■•-; ./:• irCj


Kraljevska vlada poziva ves jugoslovanski narod, da to sveto zapoved zvesto in spoštljivo izpolni.
V Belgradu, dne 9. oktobra 1934.
Predsednik ministrskega sveta M. T. Uzunovic, s. r.; kmetijski minister in zastopnik zunanjega ministra dr. Dragutin Kojicj s. r., prosvetni minister dr. Ilija Šumenkovič, s. r., pravosodni minister Božidar Maksimovic, s. r., minister za telesno vzgojo naroda dr. Grga Andjelinovic, s. r., minister za trgovino in industrijo Junij Demetrovic, s. r., finančni minister dr. M. Djortljevič, s. r., minister za gradnje dr. Stjepan Srkulj, s. r., notranji minister Živojin Lazic, s. r., minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. F. Novak, s. r., minister vojske in mornarice armijski general M. Milovanovič, s. r., minister za gozdove *in rudnike dr. Ulmanski, s. r., prometni minister Ogujen Kuzmanovič, s. r.
Naš veliki kralj Aleksander I. je padel 9. oktobra ob 4 popoldne v Marseilli kot žrtev podlega atentata.
S svojo krvjo je kralj mučeniško zapečatil delo in mir, radi katerega se je napotil v zavezniško Francijo.
Na prestol kraljevine Jugoslavije je po členu 36. ustave stopil njegov prvorojeni sin Nj. Vel. kralj Peter II.
Kraljevska vlada, vojska in mornarica so položili prisego zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II.
Vlada kraljevine Jugoslavije, ki vrši začasno na osnovi člena 45. ustave kraljevsko oblast, je sklicala narodno predstavništvo k skupnemu zasedanju na dan 11. oktobra, da položi prisego v zmislu člena 59. in člena 42. ustave.
S svojimi zadnjimi besedami, ki jih je blagopokojni kralj nmirajoč jedva izgovoril, je v svojem neizmernem rodoljublju zapustil našemu narodu tole sporočilo:
»Čuvajte Jugoslavijo!«
•osininn plačana v gotovint. LeloOII	' ^ V Ljubljani, v sredo 10. oktobra	1934 Štev. 230 a Cena 1.50 Oh - . . . . .	. '-m P*'"*1*11 "" ' ......
flff	mu IšmM /Sm M BSmaam h*llfi^« mf"** ifli
ili^: vm^ mm •	« m / m a	^Bf mm ,. H
- M~!f fmm ^L^-di^ BBmir JR« .............itiT	^f ^^^^^^^ Uprava: Kopitar-
UredniStvo	^^^^	^ ^ jeva 6. telefon 3993 Kopitarjevi ul.6/111
Teletont uredništva: dnevna služba 2050 - nočna 2996. 2994 in 2050	--Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dnevn po prazniku
Kralj - mučenih
S strašnim udarcem je usoda posegla v razvoj našega javnega in državnega življc nja. Strahotna vest o smrti vladarja Jugoslavije je nocoj prerezala srca vseh državljanov.
Kralj Aleksander I. se je smrtno zadet zgrudil v svečanem trenutku, ko je kot po-slanec bratstva in miru stopil na sveta tla najzvestejše svoje zaveznice velike Francije. Zgodila se je ta velika tragedija, ko smo Francozi in Jugoslovani hoteli pred vsem svetom manifestirati zvestobo veliki ideji miru in vztrajnega napora za konsolidacijo nemirne Evrope.
Triurni' se je izpremenil v žalni pogreb. Mesto, da bi roko v roki ustvarila nova dejanja, nove sadove spravi j ivosti, mirovne tvornosti, vzajemnega razumevanja in medsebojne nesebične podpore, sta morala kralj Aleksander I. in predstavnik mile nam Francije dobesedno ramo ob rami, telo ob telesu nagniti v smrt.
Mi z gnusom zavračamo in obsojamo vsako nasilje nad življenjem, ki je samo Stvarnikovo, za tak grozovit, zahrbten, zločinski umor pa sploh ni mogoče dobiti besedi, ki bi ga primerno krepko obsodile.
