iz posebnih ter-
moplastičnih mas. Tudi ta pro-
gram Je pretežno izvozno usmer-
jen. Pri nadaljnjem razvoju ju
Dodo lahko uporabili v druge na-
mene, zlasti tam, kjer uporablja-
jo posebno zaščito plastike proti
obrabi.
Vrednostna sta ocenjena s 500
milijoni dinarjev. Tretjino sred-
stev bodo uporabili za ureditev
poslovnih prostorov, ostalo pa
za opremo. Lado Fric je povedal,
da računajo pri tem na domača
in tuja vlaganja.
Prvi vzorci izdelkov, čeprav
obrtniško izdelani, so pokazali,
da jih bodo znali kakovostno iz-
delovati in da bo cena sprejem-
ljiva. Prvi program bd v celoti
realiziran že v prihodnjem letu,
drugega pa bodo pripravljali vse
prihodnje leto in ga v proizvod-
njo vpeljali v letu 1988.
PRI PRESTRUKTURIRA-
NJU PROIZVODNJE se bodo
usmerili predvsem na zamenjavo
proizvodov z nizko akumulacijo
v proizvodnji plastičnih- mas,
usposobili pa bodo tudi orodjar-
no. Izdelovali bodo orodja za
svoje potrebe in za potrebe do-
mačega in tujega trga.
V	očalarski proizvodnji bodo
skušali uveljaviti v svetu že ob-
stoječe tehnobjgije, kot tudi iz-
bor. H korekcijskim in sončnim
očalom bodo dodali športna in
zaščitna.
V	prejšnjem letu so se pripra-
vljali na prenos dela proizvoanje
iz TAM-a in Zlatoroga. Ugotovi-
li so, da bi Tamovski program ne
zagotavljal dovolj aKumulacije
in da je sedanja opremljenost to-
varne za razvoj kovinske dejav-
nosti premajhna. Kljub temu se
bo gospodarsko sodelovanje na-
daljevalo in to v okviru poslovne
ski^nosti TAM na programu
IVECO in programu cestnih to-
vornih vozil v Jugoslaviji, v kate-
rem se vključuje tudi DO AGIS.
Pri tem velja omeniti izdelek
— VOLAN - ki ga izdelujejo za
vse tovorne avtomobile in trak-
torje v Jugoslaviji, razen za Crve^
no zastavo. Volane pa so delali
tudi za staro katrco — R4. Gre
za proizvod, ki ga niso doslej ni-
kjer posebej poudarjali.
Letos so na novo zaposlili 33
delavcev oziroma delavk na eno-
stavnih delih in nalogah ter 25
delavcev od IV. stopnje naprej.
MG
TEDNIK - 25. december 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Na potezi so strokovnjaki in odgovorni
Dobra udeležba in zanimiva
razprava na javni tribuni o ptuj-
ski čistilni napravi, ki jo je prete-
kli četrtek v Srednješolskem cen-
tru uspešno izpeljala ekološka
skupina pri občinski konferenci
mladih, kaže, da Ptujčanom ni-
kakor ni vseeno, kaj se dogaja v
njihovem življenjskem okolju —
še posebej z Dravo in Studenčni-
co, v kateri neusmiljeno priteka-
jo odplake iz farme — tako pra-
šičje kot kurje — in od celotnega
ptujskega gospodarstva ter da
morajo za nekatere projekte, ki
bodo še povečali onesnaževanje,
ostreje zahtevati natančne infor-
macije in večjo odgovornost od
inšpekcijskih služb, da bodo pra-
vočasneje lahko zahtevali ustre-
zne ukrepe za zmanjšanje ones-
naževanja. Brez občanov pač ni
mogoče krojiti razvoja v naši ob-
čini, še posebej, kadar gre za po-
seganje v njihovo pravico po'
zdravem In čistem okolju. V pri-
meru onesnaževanja Drave se je
morda najlepše izrazil profesor
Rismal, ko je dejal, da le-ta ni ni-
ti od Dravskih elektrarn, niti od"
Elektrogospodarstva Slovenije
ali samo ptujska, temveč je od
vseh in zato z njo ne more nihče
ravnati kot se mu bi zljubilo.
Na javni tribuni je bilo moč
slišati strokovna mnenja o pro-
jektu ptujske čistilne naprave —
o prvem je govoril profesor Ri-
smal z Inštituta za zdravstveno
hidrotehniko v Ljubljani — o ti-
stem, ki je doživel izvedbo in ki
se je po nekajmesečnem delova-
nju izkazal za neustreznega, pa
tovariš Jaki iz Dravskih elek-
trarn. Predlog Republiškega ko-
miteja za varstvo okolja in ureja-
nje prostora, tovariš Fatur, je ori-
sal najnovejša dogajanja s tem
projektom. Ker je predlog sana-
cije doživel zavrnitev in ker v ča-
su do letošnjega poletja ni bilo
mogoče najti skupnega jezika
med strokovnjaki in pridobiti
ustreznih soglasij, je komite skle-
nil, da ustavi postopek in zahte-
va novo lokacijsko dokumentaci-
jo.
Zraven tega je največji pro-
blem še financiranje bodočih po-
stopkov in predvsem sanacije či-
stilne naprave. Zaključki oziro-
ma pobude te javne tribune gre-
do predvsem v to smer. Dravske
elektrarne in občina morata naj-
kasneje v enem letu razčistit svo-
je deleže v financiranju in do le-
ta 1989 narediti vse, da bo čistil-
na naprava delovala, prve pa
morajo tudi zagotoviti povečan
pretok vode v strugi za jezom v
Markovcih od 10 m^ na sekundo
na 30 m' na sekundo in tako
omogočiti vsaj delno samočišče-
nje Drave. To bo sicer pomenilo
strošek Dravskih elektrarn, ven-
dar je kot začasni ukrep edino
možno.
Javna tribuna je pokazala tudi
na druge probleme pri onesnaže-
vanju Drave in okolja. Čistost
Drave ni samo problem ptujske
občine oziroma gospodarstva,
kajti na meji z mariborsko je
moč najti v njej težke kovine in
škodljive snovi, ki jih vanjo spu-
ščajo mariborske organizacije
združenega dela. Seveda m šlo
brez kritik na račun kmetijskega
kombinata, ki brez ustreznih
ukrepov inšpekcijskih služb še
naprej povečuje proizvodnjo v
prašičji farmi. Krajani okoliških
naselij želijo imeti natančne po-
datke o teh širitvah, v občini pa
bi morali natančneje poznati in-
terni način čiščenja v tej farmi,
da bi vedeli kaj iz nje gre v oko-
lje.
Prav tako to velja za valilnico
Perutnine. Več informacij pa že-
lijo občani imeti tudi o bodoči
gradnji kafilerije, ki jo načrtuje
TIMA v bližini Zlatoličja. Iz raz-
prav občanov, pa tudi povablje-
nih — predvsem pa Petra Nova-
ka s Sveta za varstvo okolja pri
Republiški konferenci SZDL je
bilo moč zaznati veliko ogorče-
nje nad obstoječim stanjem uni-
čevanja okolja, hkrati pa jasne
zahteve po večji odgovornosti
občinskega vodstva in strokov-
njakov, da razvozljajo problem
čistilne naprave. Kritični toni na
javni razpravi so bili povsem
upravičeni kaj je ta tribuna
dosegla, pa je prepuščeno sodbi,
prihodnosti te čistilne naprave.
Gotovo je ekološka skupina na-
redila vse, kar je v njeni moči in
na potezi so drugi. Vanje pa bi
morali občani Ptuja drezati bolj
pogosto in z zavestjo, da imajo
pravico biti informirani o nadalj-
nih postopkih, ki nam bodo mor-
da le prinesli delujočo čistilno
napravo. Dedkov Mrazov pri
takšnih problemih, na žalost, pač
ni!
d. 1.
Z javne tribune v SSC Dušan Kveder
Foto: Martin Ozmec
PREDSEDSIVIZK IN SZDl O DELOVANJU KOMUNISTOV V SCCIALISTIČNI ZVEZI
»Molk ljudi nas mora zaskrbeti.. .u
Oba uvodničarja, Mirko Novak, se-
kretar predsedstva OK ZKS Ormož,
in Franc Debeljak, predsednik OK
SZDL Ormož, sta poudarila nujnost
drugačnega delovanja članov ZK v
socialistični zvezi. Socialistična zveza
se mora prilagajati zahtevam današ-
njega časa. Kot je poudaril Mirko
Novak smo doslej delovali v vpregi in
s pozicije oblasti. Nove metode dela
(prenovo) v ZK ljudje težko razume-
jo. Zato jih je potrebno večkrat pono-
viti.
Kljub vsem problemom je sociali-
stična zveza v minulem obdobju delo-
vala uspešno. Uspela je pridobiti lju-
di za različne družbene akcije. V so-
cialistični zvezi se srečujemo z »veli-
ko organiziranostjo«, ki pa ni osno-
vni problem za boljše delovanje, so
med drugim poudarili na skupni seji
predsedstev 17. decembra.
Razpravljalec iz Velike Nedelje je
opozoril na problem, s katerim se sre-
čujejo povsod tam, kjer je razvitost
kraja in komunalne infrastrukture
večja. Odzivnost na zborih občanov
je tem večja, čim več problemov je v
kraju in obratnoT
Miran Krajnc je povedal, da slabo
delo ZK v socialistični zvezi hromi
njeno delo. Svet ZK v krajevni skup-
nosti naj bi delal povsod, z njim pri-
haja ZK tudi po formalni plati v kra-
jevno samoupravo. Veliko je namreč
komunistov, ki so še od »zunaj« in
niso nikjer vpeti.
Slavko Kačičnik je opozoril na pro-
blem delovanja ljudi z višjo in visoko-
šolsko izobrazbo. Na terenu delajo
predvsem ljudje s srednješolsko izo-
brazbo in kvalificirani kadri. Manjka-
jo, ljudje — cela generacija — med
27. in 40. letom starosti.
Milan Ritonja je povedal, da je
vsako človekovo udejstvovanje veza-
no na motiv. Ko se motivacija izgubi,
upadajo aktivnosti. V krizi družbe je
potrebno iskati glavni vzrok za
zmanjšanje aktivnosti. Poglejmo sa-
mo družbenopolitični zbor SO Or-
mož, ki je vedno na meji sklepčnosti.
Pri vsem pa ne moremo reči, da so
naši občani neaktivni.
Vera Rep je menila, da se preveč
oglašajo profesionalni politični delav-
ci in premalo ostali predstavniki. Sve-
ti v SZDL so preveliki, poleg tega je
narobe, da vsi vse obravnavamo. V
bodoče bi se morali bolj posluževati
skupnih posvetov.
Miroslav Tramšek je izluščil, da so
vsi problemi v vsebini dela. Napak je,
da vsi razpravljajo o resoluciji in iz
istega zornega kota. Vedeti bi morali,
kako je vcepljena v posamezno okolje
in podobno.
Franc Polič je menil, da je za neu-
spešno delovanje ponavadi kriva vse-
bina. Zakaj dajemo na dnevne rede
stvari, za katere ne pričakujemo reši-
tve? Torej so za neuspeh pogosto kri-
vi odgovorni politični delavci.
Oddaljili naj bi se od poslovodnih
ljudi. Kdo so ti ljudje? V trenutku, ko
hočemo in moramo nekaj izpeljati po
samoupravni poti, pa jim naložimo
naloge, ki jih morajo uresničiti.
Matija Gjerkeš, sekretar MS ZKS
za Podravje, je najprej ocenil, da Or-
možani odlično poznajo svoje okolje.
Nadaljeval je, da je vloga ZK v
SZDL napačno razumljena in da smo
premalo usposobljeni za reševanje ti-
stih idej, ki nas vodijo naprej. Prav ta-
ko je premalo razdelana vloga člana
ZK v okolju, kjer živi. Obstaja mnogo
idejnih vprašanj, o katerih se bomo
morali z ljudmi bolj preprosto pogo-
varjati.
Ladislav Cvahte, sekretar MS
SZDL za Podravje, se je ponovno lo-
tiv vprašanja motiva, ki se ga bomo
morali bolj organizirano lotevati. Lju-
dje bodo podprli širše družbene moti-
ve, če se bomo z njimi neposredno
pogovarjali. Doseči bomo morali red
in disciplino v ZK, šele potem bomo
lahko uspešno reševali družbena
vprašanja, predvsem pa bo potrebno
poostriti odgovornost na vseh ravneh.
MG
OBCANI v letu 1987
»Min zdravje in da ne
bi bilo slabše, . .«
Tako nekako si sledijo želje
naših občanov, ki sodelujejo v
anketi. Povprašali smo jih, po
čem bodo pomnili leto 1986 in
kaj pričakujejo od leta 1987.
Ivan Svržnjak, Kicar:
»Leto, ki se izteka, si bom za-
pomnil po veliki inflaciji in sla-
bih plačah. Največji dogodek te-
ga leta pa je vezan na mojo dru-
žino, ki se je povečala s sinom.
Želja 87? Skromna, da bi bil
zdrav in da bi bilo vsaj tako, kot
je bilo letos.«
Jožica Zorko, Juršinci:
»Nič posebnega se ni zgodilo
v tem letu. Nekih posebnih želja
nimam. Želim si le večjo plačo,
drugega ne.«
Ivan Preac, Ptuj:
»Leto 1986 si bom zapomnil
po veliki infiaciji in po težavah v
mojem delovnem okolju. Najbolj
si želim, da bi se naša DO rešila
in da bi dobili vsi delavci, če nas
bodo razpustili, ustrezno zaposli-
tev. Osebno si želim zdravja in
dobro ribolovno sezono.«
Marjan Jakopiček, Ptuj:
»V letu 1986 sem veliko delal.
Stružim pri obrtnici. V novem le-
tu pa želim manj davkov.«
Franc Korunič, Ptuj:
»Leto 1986 bom pomnil po ve-
likem delu in povečanem obsegu
ugotovljenih nepravilnosti pri
delovnih razmerjih ter po začet-
ku gradnje hiše. V novem letu si
želim, da bi se izboljšali pogoji
dela, da bi bilo manj problemov
na terenu in da bi se izboljšali
pogoji gospodarjenja.«
Franc Vidovič, Dolena:
»Med kopico problemov bi
rad opozoril na to, da še vedno
nismo rešili vprašanja pokojnin
za kmete-borce. Želel bi, da bi
bolj poskrbeli za kmete, ki živijo
v haloških predelih, da bi bile ce-
ste boljše in da bi kmalu vozili
po modernizirani cesti v Doleno.
Osebno si želim veliko zdrav-
ja, pa dobro letino!«
Karolina Korošec, Zgornja HajdI«
Da:
»Se naprej naj bo tako, kot je
bilo letos. To je vse, kar si že-
lim.«
Matilda Zelenik, Ptuj:
»To leto si bom zapomnila po
veliki draginji in slabih plačah. V
družini je bilo vse v redu, prav
tako na delovnem mestu. Motijo
pa me razlike v prejemkih v me-
sni industriji.
V novem letu želim, da bi se
umirile cene in da bi bili vsi
zdravi.«	tekst: MG
foto: M. Ozmec
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
25, december 1986 - TEDNIK
OB DNEVU JLA VEČ SLOVESNOSTI
Ob 45-letnici jugoslovanske ljudske
armade so se vrstile številne priredi-
tve tudi na območju ptujske in ormo-
ške občine. O nekaterih smo že poro-
čali, sicer pa jih je bilo največ prav
minuli teden. V petek in soboto so bi-
la odprta vrata ptujske vojašnice za
pionirje osnovnih šol in za srednješol-
ce. V petek zvečer je bila osrednja ob-
činska slovesnost ob dnevu JLA v avli
Srednješolskega centra Ptuj, na kateri
je govoril predsednik občinskega ko-
miteja za SLO in DS Janko Bezjak,
najzaslužnejšim pa so izročili tudi pri-
znanja. V soboto je potekal v centru
tudi javni radijski kviz, na katerem je
sodelovalo 12 ekip bratskih občin
Slovenije in Hrvatske, zvečer pa je bi-
lo v hotelu Poetovio tradicionalno to-
variško srečanje s pripadniki JLA.
Na sam praznik naše armade, v po-
nedeljek 22. decembra, pa je koman-
dant ptujske garnizije Živojin Pešič
Slavnostni govornik, predstavnik UAO Miroslav Stankovič. (foto: M.
Ozmec)
najprej sprejel delegacijo pionirjev
ptujskih osnovnih šol. ob desetih pa
so se zbrali na svečanem zboru vojaki
in starešine skupaj s predstavniki or-
moške in ptujske občine. Pozdravno
pismo načelnika Ljubljanskega ar-
madnega območja generalpolkovnika
Svetozarja Višnjiča je prebral stareši-
na Dragan Rašeta, slavnostni govor
pa je imel predstavnik LJAO, stareši-
na Miroslav Stankovič.
V imenu občanov Ptuja je vojakom
in starešinam čestital predsednik OK
SZDL Ptuj Anton Zoreč, čestitkam
pa so se pridružili tudi pionirji iz or-
moške občine. Ob koncu so najza-
služnejšim starešinam izročili odliko-
vanja predsedstva SFRJ, ostalim pa
napredovanja, pohvale in denarne
nagrade. Slavje so zaključili z družab-
nim srečanjem v prostorih Narodne-
ga doma v Ptuju.
