PoitNlna plačana v gotovini Stav. 82 V Ljubljani, sreda 10. aprila 1940 Cena O? ti t*- Leto V Po zasedbi Danske in po nemškem napadu na Norveško: Anglija in Francija gresta Norveški na pomoč iiHirrT i/| II1IH llllllll ' ^TdllTTHiMMniBlwBillWHBmilM ni? i WTriitriwll iwWHli i lilff" nTm i iimli ii IJarTTlir iiiMiiiiiirim ifnn^r IHiTi iiniiniiltidnT^ iaii il«irlffnilriiiiTiilMIfllHMiri^ Norveška vlada izjavlja, da bodo Norvežani braniti svojo svobodo Nemške zahteve do Švedske in napovedi o »oboroženem varstvu" tudi nad Holandijo Velika pomorska bitka med Angleži in Nemci v norveških vodah London, 10. aprila, o. Zaradi nemškega napada na Dansko in Norveško ie bila nenadno sklicana v Londonu seja zavezniškega vrhovnega vojnega sveta. Seje so se udeležili člani angleške vojne vlade in vojaški ter mornariški poveljniki, za Francijo pa predsednik vlade Reynaud ter vojni minister Daladier. Po seji je bilo izdano naslednje uradno sporočilo: Zavezniški vojni svet se je sešel, da bi preučil polžaj, ki je nastal zaradi nemškega prodiranja na Dansko in Norveško. Zastopniki obeh držav so razpravljali o celotnem položaju in v popolnem soglasju sprejeli sklepe o raznih ukrepih vojaškega in diplomatskega značaja, ki jih bodo izvedli kot odgovor na ta najnovejši nemški napad. Angleška in irancoska vlada sta zaradi zadnjih dogodkov včeraj imeli nujni seji. Popoldne je govoril v angleški poslanski zbornici predsednik vlade Chamberlain, ki je obsodil nemški napad na Dansko in Norveško, ki sta žrtvovali vse, da se ne bi zamerili Nemčiji. Ni res, da bi bili Anglija in Francija mislili zasesti Norveško, pač pa je Nemčija pripravljala napad na nji že dolgo po določenem načrtu, o čemer priča hkratno izkrce-v,an,fr_”e,^^e vojske v različnih norveških pristaniščih. Zaradi tega je angleška vlada takoj ob-vestna norveško vlado« da ji bo poslala vso svojo pomoč in se z njo borila do končne zmage nad Nemčijo. Angleška bojna mornarica že z vso paro plove v norveške vode. Nobenega dvoma ni, da bo ta novi nemški napad na male države samo pomagal do končnega nemškega poraza. London, 10. aprila, m. Ob včerajšnji oddaji londonskega radia, katera je bila namenjena Norveški, je govoril tudi britanski zunanji minister lord Halifax. Rekel je med drugim: »Srečen sem, da se mi je ponudila prilika, da pošljem norveški vladi in vsemu norveškemu narodu tople simpatije vse britanske javnosti spričo sedanje stiske in da ga navdušim za boj, ki ga je norveški narod brez oklevanja in brez premišljevanja junaško sprejel proti nemškemu napadalen. Norveška je bila zmerom kotiček velikih tvorcev v umetnosti in prostor miru na svetu ter primer svobodoljubne ureditve vsega državnega in javnega življenja. Britanci pozdravljajo sklep norveške vlade, da se bo borila za svobodo norveškega naroda. Velika Britanija se bo do zmage borila ramo ob rami z norveškim narodom. Predsednik franc, vlade in zunanji minister Paul Reynaud je sprejel danes dopoldne norvertcega poslanika v Parizu in mu sporočil sledeče: 1. Nemška vlada je dala izjavo, po kateri je sklenila prevzeti varstvo nad Norveško in Dansko. To akcijo je Nemčija prikazala kot odgovor na postavitev minskih polj v obrežnih vodah Norveške, kar se je včeraj dogodilo. 2. _ Francoska vlada je bila obveščena, da je nemški poslanik v Oslu ob petih zjutraj zahteval od norveške vlade, da prepusti upravo na norveškem ozemlju nemški vojaški oblasti. Pristavil je, da bo ob odklonitvi vsak odpor strt. Norveška vlada je takoj odklonila to zahtevo. Iz poznejših vesti se vidi, da so nemške čete že zasedle dele norveškega ozemlja. 3. Nemška izjava, po kateri bi naj bila nemška akcija odgovor na ukrepe britanske in francoske vlade, ne more nikogar zmotiti. Operacija, ki obstoji v istočasnem izkrcavanju čet v spromstvu pomorskih sil v večjem številu norveških luk, je morala biti pripravljena mnogo prej. Francoska vlada je vesela, da je Norveška sklenila s silo se upreti nemškemu napadu. 4. Paul Reynaud je sporočil norveškemu poslaniku, da je francoska vlada z ozirom na napad, ki je bil izvršen na norveško državo, sklenila ta- koj in v celoti priskočiti na pomoč Norveški in da bo nadaljevala vojno združena s to državo. 5. V skladu s tem so bili že izdani potrebni pomorski in vojaški ukrepi ob sodelovanju z Angleži. Stockholm, 10. aprila. Po tajni seji švedskega parlamenta je podal predsednik vlade Hansson na radiu izjavo, v kateri je rekel, da je nemška vlada stopila v zvezo s švedsko vlado in izrazila željo, naj bi Švedska ostala strogo nevtralna z ozirom na nemško akcijo glede Danske in Norveške. Švedska vlada je odgovorila, da je pripravljena voditi politiko nevtralnosti, o čemer je podala že dosti jasne dokaze v tej vojni. Toda Švedska ima še vedno pravico, da svobodno ureja vse potrebe, zlasti pa ima svobodno akcijo, ki je potrebna za ohranitev nevtralnosti in za izpopolnitev državne obrambe London, 10. aprila, m. (Reuter.) čeprav prihajajo vesti, ki trdijo, da švedska vlada ni odredila splošne mobilizacije, pa je dopisnik Reuterja iz zanesljivih virov izvedel, da pripravlja švedska vlada vse potrebno za splošno mobilizacijo. V Londonu govore, da se bo Švedska uprla vsakemu napadu. Če pa švedska sa-, mostojnost in nevtralnost ne bosta okrnjeni, bo Švedska ostala nevtralna, kakor je bila nevtralna v spopadu med Finci in Sovjeti. London, 10. aprila m. Agencija Excbai»ge Telegraph poroča, da je snoči nemški radio v svoji zadnji oddaji sporočil, da bo prišla zdaj na vrsto Holandska, kateri prav tako grozi nevarnost od Angležev in Fracozov, kakor je grozila nevarnost Norveški in Danski. Nemčija bo morala zato iz istih razlogov, kakor je morala vzeti v varstvo nevtralnost in nedotakljivost Danske in Norveške, prevzeti 1 udi oboroženo varstvo nad Holandsko, da ne bi zavezniki tudi iz Holandije naredili popri-»ča za bojno klanje. Po vsej Holandiji je včeraj vzbudilo veliko razburjenje dejstvo, da je bil telefonski promet z Berlinom nenadno ustavljen. Vlada je imela izredno sejo, na kateri so sprejeli obsežne obrambne ukrepe, ker je nemška vlada poslala holandski vladi spomenico, v kateri pravi, da ne bo Nemčija ničesar ukrenila proti Holandiji in Belgiji, če bosta ti državi ostali nevtralni. Pač pa Nemčija smatra za možno, da bosta Belgijo in Holaudijo napadli Anglija in Francija. Če bi se to zgodilo, bo Nemčija morala storiti potrebne korake in upa, da bosta Belgija in Holandija prav tako pametni kakor je bila Danska ... Dejstvo, da je holandska vlada snoči takoj sklicala sejo, to je takoj po sprejetju novih vojaških varnostnih ukrepov, se tolmači tako, da smatra nizozemska vlada položaj za zelo resen. Na Holandskem se odkrito boje, da se vojna ne razširi in da tudi Holandska ne pride v nevarno cono. V gotovih holandskih krogih izražajo na podlagi vesti iz nemških virov tudi bojazen, da bosta Francija in Anglija pristopili k vojnim operacijam v tej smeri ter na ta način kompenzirali zavzetje Danske s strani Nemčije. Zavezniški komunike, ki je bil objavljen včeraj v Londonu, opravičuje te glasove. Toda uradno se sporoča, da je holandska vlada na včerajšnji seji preučevala samo splošen položaj. Holandski vladni krogi gledajo zelo pesimistično na sedanji položaj. Na snočnji seji vlado so bili sprejeti sklepi glede izvedbe gotovih izrednih ukrepov za vsak primer. Tako je ustavljen ves trgovinski promet. Najstrožje je prepovedano dajati kakršne koli informacije glede vojnih priprav Holandske. Zmanjšan je potniški promet na že- Danska in Norveška - nemški protektorat ali samo državi „pod varstvom"? Kopenhagen, 10. aprila, o. Nemška vojska je do snoči zasedla večino polotoka Juttlanda, ki Predstavlja večino danskega ozemlja. Prebivalstvo, hi ga je nemški vdor presenetil, je bilo silno potrto in obupano. Vse zveze med Dansko ter zunanjim svetom so bile takoj pretrgane in so bili ljudje navezani samo na uradna sporočila nemškega vrhovnega poveljstva. Pred kraljevim gradom v Kopenhagenu so se ves dan zbirale ogromne množice prestolniškega prebivalstva ter nemo manifestirale za kralja in državo. Snoči je bila sklicana seja senata in poslanske zbornice, na kateri so po kratkih posvetovanjih priznali novo stanje, ki ga je Danska sprejela samo zato, da bi ji bilo prizaneseno z vojnimi grozotami. Kakšen bo položaj Danske in Norveške, če jo Nemci zasedejo, ni znano. Možno bi bilo, da bosta obe državi dobili položaj protektorata, kakor ga ima Češka, vlado pa bi prevzeli narodni socialisti, ki sicer predstavljajo v obeh državah nepomembno manjšino, a so že dolgo časa imeli dobre zveze z Nemčijo. Po nemških neuradnih zagotovilih pa naj bi Nemčija ohranila »varstvo« nad obema državama do konca sedanje vojne, nato pa bi bili Norveška in Danska vključeni v sistem podložni-ških držav, katerega bi po nemški zmagi tvorile tiste evropske države, ki so bile v sedanji vojni prijateljsko nevtralne. leznicah, ker potujejo vsi vojaki, ki so bili na dopustih, v svoje garnizije. Tudi prevoz blaga za zasebne potrebe je znižan na minimum, ker se vagoni uporabljajo za prevoz vojaštva. London, 10. aprila, o. Ker so Nemci v norveškem pristanišču Egersundu prerezali podmorski kabel, ki veže Norveško z Anglijo in ostalo Evropo ter najbrž uničili tudi radijsko postajo v Oslu, je težko dobiti zveze z zakonito norveško vlado. Finski radio je sporočal davi, da je zakonita