Slovenci ob truplu kralja Jugoslavije, ki je. tolikokrat prehodil naše gore in doline, tako srčno rad prebival med nami in živel z nami, v žalosti tonemo in enostavno ne razumemo, kako se je moglo to zgoditi. Ko jc nocoj hitela ta strašna novica od slovenskih mest v trge in vasi, so ljudje onemeli, groza je obhajala množice, ki so se zbirale, dogodek je učinkoval kot bomba, ki je iztrgala iz našega telesa*najflragocenejše življenje. Naš kralj je mrtev.
Pa naj je udarec še lako globoko zasekal v našo družbo, nc bi bilo v stilu in duhu velikega pokojnika, če bi nas ta veliki trenutek našel majhnd in zbegane. Njegovo življenje je hilo velika žrtev. Ni ga zlomil vihar albanskih gora, ne napor svetovne vojne. Niso ga uklonile težave, s katerimi je gradil nas državni dom in smrt ga ni mogla dohiteti drugje kot v triumfu dela.
Simbolično nam je še v smrti svoji, ranjki vladar pokazal svojo voljo. Dobesedno jc izpolnil zadnjo željo in naročilo našega Evangelista: »Vi vsi, ki ste seinc izkrvavelega naroda, mislite samo to kako boste
dinjeni posvetili vso svoje sile, vse svoje sposobnosti, vso svojo Ijubczeu, vse svoje srce jugoslovanski državi za njen proevit, kulturo in blagostanje,« On se je posvetil njej vsega tako, da je v delu zanjo velik postal. On je umrl na poli zanjo, sredi velike diplomatske akcije za njen proevit in blagostanje.
Gotovo je, da bo smrt, tako velikega vladarja in državnika pustila svojo veliko sled za seboj, da bo ostala neizpolnjena praznina. Saj se je njegovo mogočno delo markantno zarisalo v vse državno in mednarodno življenje, nc le med nami v domači hiši. Ta sila bo nenadomestljiva, škoda gotovo nepopravljiva.
Toda gotovo pišemo v duhu in po volji velikega pokojnika, če pravimo: llrez oklevanja, krepko, odločno vsi naprej v delu za blagor in proevit Jugoslavije in njenega ljudstva.
Vsi listi nizki, zahrbtni, škodoželjni instinkti, ki bi se morda kjerkoli pojavili ob grobu našega vladarja, naj vedo, da jim b'i enotna in soglasna volja ■< s jugoslovanskih državljanov v kali uirfr	njihove naklepe.
V žalostnih dneli bodo naša sr r-:-a še bliže drug k drugemu, bila top! jc; in pregrevala vso našo državno skupnost v še popolnejši, toplejši, iskrenejši medsebojni vzajemnosti.
Kralj, ki nas je družil v življenju s svojo močno voljo, nas druži mrtev v sočutju skupne nesreče k večji ljubezni.
Ko bomo te dni pomolili za njegovo dušo, bomo s to prošnjo združili tudi še skrb, da bi se uresničila velika želja pokojnikova: Mir in v miru napredek Jugoslavije.	(
Odgovornost naroda je v teh dneh velika. Svet mora te dni čutiti notranjo trdnost, discipliniranost našo in voljo, da prenašamo ludi najhujše udarce z vedrim in samozavestnim pogledom v bodočnost.
Slovenci vsi presunjeni sočustvujemo s premilo kraljico, materjo mladega kralja Petra, njeno rodbino in vso visoko kraljevsko hišo. V tej najhujši bolečini pa prosimo Vsemogočnega, ki — za nas nerazumljivo — vodi naša pota, naj tudi to grozovito nesrečo in neizmerno žrtev preobrne k pravi sreči Jugoslavije, za katero je veliki pokojnik živel, delal ln umrl.
Oporoka blagopokojnega kralja
Žaloigra v Marseitte-u
Marseille, oktobra, c. Jugoslovanski rušilec j-Dubrovnik« je z visokim kraljevskim gostom pri-plul v marseillsko pristanišče ob 4 popoldne. Na krov »Dubrovnika« je lakoj prišel francoski zunanji minister Barthou, ki je v imenu predsednika francoske republike Lebruna pozdravil Nj. Vel. kralja. Nato se je podal Nj. Vel. kralj podal na Irancosko admiralsko ladjo, na kateri se je nahajal francoski mornariški minister Pietri. Medtem sta prispela na francosko generalsko ladjo tudi jugoslovanski zunanji minister Jevtič in minister dvora Antič.