M. Ozmec
Ukrep varstva kot pomoč
o težkih razmerah v delovni
organizaciji »Olga Meglič« Ptuj
smo že večkrat poročali. Temu
problemu so namenili precej ča-
sa tudi v razpravi na skupni seji
predsedstev OK ZKS in OS ZSS
Ptuj. Skupno so ugotovili, da je
ukrep družbenega varstva edina
stvarna možna pot za rešitev tega
340-čIanskega delovnega kolekti-
va.
Druga možna pot je še stečaj
ali likvidacija, česar pa v občini
ne smemo dovoliti, saj je delav-
cem treba zagotoviti delovna me-
sta in nadaljnjo perspektivo.
»Kolektiv je treba rešiti,« je na
skupni seji dejal eden od pred-
stavnikov kolektiva.
V razpravi so doslej bile izčr-
pane že vse druge poti. Del čla-
nov kolektiva je namreč trdil, da
se lahko kolektiv izvleče iz seda-
njih težav z lastnimi silami. V
skladu s tem naj bi napravili sa-
nacijski program, vendar iz tega
ni bilo nič. »Zdravi del kolektiva
je tudi prišel do podobnega spo-
znanja, da je začasni ukrep druž-
benega varstva edino realna pot
za rešitev kolektiva,« je dejal vo-
dilni predstavnik delovne orga-
nizacije. »Toda, brez enotnega
sodelovanja in podpore celotne-
ga kolektiva tudi začasni organ
ne bo mogel doseči zastavljenega
cilja,« ga je dopolnil Franc Te-
tičkovič, predsednik OK ZKS
Ptuj.
Po daljši razpravi sta obe
predsedstvi soglasno podprli
predlog občinskega izvršnega
sveta, da se v DO »Olga Meglič«
uvede ukrep družbenega varstva.
Začasni organ naj bi štel 5 ustre-
zno usposobljenih in nagrajenih
ljudi, od katerih bi morali vsaj
trije delo opravljati profesional-
no. O tem predlogu naj bi raz-
pravljali zbori Skupščine občine
Ptuj, 29. decembra na skupnem
zasedanju, po poslovniku pa je
pristojen za sprejem sklepa le
Zbor združenega dela.
Ukrep varstva je zakonita pot,
če hoče družbenopolitična skup-
nost zagotoviti kolektivu kadrov-
sko in strokovno pomoč. Zato bo
glavna naloga tega organa, da v
enem letu, dalj ukrep družbene-
ga varstva ne more trajati, dose-
že enega od dveh možnih ciljev:
1. da uveljavi take proizvodne
programe, ki bodo omogočili, da
v občini obdržimo »Olgo Me-
glič« kot enovito delovno organi-
zacijo, v tem primeru pa je treba
usposobiti tudi vse poslovodne
funkcije;
2. če to ne bo možno, je treba
v enem letu usposobiti delovno
organizacijo v proizvodne enote
v smislu marketinga in se temu
ustrezno samoupravno organizi-
rati.
FF
Skrb tudi tistim, ki dobro
poslujejo
»v minulem srednjeročnem obdobju (1981—85) je ptujsko gospodarstvo
dohodkovno nekoliko hitreje napredovalo od poprečja v SRS, saj je zmanjšalo
zaostanek dohodka na delavca od 15,2% v letu 1981, na 11,6% v letu 1985.« S
tem stavkom se začenja uvodno besedilo analize dohodkovne učinkovitosti
OZD gospodarstva občine Ptuj v minulem srednjeročnem obdobju.
Ta analiza je bila osrednja tema razprave na skupni seji predsedstva občin-
skega komiteja ZKS Ptuj in občinskega sveta ZSS Ptuj, ki je bila, 29. decembra
v delavskem domu Franca Krambergerja. V večurni razpravi so namenili največ
časa organizacijam združenega dela, ki so v preglednici (pripravila jo je SDK
Ptuj) po dohodku na delavca na repu, razvrščene od 60. do 77. mesta. Poudarje-
no pa je bilo, da bi morali v prihodnje več razpravljati tudi o tistih, ki so po do-
hodku na delavca pri vrhu razpredelnice, da bi tako njihove izkušnje lahko bolj
koristili tudi drugi.
Slaba kadrovska zasedba in neustrezni programi — to so najpogostejši pro-
blemi, s katerimi se srečujemo v manj uspešnih organizacijah združenega dela v
občini. Prav zato bi morali komunisti v teh OZD skupaj s sindikati in samou-
pravnimi organi obravnavati to analizo ter na podlagi ugotovitev podvzeti po-
trebne aktivnosti, da se stanje izboljša. Ne gre prezreti dejstva, da je v tistih
OZD, ki so po dohodku na delavca na koncu preglednice, kar 20 odstotkov
vseh zaposlenih delavcev v občini.
Tudi predsedstvi OK ZKS in OS ZSS morata dogajanja v teh OZD stalno
spremljati. Spremljati pa tudi tiste, ki dobro poslujejo in jim dajati priznanja.
Po razpravi so na seji imenovali 4-člansko delovno skupino, ki bo analizo do-
polnila s stališči iz razprave in jo posredovala osnovnim organizacijam. V sku-
pino so bili imenovani: Janko Bezjak, Stanko Debeljak, Dragica Verbega in Edi
Kupčič.	FF
Usposabljanje vodij delegacij
Občinski svet ZSS Ptuj in Svet
za samoupravljanje in delegatski
sistem sta organizirala celodne-
vni seminar za vodje delegacij za
samoupravne interesne skupno-
sti družbenih dejavnosti, ki se ga
je udeležilo 125 v3dij delegacij
in vodij konferenc delegacij. Na
seminarju smo pogrešali vodje
delegacij iz posameznih organi-
zacij združenega dela. Prav tako
smo pogrešali predsednike skup-
ščin in sekretarje samoupravnih
interesnih skupnosti, ki so bili
vabljeni z namenom, da bi na se-
minarju spostavili. stike z vodji
delegacij, hkrati pa spregovorili
o tem, kako funkcionira delo
zborov skupščin samoupravnih
interesnih skupnosti.
Seminarje bil koristen, vendar
pomeni le uvod v nadaljnjo
usposabljanje. Občinski svet ZSS
Ptuj bo v novem delovnem letu
1987 organiziral seminarje za vo-
dje delegacij in konferenc dele-
gacij v manjših skupinah z name-
nom, da se vodje čim bolj prakti-
čno usposobijo za vodenje dele-
gacij in za usmerjanje delegatov
za odločanje v delegatskih skup-
ščinah. V programu so tudi semi-
narji za predsednike delavskih
svetov, ki hkrati opravljajo tudi
naloge vodij delegacij za samou-
pravne interesne skupnosti mate-
rialne proizvodnje občine Ptuj.
FB
Pogled na udeležence seminarja za vodje delegacij
Foto: Stanko KOSI.
Aktivnosti v ptujskih sindikatih
26. decembra se sestane Plenum občinskega
sveta ZSS Ptuj
Jutri, 26. decembra se bo ob 12. uri sestal
Plenum občinskega sveta ZSS Ptuj v ptuj-
skem Delavskem domu. Obravnavali in spre-
jeli bodo program dela in finančni načrt ob-
činske organizacije ZSS Ptuj za leto 1987.
Sprejeli bodo tudi sklep o sklicu letne pro-
gramske seje Plenuma občinskega sveta ZSS
Ptuj ter smernice za sprejemanje na novo za-
poslenih delavcev v članstvo Zveze sindika-
tov Jugoslavije. Na Plenumu bodo predsed-
niki občinskih odborov sindikatov delavcev
dejavnosti predstavili programe dela sindika-
tov ptujske občine. Predsedstvo občinskega
sveta ZSS Ptuj pa programsko usmeritev za
delo celotne občinske organizacije ter njenih
organov in delovnih teles.
30. decembra bo letna programska seja Aktiva
sindikalnih aktivistov občine Ptuj
Letos decembra sta minili dve leti, odkar je
bil pri občinskem svetu ZSS Ptuj ustanovljen
aktiv sindikalnih aktivistov občine Ptuj. V
aktivu sindikalnih aktivistov se povezujejo
dolgoletni sindikalni delavci, ki so od osvo-
boditve dalje aktivno delali v organih občin-
ske organizacije ZSS ptujske občine. Med
njimi so številni upokojeni delavci, ki akti-
vno nadaljujejo sindikalno delo in pomagajo
pri delu organov občinskega sveta ZSS Ptuj,
svoje dragocene iskušnje pa prenašajo na se-
danje rodove mladih sindikalnih aktivistov.
Na letni programski seji bodo ocenili svoje
delo v letu 1986 in sprejeli program dela za
leto 1987. Letna programska seja bo v ptuj-
skem Delavskem domu Franca Kramberger-
ja, 30. decembra ob 16. uri.
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj podpi-
ra predlog občinske resolucije za leto 1987
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj je
na II. seji, 18. decembra, ugotovilo, da so
zbori občinske skupščine upoštevali večino
predlogov, ki jih je k osnutku Resolucije o
družbenoekonomskem razvoju občine Ptuj v
letu 1987 podal Plenum občinskega sveta
ZSS Ptuj. Predsedstvo je pooblastilo delegate
občinske organizacije ZSS Ptuj, da v Družbe-
nopolitičnem zboru glasujejo za predloženi
predlog resolucije.
Priznanja sindikalnim delavcem za vestno
opravljanje nalog v letu 1986
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj je
na 11. redni seji, 18. decembra, ocenilo delo
posameznih nosilcev nalog v organih občin-
ske organizacije ZSS Ptuj v letu 1986. Spreje-
lo je sklep, s katerim izreka priznanja za zav-
zeto, marljivo, vestno in uspešno delo pri iz-
vajanju zaupanih nalog v letu 1986 nasled-
njim sindikalnim delavcem:
—	Marjanu BERU, za delo v Sindikatu
delavcev trgovine;
—	Francu GRABROVCU, za delo v Sin-
dikatu gradbenih delavcev in Sindikatu de-
lavcev stanovanjske in komunalne dejavno-
sti;
—	Antonu HRGI, za delo v Sindikatu de-
lavcev prometa in zvez;
Francu KOROŠCU, za delo v Sindika-
tu delavcev kovinske in elektroindustrije;
—	Lidiji MAJNIK, za delo v Sindikatu
delavcev v kulturi;
- Ivanu ŠUMANDLU, za delo v Sindikatu
delavcev vzgoje in izobraževanja.
—	Marjanu ŠTOLFA, za delo v nadzor-
nem odboru občinske organizacije ZSS.
~ Eriki MIHELAČ, za delo v Svetu za
vprašanja delitve dohodka in osebnih dohod-
kov;
-	Marjanu OSTROŠKU, za delo v Svetu
za družbenoekonomske odnose;
-	Martinu MLAKARJU, za delo v Svetu
za samoupravljanje in delegatski sistem;
— Sonji UDOVIC, za delo v Svetu za
vprašanja življenskih in delovnih pogojev de-
lavcev;
-	Marjanu IRGLU, za delo v Službi pra-
vne pomoči članstvu ZSS.
-	Alojzu CAJNKU, za delo v Odboru za
informiranje in dokumentacijo bratskih ob-
čin in za delo v Komisiji za informiranje;
-	Milanu MASTENU, za delo v Komisiji
za splošno ljudsko obrambo in družbeno sa-
mozaščito;
-	Robertu MUHIČU, za delo v Komisiji
za delavsko športne igre in rekreacijo delav-
cev;
-	Dušanu ŽNIDARiCU, za delo v Ko-
misiji za inventivno dejavnost.
-	Alojzu ČUCKU, za delo pri obnovi
Delavskega doma Franca Krambergerja;
-	Jožetu KODRiCU, za delo pri glasilu
občinske organizacije ZZS »Naše aktivnosti«
in za delo pri glasilu bratskih občin SR Hr-
vatske in SR Slovenije za slovensko jeziko-
vno področje;
-	Francu FIDERŠKU, za delo pri vse-
binskih pripravah in izvedbi radijskega kviza
bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije
»Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni
boj« ter
-	Nadi JURKOVIC, za delo pri doku-
mentacijski razstavi bratskih občin SR Hrvat-
ske in SR Slovenije.
K izrečenemu priznanju iskreno čestitamo!
FB
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA UUDSKO OBRAMBO
PERSONALNA UPRAVA
razpisuje
NATEČAJ
za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih vojaških šol, gojence
srednjih vojaških šol rodov In služb in učence šol za strokovne delavce v
vojaških poklicih v letu 1987
KATERE SO SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE?
—	Letalska splošna srednja vojaška šola »Maršal Tito« v Mostarju,
—	Splošna srednja vojaška šola »Bratstvo-enotnost« v Beogradu,
—	Splošna srednja vojaška šola »Ivo Lola-Ribar« v Zagrebu,
—	Splošna srednja vojaška šola »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani (samo
za kandidate z območja Slovenije).
V	naštete šole je možen vpis v 1., 2. in 3. razred.
Srednja vojaSka iola kopenske vojske v Sarajevu, smeri:
—	pehota,
—	artllerija,
—	oklepno-mehanizirane enote,
—	inženirstvo,
—	zveze,
—	atomsko-biološko-kemična obramba.
TehniSka srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu, sme-
ri:
—	strojniška,
—	elektrotehniška,
—	prometna.
Srednja vojaška šola vojnega letalstva in protizračne obrambe v
Rajlovcu, smeri:
—	letalsko-tehniška,
—	protizračna obramba,
—	letalstvo,
—	zračno opazovanje in javljanje,
—	elektronsko izvidovanje in protielektronska dejstva.
Mornariška srednja vojaška šola v Splitu, smeri:
—	pomorstvo,
—	mornariško tehniška služba.
Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu,
Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu (farmacevtska
smer — samo za III. letnik).
Glasbena srednja vojaška šola v Beogradu.
Na te šole vpisujejo v 1. in 3. razred.
Tehniška šola vojaških usmeritev v Zagrebu, specialist za:
—	pehotno oborožitev,
—	vozila in goseničarje,
—	za elektroniko protioklepnih In zemeljskih artilerijsko-raketnih siste-
mov,
—	radarske naprave v sistemu protizračne obrambe,
—	artilerijsko oborožitev,
—	radarske naprave v enotah kopenske vojske,
—	računalnike v bojnih sistemih,
—	radiorelejne naprave in naprave z nosečimi frekvencami,
—	telefonsko-telegrafske naprave,
—	elektroenergetske naprave in opremo,
—	električne inštalacije in naprave na motornih vozilih, ter
—	strelivo in minsko-eksplozivna sredstva.
Vojaška šola za strokovne delavce vojnega letalstva in protizra-
čne obrambe v Rajlovcu, poklic:
—	letalski elektromehanik,
—	letalski mehanik za instrumente,
—	radiomehanik za zemeljske radio-navigacijske naprave,
—	mehanik za radarsko-računalniško opremo.
—	mehanik za raketne sisteme,
—	gumar — plastičar,
—	mehanik za vzdrževanje letalske opreme,
—	letalski tapetnik,
—	letalski radarski mehanik,
—	mehanik za obdelavo nekovin,
—	optik, in
—	laborant za pogonska goriva.
V	navedeni šoli vpisujejo samo v III. razred.
Pogoji razpisa:
Kandidirajo lahko kandidati moškega spola, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo
splošne in posebne pogoje razpisa. Dekleta, državljanke SFRJ, ki izpolnju-
jejo splošne in posebne pogoje razpisa pa lahko kandidirajo za šolanje v
Vojaški šoli za strokovne delavce vojnega letalstva in protizračne obrambe
v Rajlovcu.
a)	Splošni pogoji:
—	da so zdravi In sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška
komisija; za tehniško šolo vojaških usmeritev v Zagrebu in Vojaško šo-
lo za strokovne delavce vojnega letalstva in protizračne obrambe v Raj-
lovcu pa zdravstveno sposobnost ugotavlja pristojna civilna zdravstve-
na ustanova;
—	da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ne teče kazenski posto-
pek;
—	da imajo soglasje staršev — skrbnikov.
b)	Posebni pogoji:
1.	kandidati za 1. razred;
—	da so rojeni leta 1971 ali kasneje,
—	učenci, ki obiskujejo 8. razred osemletke, so morali 7. razred konča-
ti z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so osemletko že končali, so
morali v 8. razredu doseči najmanj dober uspeh;
2.	kandidati za 2. razred:
—	da so rojeni leta 1970 ali kasneje,
—	učenci, ki obiskujejo 1. razred šole srednjega usmerjenega izobra-
ževanja so morali 8. razred osemletke končati z najmanj dobrim
uspehom;
3.	kandidati za 3. razred:
—	da so rojeni leta 1969 ali kasneje.
—	učenci, ki obiskujejo 2. razred šole srednjega usmerjenega izobra-
ževanja, so morali 1. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti
pa, ki so 2. razred končali, morajo v tem razredu imeti najmanj dober
uspeh;
4.	Kandidati, ki obiskujejo 8. razred osnovne šole, I. ali M. razred šole sred-
njega usmerjenega izobraževanja, ne bodo sprejeti, če niso dosegli naj-
manj dobrega splošnega uspeha. Kandidati za vpis v vse razrede sploš-
nih srednih vojaških šol In srednjih vojaških šol rodov In služb morajo
imeti poleg predpisanega splošnega dobrega uspeha tudi najmanj do-
bro oceno iz naslednjih predmetov: fizika, kemija In matematika. Kandi-
dati za Glasbeno srednjo vojaško šolo morajo imeti tudi naslednje spo-
sobnosti: glasbeni posluh, spomin in smisel za ritem.
Kako se prijavite?