norveška vlada v Hamari ukrenila vse potrebno za organizacijo države in njenega življenja v vojnem stanju. Poslanska zbornica je imela ponoči sejo v Elvundu ter imenovala komisijo treh svojih pooblaščencev, ki bodo sodelovali z vlado pri vseh potrebnih korakih. Predsednik vlade je imel na seji zbornice govor, v katerem je dejal, da je vsa Norveška odločena nadaljevati z obrambo svoje neodvisnosti. Norveška bo storila vse, da se bodo sedanji dogodki srečno iztekli. Za njim je govoril predsednik zbornice Hambro, ki je izjavil, da zbornica zaupa vladi in da bo Norveška odločno branila svojo neodvisnost in svobodo- Vse norveško ljudstvo ima trdno voljo, nadaljevati z uspešnim bojem za ohranitev norveške svobode. Norveških poročil o nemškem napredovanju ni mogoče dobiti nobenih. Norveški poslanik v Londonu je dobil pooblastilo, da sklepa vse potrebne sporazume glede vojpega sodelovanja med Anglijo, Francijo ter Norveško. Berlin, t0, aprila, o. Poveljstvo nemške vojske je izdalo ponoči sporočilo, v katerem pravi, da so Nemci včeraj ob 14 zasedli prestolnico Norveške Oslo. Odpor norveških posadk v utrdbah pred mestom je strlo nemško letalstvo, ki je posebno uspešno sodelovalo pri zasedanju prestolnice. Do snoči so nemški oddelki, izkrcani v raznih norveških pristanšičih, osvojili vse določene točke, ponekod po hudem boju z norveškimi oddelki. Norveških vesti o napredovanju Nemcev ni. Amsterdam, 10. aprila, o. Nekateri holandski listi prinašajo iz Osla vesti, da si skuša angleška mornarica priboriti vhod v pristanišče Trondhjem, kjer se je izkrcalo okrog 1200 nemških vojakov. Ti so se naselili po šolah in mestnih hotelih. Listi opozarjao, da je treba vse vesti, ki prihajajo iz Osla ali Kopenhagena, sprejemati zelo previdno. London, 10. aprila, m. Londonski radio sporoča, da je prišlo med nemškim in angleškim brodovjem do velike pomorske bitke. Letalski boji, v katerih so sodelovala na eni strani norveška in angleška letala, na drugi pa nemška, se nadaljujejo vzdolž vse norveške obale. Norveške bojne ladje 60 včeraj popoldne stopile v boj z nemškimi ladjami na več krajih. Za sedaj še ni nobenih potrdil o izidu teh bojev. Toda po poročilih angleških časnikarjev, ki so se z oblastmi in angleškim poslanikom vred izselili iz Osla in odšli v Hamar, se je izvedelo, da je bilo potopljenih več nemških ladij. Gotovo je, da sta bili potopljeni dve veliki nemški vojni ladji. Ostale vesti pa ni bilo mogoče dobiti v potrdilo. Po vesteh iz švedskih virov je norveško obrežno topništvo pri vhodu v Oelo-fjord potopilo veliko nemško vojno ladjo. Švedi pravijo, da je to nedvomno največja nemška ladja »Gneisenau«. Potrjujejo tudi vesti, da so angleška letala sodelovala pri letalskih borbah na zahodni norveški obali. London, 10. aprila, m. Po zadnjih vesteh je prišlo na zahodni norveški obali do spopada med angleškim in norveškim brodovjem na eni strani in nemškim brodovjem na drugi strani. Prav tako so ves dan streljale norveške obrežne baterije. Potrjujejo se vesti ,da je ob zahodni norveški obali pomorska bitka. Z obale poročajo o eksplozijah, iz katerih sklepajo, da ne sodelujejo v bojih samo ladje, temveč tudi vojna letala. Ljudje so slišali celo vrsto hudih eksplozij, ki so zdaj že pojasnjene. Britanska podmornica je namreč torpedirala večjo nemško ladjo, na kateri je bilo tudi strelivo. Ladja je eksplodirala in so izgubili življenje vsi, ki so bili na ladji.. Norveški ribiči so videli plavati po morju okrog 400 mrtvecev. Angleško pomorsko poveljstvo ne potrjuje teh vesti, pač pa povdarja, da to še ne pomeni, da do bitke ne bi bilo prišlo. Britanske vojne ladje so dobile strog ukaz, da ne sporočajo po radiu nobene vesti, dokler tega ne ukaže admiral, poveljnik tistega oddelka. Več kot gotovo pa je, da bo v 12 urah prišlo do točnejših vesti iz angleških virov. Berlin, 10. aprila. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo tole uradno poročilo: Sporoča se, da je ugotovljeno, da je nastal v severnem delu Severnega morja boj med nemškimi in zavezniškimi ladjami in da sta bili z bombami težkega kalibra zadeti dve sovražni ladji, vsaka po trikrat, in da sta bili zadeti še dve križarki. Ena ladja se je nagnila, druga pa gori. London, 10. aprila. Reuter: Poveljstvo angleške vojne mornarice zanikuje nemško trditev, da bi bili z bombami zadeti dve križarki in dve linijski ladji poškodovani. London, 10. aprila. Havas: Prve izdaje današnjih listov objavljajo pod debelimi naslovi vesti, da ob norveški obali teče velika bitka med francoskimi in angleškimi pomorskimi in letalskimi silami na eni ter nemškim letalstvom na drugi strani. »Daily Express« piše: Ekspedicijski oddelek zaveznikov s 000 letali je na poti na Norveško. Izve se, da je že doslej bilo potopljenih pet nemških vojnih ladij, med katerimi se nahaja križarka »Gneisenau«. Križarko »Gneisenau« so uničile norveške obalske baterije, ki je operirala v fjordu Oslo. Listi objavljajo tudi še nepotrjene vesti, da je bila potopljena nemška velika ladja »Bremen«. »Daily Maik poroča, da je veliko število francoskih in angleških letal odletelo nad Oslo. Kmalu potem ko so Nemci vkorakali v noverško prestolnico, so nemška letala letela nad mestom ter bombardirala vojno letališče. Sestreljeno je bilo eno letalo. Istočasno je nastala nad letališčem Bornehu v bližini Osla zračna borba med norveškimi in nemškimi letalskimi silami. »Daity Express< poroča iz Stockholma, da so druge štiri nemške križarke blokirane pri Trontheimu. Angleška mornarica je preprečila križarkam, da bi odplule. V fjordu Oslo je islotako blokiranih več nemških vojnih ladij. V Stockholm je prispela vest, da je bila pri Narviku potopljena neka nemška križarka, druga nemška križarka pa je nasedla ob plitvini. Angleške letalske sile so izvršile snoči več napadov na nemške križarke v fjordu Bergen. Ena nemška križarka je poškodovana. Angleško letalsko ministrstvo poroča, da so se vsa angleška letala vrnila v svoja oporišča. London, 10. aprila, o. Vsi dopusti ▼ angleški vojski in mornarici so preklicani do nadaljnjega. Enak ukrep je izdala Francija ter Holandija in Belgija. Po neki vesti iz Lysekila na zahodnem Švedskem je bila včeraj ob zahodni švedski obali torpedirana 7000 tonska ladja »Amadis«. — Posadko nemške ladje »Amadis«, ki je bila potopljena na poti iz Stettinsj v Oslo, je rešila neka pilotska ladja iz Lisekiela. Švedski generalni konzul v Dublinu je izdal sporočilo, v katerem opominja vse švedske ladje, ki so v irskih lukah in ki se pripravljajo na pot v Skandinavijo, naj ostanejo v lukah, v katerih so. Švedske ladje, ki se nahajajo že na potu, so bile pozvane, naj ustavijo svojo pot. Danski in norveški poslanik v Newyorku »ta izjavila, da ne bosta priznala zasedbe svoje države po Nemcih. Italijanska vlada je bila o nemškem vdoru na Dansko in Norveško obveščena šele po začetku vojaških operacij. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« odločno obsoja najnovejši nemški vdor in ga označuje kot napad. Po vseh balkanskih državah je zaradi dogodkov na evropskem severu zavladalo veliko razburjenje. Argentinska vlada je sklenila, da bo častnike s potopljene nemške križarke »Admiral von Spee« internirala na otoku Martin Garcia. Trije od častnikov so dozdaj pobegnili in nienda odnesli s seboj tudi važne listine s potopljene križarke. Pretiran izvoz živine, moke in žita je silno neprijetno vplival na cene na domačem tržišču. V6i so občutili hudo podražitev mesa. Nastalo je celo vprašanje, kaj bo ostalo za domače prebivalstvo, če bi se izvoz v taki meri nadaljeval v tujino. Zaradi tega je vzela to vprašanje v pretres vlada in sklenila omejiti izvoz živine do najnujnejše mere. Sestavil se bo poseben odbor ministrov gospodarskih resorov, da bodo izdali potrebne ukrepe. Seveda bo delo težko, ker se bo treba držati naših obveznosti, ki jih imamo do tujih držav glede izvažanja naše živine in kmetijskih pridelkov, da se bi izognili vsem nepotrebnim sporom in nesporazumom, ki so prav v sedanjem trenutku naj-1 bolj nedobrodošli. Ljubljana od včeraj do danes Čeprav se je včeraj proti večeru začenjal tam na severni plati gromadili pust, nič dobrega obetajoč, temen oblak in je že skoraj kazalo, da bo do noči zasenčil vse nebo prav tja doli do jasnega Krima, se ni zgodilo nič hudega. V višinah je bil najbrž močan tepei med vetrovi, nazadnje pa jo le zmagala burja in ponoči ji je prišel na pomoč še jug, ki je potisnil oblačne grmade nazaj na sever, od koder so se bile privalile. Noč je bila lepa, zvezdnata In niti ne bogve kako mrzla. Hladneje je postalo šele proti jutru. Davi smo ob liajmrzlejši dnevni uri, ob sedmih, namerili v Ljubljani samo + 3" Celzija, kar se nam zdaj, ko smo se že razvadili, zdi že kar močno nizka temperatura. Ljudje, ki so se srečavali, so ugotavljali, »da je danes kar pošteno hladno, ali n<3V« Zgodaj zjutraj nas zdaj že obiskuje sonce. Tudi davi je prisijalo v vsej svoj lepoti. Vzhod pa ni ostal dolgo časa čist, že so so začele prav kmalu zbirati vsake sorte meglice in oblaki, ki so zakalili jasnino. Povrhu pa se je tudi čez vse nebo začela delati tenka, svetlosivkasta mrena. To pa je že kar dovolj zanesljivo znamenje, da pomalem prihaja do oblasti jug, ki utegne lepemu vremenu že nemara kmalu napraviti konec, pa čeprav se to otepava spremembe kakor se le more. Nad letošnjim aprilskim vremenom