Po medsebojnih pozdravih so se visoki gostje odpeljali na kopno, kjer so jih čakali na okrašenem pomolu ostali zastopniki oblasti. Nj. Vel. kralj sc je sijajno razpoložen z vsemi pozdravil. Ogromne množice francoskega naroda, ki so bile zbrane v luki, so navdušeno pozdravljale velikega zaveznika in prijatelja Francije.
Takoj nalo so visoki gostje sedli v avtomobile in se odpeljali proti prefekturi, kjer bi moral biti serviran luneh kraljevskemu goslu. Med viharnimi ovacijami, katerim je Nj. Vel. kralj smeje in radostno odzdravljal, so avtomobili drčali proti središču mesta. V avtomobilu cb Nj. Vel. kralju je sedel francoski zunanji minister Barthou, spredaj pred Nj. Vel. kraljem pa general Georges kot zastopnik francoskega gen,?ralissima generala Wey-ganda. Ko so avtomobili prispeli na trg pred marseillsko borzo in zavili na voglu v ulico kralja Alberta, je iz množice skočil atentator, se zagnal na pločnik kraljevskega avtomobila in z bliskovito naglico oddal na Nj. Vel. 6 do 8 strelov. Za njim je sicer takoj skočil policijski komisar na konju in ga udaril s sabljo, da je jiadel po tleh, vendar so strašne smrtonosne krogle opravil? svoje žalostno delo. Nj. Vel. kralja so zadele tri krogle, in sicer ena v trebušno votlino, druga pa v bližino srca. Ostale krogle so zadele francoskega zunanjega ministra Barthouja v levo ramo in tudi težko ranile generala Georgesa.
Atentator je še na tleli ležeč streljal in pri tem ranil dva stražnika in neko žensko. Nato je hotel streljati na samega sebe, vendar pa je policija to preprečila.
Medtem so avtomobili naglo odbrzeli v pre-ickturo, množice pred borzo pa se je polastila tilna zmeda, ki je trajala dve do tri minute. Razjarjena masa je hotela linčatl zločinskega atentatorja in ga je policija komaj ubranila pred srdom ljudske sodbe.
Atentator se zovc Peter Kelemen, rojen dne 9. novembra 1899 v Zagrebu In je po poklicu trgovec. Kelemen je zapustil Zagreb 30. maja t. 1. ler je prišel 28. septembra v Francijo.
Ko je avtomobil z Nj. Vel. kraljem prispel v prelekturo, so zdravniki takoj nudili prvo pomoč leiko ranjenemu vladarju, vendar je Nj. Vel. kralj ob 17.15 izdihniL
V prefekturi je nastala silna ialost. Zastopniki oblasti, diplomacije, jugoslovanskih in francoskih časnikarjev so se obupani tn žalostni »brali okoli mrtvega kralj«,..-
Maeseille, i), oktobra. c.Vcst o gnusnem iiteniatu sc je kakor blisk razširila po mestu. Ves Marseille in za njim vsa Francija sc jc pogreznila v globoko žalost. Francoski narod jc globoko zadela rana, ki jo jc povzročila smrt jugoslovanskega vladarja.
Kraljica Marija
Besancon, !l. oktobra. c.Nj. Vel. kraljico Marijo so ob 18.25 v Besanconu, na poti v Pariz obvestili o strašnem dogodku.
Barthou - mrtev
Marseille, 9. okt. c. Francoski zunanji minister Louis Barthou je ob 17.45 podlegel ranam.
Najprej se je smatralo, da njegova rami ni tako nevarna, vendar pu so pri natančnejšem pre-
Belgnid, 10. oktobra.
Sestavljeno v kraljevskem dvoru na Dedinju, dne 9. oktobra 1934 ob 20. uri.
Na povabilo Njegovega kraljevskega Visoeanstva kneza Pavla so prišli v dvor: predsednik ministrskega sveta g. Nik. T. Uzunovic, upravnik dvora g. Manojlo La-zarevic in poveljnik kraljeve garde armij-ski general g. P. K. Živkovič. Prisoten je l il tudi prvi adjutant Nj. Vel. kralja divi-zijski general g. Mil. J. Ječmenu;.