Kandidati, ki se žele javiti na razpis, naj se zglasljo pri občinskem uprav-
nem organu za ljudsko obrambo v občini, kjer imajo stalno bivališče. Tam
bodo dobili vsa pojasnila.
Kje dobite informacije:
Vsa obvestila v zvezi z natečajem lahko kandidati dobijo pri:
—	Upravnem organu za ljudsko obrambo občine Ptuj, Srbski trg št. 1, so-
ba št. 15,
—	Skupnosti za zaposlovanje.
TEDNIK - 25. december 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Kakšna naj bo sodobna tajnica
Predstaviti tajnico, njeno delo,
vlogo v delovni organizaciji ni
niti najmanj enostavno opravilo.
Čeprav bi marsikdo dejal, češ,
delo tajnice pa ja vsi poznamo.
Na osnovi tega pač prihaja do
mnenja, da mora dobra, sposob-
na tajnica znati tipkati in obvla-
dati stenografijo. Pa da je lepo
urejena ...
Vse to sicer res nekaj pomeni
in je za dobro tajnico nujno. To-
da tajnica mora za opravljanje
svojega dela izpolnjevati še vrsto
pogojev. O vsem tem sem pričel
razmišljati, ko sem se nekajkrat
mudil pri predsedniku kolektiv-
nega poslovodnega organa v
ptujski delovni organizaciji Peru-
tnina. V tej hiši poznajo pravi
pomen besede »poslovnost«. In
začetek te poslovnosti je poleg
receptorja prav pri tajnici, ki je
vedno oborožena s prijaznim na-
smehom in ustrežljivostjo. Tako
je bilo tudi tokrat, ob prošnji za
pogovor. Pogovarjamo se torej z
Greto LESJAK, ki opravlja delo
tajnice v Perutnini že polnih
dvajset let, pred tem pa je opra-
vljala delo vodje strojepisnice na
občini.
Kako gledate na vlogo tajnice v
delovni organizaciji?
»Delo tajnice je odgovorno in
naporno. Seveda se delo tajnice
v delovni organizaciji razlikuje
od dela tajnic v ustanovah, druž-
benopolitičnih organizacijah ali
manjših podjetjih, kjer je obseg
dela manjši in tudi odgovornost
ni tako velika.«
Kaj menite o zahtevnosti dela so-
dobne tajnice?
»Zahtevnost dela sodobne taj-
nice je z razvojem in vse večjo
problematiko našega gospodar-
stva iz dneva v dan večja in zah-
teva skrajno prizadevnost in na-
tančnost. Tajnica mora biti ek-
speditivna, nepozabljiva, zanes-
ljiva, pri številnih opravilih ne
sme postati nervozna. Do vseh
ljudi, s katerimi pride v stik, mo-
ra biti enako vljudna. Da lahko
opravlja delo zadovoljivo, mora
poznati celotni proizvodni pro-
ces in poslovanje delovne orga-
nizacije«
Kakšno izobrazbo bi po vaše
morala imeti tajnica in kaj vse
mora biti sposobna narediti?
»Menim, da bi morala imeti-
sodobna tajnica poleg osnovne
izobrazbe — dobro poznavanje
pisarniškega poslovanja, znanje
strojepisja in stenografije, še do-
datno izobrazbo. Predvsem za
večje delovne organizacije. Teča-
ji za tajnice so primerna oblika
dodatnega izobraževanja. Zelo
zmotno je mišljenje nekaterih, da
je tajnica samo za sprejemanje
šefovih strank in prinašanje ka-
vic.«
Kakšen naj bo odnos tajnice do
šefa, do njegovih sodelavcev in go-
stov?
»Tajnica mora biti do svojega
šefa, sodelavcev, gostov in strank
pozorna, vljudna in poslovna.«
In kaj je po vašem mnenju po-
slovnost?
»Gre za pravilno obliko sode-
lovanja z vsemi dejavniki, s kate-
rimi prideš v stik pri svojem de-
lu. Nikakor pa tajnica ne sme in
ne more med delovnim časom iz-
gubljati čas za svoje osebne za-
deve.«
Kaj svetujete mladim tajnicam?
»Svetujem jim nenehno izpo-
polnjevanje, saj šolska izobrazba
ne zadostuje za brezhibno opra-
vljanje tajniških poslov. Delo je
raznoliko, šola pa ne da vsega
znanja, ki ga zahteva praksa.
Ena izmed dobrih oblik dodatne-
ga izobraževanja so že omenjeni
tečaji za tajnice. Priporočam jih,
čeprav sama nisem bila v takem
tečaju.
Poleg izobrazbe mora imeti
tajnica še prirojen smisel za
opravljanje raznolikega dela,
predvsem se ne sme prepuščati
lastnim muhavostim in razpolo-
ženju. Tajnica ne sme biti zado-
voljna s svojim delom, nenehno
mora stremeti k večji uspešnosti
in popolnosti. Najpomembnejše
pri njenem delu je čut odgovor-
nosti in dolžnosti.«
Menite, da mora biti tajnica se-
znanjena z vsemi »skrivnostmi«
delovne organizacije?
»V delovni organizaciji ne bi
smelo biti nobenih skrivnosti.
Seveda pa ni nujno, da je tajnica
seznanjena z vsem, za kar po
svoji službeni dolžnosti ne odgo-
varja.«
Vaše želje v novem letu?
»Želim in prizadevam si, da bi
te svoje misli in ideje še naprej v
največji meri uresničevala, da bi
delovna organizacija tudi v bo-
doče uspešno poslovala in bila
uspešna na domačem in tujem tr-
gu. Sicer pa nam vse to zagota-
vlja sposobnost vodilnih, priza-
devnost delavcev in kooperan-
tov.
Kolektivu Perutnine Ptuj in se-
veda vsem bralcem Tednika že-
lim predvsem ZDRAVO, SRE-
ČNO IN ZADOVOLJNO NO-
VO LETO 1987!«
J. Bračič
Greta Lesjak: vljudna in nasmejana na svojem delovnem mestu
Angleži zainteresirani
za ptujsko čudo!?
Ptujčani smo se končno zavedli še ene pomembne turistične zani-
mivosti - ptujskega čuda. Gre za čistilno napravo, ki že nekaj časa
sicer ne obratuje, pa to sploh ni najpomembnejše. Doslej smo ome-
njali vedno le kulturne in umetnostno-zgodovinske znamenitosti ter
naravne lepote Ptuja in okolice. V zadnjih letih smo dobili še največje
akumulacijsko jezero v Sloveniji in z njim gosto meglo, končno pa še
zadnjo pridobitev, imenovano ptujsko čudo.
Na četrtkovi javni tribuni je bila zadeva predstavljena iz vseh mož-
nih zornih kotov. Prvi in najodličnejši vtis so naredili diskutanti, ki so
vsi po vrsti privlekli s seboj kar nekaj kilogramov dokumentacije. Več
kot očitno je bilo, da pri nas le še velja moč argumentov. No, pa so ar-
gumenti kot za šalo splavali po zraku in popadali na tla.
Izvedeli smo namreč, da naj bi v to čudo pritekala umazana voda
iz Drave, nakar naj bi se zgodilo »čudo« in Drava bi tekla naprej spet
čista in bistra. Kot se je izkazalo pa so napravo, da bi bilo vse skupaj
še bolj čudno, postavili za 180 stopinj napačno in voda je iz nje prite-
kala še bolj umazana. Ker pa podobna čuda v Angliji in drugod v tu-
jini uspešno delujejo, je bilo slišati predlog, da bi poklicali angleške
strokovnjake, saj so oni tudi na tekočem s to tehnologijo in ne le naša
stroka, ki nas zajeb.,. Zatoje vprašanje tudi ideološko in strateško,
smo lahko slišali.
Potem smo v zvezi s ptujsko ekološko katastrofo slišali vprašanje
glede smradu na Turnišču. Krajani lahko prisežejo, če je treba, da pri
njih nekaj smrdi in zato je nesramno trditi, da to ni tako. Zadevo je
pomiril žameten glas enega od povabljenih gostov, ko je dejal, da so
fekalije iz Turnišča res prevelik zalogaj za ptujske občinske organe. Ri-
biči so nato povabili goste na ribarjenje v (kalno) Dravo, da bi se sa-
mi prepričali, daje Maribor večje industrijsko mesto od Ptuja in zato
priteče drava že pošteno zasvinjana od tam.
_ Nazadnje so Ptujčani izrazili zaskrbljenost, da bodo tudi tokrat žej-
ni prepeljani prek vode. Spričo svinjarije, ki teče po njej, bi si to men-
da lahko samo želeli. Tako. Imamo čudo; ptujsko čudo zavito v gosto
meglo. Škoda samo, da ni več dobrega starega Hitchocka. To bi bilo
• • •	Samo Strelec
Najlepše novoletno
darilo Gorčanom
v petek, 19. decembra, so na
Gorci predali namenu tri kilome-
tre modernizirane ceste, ki vodi
na Dežno. Sredstva so zagotovili
v republiški cestni skupnosti,
modernizacijo pa so izvedli de-
lavci KGP, TOZD Nizke in hi-
drogradnje IHuj.
Svečano predajo je opravil s
simboličnim prerezom vrvice Jo-
že Murko, predsednik osnovne
organizacije mladih v KS Pod-
lehnik, o pomenu krajevne pri-
dobitve za nadaljnji turistični
razcvet pa je govoril predsednik
sveta KS Ludvik Maučič. Slabo
vreme je sicer zmotilo otvoritve-
no slovesnost, vsebine pa ne.
Stanko Vaupotič, eden od za-
služnih krajanov, je napovedal
kulturni program, ki so ga v celo-
ti izvedli v prostorih gostišča
Gorca. Z izbranim programom
so se predstavili člani prosvetne-
ga društva Podlehnik, v katerem
delujeta tudi pihalni orkester in
pevski zbor. Z recitacijami je to-
krat sodelovala osnovna šola
Martin Kores, prav tako iz Pod-
lehnika.
Gostišče na Gorci je bilo zgra-
jeno leta 1933. Kot je dejal Lud-
vik Maučič so bili prvi moderni
turisti — maturanti iz leta 1955
— ki so stopili na Gorco potem,
ko so prehodili 200 blatnih stop-
nic. Gorco že vsezkozi spremlja
»nesreča« — menjujejo se
upravniki, zato tudi ni našla
ustreznega mesta v turistično-ko-
mercialni dejavnosti. Zakaj?
Predvsem zaradi ceste,, ki je
odvrnila marsikaterega turista,
domačega in tujega.
Odpadla je torej zadnja ovira
za njen turistični razcvet. Upati
je le, da bo cesta naredila svoje
in da bomo že v prihodnjem letu
lahko drugače govorili o Gorci.
V kraju bodo ustanovili tudi turi-
stično društvo in tako trdneje po-
vezali različne turistične interese,
s tem pa Gorco približali turisti-
čnemu trgu.
MG
Na Gorco poslej po asfalta
Dogodek 90 obogatili i izbranim kulturnim programom foto: JB
KOLEKTIVU RADIO-
TEDNIKA OB VSTOPU
V NOVO LETO
Po nekem, sicer nepisanem
pravilu pripravijo številne delo-
vne organizacije, ustanove ob za-
tonu starega in ob vstopu v novo
leto za člane delovne skupnosti
družabna srečanja, na katerih se
v prijetnem vzdušju pogovorijo o
prehojeni poti, hkrati pa že dela-
jo načrte za v prihodnje. Tedaj
ponekod najbolj zaslužnim po-
delijo tudi skromna priznanja.
Neredko pride v kakšen delovni
kolektiv tudi še dedek Mraz, ki
obdari otroke njihovih članov.
Pa kaj bi vse naštevali.
Morda ni odveč, če zapišem,
da se tedaj vodstvo DO in sindi-
kat spomnita tudi vseh, ki so, ne-
kateri tudi dolga leta v njihovi
delovni organizaciji združevali
svoje znanje in delo svojih prid-
nih rok. Razumljivo, da so te po-
zornosti mnogi veseli, hvaležni.
Brez dvoma pa so redki kole-
ktivi, ki se ob zaključku leta
spomnijo tudi občasnih, zuna-
njih sodelavcev, da jih povabijo
na pogovor in pogostitev. Prav
med temi je kolektiv Radio-Ted-
nik Ptuj, ki nas zunanje, občasne
sodelavce že nekaj let nazaj po-
vabi ob bližajočem se novem le-
tu, ko delajo obračun starega le-
ta, kar je še zlasti pomembno, ko
gre za redno in aktualno informi-
ranje delovnih ljudi in občanov z
območja Ormoža, Ptuja in Slo-
venske Bistrice.
Tega srečanja se je letos, bilo
je v hotelu Poetovia, poleg red-
nih sodelavcev, novinarjev ude-
ležilo tudi 28 zunanjih oziroma
občasnih sodelavcev, ki so prišli
iz raznih krajev. Direktor-glavni
uredni Franc Lačen in odgovorni
urednik Ludvik Kotar sta nas se-
znanila z uspehi, pa tudi težava-
mi pri svojem pomembnem druž-
benem poslanstvu — obvešča-
nju, bodisi po radijskih valovih
ali v pisani besedi. Po pogovoru
je sledila pogostitev, ob glasbi
sodelavca Edija Klasinca, ki kot
vemo pripravlja iz tedna v teden
križanko, pa so mnogi tudi za-
plesali.
V imenu nas, zunanjih sode-
lavcev mi naj bo dvooljeno, da
se kolektivu Radio-Tednika Ptuj
lepo zahvalim za pozornost, ki
nam jo že nekaj let nazaj izkazu-
je ob izteku leta, ko nas povabi
na zaključek starega leta, nas se-
znani z uspehi, pa tudi vsako-
dnevnimi težavami, ki jih kot
ambasadorji aktualnih vesti, bo-
disi po radijskih valovih ali v pi-
sani besedi vse bolj branega
TEDNIKA, posredujejo obča-
nom Ormoža, Ptuja in Slovenske
Bistrice, pa tudi naročnikom, ki
so v JLA ali pa na začasnem delu
na tujem.
Želimo vam, da bi se vam v le-
tu, ki že s hitrimi koraki prihaja,
uresničile vse želje, zlasti pa je
res nujno, da bi se preselili v
boljše delovne prostore, kjer se
boste, vsaj tako sem prepričan,
še bolj z veseljem potrudili, da
bodo informacije, ki nam jih vsa-
kodnevno posredujete, še boljše
in zanimivejše, predvsem pa bolj
vesele.
Vaš stalni sodelavec
FRANJO HOVNIK
V LETU 1987 VAM
ŽELIMO VEL IKO
USPEHOV, ZDRAVJA IN
OSEBNE SREČE!
uredništvo
Naslednja številka Tednika bo izšla
8. januarja 1987.
REJNINE PO NOVEM
Rejništvo je ena od oblik družbenega var-
stva otrok, ki ne morejo bivati v svoji družini.
Izvajajo ga nadomestne — rejniške družine
ob strokovni pomoči in nadzoru centra za so-
cialno delo.
Stroške oskrbe otroka v rejniški družini so
praviloma dolžni nositi roditelji otroka, kar
pa je običajno izvedljivo le deloma. Tako ve-
čino stroškov za rejenca — rejnino nosi skup-
nost socialnega skrbstva. Rejnina mora po-
krivati materialne stroške, ki jih ima rejniška
družina za otroka, kar pa doslej ni bilo dose-
ženo, ker so bile rejnine prenizke.
Z novim Sporazumom o skupnih osnovah
in merilih za določanje rejnin in plačevanju
rejnine, ki je bil objavljen v Uradnem listu
SRS, št. 34/86, in velja za vso SR Slovenijo
od 1. septembra 1986 dalje, je rejnina ustrez-
neje urejena.
Pri določanju rejnine se upošteva starost
rejenca, zahtevnost oskrbe, varstva in vzgoje
glede na zdravstveno stanje rejenca, njegove
osebnostne lastnosti, naravo motenosti pri
razvojno motenih rejencih in obseg potrebne
pomoči pri učenju. Upošteva se tudi življenj-
ski standard, ki ga rejencu nudi rejniška dru-
žina in bivanje rejenca v rejniški družini gle-
de na čas — ali je stalno v rejniški družini ali
odhaja ob koncu tedna, za praznike in poči-
tnice domov.
Rejnino sestavljajo materialni stroški za re-
jenca in plačilo za rejničino ali rejnikovo de-
lo.
Materialni stroški v rejništvu so: stroški za
prehrano, oblačila, osebna nega, vzgoja in
izobraževanje, nastanitev in razvedrilo. Izra-
čunani so v višini, ki ustreza dogovorjeni ra-
vni socialne varnosti za nemotenega otroka.
Plačilo za delo rejnice se prizna v višini
25 % poprečnega čistega mesečnega osebne-
ga dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v
preteklem letu, kar znaša letos 23.994.— din.
Rejnici, ki ima v rejniški oskrbi otroka z
motnjami v telesnem ali duševnem razvoju,
se poveča plačilo v skladu s stopnjo otrokove
motenosti.
Ko pa rejnica opravlja rejništvo kot samo-
stojno poklicno dejavnost, ji Skupnost social-
nega skrbstva poleg plačila pokriva tudi vse
prispevke za zavarovalno dobo.
Tako določene rejnine se usklajujejo z
ugotovljeno rastjo poprečnega osebnega do-
hodka v SR Sloveniji s 1. marcem in I. sep-
tembrom vsako leto.