se prav za prav v resnici ne moremo pritoževali. Začelo je prav lepo, nekaj krasnih dni smo imeli. Pozneje se je nekoliko poslabšalo, malo je ponagajalo in tudi sneg se je ponudil, vendar pa te motnje niso trajale kaj dalj časa; spet se je lepo ujasnilo in spet smo se lahko veselili sonca. Če bo takšno, kakršno je bilo doslej, potem bomo ob koncu meseca letošnji april prav gotovo lahko prišteli med najlopše in najprijetnejše, kar smo jih bili v Ljubljani doživeli v zadnjih letih Zdravnikom nikdar ne zmanjka dela V ljubljanski bolnišnici zdravnikom prav zares nikdar ne zmanjka dela. Dan za dnem morajo zdraviti nove bolnike, ki v trumah prihajajo po pomoč. Ne zmanjka pa tudi takih ne, ki se k iljlnt zatekajo, ker so bili doživeli nesrečo in jo pri nesreči izkupili tako, da jim zdravljenje v domači oskrbi ne bi moglo pomagati. Tudi včeraj je bilo v bolnišnico sprejetih prav veliko raznih ponesrečencev in poškodovancev. Pri delu se je z nožem močno urezal v levo roko Ivan Soklič, čevljarski mojster iz Ljubljane. Kralj Katarina, posestnica iz Beričevega, jo padla na cesti ter si poškodovala obe roki. Murn Bernarda, tovarniška delavka z Brda pri Ljubljani, je padla na cesti ter si poškodovala levo nogo. V st. Vidu je nerodno izstopil iz tramvaja dninar z Brezovice pri Medvodah Janez Osredkar. Padel je tor se potolkel. Po stopnicah je padla hči služitelja lz Ljubljane Zabukovec Viktorija. Zlomila si je desno roko. Padel je in se potolkel po glavi ključavničar iz Ljubljane Arlač Janez. Neznanec je vrgel kos železa v nos Tomislavu Poljancu, sinu uradnika iz Ljubljane. Padel je in si zlomil desno nogo delavec iz Ljubljano Jakopič Vladimir. S hruško jo padel ter si zlomil roko Ivan Jurgele, sin posestnika z Brezij pri Radovljici. V neki gostilni na Viču je nekdo udaril brezposelnega delavca Pušnika Staneta z balinsko kroglo po ustih tako močno, da mu je razseka! Zgornjo čeljust ter mu zbil tri zobe. Berač Luka Bohinc, ki nima stalnega bivališča, je spal na nekem skednju, v spanju padel vznak na tla ter se precej potolkel po hrbtu. SDS ne mara Sibskega kulturnega kluba Dogodki na severu v 24 V naslednjem podajamo na kratao pregied bliskovitega poteka političnih in vojaških dogodkov na evropskem severu, ob katerih sta spet dve miroljubni državi izgubili svojo samostojnost in obstanek v spopadu evropskih velesil. V kolikor je bilo mogoče dobiti potrdila, so se ti dogodki razvijali takole: Predsnočnjim je nemška vlada na zahtevo nemške vojske izročila danski in norveški vladi ultimat v obliki spomenice, v kateri zahteva, naj tl državi privolita, da prevzame Nemčija nad njima »oboroženo varstvo«, vso oblast pa vodstvo nemške vojske. Nemčija utemeljuje zahtevo po prevzemu »oboroženega varstva« nad Dansko in Norveško s tem, da Anglija in Francija ogra-žata njuno nevtralnost, ki jo hoče Nemčija zavarovati in s tem tudi zavarovati svobodo in obstanek teh držav... Če pa Danska in Norveška te nemške zahteve ne sprejmeta in bi nemški vojski, ki bo takoj začela prihajati v obe državi, nudili kak odpor, bo ta takoj strt z vsemi sredstvi in silami. Ultimat je podoben tistemu, ki ga je pred letom dni dobil češki predsednik dr. Hacha. Po dolgih nočnih sejah je danska vlada sklenila, da bo protestirala proti temu nemškemu koraku; zaradi neuspešnosti morebitnega odpora pa je sporočila nemškemu poslaniku, da privoli v nemško zasedbo, zanašajoč se na nemška zagotovila, da s to zasedbo ne bo prizadeta samostoj- evropskem urah Inost Danske in nedotakljivost njenega ozemlja ... ______________ t _ Danska je imela od lani dalje ž Nemčijo nettapa- so bili zadnje čase ustanovljeni številni Srbski kul turni klubi, ki eo v svojem bistvu velesrbsko nastrojeni. V klubih ge zbira srbska inteligenca, ki na zunaj siCcr glasno govori o potrebi pravice in 6logc v državi, dejansko pa nastopa odločno proti sporazumu, češ, da so bili Srbi s sporazumom prikrajšani. S stališčem, ki naj bi ga stranka zavzela do Srbskega kulturnega kluba, se je bavil tudi izvršni odbor SDS v Belgradu. Sklenjeno je bilo, da člani SDS ne morejo biti istočasno člani srbskega kulturnega kluba, ker sta to dve politični organizaciji, ki imata popolnoma različna politična programa in načela. Članom stranke, ki so dobro namerno stopili v klub, pa izvršni odbor svetuje, da klub takoj zapu-stc, če sploh še mislijo ostati člani stranke. Lepo uspeli občni sbor „Ska!e U Ljubljana, 10. aprila. 1 urtstlCrti klub »Skala«, ki se od ustanovitve dalie pfav idealho in lepo razvija ter dviga idejo alpinizma, je siloči na dobre 3 ure trajajočem občnem zboru podajal članom splošno in podrobno bilanco o svojem delovanju in poslovanju. Občnemu zboru so med drugimi prisostvovali častni predsednik proh Janko Ravnik, zastopnik SPD g. Kveder, dalje zastopnika jeseniške podružnice gg. Korenini in Ravnik ter zastopnik celjske podružnice g. Torkar. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik kluba dr. inž. Matija Žumer, ki je v skalaškoklenih besedah očrtal bistveno in uspešno delo kluba, ki si je priboril v alpinističnem svetu svoj ugled in primerno mesto. V toplih besedah se je spominjal lani na Jalovcu ponesrečenega akademika Dušana Klepca, ki so mu navzoči v spothin izkazali primerno spoštovanje. Tajnik kluba g. Edi Kržan je podal prav skrbno in pregledno sestavljeno tajniško poročilo o zunanjem in notranjem delu kluba. Klub šteje sedaj 128 članov, pravih in požrtvovalnih Skalašev, ki Se navdušujejo za lepoto naših planin in ki v pri-srčnoklubskem tovarištvu podpirajo drug drugega. Klub ima sedaj 2 podružnici: na Jesenicah in v Celju. Klub je v preteklem letu Izvršil ogromno delo na torišču alpiništike Tako je »Skala« zbrala z vso natančnostjo vse nove podatke o prvenstvenih vzponih na podlagi knjige »Naš alpinizem«, ki jo je izdal klub sam z velikimi žrtvami in stroški. Klub ima dva glavna odseka. Prvi goji strmo alpinistiko, drugi 'se je posvetil fotOantaterstvli. Klub je dalje izdal dva, umetniško prav lepo opremljena albuma, tako album fotoesfetskih slik in album tehničnih slik z naših gora. Klubsko življenje poteka mirno, harmonično in v duhu pravega. alpinizma. Klub je bil v dobrih in prijateljskih stikih s SPD, dalje je vzdrževal zveze z ostalimi sličnimi turističnimi organizacijami v državi in tudi v inozemstvu, v prvi vrsti z Bolgarijo. Lani je klub priredil več diskusijskih večerov s prav lepim uspehom. Udeležba pri teh večerih je nila vselej častna in So se debathi večeri osredO-točevati na vsa aktualna vprašanja alpinizma. Blagajničarka gdč. Zdenka Žmitkova je poročala o finančnem stanju kluba. Načelnik tehničnega odseka dr. Škerlak je nato poročal o tehničnem Vsehrvatiki evh. kongres Hrvašiki škofje so sklenili na nedavni konferenci hrvaških škofov, da bodo organizirali po6ebno Petrovo leto, ki naj bi Hrvatom poklicalo v spomin dogodke zadnjih 1306 let, odkar se je hrvatski narod priključil katoliški Cerkvi. Petrovo leto bi se začelo na Petrovo letos in bi trajalo do Petrovega prihodnje leto. Tedaj pa bi se svečanosti zaključile z veličastnim vsehrvatskim evharističnim kongresom. Najbolj »e zavzema za to versko prireditev vrhbo- , , c t t c« _i__t:_ delu kluba. Klubski ujpravi je bila nalo izrečena zaupnica. Izvoljen je bil stari odbor Z nekaterimi manjšimi osebnimi spremembami. Predsednik kluba ostane dr. inž. Matija Zunicr, ki si je za napredek kluba pridobil velike zasluge, podpredsednik je dr. Škerlak, tajnik g. Kržah, blagajničarka gdč. Žmitkova. Klubu je bil najrosled predložen Osnutek sprememb klubovih pravil. O spremembi pravil se je razvila daljša, stvarna in slrokovna debata, v katero so posegali mnogi člani s svojimi nasveti in predlogi. K osnutku so bili podani še razni tehtni predlogi, ki so bili priključeni k načrtu Spremenjenih pravil. Sklenjeno je bilo, da bo načrt spremembe pravil predložen izrednemu občnemu zboru dalno pogodbo ... Norveška vlada pa je sporočila, da nemških zahtev ne more sprejeti in da se jim bo z vsemi silami Uprla. Razglasila je šč p8n0či Splošno mobilizacijo in odredila izpraznitev prestolnice Osla ter drugih večjih mest. Vlada in dvor sta se še ponoči preselila iz Osla v Hamaro ob švedski meji. Ne da bi Nemčija čakala odgovora od Danske in Norveške, je njena vojska že ponoči prestopila dansko mejo ter še skušala izkrcati tudi v raznih norveških pristaniščih. Nemška vojska je v norveška pristanišča dospela v zadnjih 14 dneh na raznih trgovski hladjah, ki so pa v resnici pomožne vojhe ladje. Pod pretvezo, da se morajo umakniti pred angleškim vojnim ladjevjem, so te ladje dobile od nemške vlade javno povelje, naj se zateko v razna norveška pristanišča. Norveška je v dobri veri tem ladjam ponekod dala celo pomorsko oboroženo spremstvo, da bi to preprečila, da jih ne bi napadli Angleži... Nemške posadke, ki naj bi zasedle norveška pristanišča, so bile na svojih mestih že veliko prej, kakor pa so Angleži položili mine ob norveški obali, zaradi česar naj bi bila Nemčija prisiljena Norveško zasesti. Na Dansko je vkorakala nemško vojska s sedmih strani: s kopnega pri Tonderneu in Flensburgu na Holsleinskcm, z morja pri Middelfartu, kjer gre most čez zaliv Mali Belt, dalje v pristaniščih Korsoru in Nyborgu ter pri Gjetseru. Ob 8 so se izkrcale v prestolnici Kopenhagen ter jo zasedle. Ves čas so nad Kopengaenom in nad drugimi dan- Iz sodne in policijske kronike Dva funeka noža obsojena - Ai/totnobilska nesreča prš Medvodah Ra}e sleparju kot nezakonskemu otroku - Raznoterosti Ljubljana, 10. aprila. O dveh mladih junakih rtoža, ki sta včeraj prišla pred mali kazenski senat, smo že kratko j>o-ročali. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g.Rajko Lederhas, ju je strogo sodil. Prvi Totie iz Kamnika pri Preserju, ljubljanska okolica, star 20 let je bil obsojen na 10 mesecev zapora zaradi zločina hude telesne poškodbe, ker je j>o polnočnici lani z nožem sunil Franceta Kržiča v levo oko, da mu je iztezal očešho zenico ter je Kržic izgubil važen lelesrti organ. Drugi France iz Begunj pri Cerknici je pa dobil za svoj »junaški čin« 2 leti in 0 mesecev ro-bije. France je star 19 let. Na pustni torek ponoči je zabodel Toneta Hrena z nožem v levo trebušno stran, tako da so mu čreva izstopila. Hrenu niso mogli pomagati zdravniki na kirUtgičhem oddelku ljubljanske bolnišnice. Hudi, smrtnohevarni pb-Škodbi je jk) 2 dneh j>odlegel. Šofer Ivan Rinaldo, stanujoč na Jesenicah, se je včeraj moral na II. glavni razpravi jionovno zagovarjati zaradi zločinstva po avtomobilskem paragrafu 205 k. z. Rinaldo jd po obtožbi 1. novembra 1938 med 19. in 20. uro vožll skozi Medvode z osebnim avtomobilom znamke Chevrolet. Na križišču glavne Ceste in ceste, ki vodi na kolodvor, je podrl na tla posestnika Jurija Rafolta. Ta je bil hudo poškodovan in je šele 23. aprila 1938 umrl prav na posledicah pri avtomobilski nesreči dobljenih. Obtoženi Rafolt je zanikal krivdo. Nekatere priče so ga močno obremenjevale. Zaslišani so bili tudi izvedenci o tem, v koliko je zakrivil nesrečo šofer, ko je poškodovani prekoračil cesto. Njih mnenje je bdo ugodno za obtoženca. Ivan Rinaldo je bil v smislu tj 280 k. z. zaradi pomanjkanja dokazov glede krivde oproščen. sanski" nadškof "dr! Ivan Šarič. Sestavljen je tudi po- t Mnogi nezakortski očetje, sinovi premožnih .................. | kmetov na deželi se silno brahijo plačevati me- seben pripravljalni odbor, ki ga vodi sarajevski pomožni škof dr, Sgiiljan Čekada. i sečne prispevke za svojega nezakonskega otroka. Raje plačajo velikanske vsote, da se iznebe alimentov. Z veseljem plačajo kakega sleparja, kakor pa dajo nezakonskemu otroku primerno odpravnino. Tako se je v okolici 6t. Vida primerilo, da je heki nezakonski oče, sin premožnega krnela izdal prav čedne vsote do 20.900 din nekemu sleparju, Ljubljančanu, ki se rnu je lagal, da ima pri sodišču tesne in prijateljske zveze z visokimi sodniki ih mu bo lahko izposloval, da bo sodba prvega sodišču o plačevanju alimentov razveljavljena. Nosil mu je ponarejena potrdila o raznih sklepih, ki so se nanašali na nezakonskega otroka. Predložil mu je celo sodbo, ponarejeno seveda, opremljeno s sodnim pečatom in podpisom sodnikovim. Ljubljančan Emil je imel namreč v pisarnah justične palače zveze ter si jes krivaj prilastil štampiljko. Sam jrosestnik in še bolj sin, ki se je ženil z neko bogatejšo posestnico, sta bila te sodbe vesela. Več mesecev sta lepo gostila premetenega Ljubljančana. Debelo pa je posestnikov sin pogledal, ko ga je nezakonska mati rubila za neplačane mesečne prispevke in je prišel na posestvo sodni izvršilni organ. Sleparije so bile razkrite. Lepi Emil je prišel v kriminal. In sedaj se zagovarja zaradi obrtoma izvrševanih sleparij pred malim kazenskim senatom. Razprava še traja. Policijska kronika zaznamuje te dni zopet več tatvin koles v mestu. Izpred gostilne ha Smar-tinski cesti ie bilo Mariji Vidmarjevi ukradeno 500 din vrednO) žensko kolo znamke »Diirkopp«. Štefanu Primarju pa je bilo izpred vinotoča na TyršeVi cesti st. 140 odpeljano staro, 400 din vredno moško kolo znamke »Iris«. Vlomilci tudi vlamljajo v barake mnogih ljubljanskih stavbenikov ter jim odnašajo razno orodje. Tihotapstva bujno cvete tudi na meji prOti Madžarski. Obmejni organi so pred dnevi nad vasjo Budinci zasačili 3 tihotapce, ki so prišli iz sitimi kraji krožila nemška letala, da bi pospešila organiziranje nove varnosti na Danskem, ter metala letake, v katerih so opominjali Nemci Dance, naj uvidijo, da je do zasedbe prišlo samo zaradi danskih koristi in da bi bil sleherni odpor jalov ter takoj strt. Danska vojska se je ponekod le ustavljala Nemcem in je nekaj vojakov v bojih padlo. V Kopcnhagenu so Nemci takoj zasedli radijsko postajo ter mestni grad, varnostno oblast je prevzela nefflška politična policija. Nemška vojska je z zasedanjem Danske nadaljevala ves dan in prodirala iz raznih krajev ob obrežju proti notranjosti. Danski kralj Kristjan je popoldne govoril svojemu ljudstvu po radiu ter sporočil, da sc je danska vlada s protestom pokorila nemški zahtevi po prevzemu »oboroženega varstva« nad Dansko. Letaki, ki eo jih Nemci metali nad Dansko, so trdili, da so Nemci ie poprej zasedli vso Norveško, Z zasedanjem Norveške pa ni šlo tako bliskovito, ker Norveška ni imela nenapadalne pogodbe z Nemčijo in se je uprla. Zaradi tega je nemško letalstvo bombardiralo razna norveška utrjena pristanišča, zlasti Kristijansand in prestolnico Oslo. Edinice nemškega vojnega brodovja, ki so ponoči priplule blizu norveške obale, so skušale takoj zjutraj pripluti skozi zaliv Oslo v prestolnico. Tam pa so jih eačele obstreljevati norveške obrežne baterije, ki 60 nemški napad nekajkrat odbile ter pri tem potopile 26.000 tonsko najmodernejšo nemško bojno ladjo »Gneiscnau«. Prebivalstvo se je iz prestolnice naglo izseljevalo na vse strani z vlaki in najrazličnejšimi vozili, ki jih je vlada zasegla. Do hudih bojev med Nemci in maloštevilnimi norveškimi posadkami je prišlo v pritaniščih Kristijansandu, pri Stavangerju, Bergenu, Trondhjelu in Narviku. Po raznih krajih »o se spopadle norveške bojne ladje in letala z Nemci. Nemška poročila so ves dan trdila, da operacije napredujejo točno po določenem načrtu in da 60 Nemci zasedli vse določene cilje. Nemško letalstvo je izvedlo nekajj hudih bombardiranj. Ker so Nemci takoj pretrgali vse brzojavne in telefonske zveze med Dansko in Norveško ter zunarijlm svetom, so prihaja* vsa poročila edino le iz nemškega vira. Po teh poročilih naj bi bili Nemci norveško prestolnico zasedli včeraj popoldne. Nemški vojaki, ki so se izkrcali v raznih pristaniščih, so bili v uniformah trgovske mornarice. Nemški korak proti Danski irl Norveški, katerega ni nihče pričakoval in tudi nihče zanj vadel, jo bil v naprej dobro pripravljen in je vzbudil silno presenečenje po vsem svetu, zlasti pa v Angliji in Franciji, ki b! jima bil zadan hud udarec, če bi se Nemčija res vgnezdila ob dolgem norveškem obrežju^ Zasedba Danske, ki je bila itak vključena v nemški gospodarski red, vojaško ne pomeni veliko, saj se ni s tem Nemčija nio bolj približala Angliji, kvečjemu se je obrežje, ki ga bo morala braniti proti angleškim napadom, podaljšalo. Važno je zdaj samo to, ali bosta Anglija in Francija mogli preprečiti zasidranje Nemcem na Norveškem in pa v koliko bo ta nemški korak vplival rta bodoče stališče Amerike v sedanji vojni. Madžarske v našo dtfavo. Ko so zagledali orožnike, 90 neznani tihotapci pobegnili v gozd, med begom pa so odvrgli 10 kg sladkorja,' 10 litrov petroleja in 230 paketov madžarskega tobaka. — Madžarski tihotapci prenašajo Čez mejo zlasti sladkor in petrolej, ker oba ta predmeta zelo primanjkujeta obmejnemu prebivalstvu in ga to ceneje kupuje od madžarskih tihotapcev, kakor pa v prodajalnah. Iz Kolpe so potegnili truplo Marjana Goriška Karlovac, 10. aprila, j, Včeraj popoldne ®o opazili nameščenci električne centrale v Ozlju človeško truplo vrh 6lapa in so ga potegnili na suho. Obleka na truplu je bila raztrgana, po telesu pa je bilo videti več poškodb. Našli so tudi legitimacijo, iz katere so spoznali, da je nesrečna deseta žrtev Marijan Gorišek, čigar zvezke in nekatere druge predmete so takoj po nesreči našli ob Kolpi. Takoj nato so truplo prepeljali v ozaljsko mrtvašnico, nato pa obvestili o najdbi oblasti in ponesrečenčeve starše v Tržiču. Gorišek je, kakor smo že poročali, nesrečnega dne odpotoval domov na velikonočne po-čitnace. Star je bil 16 let. Uslužbenci elektrarne so takoj nato začeli z reflektorji iskati še druge žrtve, kajti po včerajšnji najdbi so prepričani, da se nahaja v Kolpi še več drugih ponesrečencev, ki jih od 17. marca naprej pogrešajo. Belgrajske vesti Bclgrad, 10. aprila, m. Davi je dopotoval v Belgrad Akademski pevski zbor iz Ljubljane in bo zvečer v veliki dvorani Kolarčeve ljudske univerze priredil velik koncert slovenske pesmi v dobi romantike. Za koncert vlada v vseh belgraj-skih krogih veliko zanimanje. Belgrad, 10. aprila, m. Državno sodišče za zaščito države je uvedlo sodno postopanje proti bivšemu narodnemu poslancu in bratu Milana Stoja-riinovlča Dragomirju StojadinoviČu zaradi tega, ker je širil vznemirljive vesti o naši državi. E. Hel#eyl Ubili so Finsko I Premikanje čet in materijala do dna prevrnejo vse vozne rede. Zaradi gospodarskih potreb morajo kuriti stroje z lesom, kar he omogoča velike hitrosti, da bi z njo nadomestili vsaj nekaj zamud. Da sem prišel do Heleittkdja, je bilo treba 38 ur, V navadnem času bi pot trajala polovico manj. Pa ni bila te počasnosti kriva sferno slabost materijala in na* gneten os ti. Treba je prišteti k njima še letalske alarme. Začelo se je že zjutraj. Za trenutek smo se bili ustavili na majhnem postajališču v