Njegovo kraljevsko Visočanstvo knez Pavle je sporočil prisotnim, da je od zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča in maršala dvora g. Dimitrijeviča prejel iz MarseiHa brzojavno poročilo o atentatu na Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in da je Nj. Vel. kralj podlegel.
Po tem sporočilu je Nj. kraljevsko Visočanstvo knez Pavle izročil predsedniku n''nistrskega sveta g. N. Uzunovicu v prisotnosti -ori navedenih kuverto z napisom:
»To je lastnoročna listina, ki sem jo iiapisal na osnovi člena 42. ustave kraljevine Jugoslavije od 3. septembra 1931. leta.
Aleksander.
G. ministrskemu predsedniku!
Ta kuverta je zaprta in zapečatena z dvema pečatoma iz rdečega voska, na katerih je vtisnjen grb kraljevega doma.
Predsednik ministrskega sveta g. N. T. Uzunovic je v prisotnosti Nj. kraljevega Visočanstva kneza Pavla in gori navedenih odprl kuverto in v njej našel na modri poli konceptnega papirja akt, podpisan lastnoročno po Nj. Vel. kralju, ki se glasi:
»Sestavljeno 5. januarja 1934 leta na Bledu.
Po svobodni volji in v svojem najboljšem prepričanju, da s tem najbolje služim interesom svoje mile domovine, kraljevine Jugoslavije, svojega dragega naroda in svojega kraljevskega doma:
Odrejam na osnovi čl. 42. ustave kraljevine Jugoslavije, da za primer, da pre-
stolonaslednik iz vzrokov naštetih v čl. 41. ustave, ne more vršiti kraljevske oblasti, vrše namestniško oblast:
1.	Nj. kraljevo Visočanstvo knez Pavlo Karagjorgje;
2.	dr. Radenko Stankovi?, senator in minister prosvete;
3.	dr. Ivo N. Perovič, ban savske banovine.
Kot namestnika za kneza Pavla določam armijskega generala Vojislava To-miča, poveljnika Belgrada;
kot namestnika za dr. Radenka Stan-koviča določam Jovana Banjanina, senatorja;
kot namestnika dr. Peroviča določam dr. Zeca, senatorja.
Ta akt sem napisal in podpisal lastnoročno v dveh izvirnikih, od katerih bo enega hranila Nj. Vel. kraljica, drugega predsednik ministrskega sveta.
Oba izvoda tega akta sta kuvertirana in zapečatena z mojim podpisom.
Aleksander Karagjorgjevič, kralj Jugoslavije.
Temu protokolu se priloži pravkar navedeni akt od 5. januarja 1934 leta z Bleda.
Prečitali smo in overovili:	'
Pavle, s. r., predsednik min. sveta Nikola T. Uzunovič, uprav, mesta Belgrada Man. Lazarevič, poveljnik kraljeve garde Peter 1?. Živkovič, I. adj. Nj. Vel. kralja diviz. general N. J. Ječmenič.
Iz kabineta predsednika min. sveta št. 220 od 9. oktobra 1934 leta.
Regentski svet
Beigrad, 9. okt. m. Regentski svet tvo. rijo: knez Pavle, bivši prosvetni minister dr. Radenko Stankovič in ban savske banovine dr. Perovič. Njihovi namestniki pa so: general Tomič, komandant mesta Belgrada m senatorja Jovau Banjanin in Petar Zec.
Bolesten odmev po svetu
Papežev nuncij izreka sožalje v imenu sv. očeta
Beigrad. 10. okt. AA. Ob 21.30 je prišel v zunanje ministrstvo papeški nuncij Pelegrinetti ter je v imenu sv. očeta izrekel sožalje kraljevski vladi ob tragični smrti kralja Aleksandra. Msgr. Pelegrinetti je izjavil, da je sv. očeta globoko pretresla ta tragična smrt, ki je tako prizadela jugoslovansko državo in jugoslovanski narod. V teh težkih trenutkih preizkušnje, pravi sv. oče, se mora narod zbrati, da bo nemoteno delal za svojo konsolidacijo.