S 1. septembrom 1986 smo v Centru za so-
cialno delo Ptuj izvedli izračun rejnin po citi-
ranem sporazumu. Tako znaša rejnina:
—	za rejenca starega do 12 mesecev
53.649.— din mesečno
—	za rejenca starega 1 do 6 let
41.268.— din mesečno
—	za rejenca starega 7 do 13 let
49.522.— din mesečno
—	za rejenca starega nad 14 let
61.903.— din mesečno.
S tako določenimi rejninami imajo rejni-
ške družine dovolj materialnih možnosti, da
primerno oskrbujejo rejence, ne da bi pose-
gale v svoja sredstva.
S tem, ko je plačano tudi delo rejnice, je
rejništvo dobilo tudi konkretno priznanje,
kot družbeno potrebna in zaželjena oblika
varstva otrok, ki ne morejo živeti v svoji ma-
tični družini.
Nova ureditev rejnin omogoča po eni stra-
ni boljšo materialno oskrbo otrok v rejništvu,
po drugi strani pa zavezuje rejniške družine
in Center za socialno delo za še bolj kvalitet-
no sodelovanje in skrb za otroke v rejništvu
Center za socialno delo Ptuj je v mesecu
novembru organiziral skupni sestanek z rej-
nicami v treh skupinah glede na to, koliko
stare otroke imajo v oskrbi. Obrazložen je bil
novi sporazum in nove rejnine, obenem pa je
psiholog centra seznanil rejnice z osnovnimi
značilnostmi razvoja človekove osebnosti z
namenom, da bi rejnice lažje razumele vede-
nje svojih varovancev in jih lažje ter ustrez-
neje vodile in vzgajale.
Živahna in tehtna razprava rejnic po pre-
davanju psihologa je pokazala, da je tak na-
čin dela ustrezen. Dogovorjeno je, da bo cen-
ter v zimskih mesecih pripravil še več takih
delovnih in izobraževalnih srečanj z rejnica-
mi in sicer enkrat mesečno. Tako bodo ob
boljši materialni oskrbi rejencev zagotovljeni
tudi ustreznejši pogoji za vzgojo, čustveni in
osebnostni razvoj otrok v rejništvu.
V Centru za socialno delo Ptuj obenem
ugotavljamo, da je vedno manj družin, ki so
pripravljene sprejeti tujega otroka v oskrbo,
da takih družin v samem mestu Ptuj takore-
koč ni, vse družine pa tudi nimajo pogojev za
sprejem otroka v oskrbo. Družina, ki bi žele-
la sprejeti tujega otroka v rejniško oskrbo,se
prijavi v svoji krajevni skupnosti ali na Cen-
tru za socialno delo. V skupnih razgovorih in
ob obisku na domu ugotovimo ustreznost za
rejništvo, pojasnimo način dela in medseboj-
nih obveznosti. Ugotavljamo tudi pogoje in
možnosti, da rejnik ali rejnica opravlja rejni-
štvo kot samostojno poklicno dejavnost kar
pomeni, da rejnika ali rejnico zavarujemo pri
Skupnosti pokojninskega in invalidskega za-
varovanja.
Morda vas bo branje tega prispevka na-
vedlo k razmišljanju, da bi tudi vi sprejeli ka-
kega otroka ali več otrok v oskrbo. Karkoli
vas bo zanimalo, boste zvedeli na Centru za
socialno delo Ptuj.
A. O.
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
25. december 1986 - TEDNIK
Dober den. Samo še en tjeden pa se bomo poslovili od totega leta.
Tak je hitro minolo, ke človik toga skoro nemre vervati. Saj vete, kak po-
je tista pesem: Kam le čas beži, kam se mu mudi... Če človik tak malo
boj trezno premisli, te toto leto navsezodjo niti neje tak narobe bilo. pa če
glih smo ga iz dneva v den šinfali. Samo je pač tak, da veselin dogodkom
sledijo žalostni, žalostnim drgoč veseli no tak dele naprej. Tudi z vreme-
nom je tak, da za dežjom posije sunce, za suncom pa drgoč oblačno z
dežjom, snegom ali kokšnimi drugimi padavinami pride.
Mi malo starejši mladinci no mladinke pač ob kunci vsokega leta z
bogecom no hujdičom obračun delamo, saj nikol ne vemo, se bomo vča-
kali naslednjega leta ali ne.
Eh, pa si rajši kaj boj veselega pogučimo. Ste že čuli tisti vic kak je
naš človik domu iz tujine z markami priša no se odprava v eno trgovino
tan kak avte odovljejo. Poveda je da ima devize no pita, če imajo na za-
logi 20 avtov znamke Jugo. Poslovodja je bija ves presrečen, saj je misla,
da bo nareda dober kšeft. Deviznemi kupčije reka, da imajo v zalogi sa-
mo dva jugoviča, da pa bodo drugih 18 pripeljali čez dvo dni. Drgoč pri-
de mož z devizami no vproša: »Imate mogoče 20 avtov znamke Jugo!«
Poslovodja presrečen reče: »Her, gospod, imamo jih!« Naš človik prebri-
sani kak je, pa mu je nazaj reka: »Imate jih že, samo težko bote jih pro-
dali. Jaz sen samo hteja vedeti, kak je trgovina založene, kupiti pa nesen
misla nič!«
Pa zadosti za gnes. Ker ne vem, če se bomo še drugi tjeden srečali
ali ne, bi van že gnes vsem po vrsti zaželeja zdravo no srečno leto, ki je
pred nami. Na novega leta den pa dajte na mizo svinjsko no ne kurečjo
meso. Saj vete, da svinja tišči z rilcom gospodarstvo naprej, kura pa ga
vrča z nogami nazaj.
SREČNO vaš Lujzek
Stanko Glažar, vzor
delovnega sovaščana
Le malo je gasilcev na območ-
ju občine IHuj in sosednjih obči-
nah, ki ne bi poznali Stanka Gla-
žarja, neumornega člana gasil-
skega društva Hajdoše. Poleg ga-
silstva ga srečamo tudi povsod
drugod, pri vseh aktivnostih v
vasi in tudi širše, predvsem v va-
škem odboru in kot predsednika
Nogometnega kluba Hajdoše.
Stanko Glažar še posebej rad
in uspešno dela z mladino. Naj-
prej je to dokazal v gasilskem
društvu, ko je mladinsko deseti-
no pripeljal v sam vrh, to je med
najuspešnejše enote v mednarod-
nem merilu, potem pa je to potr-
dil še z mladimi na športnem po-
dročju, predvsem v nogometu.
V gasilskem društvu Hajdoše
je bil vrsto let uspešen poveljnik.
Pod njegovim vodstvom se je za
humano delo v gasilski organiza-
ciji usposobilo mnogo mladih
gasilcev operativcev, nabavili pa
so tudi sodobno gasilsko opre-
mo.
Zraven operativnega dela že
od vsega začetka tudi kot eden
izmed najzvestejših članov poje
v moškem pevskem zboru gasil-
skega društva Hajdoše. Kot vse-
stransko aktiven član bo s svojim
znanjem, ki si ga je vztrajno in
nenehno pridobival — sedaj ima
čin višjega gasilskega častnika,
lahko še mnogo pripomogel k
strokovnejšemu in boljšemu delu
našega gasilskega društva. Zna-
nje, ki si ga je pridobil in ki ga še
vedno dopolnjuje, koristno pre-
naša na mladi rod, svetlo bodo-
čnost za društvo.
Kot dober gospodar in opazo-
valec je tudi kaj hitro ugotovil,
da je mladim v Hajdošah potreb-
na poleg gasilstva tudi športna
aktivnost, saj je dvorišče gasil-
skega doma bilo daleč premajh-
no za igro z žogo, škoda na gasil-
skem domu pa je bila vidna in
boleča. Mladi, navdušeni za no-
gomet so vedeli koga naj izbere-
jo za predsednika NK Hajdoše,
saj so pravilno razmišljali, da bo-
do ob aktivnosti vseh in pod
vodstvom takega predsednika hi-
tro prišli do pravega nogometne-
ga igrišča, s potrebnimi klubski-
mi prostori. Predsednik je vneto
sledil njihovi želji in ob pomoči
vseh članov kluba in nekaterih
drugih somišljenikov na vasi se
je ta želja uresničila.
Mladi v Hajdošah imajo igriš-
če in klubske prostore, ki so jih
večino sami zgradili.
Za mnogo vloženega dela v
gasilski organizaciji je prejel več
gasilskih priznanj in odlikovanj,
za vse aktivnosti poleg gasilskih
pa tudi državno odlikovanje.
Red dela s srebrnim vencem.
Vendar je najvišje plačilo za
vso vloženo delo in trud to, da so
naši skupni uspehi vidni tako v
gasilskem društvu kot tudi na
drugih področjih, predvsem na
športnem. Kot sam pravi bo rad
po svojih močeh pomagal vsem,
ki bodo njegove pomoči potreb-
ni, v korist vseh nas.
Njegove pomoči bomo tudi v
bodoče še kako potrebni. Človek
s tolikšnim znanjem in izkušnja-
mi na gasilskem področju in s to-
liko volje in pripravljenosti za
delo, bo vsekakor velika pomoč
in spodbuda, posebej pa še vzor
drugim, zlasti mladim, kako je
potrebno delati za sovaščane in
družbo kot celoto.
Stanko Glažar je v letu, ki se
izteka, slavil tudi 50-letnico ži-
vljenja. Ob obletnici smo mu
iskreno čestitali ter skupaj zaže-
leli še mnogo uspešnih let pri de-
lu v gasilski organizaciji in na
športnem področju.
Janez in Štefan Vidovič
Stanko Glažar
PRIZNANJA ZDRUŽENIM KMETOM
Ob letošnjem prazniku kmetijske zadruge Ptuj
so med drugim podelili priznanja najuspešnejšim
pridelovalcem hrane. Priznanje za celotno proiz-
vodno sodelovanje so prejeli Franc Gojkošek iz
Lancove vasi, Janez Polanec iz Nove vasi, Mirko
Gojkošek iz Draženc in Franc Valič iz Mezgovec.
Za prirejo mleka so priznanje prejeli Bernarda
Kolar iz Dobrine, Alojzija Kocmut iz Trnovske va-
si, Ivan Majerič iz Spodnjega Velovlaka, za prirejo
mleka in mesa pa Ivan Pučko iz Hvaletinc. Za
uspešno pridelovanip nšf>nice so priznanje prejeli
Janez Zelenik iz Levanjc, Stanko Toplak iz Mostja
in Stanko Zagoršek iz Žamencev, za pridelovanje
grozdja pa Miran Vinko z Dežnega in Jože Brlek z
Gradišča. Priznanja so prejeli še Janko Rožmarin
iz Markovec za pridelovanje sladkorne pese, Ivan
Pukšič iz Gajevec za rastlinsko proizvodnjo ter
Slavko Rihtarič iz Hrastovca za pridelovanje vr-
tnin.
Vsem uspešnim kmetovalcem čestitamo!
JB
Na slovesnosti v Ljutomeru ob prevzemu krone, plašča, keliha in diplo-
me je kraljica Martina L nazdravila z laškim rizlingom letnik 1964, v
spremstvu princes Diane in Alenke.
Predstavitev folklornih skupin iz Podravja in Pomurja
Foto: D. Topolinjak
V Ljutomeru izvolili Kraljico vina
Vrhunec turistično kulturne in zabavne
prireditve z revijo narodnih noš iz Podravja
in Pomurja ter prvič v naši deželi izvolitev
Kraljice vina za leto 1987 v organizaciji
ZKO, TD Ljutomer in pokrovitelja Slovin
Ljubljana DO Ljutomerčan. V kulturnem
programu so se predstavile folklorne skupine
Cirkovce, Beltinci, Cezanjevci, Veržej, Raz-
križje ter skupini »Prlek« in DU Ljutomer.
Ni naključje, da je Ljutomer, kot središče
Prlekije, ki leži pod vznožjem vinorodnih gri-
čev in je domovina vrhunskih vin, pred ne-
davnim na podlagi javnega natečaja, poseb-
nega pravilnika in strokovne žirije prvič usto-
ličil »Kraljico vina« Martino I. To je postala
22-letna ljutomerčanka Sonja LIPIČ. Ni^eni
spremljevalki sta princesi Diana KOVACIČ
in Alenka PLOJ. Kraljica vina je ob prevze-
mu krone, plašča, traku, diplome in keliha
nazdravila z laškim rizlingom letnik 1964, ki
je hkrati letnik njenega rojstva.
Vsekakor čakajo kraljico v enoletnem
mandatnem obdobju številne naloge, med
katerimi je tudi ta, da bo zastopala sloves lju-
tomerskih vin na razstavah, vinskih sejmih
ter na večjih prireditvah doma in v tujini.
Dobro vino je čudovit dar narave, sok
zemlje, ki združuje znanje vinogradnika in vi-
narja, zato naj bo človeku v korist in ne v po-
gubo. Človek naj ga ceni in ne zlorablja. Je
najimenitnejša pijača za vse tiste, ki imajo
posluh za plemenite dobrote in ki spoštujejo
iskreči se pridelek naših vinogradnikov in vi-
narjev. Vino razveseljuje človeško srce, nas
tolaži in razvedri ter v hudih časih odpravlja
skrbi — je ob izvolitvi kraljice vina v Ljuto-
meru poudaril predsednik žirije, enolog dipl.
ing. Slavko ŽALAR.
Vino je eno naših narodnih bogastev. Od-
krit ljubitelj vina se mu posveča s »pametjo«
in pozna pravo mero. Po težkem delu daje
novih moči in zato ima posebno mesto kot
prijetno in zdravo poživilo, kot hrana in
zdravilo.
Kakšen navdih je pomenila majolika ali
bokal pesnikom slikarjem ali velikim misle-
cem! Vino je vedno bilo ljubezen pesnikov,
saj so vino in poezija ter glasba nedeljivi. Sli-
karji, kiparji in drugi umetniki so našli svoje
motive v vinski trti in v vinu. Za koliko pe-
smi, glasbenih del, slik in skulptur bi bil svet
bolj reven, če ne bi bilo vinske trte in vina.
Vino je pijača, ki mu je človek vedno do-
dajal skrivnostne in božanske lastnosti. Vin-
ska trta je ob pšenici pripomogla, da se je
človek za stalno naselil. Postala je zvest
spremljevalec človeštva skozi njegovo zgodo-
vino. Kot ima vinska trta globoke korenine v
zemlji, tako globoko se je vtisnila v srce in
zavest ljudi in ta ljubezen se je prenašala iz
roda v rod vse do današnjih dni. Pije se ob
rojstvih, smrti in drugih svečanostih, pri vseh
slojih ljudi po svetu.
Pot do vina je zelo naporna in težka. Žulja-
ve roke, rosno čelo, dolgi dnevi in skrbi,
strah pred točo in želja za soncem, da bo pri-
delek čim slajši.
Vino je pomembno kot dragoceno dopol-
nilo k hrani in zlasti za starejšega človeka je
kozarec vina vreden toliko kot je vredno za
dojenčka mleko. Vino je treba vključiti v
obrok hrane kot diamant v prstan. Neškodlji-
va dnevna količina je za moškega 0,6 do 0,7
litra, za ženske pa 0,2 do 0,3 litra, seveda ob
hrani.
V naših goricah se vinska trta goji že iz
rimskih časov. Že v srednjem veku so ljuto-
merska vina z vso spoštljivostjo stregli na
najbolj imenitnih dvorih srednje Evrope.
Značaj vina, ki ga rodijo naše gorice, prija ši-
rokemu krogu potrošnikov. Odlikuje ga zlato
rumena barva, prijetna cvetica in aroma,
pravšnja vsebnost alkohola in kisline. To so
lastnosti, ki odlikujejo in so značilne za naj-
boljša vina.
»Kot so Angleži, veliki ljubitelji ljutomer-
skih vin, ponosni na svojo kraljico Elizabeto,
enako ponosni smo tudi Ljutomerčani, saj
smo prvi v Jugoslaviji izvolili »Kraljico vi-
na«, ki je po Plutarhu najkoristnejša pijača,«
je zaključil enolog dipl. ing. Slavko Zalar.
Besedilo: S. Feuš
Radioklub Ptuj, kaj bo z njim?
Pod tem naslovom je "bil v
Tedniku, dne 17. julija 1986 ob-
javljen članek, ki pravi, da je Ra-
dioklub Dušan Kveder »Tomaž«
pred razsulom.
Tovariš Mitja iz Ptuja, tako se
je predstavil, je postavil na Ra-
dio Ptuj, dne 9. decembra 1986,
vprašanje, kaj je s ptujskim radi-
oklubom. Urednik je pred odda-
jo, ki naj bi odgovoril tovarišu
Mitji, iskal odgovorne osebe iz
Radiokluba Ptuj, se poslužil
vseh mogočih sredstev javnega
obveščanja, vendar ni našel za
odgovor prave osebe. Tudi člani
radiokluba, ki jih je dobil po te-
lefonu, se niso želeli spuščati v
razgovor z urednikom.