sartiotl. Vod-na sinjina še je razpenjala Čez nebo. Sonet se je smejalo kakor da miga pomladi. Občudoval sem pokrajino. . Bili smo v spokojni dolini, porasli s smrekami in bukvami. Slišali smo krike nevidnih otrok, ki so se igrali nekje pod drevjem. S tega kotička zemlje je vstajal osvežujoč vtis o spokojeoosii in o popolni svobodi. Zdelo se je, da se tu skriva mir, ki ga ni mogoče filtaliti Brž smo se odpeljali dalje Nismo pa se vozili še dva kilometra, ko je lokomotiva nenadno v naglih presledkih dala kakih dvanajst predirnih opozoril. Vlak se je takoj ustavil, Vsi potniki, moški, ženske in otroci so brž poskakali v sneg, da bi 6e šli skrit v gozd, ki je bil kakih 400 metrcv od nas. Rad bi se bil tako Zanašal v naklonjenost usode, da bi bil ostal v dobrO zakurjenem vagonu. Pa mi hiso pustili. Moral sem se ukloniti poVelju, saj eo sfe poskrili celo častniki, kakor So storili vsi drugi. Skočil sem z vlaka. Shcg mi je segal do ledij. Moral 6em ostati v njem skoraj uro dolgo. Vsi ljudje, razen mene, so bili oblečeni v belo. Ne civilisti, ne vojaki niso potovali drugače kakor v nekaki beli vrhnji obleki. Nekateri so nataknili ogrinjala s kapucami, drugi pa so se zavili kar v rjuhe. V tej preobleki 60 bili ljudje tu na severu za čuda podobni mohamedanskim romarjem, ki gredo v Meko. Spet drugi pa 60 bili čisto taki kakor sevilski Nazarenci, ki se v kapucah udeležujejo procesij Velikega tedna, Spraševal sem jih: »Pa je V6e to tudi res potrebno1?« »Seveda. Kadar letalo zapazi vlak, se spusti nadenj in pogosto se je zgodilo, da 1 so potnike napadli 6 strojnicami. Če smo pa takole pobeljeni, nas je dejansko nemogoče razločili na snegu med vejami.« Nekaj pozneis sem Se tudi jaz moral oskrbeti s tako pelerino. Brez tega bi mi ne bili dovolili hoditi po bijiščih. Dospel sem v Helsinki nekaj pred četrto uro zjutraj, Bilo je tam vražje mrzlo, ge enkrat sem moral rtoč končati v naslonjaču, katerega mi je z nejevoljo prepustil hotelski vrata. Pa vseeno mi ni bilo žal tega potovanja in zamude. Res da vožnja sama po sebi ni bila ravno zabavna, brez jedilnega VOza, brez določenih postankov, kjer bi si bil človek mirno malo privezal dušo. Toda vseeno sem btl zadovoljen, Flrtščina je čisto poseben jezik. Francoščina je tod kaj malo razširjena. Še do-, kaj ;.a srečate ljudi, ki govore angleško, in zhst! nemško Toda taWh Bog ni poslal v ! moj vagfcn V 38 urah vožnje sem občutil, j kaj se pravi biti gluhonem. Toda na postaj: Hapamatti je vstopilo kakih 20 vojakov, ki so bili na okrevalnem dopustu. Pri teh mi ni bilo nič potrebno, da bi zna' njihov jezik, ker sem jih razumel take in me je to do dna ganilo. To so bili pravi In pristni bojevniki, ki so nosiii pod svežimi ovoji jasno zname- nje, da prihajajo iz bolnišnice. Šli so domov za nekaj dni in bili prepričani, da bodo morali kaj kmalu spet na fronto. Gledal sem jih, poslušal kako se smejejo Videl sem, kako so z nočjo drug za drugim zapirali oči ter pospali z obrazi pridnih otrok. Pri teh mladih vojščakih sem spet videl isti izraz mirnosti in odločnosti, ki mi je vzbudi toliko začudenje v zaledju pri ženskah in pri starcih. Eden izmed njih je držal v roki ilustriran list. Celo 6tran v njem je zavzemala trideselorica enakih slik: mlad obraz, dva datuma, ime. Bile so slike tistih, ki so umrli na polju časti. Nenadno pa je tisti, ki sc je sklanjal na te slike, med vsemi obrazi spoznal obraz tovariša. Slika je šla fcdaj po vsem vagonu. KaZall so si jo in govorili o tovarišu. Toda vse skupaj niti zdaleč ni imelo na sebi kaj pogrebnega. Uganil sem, da obujajo spomine o pokojnem prijatelju. In nedvomno je šlo za vesele štorija, zaik več kakor enkrat so se spustili v odkriti srčen smeh. Nikjer Črnih misli, nič pobitosti. ’ mladi fantje, živi in zdravi, so videli pri sabo v kar najbolj neposredni obliki p, dobo smrti. Vedeli 60, da tvegajo, da bodo kmalu srečali tudi 6ami. Toda ohr niti so jasen pogled in so z mirnim gibo roke obrnili usodno stran. Po kratkem postanku v Helsinkih sem nazadnje lahko odpotoval na fronto. Najprej sem moral kolkih 555 km na sever do velike vasi Kajaarti, od koder sem lahko hodil na razne dele bojišča. Hodil sem sc sprehajat vzdolž ruske meje rta nekaterih posebno zanimivih točkah, na primer pri Suosalmiju in pri Kuhmi. Potoval sem 6koraj vso noč. Pa so me prišli tekat, še preden se je zdanilo. Mlad, okrevajoč poročnik, ki je imel levico še vednr V ovoju, me je odvedel v belem j avtomobilu, ki je imel zadnja kolesa ovita I z verigami, zakaj na strjenem snegu kaj | hitro spodrsneš. Nadaljevanje prihodnjič.) Od tu in tam Zagrebško časopisje še vedno razpravlja o preračunu banovine Hrvatske in poudarja, da se sedaj ne bo mogel nihče izognili plačevanju davkov. ‘Jutranji list« pa je v svojem pisanju še bolj konkreten in pravi dobesedno sledeče: Lahko rečemo, da bodo državni davki v banovini Hrvalski bolj vestno pobrani, kakor pa v Belgradu ali v kateri drugi banovini (z izjemo Slovenije. Op. ur.). Toda prepričani smo, da finančni minister ne bo božal belgrajske čaršije in da je minil čas, ko je industrija teh krajev bežala v Belgrad, da ne bi niorala plačevati davkov.« Nove banovinske kolke je že začela tiskati banovina Hrvatska. Po uredbi o financiranju hrvaške banovine je dobila banska oblast pravico pobirati mnoge pristojbine. Kolki in vrednostni papirji bodo ohranili v bistvu staro obliko in zunanjost kakor dosedanje državne izdaje, le da bo na njih spremenjen grb. Na mesto grba bo jugoslovanska krona nad hrvaškim grbom z rdeče belimi kockami. Frankovska opozicija na Hrvaškem poskuša še vedno dajati duška svojemu nezadovoljstvu z režimi dr. Vladka Mačka. Znano je, da je banska oblast pred dvema mesecema razpustila hrvaško društvo »Hrvatski domobran«, ker se je v društvu zbrala samo frankovska hrvaška gospoda. Sedaj pa je neki izvršni odbor »Domobrana« izdal posebno brošuro proti dr. Mačku, katero pa je državno tožilstvo v Zagrebu prepovedalo razširjati. Brošura nosi naslov »Gospod doktor, pa poglejmo, kdo je v službi tujih ideologiji« Iz Lugana se jc vrnila jugoslovanska delegaj cija, ki se je udeleževala zasedanja medparlamentarne zveze. Na zasedanju so razpravljali v dveh odsekih in sicer v odseku za politična in v odseku za gospodarska vprašanja. V prvi sekciji so govorili o bodoči organizaciji držav po končani vojni, v drugi sekcija pa o prehodu držav iz vojnega gospodarstva v normalno gospodarstvo. Jugoslavija je imela štiri delegate in sicer bivšega predsednika skupščine in bivšega prosvetnega ministra Stevana Čiriča, senatorja Franca Smodeja, Vukotlča, Pantiča in Sarnetiča. Hrvaški minister dr. Bariša Smoljan se je dalje časa mudil v Hercegovini in obiskal mnogo vasi in večjih krajev. Povsod je govoril ljudem o sporazumu in poudarjal, da sedanja ureditev države še ni dokončna. Posebno pa se je dr. Smol|an zanimal ta. položaj in razittere sadilcev tobaka. Okrog tega vprašanja se bije že nekaj Časa časopisna borba med ministrom Smoljanom in bivšim ministrom Jovanom Altiparmakovlčem, ki zastopa koristi južnosrbijanskih sadilcev tobaka. Tl slednji se čutijo prizadete zavoljo preurejene lestvice za ocenjevanje tobaka, kadar gre za odkupne ccne. Dr. Smoljan je menda dosegel za hercegovski tobak nekoliko boljše cene, ker je bil hercegovski tobak v tablici pomaknjen nekoliko višje. To seveda ni bilo všeč južnosrbskim sadilcem, ki menijo, da je njihov tobak boljše kakovosti kakor pa je hercegovski. Nazadnje se je začel oglašati tudi AltiparmakoviČ v zaščito svojih varovancev. Kaze pa da je polemika brezplodna, ker je monopolska uprava spremenila kakovostno tablico za tobak pač na ukaz finančnega ministra, ki jc pa Hrvat. Dalmatinski pristaši JRZ so nevoljni nad pisanjem »Hrvatskega dnevnika«, ki je v eni ižmed zadnjih številk napisal, da se nahaja tudi v JRZ mnogo takih ljudi, ki sporazumu nasprotujejo in ga na tihem spretno in vztrajno minirajo^ List »Glas Primorja« iz Splita pa pravi, da &o vsi pristaši JRZ v Dalmaciji za lojalno sodelovanje s 1ISS, da bi se sporazum boljše izvedel v zadovoljstvo vseh prebivalcev hrvaške banovine. List končno pravi, da so vsi za pošteno in bratsko sodelovanje, ki more edino dati dobre sadove in more dati državi pravo in trdno osnovo. Gradbena delavnost bo v letošnji sezoni po vseh znakih sodeč manjša kakor laiti. Sicer mažejo dandanes ljudje večje nagnjenje do tega, da bi svoje prihranke vložili v nepremičnine, vertdar se je cena gradbenemu materialu precej dvignila. 