Brezmejna bol Francije
Pariz. Predsednik francoske republike in francoska vlada tolmačita enodušnost vseh Francozov in izražata vsemu jugoslovanskemu narodu svoje največje ogorčenje in svojo brezmejno bol zaradi vesti o groznem atentatu in objokujeta z njim plemenitega in slavnega vladarja.
Ogromna bol, ki druži francoski in jugoslovanski narod bo še bolj okrepila njuno nezlomljivo prijateljstvo.
Vsa Bolgarija presunjena
Beigrad, 10. okt. AA. Zunanji minister Bogoljub Jevtič je dobil te-le sožalne brzojnvke:
Tragična smrt Nj. Vel. kralja je pretresla vso Bolgarijo, ki je imela ravno pred nekaj dnevi priliko, da izkaže čast in pokaže simpatije sijajnemu voditelju bratskega jugoslovanskega naroda. Delimo z vami vašo globoko bol in vas prosimo, gospod, da sprejmete izraze mojega prisrčnega in iskrenega sožalja v vaši boli. — Batolov.
Sofija. Globoko pretresen zaradi vesti o strahotnem atentatu na kralja Aleksandra izrekam vam in vašim tovarišem v svojem imenu in v itnenu svojih tovarišev najiskrenejše sožalje bolgarskega naroda, ki je doživel tolikšno radost ob obisku vzvišenega kralja in ki danes z enako globoko žalostjo sočuvstvujc z bratskim jugoslovanskim narodom, ki je pretrpel tolikšno izgubo v osebi hrabrega, odličnega in nepozabnega voditelja. — Ki-tnon Georgijev.
Žalovanje v Pragi
Praga, 9. okt. c. Vest o strašnem atentatu na kralja Aleksandra se je tukaj razširila že po peti uri popoldne. Ulice so preplavile posebne izdaje listov.
Vlada se je sestala k seji, s katere je bila poslana bratski, tako težko prizadeti Jugoslaviji so-žalna brzojavka.
Sožalje Romunije
Beigrad, 10. oktobra. AA. Nj. Vel. kralj Karol je izjavil vladi kraljevine Jugoslavije svoje najgloblje sožalje ob smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra
Poljska žaluje
Varšava. Globoko j>refrescn zaradi bolestne vesti o zločinskem atentatu nad vzvišeno osebnostjo Nj. Vel. kralja Aleksandra deli Poljska veliko žalost jugoslovanskega naroda in izreka Vaši eksce-lenci izraze svojega sožalja. — Kozlovski.
So žalna brzojavka Irske
Beigrad, 10. okt. AA. Predsednik kraljevska vlade je prejel te-le brzojavke: Dublin. Prosim vašo ekscelenco, da izrazi vladi in narodu Jugoslavije globoke simpatije irske vlade in irskega naroda zaradi tragične smrti kralja Aleksandra.
—	Devalera.
Iz Posaarja
Globoko pretresen nad tragično smrtjo Nj, Vel. kralja Jugoslavije, ki je padel kot žrtev odvratnega atentata, prosim Vašo ekscelenco v imenu Po-sarja, da sprejmete in sporočite kraljevski rodbini in vladi in narodu kraljevine, ki ga je prizadela tako strašna izguba vzvišenega vladarja, izraze mojega najglobljega sožalja in iskrenih simpatij.
—	Knox.
Bol nad Ljubljano
glodu morali ugotoviti, da bo treba amputirati roko. Prepeljali so ga v hotel i Dieti«, kjer -o ga takoj položili nu operacijsko mizo. Medtem »a jc Burlhou bruhnil kri in liila jo potrebna transfuzija krvi. Ivo so Barthoujn nato kluroformirnli, mu 'jc odpovedalo srce in Barthou je Izdihnil.
Proglas francoske vlade
Pariz, !). oktobra, c. Francoska vlada se jo takoj, ko jo prišlo uradno poročilo n strašni voHti, sestala ob ti popoldne k izredni soji, na kateri so bile pod vzele vso potrebno moro. Pn soji jc vlada izdala Vroglas na vos francoski narod, v katerem izreku toplo sožalje jugoslovanskemu narodu. V istem proglasu odreja vlada enomesečno žalovanje za jugoslovanskim vladarjem.