Isti dan ob 17. uri je zazvonil
telefon pri meni. Iz uredništva
radia Ptuj me je poklical novinar
Martin Ozmec in prosil, naj po-
vem kaj vem o radioklubu Ptuj,
zakaj ni aktivnosti in kje so vzro-
ki za nedelo. Dejal je, spomi-
njam se, da je bil radioklub Ptuj
eden izmed najboljšimi celo v dr-
žavi. Povedal je, da želi Mitja iz
Ptuja vedeti zakaj radioklub Ptuj
ne dela. Zaradi tega vprašanja,
postavljenega meni, sem bil pre-
senečen, saj se ne čutim odgo-
vornega pojasnjevati tovarišu
Mitji. V razgovoru z nekaterimi
člani radiokluba smo ugotovili,
da tovariš Mitja ni član radioklu-
ba Ptuj, gre pa mu vsaka čast, da
se zanima za naš radioklub. Ob
18. uri in 30 minut, ko je oddaja
radio F*tuj potekala v živo, sem
pojasnil po telefonu, da ni aktiv-
nosti zato, ker je ob določenih
dnevih v klubu vse zaprto. Pred-
sednika ni v klub že od neuspele
letne skupščine radiokluba, ki je
bila sklicana 13. aprila 1986,
podpredsednik pa je vrgel ključe
na mizo. In kaj sedaj?
Vsem članom radiokluba Ptuj
je najbrž jasno, da skupščina raz-
pravlja o preteklem in bodočem
delu, o finančnem poslovanju in
tudi o bodoči članarini, da se
razpravlja o uspehih in neuspe-
hih v pretekli mandatni dobi in
na koncu razreši staro vodstvo
ter izvoli novo, da predstavnik
oddelka za LO pove o bodočem
financiranju radioamaterstva v
občini, da predstavnik republi-
ške zveze (ZRS) pohvali ali graja
delo radiokluba, da predstavnik
SZDL pozdravi konferenco oz.
skupščino RK, da zaželi novemu
vodstvu še naprej mnogo uspe-
hov na področju tehnične kultu-
re med občani in tako dalje. Ta-
ko pa smo tu!
Tega vsega letos ni bilo. Pre-
pričan sem, da skupščine RK
Ptuj letos ne bo. Vsi pošteni radi-
oamaterji, ki niso krivi za tako
stanje, bodo avtomatsko izklju-
čeni iz radiokluba Ptuj, ker niso
poravnali članarine za leto 1986.
Prav tako pa nismo poravnali
obveznosti za zvezo radioamater-
jev Slovenije (ZRS). Kdo je vse-
ga tega kriv?
Vse kaže, da nedelavnost ptuj-
skega radiokluba ne skrbi niti
Zveze radioamaterjev Slovenije,
niti Oddelka za LO, niti OK
SZDL Ptuj.
Kot član RK Ptuj sem storil
vse, da bi spodbudil imenovane
dejavnike za oživitev radioama-
terstva v Ptuju, da bi zopet uspe-
vali vsaj tako kot smo pred 30 le-
ti, z ubogimi prostori in z ubogi-
mi tehničnimi sredstvi. Z ubogi-
mi navajam zato, ker se z današ-
njimi pogoji dela sploh ne da
primerjati.
Vidite kam smo prišli. Da ne
bi kakšen občan razumel, da
imamo sedaj v radioklubu Ptuj
ne vem kakšne idealne sprejem-
no-oddajne UKV in KV postaje.
Ne, nimamo jih. Zaradi nedelov-
nosti ptujskega RK so nas drugi
radioklubi že davno povozili.
Prepričan sem, da ima marsika-
teri radioamater boljša tehnična
sredstva za zvezo kot pa ptujski
radioklub.
Da je stanje takšno, so krivi
posamezniki, ki so se afirmirali v
Ptuju, prišli do idealnih ciljev,
radioklub Y U 3 D K T Ptuj pa
hoteli izgnati iz težko prigaranih
prostorov, v katerih je vloženo
ogromno prostovoljnega dela.
Tudi poznanstvo in razumevanje
ptujskih organizacij združenega
dela je pomagalo pri nabavi ce-
nejšega materiala, kot so les,
elektromaterial, gradbeni materi-
al, barve in tako dalje. Na letnih
konferencah smo se lahko po-
hvalno izrazili o rezultatih in na-
predku ter uspehih dela entuzija-
stov v Ptuju.
Za napredek in dobre uspehe
je skrbel nekdanji sekretar zveze
radioamaterjev Slovenije Oto
Hudeček, YU3AB. V Ptuju pa je
Cveto Pantar, bivši načelnik od-
delka za LO, imel velik posluh in
razumevanje za vzgojo radioa-
materstva, saj je dobro vedel, da
so dobro vzgojeni radioamaterji
tudi dobri radiotelegrafisti.
Za prizadete člane RK Ptuj:
Franc Cetl, YU3VU
Novo parkirišče v Ptuju?
v samem Ptuju imamo zelo
malo površin, ki so namenjene
sprehajalcem in igri otrok. Ena
med njimi je park ob reki Dravi
med obema mostoma čez njo, ki
se razprostira ob progi vse do že-
lezniškega prehoda. V njem lah-
ko opazimo starejše občane na
vsakodnevnem sprehodu in naše
najmlajše, ki se zabavajo na gu-
galnicah.
Avtomobilisti pa so ob Katari-
ninem sejmu spremenili to zele-
no površino v parkirišče svojih
jeklenih konjičkov, ob tem pa
napravili precej dela tudi delav-
cem postaje milice. Čeprav je bil
to največji sejem v Ptuju, je tak-
šno obnašanje voznikov povsem
nesprejemljivo. Parka delavci
Komunalnega podjetja ne ureja-
jo zato, da bi bilo v njem parki-
rišče. IVtislim, da bi proti vozni-
kom oziroma lastnikom avtomo-
bilov, parkiranih v parku, morali
ostreje ukrepati in jim pri tem
odmeriti sorazmerno višjo kazen
kot je 1500 din za nepravilno
parkiranje.
Upajmo, da se prihodnje leto
ob Katarini osebnim ne bodo
pridružila še tovorna vozila!
ZB
Jekleni konjički pod drevesi in na sprehajalnih poteh
TEDNIK ~ december 1986
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Celodnevni —
razred!
Krajevna skupnost Stoperce je
zaradi slabe cestne povezave s
Ptujem mnogokrat po krivici
odrinjena od pomembnih dogod-
kov, manjkrat prisotna v časopi-
sih, radijskih in televizijskih pro-
gramih. Mnogo je ptujskih obča-
nov, ki še nikoli niso bili s Sto-
percah in okoliških vaseh, mnogi
niti ne vedo, da je moč priti v
Stoperce, če se zapeljete po cesti
proti Lovrencu, Ptujski Gori in
Majšperku. Iz Majšperka boste
prišli v Stoperce po makadamski
cesti, ki ji je bil že trikrat name-
njen asfalt, pa nikoli ni prišlo ta-
ko daleč, da bi cesta resnično do-
bila asfaltno prevleko. Krajani
so zaradi tega ogorčeni, saj ima-
jo obljub dovolj in sedaj zahteva-
jo, da jih pristojni uresničijo.
V Stopercah pa obiskovalca
čaka presenečenje. Potem, ko ga
je dodobra premetalo na maka-
damski cesti, bo zapeljal na as-
falt, se potešil s kozarčkom do-
mačega vina v tamkajšnji gostil-
ni, zatem pa presenečen obstal
vsaj pred dvema izredno lepo
urejenima zgradbama. Dom kra-
janov je ena od teh. Zgradili so
ga s precejšnjim lastnim prispev-
kom in prostovoljnim delom, ne-
kaj pa je prispevala tudi širša
družbena skupnost. Druga stav-
ba, ki pade v oči, je osnovna šo-
la. Stara stavba je izredno lepo
vzdrževana, urejena in čista, tako
kot tudi okolica šole.
Z dvoriščne strani smo vstopili
v to stavbo učenosti, ki v svojih
toplih, čistih, svetlih in z rožami
okrašenih prostorih daje občutek
varnosti majhni šolski skupnosti.
V šoli, ki je bila ob našem obisku
polna prijetnih vonjav iz kuhi-
nje, so zaposlene štiri učiteljice,
kuharica in čistilka. V prvem.
drugem in tretjem razredu je po
šest učencev, v četrtem jih je
osem. Cela šola — razred! In
takšne so tudi vezi med učenci.
Kot da so vsi v enem razredu.
Tudi mali šolarji, ki jih je devet,
so del te skupnosti. Celodnevno
šolo imajo, zato večino nalog in
učenja opravijo kar v šoli. Včasih
je sicer treba posedeti ob zvezku
ali knjigi tudi doma, vendar po-
redko. Učenci so s takim nači-
nom dela zadovoljni, kar potrju-
je tudi učni uspeh, ki je že nekaj
let 100-odstoten. Ob zadnji redo-
valni konferenci so imeli le ene-
ga negativno ocenjenega učenca,
pa še ta bo ocene popravil, zago-
tavljajo učiteljice. Povedale so,
da so otroci pridni, da redno pri-
hajajo v šolo, čeprav nekateri po-
zimi pešačijo uro in pol.
Pridni pa niso samo pri pou-
ku, tudi pri interesnih dejavno-
stih se izkažejo. Cel kup krožkov
imajo, pripravljajo razstave in
proslave — pri tem sodelujejo
vsi učenci. Radi se pohvalijo s
svojim vrtom, kjer pridelajo do-
volj zelenjave za šolsko kuhinjo,
pridelek z njive pa prodajo in de-
nar porabijo za prehrano. Za ma-
lico odštejejo 40 dinarjev, za ko-
silo 200 dinarjev. Najbolj pono-
sni so bili, ko so pokazali svoje
glasilo, ki so ga izdali ob koncu
preteklega šolskega leta in seve-
da takrat, ko smo jih povprašali,
kako je z učnim uspehom učen-
cev, ki nadaljujejo šolanje v Maj-
šperku. Nobenih večjih težav ni-
majo, so povedale učiteljice. To
pomeni, da je znanje, pridoblje-
no v stoperški štirirazredni celo-
dnevni osnovni šoli, dovolj do-
bra osnova za naprej.
In kaj so povedali otroci? V
sproščenem in živahnem pogo-
voru so pokritizirali, da so tova-
rišice stroge, da rade delijo enke,
da pa jih imajo radi in se z njimi
dobro razumejo. Med »prvičar-
ji« in »četrtičarji« ni razlik, vča-
sih pa se le zravsajo — bolj za
šalo kot zares. Najbolj so veseli
zime, ko se lahko sankajo in
smučajo, kepanje pa je tako ali
tako ena najbolj priljubljenih
iger. Odkritosrčno so povedali,
da so s celodnevno šolo zelo za-
dovoljni, ker vse delo opravijo v
šoli. Kaj pa doma? Ko pridemo
domov, pojemo in gremo spat, se
je odrezal eden od učencev in s
sproščenim smehom so mu pritr-
dili tudi ostali.
Zares prijetno smo se počutili
v stoperški osnovni šoli. Odšli
smo v prepričanju, da je tako
sproščenih šolskih kolektivov kaj
malo, posebno malo pa je šol-
skih kolektivov, ki bi s tako za-
gnanostjo kot oni razvijali čut to-
varištva in odgovornosti.
Nevenka Dobljekar
Na lepo arejeno iolo so Stoperčani upravičeao ponosni.
(foto J. Bra«ič)
Vsak dan 26 učencev osnovne šole Stoperce sedejo k skupnemu kosilu.
(foto J. Bračič)
Skupni slovenski
prostor — brez
tehnične kulture?
Sredi novembra je Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije vrsti
najvišjih slovenskih političnih in znanstvenih ustanov (pa tudi Jezi-
kovnemu razsodišču) naslovila pismo, v katerem razkriva žalostno
usodo slovenske tehnične kulture in jezika. Za tiste, ki dejavnosti
omenjene zveze ne poznajo, bo morda dovolj, če povemo, da med
drugim skrbi za urejanje slovenskega tehničnega izrazja, za prevaja-
nje in objavljanje tehnične in tehnološke normativistike, posebej tudi
jugoslovanskih standardov (JUS) in Splošnega tehniškega slovarja.
Dejavnost zveze temelji skoraj izključno na prostovoljnem delu nje-
nih članov; pri tem je »zelo malo posluha pri RK SZDL Slovenije
(...), pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, Gospodarski zbornici Slo-
venije, upravnih strukturah Slovenije in zelo malo tudi v organizaci-
jah združenega dela«.
V pismu še beremo: »Na rob obupa nas je pripeljalo izdajanje
Splošnega tehniškega slovarja in urejanje tehnične in tehnološke ter-
minologije (vrednost tega de'a v letu 1986 je 7 milijonov dinarjev, ki
jih seveda ne moremo dobiti). — Standardi so že itak v zaostanku,
slovenski prevodi izidejo slejkoprej le še tu in tam (po ustavi jih je
dolžan zagotoviti proračun federacije, pa jih že vrsto let ne!). V ožji
domovini, Sloveniji, nikogar ne skrbi ta prepotrebna tehnična norma-
tivistika, da bi koga skrbelo slovenjenje tega gradiva — še posebej
ne!«
Zvezi inženirjev in tehnikov po mnogih neuspešnih poskusih, da
bi zagotovila denar za svoje tehnično in kulturno poslanstvo, ne kaže
drugega, kot da s koncem leta »preneha(ti) s terminološkim delom, s
pripravami na natis 3. izdaje slovenskega tehniškega slovarja in s pre-
vajanjem, prirejanjem in razpečevanjem tehničnih in tehnoloških ter
terminoloških standardov za Slovenijo«.
Zdi se, da je kratkovidna politika spet na delu. Pred leti smo bili
s prepovedjo uvoza tuje literature pahnjeni na rob kulturne osamitve,
zdaj nam grozi, da bomo razglasili vse hitrejši tehnični in tehnološki
razvoj za »gmajno«, za nekaj, kar nima nič skupnega z velikimi ideja-
mi o »skupnem slovenskem kulturnem prostoru«. Le kaj bomo vtak-
nili vanj ob taki skrbi za razvoj slovenščine na področjih, ki so klju-
čnega pomena za narodov obstoj in samobitnost?
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu-
bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
PIONIRJI V PTUJSKI
VOJAŠNICI
Pionirji OŠ Ormož, ki so člani krožka za ohranjanje revolucio-
narnih izročil NOB, so obiskali pripadnike JLA v vojašnici »Dušana
Kvedra-Tomaža« in si ogledali razstavo orožja, ob katerem so vojaki
razlagali, kako deluje in čemu je namenjeno.
V zgradbi so bili na ogied bivalni prostori za vojake. V spominski
sobi narodnega heroja Dušana Kvedra-Tomaža so se pionirji seznani-
li z njegovim življenjem in delom, kot nekdanjim priljubljenim parti-
zanskim komandantom, vojaškim teoretikom in kasnejšim ambasa-
dorjem.
Tukaj so pionirji imeli čast tudi pozdraviti in čestitati za praznik
JLA komandantu garnizije tovarišu Živojinu Pešiču. Tovariš mr.
Komnen Žarkovič pa se je s tovarišicama mentoricama zadržal v kraj-
šem, a prijetnem razgovoru.
Obisk v vojašnici in srečanje z vsem, kar obdaja vojake na služe-
nju vojaškega roka, je bilo izredno zanimivo. Pionirji so odhajali s
prijetnimi občutki kljub temu, da je bil zunaj kar precejšen mraz, ki
pa prijateljstva med vojaki in pionirji ne more ohladiti.
MR
Pripadniki JLA v Ormožu
Letošnja praznovanja dneva Jugoslovanske ljudske armade so
posebno svečana, saj praznujejo naše oborožene sile 45-letnico usta-
novitve zdaj že legendarne Prve proleterske udarne brigade v mestecu
Rudo pod vodstvom vrhovnega poveljnika POJ Josipa Broza-Tita.
V letu oborožene vstaje je ta dogodek pomenil novo kakovost,
saj so brigade kot operativne in manevrske enote bile sposobne širo-
ko zasnovane vojne naloge izvrševati na področju vse dežele.
Zato so se gostitelji za obisk pripadnikov ptujske garnizije v Or-
možu posebno skrbno pripravili. Aktivnosti v počastitev praznika
JLA so spremljali lepo izdelani zidni panoji z vsebino iz vojaškega ži-
vljenja ter sodelovanja armade s pionirji.
Svečane proslave na šolah so prikazale na posrečene načine iz-
bran program, posvečen širokemu znanju o življenju in delu v vojni
enoti.
Nastopi pripadnikov JLA pa so s svojim neposrednim in zanimi-
vim izvajanjem vsebino vsake proslave dopolnili in zaključili v čudo-
vito srečanje s pionirji, katerih čestitke in rdeči nageljni naj spremlja-
jo in polepšajo praznik naših prijateljev vojakov in starešin v JLA.
MR
IBHB Anton Slodnjak flHHi
Pohojeni oteaz
■■■■■i 22 HH^HH
Bos je stopil na prag. Svet je bil pust kot mokro pogorišče. Sonce
se je borilo s preperelimi oblaki, ki so viseli nad mrtvim gričevjem ka-
kor stari, od dežja izprani plakati. Verige hribov so se vlačile kakor
počasne kobacajoče živali, pusti vinogradi z nagnjenim koljem in raz-
vezanimi golimi mladikami so mukoma plezali po rebrih in padali v
doline, kjer so dremale razmočene njive, poplavljeni travniki, na se-
vernih straneh so sopli redki bukovi gozdovi, venci zapuščenih viniča-
rij na grebenih so se nizali na vse strani, jagnedi so drgetali v hlevu
pozne jeseni. Zemlja je umirala v svoji zapuščenosti kakor zabodena
žival. Rada bi planila kvišku in stresla s sebe človeka in dela njegovih
rok kakor zoprne gnide.
Mann se je napotil mimo vinograda po široki travnati zarezi, ki
se je metala sem in tja med neprestano rastjo zaprek, hribčkov, sedel,
griv, dolinic v precej globoko dolino, kjer je stala v niki kmetska hiša
z gospodarskimi poslopji. Hribovje, ki se je raztezalo naprej, je tvori-
lo prelomnico in razvodnico. Skozi dolino je že segala ravnica v osrč-
je hribovja.