1 a-ko se je zlasti podražilo Železo, potem opeke in končno tudi gradbeni les. Povprečno računajo, da se je cena gradbenega materiala dvignila za 25 do 30%. Nazadnje pa je treba všteti tudi višje delavske mezde. Gradbeno delavstvo zahteva, da se mu mezde povišajo za 25%, zakollkor so se pač podražile vse življenjske potrebščine. V večini primerov do sporazuma med delavstvom in podjetniki še rti prišlo, najbrž pa bodo tudi ta vprašanja urejena V obojestransko zadovoljstvo, čim se bo prava gradbena sezona začela. Belgrajski velesejem, katerega bodo odprli v soboto, bo pred vsem posvečen avtomobilizmu. Glavni razstavni paviljoni bodo imeli razstave avtomobilov in motociklov vseh znatnk, kajti velesejma se udeležujejo skoraj vse večje evropske države, kakor so se ga udeleževale ze prejšnja leta. BelgrajČarti računajo na velik obisk navzlic sedanjim nemirnim časom. šolska ladja Italijanske vojne mornarice »Ame; rlgo Vespucci« je bila več dlll V gosteh pri naši mornarici V duorovniškem pristanišču. Nase po* mor6ke oblasti so priredile gostom v čast več zabavnih prireditev, prav tako so pa tudi Italijani priredili na svoji ladji zabave. Del posadke italijanske šolske ladje je naredil več izletov v dubrovniško okolico. Včeraj pa je italijanska ladja dvignila sidro in odplula iz pristanišča. Gasilstvo^ se v vzhodnih delih naše države polagoma razvija. Na obČrtem zboru gasilske ža-jednice moravske banovine so ugotovili, da je v vsej banovini le 166 gasilskih čet, od katerih pa jih je le 94 prostovoljnih. V celem Imajo vse gasilske čete nekaj nad 11,000 članov. Preračun za-jednice znaša 100.000 din. Svojevrstno zgodbo so objavili te dni pmtol-niški časopisi. Sredi noči se je namreč v Belgradu dogodilo, da je odvetnik dr. Nikola Petrovič napadel na cesti sodnika Puljeviča, kateri je bil Petroviča zaradi raznih pregreškov obsodil na zapor. Spopad pa se je odigral v tako nerazumljivih okoliščinah, da si policija ne ve pomagati. Eni trdijo, da je odvetnik sodnika enostavno napadel in ga temeljito premikastil, drugi pa pravijo, da ata bila sodnik in odvetnik pijana. Zamm vo pa je najbolj dejstvo, da so na poboji rek i sodniku -kakor je to sporočila belgrajaka »I olitika«, da naj nekoliko potrpi in naj pusti, da se^ stvar brez hrupa uredi. Torej naj bi se vse skupaj »zatušalo«. Družbo ponarejalcev čekov in prekupčevalcev s tujimi valutami so prijeli pred dnevi v Zagrebu. Nedavno je belgrajska policija odkrita družbo, ki ie ponarejala tuje čeke Irt jih spet spravljala napre , Niti so vodile tudi v Zagreb in reB so tam prijeli kar devet ljudi, ki so imeli svoje prste pri nepoštenih poslih. Družba ni samo na »črni borzi-trgovala s tujimi valutami, kar je prepovedano, temveč je čeke tudi ponarejala. Goljufi so ponavadi od kakega Ličana dobili ček. katerega je bil poslal rojak iz Amerike. Cek so odkupili, nato pa številke lepo preuredili tako, da se ček glasil na več tisoč dolarjev, Tako so na enem čeku iz 10 dolarjev naredili 11.000 dolarjev. Premiera v ljubljanski drami France Bevk: Za povrhu nam je sedanja uprava ljubljanskega dramskega gledališča snoči postregla z delom, ki je bilo pri gostovanjih okrog po Sloveniji povsod sprejeto z odobravanjem, — 8 komedijo enega najboljših slovehskih pripovednikov, Franceta Bevka »Partijo šaha«. Prav gotovo lepa in pohvale vredna poteza, zlasti še, ker je občinstvo seznanila z domačim delom, Široki, svobodni, iskreči se smeh in tisti celotnost obsegajoči smisel za humor, ki izvira iz življenjskega naziranja, sta med nami Slovenci prav gotovo dve stvari, ki sta od sile redki ter se nekako prav ne počutita doma. Naš smeh |e ali burkasto prešeren, na epizode in anekdote vezan ter naglo ugaša nazaj v trpkost in resnobo, ali pa jedek, pre| maščevalen in osebno prizadet kakor vitalno gibčen, samega sebe vesel in brez zlobe. Le redko je veder in še takrat je buffovsko ter skoraj prej togotno kakor prisrčno bučen, in že kaj kmalu vselej pojenja ter se izgubi v vsakdanjo, zagrizeno in napol neprijazno resnost, ki se veselja in vedrosti skoraj sramuje. Te značilnosti se kažejo z redkimi izjemami tudi v naših izvirnih komedijah in celo v domačih burkah, dasi sloni koncepcija slednjih le na bol) ali manj spretnem nizanju hrupno-zabavnih anekdot, lahkomiselnih dovtipov in na nekakšnem otroško nebogljivem veselju do stalno ponavljanega karikiranja. V komedijah je pogosto satirično žolčen in zbadljiv, da proti kraju utone v žalost in v resignacijo, ali pa težak, ne vesel, vse preresen ter se razživi ob razpletu dejanja tako, da glavni junak ob vračanju prejetih udarcev trlumfira z nekakšno plkrostjo in jezljivostjo. Nemara, da smo Slovenci doslej imeli le dva moža, ki sta se znala smejati skoraj brez osebne prizadetosti, vedro, apoliriičtio in prosto: Milčinskega ter Murnika. Kakor že mnogo avtorjev pri nas, je tudi France Bevk označil svoje delo (»Partija šaha)« s komedijo, dasl tej oznaki ne odgovarja v strogem Partija šaha II It smislu. Prvi dve dejanji sta prej nekoliko mučna, za spoznanje prerazvlečena, psihološka drama v okviru znanega trikota (mož—žena—ljubimec). Kljub dramski resnobnosti in za resnično komedijo že itak prezapetem ln pretogem tonu pa no dolgočasita in ne utrujata gledalcev. V tretjem dejanju pa se Bevk končno razodene za pisca, ki nam bo nemara še prav gotovo nekoč napisal res odlično komedijo salonskega genreja. Iz megla In tegobnega ozračja, ki ga ustvarjajo konflikti med ljubosumnim, dobrim možem, med žensko, ki se tudi v šibki minuti ni pregrešila proti spodobnosti, vendar se čuti vezano zaradi stalne vsiljivosti pustolovca Galeta in zaradi strahu, da je mož ne bi napačno razumel — ter med lahkomiselnim, izpri* jenim tipom lahkoživca ln parazita, ponujajočega se ljubimca, katerega je bil Bevk naslikal kot na moč klaverno in zoperno figuro, — iz tega, v prvih dveh dejanjih nekoliko morečega vzdušja pa zasije tretje dejanje v vsej živahnosti ln sproščenosti, s humorjem, ki ie močno jedek in kar lepo iznajdljiv. »Partija šaha« kljub neenotnosti načina pri obdelavi fabule ter kljub nekim pomanjkljivostim, ki pričajo o Bevkvem bolj literarnem kakor čisto odrskem občuteVanju, ob koncu v gledalcih vendarle zapusti ugoden dojem. Režiser Bratina Valo je dokazal, da je star, rutiniran odrski delavec. Njegova režija je spretno porabila možnosti, ki Uh daje za oživljenje na sceni delo že samo po sebi, mnogokje pa je tudi popravila razne neuglajenosti in togosti, Seeno je pripravil okusno, dobra mu je bila zlasti zamisel nekakšne simbolične divergiranosti na zadnji steni prizorišča. V glavni vlogi (Peter Dren) je dal govorno kot mimično izredno krepko in živo kreacijo. Tudi ostali njegovi sodelavci so bili na višini naloge. Poleg odlične Mire Danilove, ki so vloge te vrste na našem odru njena popolna domena, je tokrat prav močno ugajal tudi Drenovcc — in končno , v vlogi služkinje Marte kar zadovoljiva Maša Slavčeva, Vremensko porodilo »Slovenskega doma« Razmere v centrali kasaških društev Poslovodečt podpredsednik je tujec, podpiralo ga Pa zagrebški judje I Maribor, 9. aprila. Naše časopisje se le malo bavi s konjerejo in še manj se zanima za konjski šport, .le pa to prav škoda, ker je konjereja v naši državi zelo močno razvita in prav tako imamo ravno pri nas v Sloveniji dvoje pomembnih konjerejskih središč za rejo športnih konj-kasačev v Ljutomeru in št. Jerneju na Dolenjskem. V naši državi je več društev, ki se bavi jo poleg reje konj tudi s konjskim dirkalnim športom in vsa ta društva so organizirana v vrhovni organizaciji — Centrali kasaških društev kraljevine Jugoslavije. V tej centrali pa so zadnje čase nastale razmere, o katerih moramo obvestiti našo javnost ter odločno nastopiti proti sedanjemu vodstvu. Po prevratu se je ustanovila Centrala kasaških društev ter je poljedelsko ministrstvo Imenovalo za predsednika Rudolfa Warren-Lippitta, graščaka In lastnika pomembne kobilarne v Turnišču pri Ptuju. Tam je ostal sedež cehtrale do smrti predsednika Llppltta dne 212. septembra 1938. Nekaj dni po njegovi smrti pa je prevzel vodstvo Centrale čisto saniolastno veletrgovec Franc K6nlg Iz Celja ter prehesel njen sedež v Celje. G. KOnig ni bil niti podpredsednik centrale, niti delegat kakega včlanjenega društva ter torej ni bil upravičen za tak korak. Se več: g. Konig ni hiti naš državljan, temveč Nemec ln ne zna nobenega našega državnega jezika. Ko je kasaško društvo v Mariboru priredilo dne 2. oktobra 1038 prireditev v počastitev spomina pokojnega Warren-Lippilta, ki si je pridobil ogromne zasluge za naš konjski Šport in Za našo konjerejo sploh, je imel spominski govor g. KBnig. Ta govor je imel vpričo našega zastopnika oblasti — okrajnega načelnika in vpričo zastopnikov naše vojske — v nemškem jeziku. To ni bila samo netaktnost, temveč naravnost izzivanje naše slovenske javnosti. Ce ne ume dovolj slovenskega jezika, bi bil dal vsaj govor napisali v slovenščini ter bi ga bil prebral. Potoni se je zgodilo tudi na skupščini v Zagrebu, da je Imel g. Konig svojo poročilo v nemščini, tako da so ga morali potem drugi ljudje delegatom iz Zagreba, Belgrada in drugih mest tolmačiti v našem državnem jeziku, ker nemščine niso razumeli. Bilo je v poslovanju centrale opaziti še več teh primerov narodne nestrpnosti g. Koniga, katerega oba sinovi! sta služila v rtemškl armadi in katerega enega sina so aretirali letos na naši meji ter je sedaj v Belgradu v zaporih, čakajoč na sodbo po zakonu o zaščiti države. Dne 28. decembra 1938 je bila potem skupščina centrale v Zagrebu, na kateri je bil Izvoljen za predsednika sedanji senator Anton pl. Michalovitch, za poslevodeČega podpredsednika ptt Franc Ktlnlg iz Celja. To skupščino je sklical g. KOnig brez oblastvenega dovoljenja ter jo je vodil v nemškem jeziku. Ker so se delegati iz Belgrada, Pančeva in Novega Sada volitev vzdržali, je bil izvoljen zaradi mlačnosti slovenskih predstavnikov za podpredsednika centrale samo s štirimi glasovi. Javnost, ki bo to brala, se bo gotovo z začudenjem spraševala, kako je kaj takega mogoče. Možno je samo to, da se oblast za poslovanje Centrale doslej ni brigala, kljub temu, da ji je dajala svoječasno po 300.000 din subvencije na leto — dasi se je potem ta subvencija znižala