Atentator
Pariz, 9. oktobra, c. Atentator sc piše Fe-lor Kolemen in jo, rojen 1899. Imel je pri sebi jugoslovanski potni list, ki mu ga jn izdala zagrebška policija 30. maju 1934. V Francijo jo prišel 28. septembru 1934, . i i podatki pa so šc netočni in sc šc preiskujejo.
Ljubljana, 10. oktobra.
Vest o strašnem in gnusnem atentatu na našega prevzvišenega vladarja, ko je stopil kot najvišji gost Francije na francoska tla, se je v Ljubljani razširila že med 6. in 7. uro zvečer ter je šla kot požar od ust do ust. Ljudje vesti niso hoteli verjeti, Spraševali so drug drugega, spraševali po uredništvih ljubljanskih listov in strahoma prosili odgovora na strašno vprašanje.
Kmalu zatem so se ljubljanske ulice napolnile tako, kakor se napolnijo samo takrat, kadar se zgodi nekaj strahotnega in usodnega. Takoj se je spontano formiralo več povork, ki so se podale po ulicah in z globoko žalostjo nad pretresljivim dogodkom v srcih iskale utehe v manifestaciji za blagopokojnega kralja. Vsa gledališča, kinogleda-Hšča in prav tako vsi javni lokali so se v znak žalosti takoj zaprli, po hišah pa so se že okrog 8. ure zvečer pojavljale žalne zastave.
Na vseh ulicah v središču mesta, zlasti pa na promenadi so se oblikovale manjše in večje skupine, kjer so ljudje pozno v noč z nestrpnostjo čakali novih in novih podrobnosti o strahotnem dogodku in še zmerom In zmerom je vztrajala v srcih goreča nada, da bo zdaj zdaj prišla vest, ki bo demantirala grozno resnioo. Toda žalibog je vsaka nova govorica, ki se je z bliskovito naglico širila v množici, le potrdila nnlhujSe. Selo proti polnočnim uram so se začele turobno ruhajatl »» svoje domove, vse tihe in ialoitne.
Ze v večernih urah so zaplapolale po mestu črne zastave, med prvimi na poslopju Jugoslovanske tiskarne, na operi in drugod. Te{ka bol je legla nad ljubljansko prestolico. V strahotno res nico se bo danes prebudilo slovensko ljudstvo.
Proglas banske uprave
Ljubljana, 10. oktobra.
Banska uprava sporoča: Državni odbor za pokop je odredil, da se ho objava smrti Nj. Vel. Kralja Aleksandra izvršila v prestolnici in v vseh krajih z zvonjenjein vseh zvonov po vseh cerkvah dne 10. t. m in nato pa ponovno od dneva, ko bo teb blagopokojnega kralja prispelo v domovi no, do dneva pokopa. ZVonilo se ho vsakti uro pet minut od 6 zjutraj do 18 popoldne Vse šole ne bodo imele pouka danos, dne 10. t. m. Na vseh javnih zgradbah se izobesijo črn^ zastave do nadaljne odredbe. Vsi državni" uradniki položendanes, 10. t. m. prisego zvestobe novemu kralju Petru II, po predpisu zakona o uradnikih
f Duh. svet. Peter Havptman
Eden poslednjih veteranov našega političnega, gospodarskega in verskega pokreta izza konca devetnajstega stoletja! Vedno je bil neupog-njen kot hrast, včeraj zjutraj pa je omahnil; vrgla ga je zavratna bolezen, ki je opazna njegovi okolici, zanj pa neizsledna, morala glodati že dalj časa v njem. 4. aprila je še opravil drugo sveto opravilo — pri .podružnici je bila takrat tud: sv. maša — in obšla ga je naenkrat velika slabost. 18. avgusta je zadnjič ma-ševal. Potem je 6amo hiral. Se mesec — pa bi bil obhajal dvajsetletnico svojega prihoda na Dobrovo, pa Vsemogočni je ukrenil drugače.