Mislil je, da je mati odšla h kmetu, ki je bil gospodar viničarije,
na delo. Hotel jo je poiskati.
Pod bregom seje tiščala na pašniku med sadnim drevjem čredica
krav. Živina je bila premočena, trave ni bilo več, starejše krave so po-
žrešno žrle šope močvirnega sitovca, mlajša živina se je igrala, lizala
si glave in se v šali bodla. V živi meji se je igral bik, razkoračen je dr-
gnil pobalinsko glavo in kratki, široki vrat z visečo podgrlino ob leš-
čevje in gabrovje. Ko je začutil Marinov korak, je grozeče zamomljal.
Osladen duh, ki je spomnil Marina na mleko, se je dvigal iz živali.
Vitka telica je radovedno gledala prišleca in iztegovala jezik proti nje-
mu. Ko je zamahnil z roko, je zatisnila temne rahle oči, jezik pa še
bolj poželjivo iztegnila.
»Liša, boš šla!« Iz potočka, ki je tekel iz globoke laporne usedline
v bukovem gozdu na desnici, se je dvignil deček, lopnil s šibo po živa-
li, ki je začudena odskočila, ter hotel izginiti v jarek, kjer se je menda
igral.
»Čigav si ti?«
»Gospodarjev.« Izpod pokvečenega klobuka se je zasvetilo dvoje
zrelih, svetlih oči, ves obraz je izražal prebrisano vseznalost, ki jo je
motila samo sveča, viseča iz nosu preko krastavih ust. Prevelika pri-
služena suknja z narobe obrnjenimi žepi je bila na prsih razpeta, iz
raztrgane srajce je gledala rdeča koža. Hlače je imel zavihane preko
kolen, v rjavi bradavičasti roki je držal neusmiljeno palico.
>Ali sem to jaz ali nisem ?< je pomislil Marin in je prijel dečka, ki je
hotel uteči, za roko.
»Pusti me!« In strastno, z gibom veselega telesa je zamahnil s šibo
proti Marinu.
>Jaz sem to,< je rahlo pomisli in je pustil, da ga je šiba opazila po
obrazu. Bliskovit, sočasen občutek mraza in toplote ga je spreletel po
vsem telesu. >Tudi jaz sem mahnil Krapf, ker me je motil v igri. V me-
ni je še vedno duša pastirčka,.ki brezskrbno bere knjige na paši ali pa
se zamišljen igra, zvečer, ko pa nima živine, moli in prosi Boga in sve-
tnike, naj mu odkrijejo izgubljeno žival.<
»Ali so naša mati pri vas?«
»Ne poznam jih.« Fant si je z roko zakrival obraz in vlekel glavo
med prsi.
»Saj ti ne bom nič napravil. Kje si doma?«
»Iz Haloz«. Zdaj šele je v njegovih besedah zadonel pojoči naglas
haloškega govora. »Mati so nas vse nagnali služit. Tudi oni služijo pri
kmetu. Oče pa so na vojski. Čez pet let bom tudi jaz šel k naboru. Po-
tem bova z očetom skupaj. Matere nimam rad.«
»Zakaj ne?«
»Ja . . . Zdaj, ko ni očeta doma, so imeli Rusa, da je pri njih spal,
odkar pa služijo, spijo pri gospodarju. Liša, prekleta krava! Glejte, na
bika skače, pa je komaj leto stara. Zdaj pa bo on nanjo. Bo že videla,
kaj je vojska. Jutri jo bo mesar odgnal.« S čudnim, strastnim krikom
se je zaletel med obe živali, ki sta se motali v nepremagljivem nemiru
druga okoli druge, se metali druga na drugo ter se spet besno spopri-
jemali z rogovi. Marin je šel globlje v dolino, ki se je širila od vseh
strani. Pastir je vpil za njim.
Po blatnem kolovozu sta vlekli dve kravi z vrečami naložen voz.
Kravi je na vrvi vodila mlada ženska. Živali sta težko sopli, prenašali
sta vso svojo moč v vratova, kjer jima je ležal težak jarem. Dekle jima
je prijazno prigovarjalo, včasih je katero ošinila z bičem; ko se je pri-
čela cesta vzdigovati, se je odprla v prednjo ročico in pomagala kra-
vama. Tudi njeno telo se je spremenilo v delu. Še vitkejša je postala.
Tudi pri njej se je vsa moč osredotočila v dvignjenih plečih in v brez-
brižno v voz oprtih prsih. Bose noge je upirala daleč za seboj, krilo ji
je zlezlo kvišku. Obraz je vzdignila in je neprenehoma šepetala krava-
ma, ju tolažila in spodbujala.
»Kaj pa vozite?«
»Tisto, česar ne moremo nositi. Ne vem, koga vikaš, kravi ali mene.
Saj te poznam, Marinkin Franček si. Oha! Počijta malo!«
»Micka! Kdaj si tako zrasla?«
»Pri delu, pa tudi ti si se precej pretegnil.«
»Lepa si postala.«
»Lepa, pa ne slepa. No! Bog pomagaj!« Uprla seje v vo in pognala
kravi, ki sta nerodno in nevoljno prestopili.
Marin ji je hotel ponuditi pomoč, toda odrezavi glas mlade vozni-
ce, še bolj pa njena kakor sončnica visoka postava sta ga zmedli. Šel
je dalje v dolino, ona pa je pomagala kravama voziti v hrib.
Cvileč ženski glas gaje zasekal po ušesih. Bruhnil je skozi vse mla-
do telo in kakor raketa zaplapolal v zrak.
Marin je začel hiteti v smer krika. >Silva vpije, kliče na pomoč, ka-
kor oni večer.<
»Stric, pomagajte! Jezus Nazarenski! Prekleti bik, boš šel s krave!
Slišiš, pojdi sem!« Zamolklo bikovsko tuljenje, presekano s cvilečim,
slabotnim, prej mišjim kakor pa bikovskim glasom, obupno mukanje
krave, ki je z odprtim gobcem tožila krivico, ki se ji godi, udarci palic
po vzpetem bikovem životu, vse to je povedalo Marinu, kaj se je zgo-
dilo.
Bik na paši je napadel kravi, vpreženi v voz. Žival se ni dala odgna-
ti. Voz s kravama je počasi polzel navzdol. Krava, na kateri je bil bik,
je padla na prednje noge, njena družica je besno zamahovala z rogovi
proti biku, ki je bil vzpet na zadnje noge. Vsak hip se je mogla zgoditi
nesreča.
»Pomagaj, lepo te prosim!« Blesk njenih prestrašenih oči n a je dal
poguma. Izpregel je kravi, voz se je potočil po hribu navdol, se zaletel
pod breg in se prevrnil. Marin je zgrabil bika za rep in mu ga silovito
zvijal, obenem je dvignil za hrbtom živali strahovit, grozeč krik. Bik je
preskočil kravo in zbežal nekoliko vstran. Tam se je ustavil, okrenil
glavo in z radovednim pogledom motril kravi in Marina. Že se je za-
gnal nazaj, toda Marin ga je naskočil s palico in s kričečeo grožnjo.
Zdaj se je obrnil v beg, dvignil je rep kvišku in je poskakujoč izginil v
čredi krav, ki so se mu pridružile. Pastirje vpil daleč zadaj za bežeči-
mi živalmi.
Nadaljevanje prihodnjič
8 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
25. december 1986 - TEDNIK
S Šahovske olimpiade v Dubaiju
v začetku, ko sem izvedel, da sem eden izmed jugoslovanskih
mednarodnih šahovskih sodnikov na 27. moški in 12. ženski šahov-
ski olimpiadi, ki bo v Dubaiju v Združenih arabskih emiratih od 14.
novembra do 2. decembra, tega nisem jemal popolnoma resno. Šele
sredi septembra, ko me je odbor sodnikov pri Šahovski zvezi Jugo-
slavije tudi uradno potrdil, sem pričel verjeti v to možnost, čeprav
sem slutil, da vse ne bo šlo tako enostavno. In res. Odločitev odbo-
ra sodnikov se je pod vplivom »neformalnih strokovnih skupin«, ki
imajo velik vpliv na odločitev v organih Šahovske zveze Jugoslavije,
večkrat spremenila. To je samo dokaz več za precejšnjo dezorgani-
ziranost vodstva naše osrednje šahovske organizacije. Toda, s tem
naj se pozabava predsedstvo Šahovske zveze Jugoslavije. Dejstvo
je, da sem šele potem, ko se je povečalo število sodnikov, ki naj jih
delegira Šahovska zveza Jugoslavije za olimpiado, bil dokončno
določen za sodnika na tem tekmovanju.
Odhod v Dubai je bil nena-
den. Čeprav je bil kot dan odho-
da določen 12. november, sem 6.
novembra sprejel telefonsko spo-
ročilo, da potujem že 7. novem-
bra ter da naj takoj pridem v Be-
ograd. Na sedežu Šahovske zve-
ze Jugoslavije so zadevo poeno-
stavili tako, da so mi izročili pet
letalskih vozovnic — zame in za
sopotnike, mednarodne šahov-
ske sodnike, s katermi bi se naj
sestal na letališču. Niti zavedal
se nisem, da sem s tem dobil no-
ve obveznosti in naloge. Polet z
avionom DC 10 na liniji Beo-
grad—Dubai—Sidney se je zav-
lekel za dobre 3 ure in pol, ker je
bil avion baje preobremenjen s
tovorom, in namesto ob 21. uri
smo poleteli ob pol treh zjutraj,
kar je imelo za posledico, da
smo pripotovali v Dubai z ustre-
zno zamudo. Ker je časovna ra-
zlika tri ure, nas seveda v Dubai-
ju ob pol desetih od organizator-
jev ni nihče pričakoval. Že do le-
talske zgradbe smo pri približno
35° C temperature primerno
zimsko oblečeni jugoslovanski
šahovski sodniki prišli ustrezno
ogreti, še bolj pa so nas ogreli
problemi, ki smo jih morali reše-
vati takoj po prihodu. Kot edini
»angleško govoreči« v naši sku-
pini sem takoj dobil, hotel to ali
ne, vsa pooblastila. Vizum za
vstop v Združene arabske emira-
te se dobi na letališču. Zadevo za
nas je »uredila« Šahovska zveza
Jugoslavije in trije smo vstopne
vizume dobili takoj, dvema iz na-
še skupine pa sicer zelo vljudni
in prijazni varnostni organi
vstopnega vizuma niso hoteli iz-
dati, ker ju ni bilo na spisku. Za-
radi politične in vojne napetosti,
ki vlada v tem delu sveta, so ra-
zumljivo varnostni ukrepi zelo
strogi, kar se je videlo povsod na
letališču. Dejstvo, da smo pripo-
tovali iz Jugoslavije ter prišli v
Združene arabske emirate kot ša-
hovski sodniki pomagat pri orga-
nizaciji in izvedbi šahovske olim-
piade, mi je omogočilo, da sem
se povezal z organizacijskim od-
borom tekmovanja in v približno
treh urah je bilo vse urejeno, po-
sebni kombi pa nas je odpeljal v
naš hotel. Težava je nastala zara-
di tega. ker je Šahovska zveza Ju-
goslavije »pozabila« sporočiti
organizatorjem spremembo imen
potnikov, ki potujejo v prvi sku-
pini.
Dubai je glavno mesto enega
izmed sedmih emiratov, ki tvori-
jo Združene arabske emirate. Ni-
ma nafte kot Abu Dabi, ki je pre-
stolnica države, je pa trgovski
center celotnega področja. Pred-
sednik Združenih arabskih emi-
ratov je SHAIKH ZA VED BIN
SULTAN AL NAHAYYAN, ki
je istočasno vladar Abu Dabija,
medtem ko je vladar Dubaija
hkrati ministrski predsednik (po-
datki iz telefonskega imenika).
Ocenjuje se, da v Dubaiju živi
450.000 ljudi, vendar je le okoli
50.000 prebivalcev državljanov
emiratov, ostali pa so priseljenci,
ki so na začasnem delu. V glav-
nem so to Palestinci, Sirijci, Li-
banonci, Egipčani in Indijci. Du-
bai je moderno, luksuzno mesto
na obali perzijskega zaliva, zgra-
jeno na puščavskem pesku, ki se
povsod tam, kjer niso urejene in
vzdrževane zelenice, takoj prika-
že na površini. Moderne stavbe,
nebotičniki, velikanske blagovni-
ce, ki so cela mala mesta, pred-
stavništva največjih svetovnih
firm, trgovski center, sejmišče,
luksuzne vile, najbolj znani sve-
tovni hoteli »Hilton«, »Scera-
ton«, »Intercontinental«, »Holi-
day Inn«, »Ramada« in drugi,
vse to naredi izreden vtis. Urad-
na valuta je dirham, neuradno
pa dolar (1 US dolar = 3,7 dir-
hama). Dubai je poln presene-
čenj, ki jih ob prihodu nisem v
celoti dojel. Izredna, lahko re-
čem nenormalna čistoča, arabske
noše, avtomobili najbolj znanih
japonskih firm in seveda merce-
desi, 35 stopinj v senci v novem-
bru (temperatura morja 29 sto-
pinj), vse to je bilo še nekako ra-
zumljivo. Toda, da tako moder-
no mesto nima javnega prometa
ter da te taksisti temu primerno
obravnavajo, da lahko kupiš
načrt katerega koli evropskega
mesta, mestni načrt Dubaija pa
ne, ter da ni poštnih nabiralni-
kov in se pošta ne raznaša, da so
vse cene za naše pojme absolut-
no neprimerljive (najenostavnej-
ši hongkonški digitronček s son-
čnimi baterijami in razglednica
staneta približno enako), tega se-
veda res nisem pričakoval. Hotel
»Excelsior«, v katerem smo bili
nastanjeni sodniki in nekateri
drugi organizatorji olimpiade,
ustreza visokemu standardu ho-
telsko-turistične dejavnosti v Du-
baiju. Čeprav se ne uvršča v naj-
višjo kategorijo, ustreza evrop-
skemu nivoju in se mi je zdel kar
domač. Hrana je bila okusna ter
po izbiri evro'pska ali oriental-
sko-azijska, postrežba in sobe so-
lidne, edmi uporabni jezik pa an-
gleščina.
Tri dni je naša skupina, ki je
bila nekaka predhodnica, uživa-
la gostoljubje organizatorjev
brez obveznosti. V tem času smo
prepešačili Dubai po dolgem in
po čez ter si ogledali znameniti
stari trgovski del mesta, imeno-
van Sug. Uživali smo v kopanju
na nepregledno dolgih peščenih
plažah in se na ta način dobro
aklimatizirali. Počasi so pričeli
prihajati sodniki iz vseh koncev
sveta in naš hotel je postal pravi
mali Babilon, mešanica narodov,
jezikov in navad. Verjetno je bilo
tako tudi drugod, tam kjer so
prebivali tekmovalci.
Jugoslovanska reprezentanca
je pripotovala v Dubai 11. no-
vembra ter je skupno z desetimi
najboljšimi moškimi in ženskimi
ekipami po ratingu bivala v hote-
lu Hilton, v neposredni bližini
igralne dvorane. Snidenje z naši-
mi igralci in vodstvom je bilo
prijetno, razpoloženje v našem
taboru pa optimistično. Tega dne
je bil prvi sestanek sodnikov. Vo-
dil ga je predsednik FIDE Cam-
pomanes, ki je piredstavil glavne-
ga sodnika in njegove pomočni-
ke — sektorske sodnike ter nas
seznanil s programom dela. Pre-
pričal sem se, da predsednik FI-
DE dejansko odloča o skoraj
vsem neposredno, saj je takoj po
sestanku s sodniki nadaljeval z
organizacijskim delom v igralni
dvorani, ki smo si jo sodniki
medtem ogledovali.
Otvoritev olimpiade na nogo-
metnem stadionu, ki je bil ustre-
zno urejen in okrašen, je bila 14.
novembra zvečer. Otvoritvena
prireditev z defilejem zastav dr-
žav udeleženk olimpiade in bale-
tnim programom v stilu živega
šaha je bila orientalsko pisana,
vse skupaj pa so popestrili veli-
kanski ognjemet, povorka šahov-
skih figur, govori, dviganje zasta-
ve olimpiade in glasba, skompo-
nirana v ta namen. Skratka, fan-
tastično in težko ponovljivo za
naslednje organizatorje šahov-
skih olimpiad.
Naslednji dan se je pričelo za-
res. Odrejen sem bil za sodnika
29. dvoboja ter sem sodil skupaj
14 dvobojev, v glavnem med dr-
žavami razvijajočega se šahov-
skega sveta Srednje Amerike,
Afrike in Azije. Pri sojenju nisem
imel težav. Tudi kritičnih situacij
(časovnih stisk in podobno) je
bilo, zaradi tempa igre 60 potez v
treh urah, bolj malo. Tak način
igre, ki ga forsira svetovna ša-
hovska federacija, v dokaj veliki
meri izključuje vpliv »šahovskih
štabov«, ker je zelo malo preki-
njenih partij, bistveno pa tudi
olajšuje delo šahovskim sodni-
kom.