na letnih 45,000 din. Zoleg tega pa je država dajaln podporo za derby-nagrado, ki znaša letno po 22.000 dinarjev. Žalostno je le, da so se našli med slovenskimi predstavniki kasaškega športa mlačneži, ki so pod izgovorom, da je šport internacionalen, doslej trpeli to stanje v svoji centrali. Edini, ki je energično nastopil proti temu, je bil znani pro-pagator konjskega športa na severni meji g. Julče Novak iz Maribora. V več pismih je opozoril svoje prijatelje na nevzdržno stanje v našem kasaškem športu, ln čudo zopet — kdo Je vstal v obrambo čistokrvnega Nemca — podpredsednika Centrale? NihČe drugi kot zagrebški jud, znani bogataš Edo Funk, ki je pisal nedavno g. Novaku pismo, v katerem ga opozarja, da bo on poskrbel, da bo Novak izključen iz konjerejskih in Športnih orgunlzaclj, če ne bo nehal rovariti proti j>redsedniku Centrale Antonu pl. Michalovichu in podpredsedniku Ko-nigu. Upamo, da bodo naše oblasti posegle vmes ter uredile to vprašanje tako, kakor se mora uredili, četudi bi vsi zagrebški Židje vzeli v zaščito nemške funkcionarje centralo. športne vesti Notranjski trgovci so zborovali Cerknica, 8. aprila. V nedeljo pofmldn« je bila v veliki dvorani hotela Žumer 21. glavna skupščina »Združenja trgov* cev za okraj Logatec. Stevilhe navzoče trgovce in zastopnike Trgovske zbornice iz Ljubljane je najprej pozdravil predsednik združenja g. Stanko Lenarčič. Njegovemu pozdravu so sledili referati članov odbora, med katerimi je bil gotovo najbolj zanimiv del o računskem zaključku za leto 1939 in pa proračun za leto 1940. Lansko leto je združenje imelo 70.049.95 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Proračun za leto 1940 pa je naslednji! dohodki 34.700 din, ki se razdelei 1. sprejem članov 6.000 din, 2, sprejem vajencev 300 din, 3. oprost. vajencev 300 din, 4. zaoetala članarina 2.500 din, 5. zaostala naročnina »Trg. lisla« 500 dih, 6. narasle obresti 750 din in članska doklada 14.350 din, Izdatkov pa bi bilo prav toliko. Po podan/h poročilih je sledila splošna debata Govorili so o novi uredbi zt trgovske nameščene*, uredbi, ki j« * ene »trnai prav dobra, e druge pa tudi zelo lahko kvarno vpliva tako na trgovce kot na nameSčence same. Naši lesni trgovini preti konkurenca, kajti odjemalcem druge zemlje ponujajo blago po ugodnejši ceni. Važno pa je v naših krajih tudi vptaŠatije krošftjarstva, ki dela veliko škodo vprav našetmi, vaškemu trgovcu, kupcu blaga pa tudi prav malo koristi. Po živahni debati je bila nato skupščina v popolnem soglasju zaključen* Krai IS aw 30 Tempe- raturi- 9 < ’’ c » > 5§ K I* X i- 1 -t Veler Pada- vine a n •O. '3 = C K e (»mer, trt Wn*l E' E ec to u t Ljubljana /62-4 121 it 79 5 svv, __ Marlboi 760-7 11-7 1U 80 6 0 — — Zagreb 760-7 12-0 -l-o 90 0 0 — Belgrad 7619 7-0 2-C 9i 10 WNW, — — Sarajevo 761*3 11-0 o-o i)i s 0 — Vis 759 1 110 3-0 SO 4 NW, — — Split 758-f 14-0 6-0 iJ i/ NE, — — Kumbot 757 4 16-0 7-0 8. 6 N, — Rab 738*7 1 4*0 4-0 /0 0 0 — — aoitPDvnii' 757-1) 14-0 6-0 00 4 NNW, — — Vremenska napoved: Spremenljivo, deloma oblačno in razmeroma hladno vreme, — Najmanjša temperatura na letališču —2.3 stopinj C. Jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki bo igrala v nedeljo na Dunaju, bo definitivno sestavljena šele tik pred tekmo. Zvezni kapitan Boško Simonovič bo povedel s seboj 15 igralcev in sicer iz Belgrada: Stojilkovič, Dubao, Manola, Lechner, Dragičevifi, Glišovič, Valjarevlč, Nikolič, Lovrič in Petrovič. Iz Zagreba Glaser, Brozovič, Wolfl in Kokotovič ter Požego iz Novega Sada. Na podlagi tega sodijo, da se bo jugoslovanska državna reprezentanca, ki bo igrala proti netnški repreZentanoi, glasila takole! Glaser—Stojilkovič, Dubac — Manola, Dragičevič, Lechner —1 Glišovič, Valjarevič, Petrovič, Wolfl in Nikolič. Belgrajski igralci odpotujejo iz Belgarada v četrtek v Zagreb; tod bodo prenočili, nakar bodo skupno z zagrebškimi igralci nadaljevali potovanje na Dunaj. Kot spremstvo naših igralcev potujejo na Dunaj predsednik Vrhovne nogometne zveze dr. Ml-hajlo AndrejeviČ, podpredsednik dr. Kraljevič in zvezi kapitan Boško Simonovič. Državno prvenstvo Jugoslavije v teku čez drn in strn. V nedeljo bo v Ljubljani na Stadionu XX, državno prvenstvo v teku čez drn in strn. Ta tek čez drn in strn, ki pomeni uradni začetek atletske sezone, je imel doslej vsako leto ravno za Slovence svojo posebno privlačnost. Slovenski dolgoprogaši so namreč pri tem teku stalno pokazali svojo velikansko premoč nad drugimi tekači V zadnjih dveh letih pa se je polažaj v tem pogledu močno poslabšal in to ravno na škodo slovenskih tekačev. Poleg ljubljanske Ilirije in Primorja, ki sta se v zadnjih desetih letih menjala v zmagah v državnem prvenstvu čez drn in strn, se je začela vedno bolj uveljavljati s svojimi dolgo1 firogaši tudi zagrebška Concordija. Concordija je ansko leto tudi že zmagala. Tudi letos bo ta zagrebški klub, ki ima v svojih vrstah dva najboljša slovenska tekača Kotnika in Srakarja, nad vse nevaren nasprotnik za fiaše klube Vprašanje, ali bodo slovenski klubi rešili svoj prestiž in zmagali pred Concordijo, bo rešeno v nedeljo na Stadionu. Nedvomno pa je, da bo letošnja borba za državno prvenstvo moštev izredno ostro ln da bodo morali slovenski klubi napeti vse sile, da bodo zmagali nad Concordijo. Concordija je namreč letos Za* radi homogenosti svojega moštva še prav posebno nevaren nasprotnik Med boedinci bo pa verjetno zagrebški Slovenec Kotnik pač najboljši, dasi bo imel v svojih tovariših, s katerimi je nastopil v Carigradu za balkansko prvenstvo v teku čez drn in strn, hude konkurente. Opozorilo telefonskim naročnikom Viudno obveščamo vse telefonske naročnike, da poteče dne 15. aprila rok plačila redne tele-| tonske naročnine in dolžnih obrokov instalacije. I Vsi telefoni, za katere naročnina ni do tega roka 1 plačana, se morajo po predpisih tel. ?koriti. Da bi kakšna ženska poskusila obrniti se do kakšnega moža. je tam nepojmljivo, da niso za ta primer določili niti posebne kazni. Nos mu [e pr.nesel bogastvo Znano je, da imajo nekateri ljudje močnejše razvit ta ali oni čut in to posebno tisti, ki niso normalno razvit*. Slepi in gluhi imajo v prvi vrsti izredno razvit voh, ki jim nadomešča vid in sluh. V tem pogledu se zdi, da ima rekord vsekakor neki John Mausman, ki je gluhonem in živi v Par-ckersburgu v državi Virgina. John Mausman ima tako zelo razvit voh, da more na razdaljo 200 metrov točno ugotoviti ne samo prisotnost nove osebe, temveč tudi to, ali je tisti moškega ali ženskega spola, star ali mlad. To pa še ni tako važno. John Mausman lahko zavoiha petrolej tudi, če se slednji nahaja 300 metrov pod zemljsko površino. In samo ob sebi je razumljivo, da je to posebnost Johna »Nosmana« izkoristilo v prvi vrsti društvo za eksploatacijo »tekočega zlata«. Tako je John Mausman s svojim odličnim nosom odkril več novih petrolejskih vrelcev, kateri bi danes najbrže ne tekli, če bi ne bilo Johnovega nosu. Razumljivo, da John Mausman ne začne kar tako tja v en dan vohati s svojim nosom. Družba za eksploatacijo petroleja mu jc dosedaj izplačala pol milijona dolarjev nagrade in pravijo, da je to največji honorar, ki ga je kdaj kdo dobil radi nosa! Znani pariški kardinal Verdier jc dne 9. aprila umrl. Potovanfe in zgodovina Skoraj ga ni človeka, ki bi ga ne veselilo potovanje že iz radovednosti, kako je drugod po svetu. Zato so ljudje tudi v prejšnjih dobah radi potovali. A v starem in v srednjem veku ni bilo prijetno potovati, ker ni bil promet tako razvit ko zdaj. Zato niso potovali zgolj za zabavo in veselje, kot potujejo zdaj, ampak radi poučnih, trgovskih in družinskih vzrokov. Iz klasičnega starega veka nam je znan kralj z Itake, CJdisej, ki poje Homer o njem, da je poznal mnogo mest in ljudi. Stari Germani pa so bili hinenja, da so potujoči ljudje — sami berači in potujoči junaki in pevci so si želeli stalnega bivališča. Sele v humanistični dobi (v 14. in 15. stoletju) je postalo potovanje užitek in so se ljudje tudi veselili prirode in spoznavanja dežel in narodov. V tako zvani »bidermajerski dobic (v 18. stoletju) se je potovanje kar razmahnilo. Angleški pisatelj in francoski filozof Rousseau so peli slavo pešhoji in sploh gibanju na zraku. Starejši ljudje in bolj častitljivega stanu pa ladio Program radio LfuPsIfana Sreda, 10. aprila: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Uverture (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Preženimo skrbi (plošče) — 14 Poročila — 18 Istrska narodna glasba; kvartet: violina, klarinet, trobenta, bas; dvoglasne pesmi brez spremljave. Vmes predavanje o istrski narodni glasbi (g. prof. Saša Šantel) — 18.40 Naši poljedelski delavci (g. Rudolf Smersu) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Predavanje inšpekcije narodne obrambe, Belgrad — 19.40 Objave — 19.50 Čudo dviganja vode v rastlini — 20 Pevski zbor Krakovo-Trnovo — 20.45 Mozart: Les petits rien6 balet (plošče) — '21.15 Kitarski dueti fgg St. Prek in Jos. Pogačnik) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Dvospevi: gdč. Poldka Zupanova, ga. Lida Kalinova, pri klavirju g. prof. Pavel Šivic. Orugi programi Sreda, lo. aprila: Belgrad: 20 Opera — Zagreb: 20_ Ljubljana — Belgrajska katkovalov-na postaja: 19.40 Poročila v slovenščini — Bratislava: 21.30 Orgle — Praga: 20.05 Filh. konc. — Sofija: 19.45 Massenetova opera »Werther« — Beromiinster: Tolstoj; »Kreutzerjeva so-nata« — Budimpešta: 19.30 Opera — Bukarc- ; šta: 19.25 Ork. in vok konc. — Stockholm-j Hiirby: 21 Leoncavallova opera »Zazac — Trst-i Milan: 17.40 Plesna gl., 21 Leoncavallova ope-! ra »Zazac — Rim-Bari: 20.30 Godala — Flo- I renca: 21 Plesna glasba — Oslo: 21 Ork. konc. I — Sottens: 20.40 Ork koncert. s° se vozili s svojimi orjaškimi kočijami in poštnimi vozovi. Ženska na vsak način ni smela tedaj sama potovati. Celo rapredni, nemški Goethe je zapisal: »Potujoče dekle je zmeraj na slabem glasu.c Kaj bi dejal o današnjih športnicah? Dandanes potuje vse, bodi peš ali s kolesom. Za ta čas veljajo besede: »Komur hoče Bog dobro storiti, ga pošlje v dunjni svet.c Luč, ki gori že nad 400 let.. V Benetkah je bil 1507. leta obsojen pek Pietro Tascalo na smrt Toda kmalu po izvršitvi sodbe je bilo dokazano, da je bil po nedolžnem obsojen za zločin, ki ga ni izvršil. Ko je bila ugotovljena njegova nedolžnost, je Svet desetorice odločil, da je treba pred podobo Madone na Piazetti prižgati lučko, ki bo morala goreti večno. In tista lučka ni do danes nikdar ugasnila .., Hotel 5600 m visoko Elbrus je najvišja gora na Kavkazu, ki je visoka 5600 metrov. Sovjetska vlada, ki zelo hlepi po rekordih, pa hoče sedaj 100 m pod vrhom zgraditi velik luristovski hotel, ki bo obenem planinsko zavetišče, višinsko zdravilišče in opazovalna postaja. Ker pa na vrhu te visoke gore divjajo navadno veliki viharji, je arhitekt sedaj našel tako rešitev zunanjosti nove zgradbe, da bo novi hotel dobi! obliko zrakoplova, da se bo lahko bolj uspešno upiral viharjem. V hotelu bo prostora za 200 ljudi. Težko pa bo spraviti v tako višino gradbeni material in pa živež. Vsa zgradba spominja nekam na gradbo babilonskega stolpa. Nekaj o steklu Nikoli ni bilo steklo tako moderno, kot je v sedanjih dneh. Že je v rabi kot zidak, in odkar morejo steklo izdelovati v tenkih, bolj kot pajčevina tenkih nitkah, so tudi že v nevarnosti dragi svileni blagovi, da jih bo steklo izpodrinilo. Kar nič izrednega in posebnega ni več. da so delavnice narejene iz stekla, pri čemer ni iz stekla samo strop in pod, marveč so tudi stene steklene. Mizice, čajne vozičke, pladnje imamo že precej časa iz stekla, a samo ameriška redkost je, da so iz steklenih niti stkane obleke in zastori. A dotični krogi, ki se bavijo s steklarstvom, prav resno trdijo, da pride čas. ko bomo imeli preproge, pohištvo in blagovc — iz stekla. Pri zdravniku. Doktor: »Čudno, da ne veste, kje imate žolčnik.« — Bolnik: »Res ne vem, gospod doktor.« — Doktor: »No, približno tam, kjer imate žepno uro.« — Bolnik: »Ni mogoče! Žepno uro imam namreč v zastavljalnici.« V začetku leta 1916 je mehikanski roparski voditelj Pnncho-\vilia pri mestu Colunibusu vdrl v zvezno državo New Mexico in povzročil v odnošajih med Združenimi državami in Mehiko resno napetost. Videl sem možnosti mednarodnega pomena. Po noči prc-mišljanja, sein se odločil, da bom zapustil Chicago ter na svojo pest šel do mehikanske meje. Da se ne bi spet premislil, sem si kupil vozovnico do El Pasa v Texasu. To je bilo dobro. Zakaj sicer bi me bil založnik mojega lista pregovoril, da bi ostal. Nahranil sem si bil 161 dolarjev iu sem po nakupu vozovnice imel še 'kakih 120 dolarjev. »Štiri leta divjajočega poročevalskega dela v Chicagu so me bila v marsičem spremenila. Nisem bil nič več sramežljivi in boječi fant s kmetov, brezbarvna osebnost, docela neizkušena v odnošajih z ljudmi, kakor sem bil prišel v mesto, ne da bi bil vedel, kaj o ozadjih, o boju in nasprotjih človeškega življenja. Z vidnim uspehom sem se ravnal po pravilih, ki mi jih je dal na pot Charles Erbcstein: da postanejo ljudje prijazni, če se jim bom jaz kazal prijaznega, in da jih do neke mere večina trpi zaradi enake notranje negotovosti pred drugimi ljudmi, kakor sem jaz trpel. Toda še daleč sem bil od tega, da bi z ljudmi občeval samozavestno in neprisiljeno. Ni se mi še posrečilo, da bi premagal za: drego pred ženskami. Vsa štiri leta v Chicugu sem »hodil« z enim samim dekletom. Ker se je moj mladostni videz pogosto slabo obnesel pri mojem delu, sem si pustil brke, da bi bil na pogled starejši, čeprav so brke tiste čase bile kaj redke. Zaradi njih so me pogosto zadržali, toda nekaj starosti so mi pa le dale. Vzel sem si drugo ime, ker svojega priimka nisem maral, in pa, ker ni bil posebno primeren za podpisovanje. Ime mi je bilo prav za prav Wcbstcr, ker pa uradno nisem bil nikdar krščen, sem spremenil ime po lastnih mislih v Webb. kar mi je zvenelo bolje. Svojemu podpisu sein premišljeno in hote dal drzen, samozavesten zamah. Pri izberi obleke sein gledal na to, da sem se napravil tako, kakor sem mislil, da jc potrebno za ugledno in po-pornost vzbujajočo' prikazen. Branje v dr. Elliota »Zakladu« mi je vzbudilo zanimanje za tuje dežele in pa željo, da bi postni zunanji dopisnik. Zadeva na mehikanski meji se mi je zdela, da nudi možnosti, pri katerih bi si nabral novih skušenj. Zvečer tistega dne, ko sem se ločil od »Chicago Američana«, sem se odpeljal v El Paso. To je bila prva pot v vrsti potovanj, ki naj bi me 20 let vodila po 41 državah in petih delih zemlje. Do tedaj nisem nikdar potovnl naenkrat več kakor 100 milj in še nikdar ležal v spalnem vozu. Tedaj, ko sem dospel v El Paso. se jc vlada Združenih držav odločila.' da bo poslala v Mehiko kazensko odpravo za Villoni, ki je vdrl v Združene države, vpepelil del mesta Colum-busa ter pomoril veliko prebivalstva. Villova tolpa se je bila uprla zoper zakonito Carranzovo vlado in je iinela zaseden najsevernejši del Mehike. Carranzova vlada ni iinela moči. da bi bila obračunala z njim. V VVashingtonu so prišli do sklepa, da v teh okoliščinah ni od Carranza pričakovati nobenega resnega koraka in da morajo Združene države torej kaznovati Villo. Uradni zastopniki tiska, ki so drli iz vse države sem, so bili čez glavo zaposleni s poročili n poglavitnih dogodkih, nič se niso utegnili baviti s podrobnostmi. Jaz pa sem zagrabil človeško zanimive posameznosti, jih izdelal in potem pc pripovedi prodajal naravnost dopisnikom drugih listov. Že prvi teden sem g tem zaslužil dvakrat toliko, kakor pa sem dobil v Chicagu. Potem mi je pa družba United Press dala čisto uradno ponudbo, naj časnikarsko obdelani operacijsko področje kazenske odprave pri Colunibusu in sicer za trideset dolarjev na teden. Villa jc bil napadel kraj s kakimi 200 dušami Vas jc bila iz eno- in dvonadstropnih lesenih hiš in je ležala sredi plitve Mesquit-ske ravni, ki jc bila gladka in brez drevja, nekaj milj od meje. Na 50 milj daleč je raslo morda komaj nekaj travnih bilj. Najbližja na- selbina je bilo mestece Deeining,'oddaljeno kakih 40 milj in podobno podeželskemu mestu v filmu. Glavne stavbe v Colunibusu so ležale v pepelu. Villovi razbojniki so jih bili pri napadu požgali. Z drugimi dopisniki sem si sposodil od vojaške uprave majhen šotor, ga postavil na puščavskih tleh, dobil vojaško posodo in jedel z vojaki v taboru. Čeprav je bilo šele v marcu, je sonce podnevi žareče žgalo, veter pa je vrtinčil oblake prahu, ki so nam slepili oči. Pogosto ves dan ali pa celo dva dni nismo videli niti 20 čevljev daleč ter smo za varstvo oči nosili tesno se prilegajoče temne naočnike proti prahu. Dobili smo vojaške postelje in odeje ter živeli šest mesecev v tistem šotoru. Vsako jutro smo iztrepali in otresli čevlje zaradi neštetih kač, velikih pajkov tarantel in strupenih zelencev. Ko jc Perschingova odprava začela napredovati, so ujeli štiri može, o katerih so domnevali, da so pripadali Villovi tolpi, ki jc bila napadlo Columbus. Spravili so jih bili v mestece Dccming pred sodnijo, ki jih je obsodila na vrv. Sel sem tja, da bi videl usmrtitve, ki so jih opravili na majhnem jetnišničnem dvorišču, tlakovanem s stolčeno glino. Ker tu ni bilo šc nikdar prišlo do kake zakonite usmrtitve, niso uradniki poznali čednih načinov obešanja. Sklenili so. da bodo jetnike obesili po dva in postavili surovo zbite vislice. Ker ni bilo na odru pravih loput, so postavili vzvišen oder z dvojnimi vrati, ki so bile z vrvjo privezane na konce brun ob obeh straneh. Razbojnike so v parih privedli iz ječe. jih postavili na oder in pripravili lopute, da bi jih izpodmaknili. Položili so jim vrv okoli vratu, potem pa je jetniški uradnik z ostrogami in v širokem slamniku s sekiro presekal vrv, ki je držala vrata ob obešencih. Obe telesi sta švignili navzdol, se obračali in zvijali. Srajca enega od obešencev je bila pod vratom odpeta, da je bilo videti pod njo robato naslikano podobo Matere božje. Mož jo je bil najbrž strgal iz kake knjige in si jo pritrdil na prsa. Toda vozli so bili slabo zategnjeni, vrv je bela predolga, da bi pravilno zlomila tilnik in eden ob obsojencev se je zadušil. Dva gledalca sta pri tem pogledu izgubila zavest, eden je bil od zdravnikov, ki bi morali ugotoviti smrt. Ker je bil v tem kraju en sam pravi zdravnik, so k temu poslu prisilili še živinozdravnika, in ta jc bil tisti, ki se je onesvestil. Oba druga Mehikanca so obesili takoj ko so odrezali prvi trupli. Spet so pripravili vrvi in lopute. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: luž. Jože Sodja. - Urednik: Mirko Javornik. - Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-II1. Telefon št «001 do «005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6.