Naša reprezentanca je pričela
silovito, po prvih neuspehih pa
močno popustila. Petnajsto me-
sto naše moške reprezentance na
olimpiadi je neuspeh, ki se ga ne
da opravičevati s slabostmi švi-
carskega sistema in načinom do-
ločanja parov na olimpiadi. Oce-
njujem, da je rezultat reprezen-
tance realni odraz stanja v jugo-
slovanski šahovski organizaciji
ter da terja neuspeh poglobljeno
analizo, sprijazniti pa se tudi
moramo z zablodo, da smo še
vedno šahovska velesila. Ženska
ekipa je igrala precej bolje in je
doseženo peto mesto vsekakor
lep uspeh. Med našimi je bil na-
juspešnejši velemojster Ljuboje-
vič (8 točk iz 13 partij), popolno-
ma pa je odpovedal Velimirovič.
Med ženskami je bila v naši re-
prezentanci najuspešnejša Mak-
simovičeva (9 točk iz 12 partij).
Kongres svetovne šahovske fe-
deracije, ki je bil zadnje dni
olimpiade, je za Jugoslovane po-
memben v toliko, da smo dobili
nekaj novih šahovskih velemoj-^
strov in mednarodnih mojstrov
med moškimi in ženskami ter da
je bil za člana izvršilnega biroja
svetovne federacije izvoljen naš
delegat Boris Kutin, kar je vseka-
kor lepo priznanje temu aktivne-
mu šahovskemu delavcu iz Lju-
bljane. Naslov mednarodnega
mojstra je bil dodeljen tudi Da-
nilu Polajžarju iz Ptuja. Sicer pa
je kongres svetovne federacije in
vse okoli njega potekalo v »du-
hu« Campomanesa, prejšnjega
in novega predsednika Svetovne
šahovske federacije, ki po tako
uspešno organizirani šahovski
olimpiadi ni imel ravno velike
konkurence v protikandidatih.
Na olimpiadi je zasluženo
zmagala reprezentanca Sovjetske
zveze, tako v moški kot v ženski
konkurenci, čeprav zmaga pred-
vsem v moški konkurenci ni bila
lahka in se praktično do zadnje
poteze, to je zmage Kasparova v
zadnjem dvoboju, ni vedelo kdo
bo zmagovalec. V sovjetski ekipi
je bil pri moški najuspešnejši
Kasparov (8,5 točk iz 11 partij),
kar je tudi najboljši rezultat
olimpiade na prvi moški deski;
med ženskami pa je bivša sveto-
vna prvakinja Nona Gaprindaš-
vili na tretji deski dosegla same
zmage (10 točk iz 10 partij).
Ob prostih dnevih so bile or-
ganizirane številne prireditve, ki
so se jih udeleženci olimpiade
lahko udeležili po izbiri. Na prvi
prosti dan sem si ogledal indu-
strijsko cono z novo luko Jebel
Ali Port, ki je okoli 10 km izven
mesta. Velika luka je neposredno
povezana z terminalom nafte, ta
pa s termoelektrarno. Električna
energija se v veliki meri uporabi
za proizvodnjo aluminija v to-
varni DUBAL (glinica se uvaža,
aluminij pa izvaža), sproščena
toplotna energija pa za destilaci-
jo morske vode in proizvodjo
pitne vode za celotne emirate.
Vsi proizvodni objekti so vzorno
urejeni, saj so popolnoma rešeni
problemi onesnaževanja okolja.
Drugi prosti dan sem izkoristil
za sodelovanje na velikem brzo-
poteznem turnirju, na katerem je
sodelovalo 180 igralcev (9 sku-
pin po 20 igralcev). Uvrstil sem
se v finale skupno s Spraggettom
(Kanada), v finalni skupini pa
sem zasedel 17. mesto med 21
udeleženci. Na brzopoteznem
turnirju je zmagal Dlugy (USA)
pred Georgadzejen (SSSR), Sae-
ed Ahmedom (ZAE) in Georghi-
em (Romunija). Naš velemojster
Dušan Rajkovič in svetovna pr-
vakinja Maja Čiburdanidze sta si
delila deseto mesto.
Proti koncu olimpiade se je ju-
goslovanska kolonija zelo pove-
čala. Pripotovali sta delegaciji
Novega Sada in Beograda ter
številni poročevalci naših listov.
Delegacija Novega Sada, kjer bo
leta 1990 šahovska olimpiada, je
imela za obisk tehtne razloge, de-
legacija Šahovske zveze Beograd
pa bj naj predstavila Beograd,
kot enega izmed kandidatov za
organizacijo evropskega šahov-
skega prvenstva. Organizacija te-
ga prvenstva je bila čez nekaj dni
na kongresu FIDE dodeljena
Španiji, čeprav je beograjska de-
legacija pripravila sprejem za de-
legate kongresa v hotelu Hilton.
Dan republike smo jugoslo-
vanski sodniki, skupaj z nekate-
rimi našimi predstavniki na
olimpiadi, skromno proslavili.
Organizator proslave mednarod-
ni mojster Nikola Karakljajič je
poskrbel za ustrezno slavnostno
torto, za sokove (v emiratih je
popolna prohibicija) pa je poskr-
bel vsak sam. Vsi smo imeli do-
motožje in prav vesel sem bil, da
sem lahko že 2. decembra poletel
proti domu.
Janko Bohak
Otvoritvena slovesnost
Pred bolaiSnico, eno od Štirih v
Dubaiju
Pred vhodom v igralno dvorano
Med sojenjem
Med dvobojem naše ženske reprezentance z Bolgarkami (naše so levo)
Frizerji in modne zapovedi
v prostorih frizerstva Tatjane
Fenos so se v ponedeljek izobra-
ževali ptujski frizerji, okrog štiri-
deset. Predstavniki Zlatoroga
Maribor so jim predstavili upo-
rabo novih proizvodov Livia pri
hladni ondulaciji in barvanju las.
Uporabili so Livia styling z zeli-
ščnim izvlečkom za lase, ki se
težko kodrajo in Livia color kre-
mo za barvanje pramenov v rde-
či niansi, ki je trenutno modna
uspešnica.
Frizerke so nove proizvode
spoznavale takoj, saj so delale
pod strokovnim nadzorstvom
Zlatorogovih strokovnjakov. V
prejšnjih izobraževanjih so bile
le gledalke. Zlatorogove novosti
so »preizkusili« na šestih mode-
lih.
Podobno izobraževanje bodo
organizirali spomladi. MG
S ponedeljkovega izobraževanja ptujskih frizerjev	foto: KOSI
Silvestrovanje v KS Bratov Reš
Za skupno krajevno silvestrovanje so se odločili
tudi v ptujski KS bratov Reš. V sredo, 31. decem-
bra, se bodo zbrali v svojem domu krajanov tisti,
ki bodo v samopostrežnici Emone Merkur na Štu-
kih kupili vstopnico po ceni 500 dinarjev na ose-
bo. Igrali bodo domači godci, hrana pa bo po pla-
ninsko iz nahrbtnika. To pomeni, da si naj vsak
prinese hrano s seboj, pijača in kava bosta napro-
daj na prireditvenem prostoru.
JOS
Kdo so
Parni valjak
12. decembra je v prostorih di-
skoteke Cekin gostovala skupina
Parni valjak. Kdo se skriva pod
tem imenom običajno ne vemo.
Zato smo se odločili, da vam
skupino, ki deluje že 10 let, pred-
stavimo. Sestavlja jo pet članov
in v isti zasedbi nastopa že 6 let.
Člani so: AKI RAHIMOVSKI
- vokal, HUSEIN HASANE-
FENDIČ - kitara, ZOK CVE-
TINOVIČ - kitara, FELIX
SPILLER — bas kitara in PAO-
LO SFECI - bobni. Glasbo, be-
sedila in aranžmaje piše Husein
Hasanefendič, ki je tudi vodja
skupine. Vse plošče, ki so jih do
sedaj izdali, in teh je kar 13, so
izdali pri založbi Jugoton. Od 13
plošč je bilo kar 11 platinastih. Z
vsake plošče imajo tudi nekaj hi-
tov, med znanimi pa so Uhvati
ritam, Ugasi me, Valentina, Hva-
la ti. Ona je tako prokleto mlada-
in druge. Ob vsakem izidu nove
plošče najprej nastopajo v veli-
kih športnih dvoranah, pozneje
Parni valjak
pa tudi v manjših krajih. Letos
so imeli okrog 120 koncertov po
vsej Jugoslaviji, v zadnjem času
pa nastopajo predvsem po Slove-
niji, ker so jo med turnejo malce
zanemarili. Imeli so tudi nekaj
koncertov v Španiji in Italiji, kjer
so jih kljub temu, da so ti narodi
zelo temperamentni, lepo spreje-
li. Čeprav niso razumeli besedi-
la, pa so, kot je rekel vodja sku-
pine, čutili energijo, tempera-
ment in so bili navdušeni. V za-
sebnem življenju, ki je tudi zares
zasebno, se člani ukvarjajo s
športom, radi pa tudi berejo.
Skoraj vsi so tudi že poročeni,
toda kljub temu, da imajo veliko
koncertov in potovanj, nimajo
problemov v zasebnem življenju.
Kot sami pravijo, še obstajajo za-
to, ker so dobri. Da pa sodijo še
vedno v sam vrh jugoslovanske
zabavne glasbe, so dokazali tudi
na koncertu v Ptuju, kjer so dvi-
gnili s sedežev nabito polno dvo-
rano. Obiskovalci so bili navdu-
šeni, kar je še en dokaz več, da
so zares dobri.
Vika Kostanjevec
TEDNIK ~ 25. december 1986
ČESTITKE - g
10 - ČESTITKE
25. december 1986 - TEDNIK
TEDNIK " december 1986
ČESTITKE - 11
12 - ZA RAZVEDRILO
25. december 1986 - f ^DNIIi
TEDNIK - 25. december 1986
ŠPORT IN DRUŠTVA - 13
Precej
pripomb
v ponedeljek, 15. decembra,
so se na redni seji sestali delegati
skupščine Zveze telesnokultur-
nih organizacij občine Ptuj (29
od 45). V prvem delu so sicer
precej pozno obravnavali poroči-
la o delu v letu 1985, nato pa
sprejeli letošnji finančni načrt in
merila za nagrajevanje pogodbe-
nih trenerjev na področju sele-
ktivnega — tekmovalnega špor-
ta. Delegati so se kar živahno
vključevali v razpravo, ki je po-
kazala, da je enkrat letno sestaja-
nje veliko premalo in se bo v pri-
hodnje potrebno večkrat srečati,
tako na seji skupščine kot skupaj
s posameznimi komisijami. Raz-
prava je pokazala, da se pravil-
nik o razvrščanju športnih panog
v področjih tekmovalnega in re-
kreativnega športa še ni »udoma-
čil« in da ga v nekaterih sredi-
nah slabo ali pa sploh ne pozna-
jo, težava pa je tudi v tem, da še
ni podobnega pravilnika za po-
dročje rekreativnega športa. Na-
grajevanje strokovnih delavcev
je kljub nasprotovanju nekaterih
zelo dobra poteza, saj je glavni
vzrok za zaostajanje v kolektiv-
nih in drugih športnih panogah
za drugimi sredinami v Sloveniji
prav na področju strokovnega
kadra (trenerjev in vaditeljev).
Res je tudi, da bo potrebno pri
tem pogoje dodelati (obveze tre-
nerjev, stimulativni del).
Ob koncu seje so delegati v
članstvo soglasno sprejeli Gim-
nastično društvo Ptuj, katerega
začetek dela je zelo uspešen.
1. k.
PETEK IN MARIN ZMAGALA
V UUBUANI
v Ljubljani je bilo tradicional-
no mednarodno tekmovanje v ju-
du Nagaoka 86, na katerem so
nastopili tudi judoisti iz Ptuja in
Gorišnice. Mladi tekmovalci iz
Gorišnice so osvojili dve prvi in
eno tretje mesto. Petek je zmagal
v kategoriji do 42 kilogramov,
Marin pa v absolutni (prek
64 kg), v kateri je bil Plošinjak
tretji.
Zastopstvo J K Drava je osvo-
jilo dve tretji in eno peto mesto.
Tretja sta bila Klaneček med
mladinci (absolutna kategorija)
in Tekmečeva pri članicah (abso-
lutna kategorija), peto mesto pa
je v mladinski kategoriji do 83 kg
osvojil Bezjak.	]
Od leve: Marin, Plošinjak, MurSlč, Petek
Uspel radijski kviz
v avli Srednješolskega centra
Dušana Kvedra v Ptuju je bil v
soboto, 20. decembra, nadvse
uspešno izveden radijski kviz v
počastitev 20-letnice sodelovanja
bratskih občin SR Hrvaške in SR
Slovenije in Dneva JLA. Kviz je
pripravil Koordinacijski odbor
za sodelovanje bratskih občin,
tehnično pa izvedlo uredništvo
Radio-Tednik Ptuj. Odzvale so
se vse ekipe mladih iz 12 sodelu-
jočih bratskih občin, le ekipa iz
Ormoža je bila nekoliko okrnje-
na, vendar zaradi tega ni bila
slabša od drugih.
Žreb je odločil, da so ekipe
odgovarjale po naslednjem vrst-
nem redu: Koprivnica, Varaždin,
Pregrada, Krapina, Šmarje pri
Jelšah, Ormož, Slovenska Bistri-
ca, Čakovec, Lendava, Maribor-
Tezno, Ptuj in Ivanec. Izžrebali
so še vprašanja in točno ob 16.
uri se je začelo zares. Kviz je ne-
posredno prenašal radio Ptuj,
vodila pa sta ga Nevenka Do-
bljekar, novinarka Radio-Tedni-
ka in Ivo Vrbanič, novinar Radia
Varaždin. Vprašanja so bila iz
zgodovine revolucionarnega de-
lavskega gibanja in narodnoos-
vobodilnega boja bratskih občin
SR Hrvaške in SR Slovenije.
Prvi krog vprašanj je šel glad-
ko, vprašanja so se nanašala bolj
na predvojno delavsko gibanje,
ekipe so osvojile 40 do 60 mož-
nih točk. Drugi krog vprašanj iz
NOB je bil težji, le 20 osvojenih
točk. Tretji krog vprašanj se je
nanašal predvsem na narodne
heroje z območja bratskih občin,
ekipe so osvojile le polovico
možnih točk.
Izgledalo je, da je rezultat kvi-
za jasen. Vendar je strokovna ko-
misija dobila ugovor, ker je ekipi
Koprivnice priznala 3 točke za
ne dovolj precizen odgovor, za-
služila si je le eno točko in je
imela skupno le 9 točk, prej pa
11, kar bi ji zagotovilo drugo me-
sto.
Prvo mesto je s 13 točkami ne-
sporno osvojila ekipa iz Cakov-
ca, drugo mesto in s tem druga
nagsada je pripadla ekipi iz
Ivanjca, ki je osvojila 10. točk.
Po 9 točk pa so osvojile ekipe
Koprivnica, Varaždin, Lendava
in Maribor-Tezno. Zaradi tega
so o tretji nagradi morala odlo-
čati izločilna vprašanja. Že po
prvem krogu sta izpadli ekipi
Koprivnice in Maribor Tezno,
drugi krog ni prinesel odločitve,
v tretjem krogu izločilnih vpra-
šanj pa je omagala ekipa občine
Lendava. Tako je bil vrstni red
ekip naslednji:
Prvo mesto je osvojila ekipa
občine Čakovec in s tem prejela
knjižno nagrado v vrednosti
50.000 din. Drugo mesto in knji-
žno nagrado v vrednosti 40.000
din je.osvojila ekipa občine Iva-
nec, tretjo in s tem nagrado v
vrednosti 30.000 din pa ekipa ob-
čine Varaždin.
Po številu doseženih točk je bi-
la nadaljnja razvrstitev ekip na-
slednja: Lendava, Koprivnica'
Maribor-Tezno, Krapina, Ptuj,
Šmarje pri Jelšah, Ormož, Slo-
venska Bistrica in Pregrada.
Vse ekipe so pokazale solidno
znanje. Snov je bila težka, saj je
bilo treba preštudirati veliko gra-
diva, napisanega v srbohrvaščini
in slovenščini, si zapomniti ne-
šteta imena, letnice in celo vrsto
drugih podatkov.
Ob koncu velja še posebej po-
hvaliti vojake in starešine garni-
zije Dušana Kvedra-Tomaža v
Ptuju, ki so precej prispevali k
tehnični izvedbi neposrednega
prenosa kviza iz SŠC in so se v
velikem številu udeležiM kviza ter
s ploskanjem dajali priznanja
ekipam ob pravilnih odgovorih.
FF
Društvo Sava za samoprispevek
Tudi člani slovenskega kulturno umetniškega društva Sava iz Frankfurta so
pozorno spremljali priprave na referendum za 3. občinski samoprispevek in se
razveselili pozitivnega izida glasovanja. Sklenili so, da bodo tudi člani društva
prispevali 500 mark za uresničitev referendumskega programa. Brez dvoma je
odločitev članov društva Sava izredno lepa poteza, zagotovo pa posledica
uspešnega sodelovanja med društvom ih občino Ptuj, ki je pokroviteljica dru-
štva Sava že enajsto leto.	N. D.
Ptuj-Koroška 82:78 (42:441
Igralci Ptuja so začeli srečanje imenitno, vodili vse do 10. minu-
te, ko je bila razlika 16 košev in vsi so pričakovali miren zaključek pr-
vega dela srečanja z zanesljivim vodstvom domače ekipe. V teh tre-
nutkih pa so domačini popustili, prepričani, da jih po tako visokem
vodstvu gostje ne morejo ujeti. Igralci Koroške so zaigrali izredno
zavzeto, izkoristili lagodno igro igralcev Ptuja ter pičlih petih minu-
tah rezultat obrnili v svojo korist, tako da je bila v 15. minuti prednost
gostov 10 košev, 28:38, vodstvo pa so obdržali vse do konca prvega
dela srečanja.
Začetek drugega dela srečanja je ponovno pripadel domačinom
in 22. minuti jim je uspelo, da so rezultat izenačili, 46:46. V 26. minuti
so si igralci Ptuja priigrali solidno prednost 13 košev, 62:49. V tem ob-
dobju igre se je kot dober realizator in organizator odlikoval Filipič.
V finišu srečanja so domačini ponovno popustili, kar so igralci Koro-
ške izkoristili ter poraz oblažili. Ptuj: Filipič 28, Novak, Pajenk, Dvor-
žak 12, Marčič 16, Gailhofer, Cobelj 10, Kotnik 16, Dobrajc.
V naslednjem kolu se bodo igralci Ptuja v gosteh pomerili z eki-
po Slovenj Gradca.	Z. 1.
14 - ZA RAZVEDRILO
25. december 1986 - f ^DNIIi
TEDNIK - december 1986
ZA RAZVEDRILO - 15
žlobvidračem
pismoznancem
grobokopcem
sonceljubkam
glavobol jkam
žabojedcem
kozodercem
sladolizcem
zlatovistom
tintolizcem
prepisovalcem
zizkobožcem ^
norcem
kruhobrcem
črnožercem
strupertopi skom
praznoglavcem ,
brezgatkam ^
fakinom
Hitro vtičem
pijancem
ostrolaktcem
božjakom
licitarom
tolovajem
oblizovalcem
rogonoscem
pivožrtcem
vinoznancem
črnošolcem
kokošarom
voloživcem
kašljavcem
slinavcem
mebko jajcem
lažnivcem
rokodelcem
pokrorezcem
lajavicam
smrdolnkcem
Hofmajstrom
vrvohodcem
krvolizcem
maskonoscem
mošnjorezcem
medloglavcem
kimavcem
plombodelcem
žganjekubcem
zoboderjem
kostolomcem
veteranom
gologlavcem
koruznjakom
mamilašem
leporitkam
veteranom
zelenošom
goloritcem
deževnjakom
radodarkam
požiralcem
kontragobcem
zlatomelcem
pijancem
črevovetrom
klobasogoltom
betežnikom
pogorelcem
febtarom
barmonikašem
mnzikašem
soldatom
ričetarom
krivozobcem
ritoznojem
coprnicam
zadaboustom
16 - ZA RAZVEDRILO
25. december 1986 - f ^DNIIi
TEDNIK ""	^986
OGLASI IN OBJAVE - 17
Prihodnje leto bo
sušno leto
Na Slovenskem trgu 3 v Ptuju
živi Franc Jeromel, ki se že od
mladih nog ukvarja z vremenom.
Kadarkoli je prišel iz hiše, mla-
dost je preživel v Mali Mislinji
pri Slovenj Gradcu, se je najprej
ozrl v nebo in gledal iz katere
smeri prihajajo oblaki.
V stanovanju je polno lepih
cvetlic, tudi te lepšajo Jeromlov
vsakdan. Cvetlice znajo veliko
»povedati« o vremenu. Kapljica
na listih zjutraj pomeni lepo, za-
piranje cvetov pa slabo vreme.
Nasploh ima narava vrsto zna-
menj, s katerimi opozarja za vre-
me. Med »dobre napovedovalce
vremena se uvršajo tudi pes, ribe
in petelin.
»Letos sem se lotil pasov,
označil sem jih in ugotovil, da
sta zbledela dva pasova. Prvi gre
skozi Belgijo, vzhodno Francijo
in se nadaljuje v italijanski ško-
renj, drugi vodi čez Poljsko, Če-
ško, zahodno stran Črnega mor-
ja, Srbijo, Črno goro. Zato skle-
pam, da bo prihodnje leto precej
sušno leto.
Poslabšanje vremena sem na-
povedal za 19. december. V pri-
meru poslabšanja s toplim valom
nas bo sneg ponovno razveselil
že konec meseca ali v začetku ja-
nuarja. V primeru vdora hladne-
ga vremena bo Novo leto suho in
mrzlo, ponovne padavine pa lah-
ko pričakujemo okrog 15. janu-
arja.
Nestalno vreme nas bo sprem-
ljalo vse do prvih dni februarja.
Za tem bo sedem do deset dni le-
pega vremena in ponovno po-
slabšanje s hladnim valom, ki
nas bo spremljal do konca febru-
arja.
Okrog 25. februarja naj bi se
ponovno otoplilo, ohladitve lah-
ko pričakujemo še okrog 12.
marca in 10. aprila, zatem pa se
bo pričela rasnična pomlad.
Ledeni možje v letu 1987 ne
bodo več tako izraziti. V tem me-
secu bo v ozračju manj vlage in
tudi manj bo oblačnosti.
Poletje bo bolj sušno, manj bo
vročinskih neviht, če pa že bodo,
lahko pričakujemo celo orkane.
Na dvig temperature na našem
planetu vplivajo tudi izbruhi vul-
kanov. V obdobju 1980/86 jih je
bilo kar nekaj.
Sušnost nas bo predvsem
spremljala v poletnih in jesen-
skih mesecih,« pravi Franc Jero-
mel.
M G
Franc Jeromel
foto: M. Ozmec
PRVA DIAMANTNA POROKA V PTUJU
Zdravje in samo zdravje!
v soboto, 20. decembra, je bil na matičnem uradu v Ptuju takorekoč
»dogodek stoletja«. Pred Silvo Gorjup, predsednico DPZ in pooblaščeno
delegatko za sklepanje zakonskih zvez ter matičarko Lučko Toplak sta
po 65 letih vzornega življenja v zakonski zvezi ponovno stopila Al OJZ in
MARJETA BELSAK iz Gorenjskega vrha 31, KS Zavrč. To je bila prva
diamantna poroka na ptujskem magistratu, zato človeka, ki sta 65 let
preživela v trdni zakonski zvezi, prav gotovo zaslužita, da jima v Tedniku
namenimo nekoliko več prostora in ju predstavimo širši javnosti.
Diamantni ženin se je rodil 6.
junija 1895 v Gorenjskem vrhu,
kjer živi še danes. Živel in delal
je doma pri starših na srednje ve-
likem haloškem posestvu. Takoj
v začetku prve svetovne vojne, je
bil poslan na fronto v Galicijo.
Ko so stopili v vojno še Italijani,
je bil poslan na soško fronto,
kjer je bil takoj v prvi ofenzivi,
27. maja 1915 težko ranjen. Dol-
go seje zdravil in končno bil leta
1916 odpuščen kot nesposoben
za vojaško službo. Vrnil se je na
domače posestvo, kjer je pri delu
moral nadomeščati očeta, ki ga
je cesarsko-kraljeva oblast tudi
poklicala branit njihove, to je za
Slovence tuje interese.
Bil je razgledan fant, zato so
ga po nastanku kraljevine SHS
že pri 22 letih izvolili za občin-
skega odbornika, pozneje je bil
tudi župan občine Gorenjski vrh,
ki je takrat štela 198 prebivalcev.
Diamantna nevesta Marjeta,
ki so jo po domače klicali Geči-
ka, je bila rojena 24. maja 1900 v
družini Pungračič v Goričaku.
Mladost je preživela doma pri
starših, pridno je delala in se na-
učila dobro gospodinjiti.
Lojzek in Gečika sta se lahko
sicer pogosto videvala, vsaj ob
nedeljah, toda kdaj je v njunih
srcih vzplamtela iskra ljubezni,
kdaj sta si to priznala, izrekla
drug drugemu ljubezen in zve-
stobo, si obljubila, da se bosta
vzela, to za vedno ostane njuna
skrivnost. V uradnih listih je le
zapisano, da sta se poročila 21.
novembra 1921 v Zavrču. Začela
sta kmetovati na Lojzekovi kme-
tiji, leta 1922 se jima je rodil prvi
sin Ivan, ki je dobrih 22 let poz-
neje padel kot borec NOV nekje
pri Bjelovaru.
Prvemu otroku je sledil drugi,
tretji, dom pa je bil tako majhen.
Leta 1925 sta začela z gradnjo
nove kmečke hiše, v katero sta se
vselila leta 1932. V njej je bilo
dovolj prostora za otroke, ki so
prihajali skoraj vsako drugo leto.
Deseti otrok, najmlajša Marjeta
je bila rojena leta 1944.
Hudo je bilo skozi gospodar-
sko krizo in v letih vojne. Toda
najhuje je bilo 28. decembra
1944, ko so v tistem ranem zim-
skem jutru nemški policisti in
esesovci obkolili domačijo in jih
na najbrutalnejši način prisilili,
da so jo v nekaj minutah morali
zapustiti, s sabo pa vzeli le ma-
lenkost najnujnejših stvari. Ni
bilo časa, da bi dojeli nepojmlji-
vo bolečino kmečke družine, ki
mora v trenutku zapustiti svoj le-
pi, topli dom. Poleg petih malih
otrok sta na hitro zavila v odejo
še najmlajšo, 9-mesečno Marjet-
ko. Tega sta se oba starša kruto
zavedla šele v Mariboru, ko so
jih po treh dneh pripora ločili.
§est njunih otrok od 9 mesecev
do 11 let so iztrgali iz materinih
rok in jih poslali v taborišče ne-
kam v Avstrijo, oba današnja
diamantna poiočenca, tri hčerke
in teto Marijo pa so poslali v de-
lovno taborišče v Strnišču. Vse to
zaradi tega, ker je sodeloval v
OF in ker je sin pobegnil iz nem-
ške vojske in se pridružil partiza-
nom.
Vera v zmago pravice in v pro-
pad nacizma jih je bodrila, da so
prestali vse trpljenje in se po os-
voboditvi zoper sešli na oropa-
nem domu. Vse je bilo treba za-
četi znova. Lojzek se je takoj
vključil v izgradnjo ljudske obla-
sti, postal je predsednik krajev-
nega narodno-osvobodilnega od-
bora.
V naslednjih letih sta se Loj-
zek in Gečika posvečala pred-
vsem svoji družini in delu na
kmetiji. Pozneje sta kmetijo izro-
čila najmlajšemu sinu, sama pa
na njej živita kot prevžitkarja, s
skromnim dodatkom, ki jih pre-
Po skupni poti življenja v zakonu
še naprej...
Foto: Langerholc
jema kot vojaški vojni invalid, in
družbeni odškodnini, ki jo preje-
mata za padlim sinom NOV.
Veliko bi še bilo moč napisati
o našem prvem diamantnem pa-
ru, cel roman bi lahko nastal iz
tega, vendar je časopisni prostor
omejen. Naj navedem le še to, da
poleg še živečih devetih otrok ju
danes občuduje in spoštuje tudi
19 vnukov in že kar 25 pravnu-
kov. Zaslužita si pa tudi občudo-
vanje in spoštovanje vseh obča-
nov, ponosna je nanju vsa naša
družbenopolitična skupnost.
Za konec še samo to: pred pe-
timi leti me je doletela čast, da
sem ju v imenu SO Ptuj razglasil
za biseroporočenca. Takrat sem
jima tudi prisrčno zaželel — na
svidenje čez pet let! Nasmehnila
sta se in kot samoumevno odgo-
vorila: »na svidenje!«. No, in to
se je v soboto tudi uresničilo.
Vprašal sem ju, kaj si ob tem sve-
čanem trenutku najbolj želita?
»Zdravje in samo zdravje!« sta
odgovorila vsak zase in oba sku-
paj. To našemu diamantnemu
paru tudi vsi skupaj iskreno želi-
mo!
F. Fideršek
V imenu skupščine občine Ptuj je diamantnima poročencema čestitala
Silva Gorjup	Langerholc
Nesreče na ormoškem območju
Prejšnji teden se je na območju Ormož dogodilo več prometnih
nezgod, v katerih sta izgubili življenje dve osebi. Velja še omeniti, da
sta v obeh nezgodah s smrtnim izidom bila udeležena voznika z itali-
janskim državljanstvom.
UMRL MED PREVOZOM V
BOLNIŠNICO
V	petek, 19. decembra ob
13,15 je iz Ormoža proti Središču
vozil osebni avto Silvo Čurin iz
Središča ob Dravi. V naselju
Obrež je zavozil na levo, ker je
prehiteti drugi osebni avtomobil.
Prav tedaj je nasproti pripeljal
tovornjak s polpriklopnikom, ki
ga je vozil italijanski državljan,
doma iz Bologne. Prišlo je do
čelnega trčenja. Pri tem je bil Sil-
vo Čurin hudo ranjen in je med
prevozom v bolnišnico umrl.
KOLESAR OBLEŽAL MRTEV
V	soboto zvečer je italijanski
državljan Mario Riolino vozil to-
vornjak s prikolico od Ptuja pro-
ti Ormožu. Pri naselju Mihovci,
KS Velika Nedelja, je dohitel ko-
lesarja Janeza Kontarčeka iz Mi-
hovcev. Zaradi pretesnega prehi-
tevanja ga je zadel in zbil v jarek.
Pri tem je Kontarček dobil tako
hude poškodbe, da je na kraju
nesreče umrl.
S CESTE V BETONSKI PRO-
PUST
Prejšnji ponedeljek je na magi-
stralni cesti pri Pušencih pri Or-
možu voznik osebnega avtomo-
bila Mihael Dulič iz Velenika v
SRH zavozil s ceste in se zaletel
v betonski propust. Hudo poško-
dovana je bila sopotnica Jelena
Dragičevič iz Novega Sada.
PEŠEC HUDO POŠKODO-
VAN
Prejšnji petek je na lokalni ce-
sti v Mali vasi pri Ormožu voz-
nik osebnega avtomobila Viktor
Vičar iz Sodincev z avtom zadel
Franca Erhatiča iz Male vasi, ki
je šel peš po cesti. Erhatič je pa-
del in se pri tem huje poškodo-
val. Prepeljali so ga v ptujsko
bolnišnico.
F F
Rodile so:
Marica Pučko, Janežovci 10/a
—	Aljaža; Pavla Milošič, Slatina
65 - Blaža; Zlatka Grnjak, Ple-
šivica 6 — Jasmino; Ivica Vido-
vič, Dornava 13/a ^ Davida;
Ljudmila Fištravec, Gajevci 30
—	Mi^a; Dragica Šeruga, Or-
mož, §kolibrova 6 — Jerneja;
Anica Kolarič, Spuhlja 1010 —
Nino; Anica Novak, Vogričevci
15 — deklico; Zlatka Hudžar,
Reševa 33 — Andreja; Milica
Markotič, Kajuhova 1 — Janjo;
Anica Job, Bukovci 107/a — Ta-
deja; Viktorija Hrnec, Sedlašek
20 - dečka; Marija Nedeljko,
Kraigherjeva 35 — dečka; Stani-
slava Kosi, Bučkovci 68 — de-
čka; Terezija Kekec, Kraigherje-
va 18 — Jana; Pavla Kovačec,
Mihovci 95 — Anjo; Marjana
Petrovič, Spuhlja 107/a -- Sa-
njo; Majda Zupanič, Hajdoše 10
—	Boštjana; Darinka Ratajc, Tr-
žeč 26 — deklico; Simona Cvet-
ko, Gajevci 24 — Andreja; Vale-
rija Švarc, Moravci 119 — Tama-
ro; Katarina Peršoh, Pleterje 48
—	dečka;.
Poroke:
Milan Mihelak, Črmlja 4 in
Jožica Kos, Črmlja 6; Stanislav
Ritonja, Podgorci 97 in Frida
Slana, Polenci 27; Zvonko Kre-
tič, Ormož, Kerenčičev trg 3 in
Vera Rozman, Ormož, Kerenči-
čev trg 3; Drago Metličar, Kun-
gota pri Ptuju 74 in Dragica
Hrenko, Kungota pri Ptuju 74;
Milan Hasemali, Volkmerjeva 5
in Kamina Meško, Volkmerjeva
5; Miran Prapotnik, Sagadinova
7 in Barbara llec, Potrčeva 28;
Avgust Čerpnjak, Mezgovci ob
Pesnici 2/d in Ivan Flos, Me-
zgovci ob Pesnici 2/d; Danilo
Vidovič, Pobrežje 74/a in Marja-
na Vindiš, Videm pri Ptuju 36;
Umrli so:
Ana Zore, Murnova 4, roj.
1903, umria 13. dec. 1986; Eliza-
beta Jančič, Slovenski trg 9. roj.
1928, umrla 14. dec. 1986; Franc
Kralj, Presika 8/a, roj. 1927,1
umri 15. dec. 1986; Viktor Vtič,
Dol pri Stopercah 7, roj. 1929'
umri 12. dec. 1986; Anton Maj-
cen, Gibina 7, roj. 1927, umri 16.
dec. 1986; Ljudmila Prejac, Stre-
zetina 4, roj. 1932, umria 16. dec.
Ana Gabrovec, Spolenjakova 8,
roj. 1895, umria 19. dec. 1986.;
Janez Kostanejvec, Kicar 66, roj.
1907, umri 18. dec. 1986.
TEDMIK
isdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 Ptuj, Voinjako.
va 5, poitni predal 99. Ureja
uredniiki kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Puinik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan šneberger. Uredni-
štvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-281 in
771-228. Celoletna naročnina
znaia 4.000 dinarjev, za tuji-
no 5.600 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu je TEDNIK uvričen
med proizvode, za katere se
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.