Peter Havptman ali gospod Peter, kakor 60 ga imenoval'' v loški dolini, je bil izrazit predstavnik one preroditvene dobe, ki je tako globoko zarezala v našo novejšo zgodovino. Tisto gibanje — saj mu je bil izvor nad vse idealen — ga je takoj izpočetka vsega prevzelo in posvetil mu je kot niož vso mlado svojo silo. Kot kaplan in župni upravitelj v Starem trgu pr: Ložu je kmalu vso dolino versko, politično in gospodarsko organiziral. Po hudih bojih je 1. 1894. ustanovil posojilnico (glej F. Jakliča izvajanja v Narodnem Gospodarju z dne 15. nov. 1930, št. 11, 1. 31) in
konsumno društvo, zraven pa pridno prirejal duhovne vaje. Ko je pred '20 leti prišel kot župnik na Dobrovo — takratna vlada ga ni hotela potrditi za župnika v Starem trgu — je tu nadaljeval versko-socialno delo. Ustanovil je posojilnico in Izobraževalno društvo, zgradil Društveni dom in se vneto udeleževal dela pri podružnici Kmetijske družbe, kateri je bil oelo vrsto let vesten odbornik. Kot poslancu in odborniku Oblastnega odbora so mu bili župljani še prav posebno pri srcu. Zatekali so se v vseh mogočih težavah z ganljivim zaupanjem k njenvu na pomoč za svet. Bil pa je v to usposobljen kakor malokateri. Bil je vseobče naobražen in hitrega pogleda, pa preudaren in hladnih živcev, nikdar ga ni obvladalo čuvstvo. In gostoljuben. Ob vsaki priliki ga je po-set razveselil.
Pri vsem tem raznoličnem delu je ves čas svojega mašništva ostal duhovnik. Ta mož, k: je bil hladen računar in vešč kmetovalec, je bil tretjerednik, ki je z veseljem vodil tretji red in verske družbe, priljubljen in neutruden spovednik. S kako vestnostjo je opravljal svoj brevir še do zadnjega! Od določil svele Cerkve bi ne bil krenil za nobeno ceno za las v stran. V zadnjem času, 6e zdi, mu je bilo duhovno delo, ki je tako tenkočutno sledil utripom časov, še prav posebno pri srcu. Lani je oskrbel nenavadno blagoslovljen misijon in v zadnjem času se je posebno radoval razcveta Apostolstva mož in fantov.
Ljubi g. Peter! Končana je tvoja zemeljska pot in nam ostaja samo dolžnost, da se te spominjamo v molitvah in položimo na sveži grob kito spominov, k: so lako številni in lepi. Pa so tudi — trdno upamo — večnostivi, bil si mož -sdobre volje« (Lk 2. 14). f.ahko si sklenil roke, ki s! jih tolikrat dvigal v molitvi in ki so bile tako marljive, k večnemu počitku.
Peter Hav.ptman se je rodil v Litiji 27. jun. 1863, kjer je oče, zelo spoštovan mož, služboval pri železnici. Osnovno šolo je obiskoval v šmart-nem pri Litiji, gimnazijo pa je obiskoval in dovršil v Ljubljani. Po dovršenem bogoslovnem študiju je bil kaplan in župni upravitelj v Črnem vrhu nad Idrijo (4 leta), nato kaplan (8 in pol leta) in župni upravitelj (10 let) v Starem trgu pri Ložu. Za tem je bil 3 leta v začasnem pokoju. L. 1914. je postal župnik na Dobrovi prj Ljubljani. Ob 70letnici rojstva je bil imenovan za duhovnega svetnika.
Pogreb bo v četrtek, 11. okt. ob pol 11 na Dobrovi. V Ljubljani bosta na Borštnikovem trgu na razpolago dva avtobusa za udeležence pogreba.
Težave novomeške občine
Zadnja občinska seja novomeške občine je razgrnila zlasti vse težave, s katerimi se mora boriti občinska, uprava. Glede pregru-pacije zdravstvenih občin se je sklenilo, da ostane mestna občina iz finančnih razlogov še nadalje samostojna zdravstvena občina. Za Novo mesto bi namreč pomenilo občutno breme, če bi se v tem pogledu združilo z ostalimi občinami, mesto samo pa ima še vedno okrog 3 milijone dolga na novi šoli. Ugotovilo se je nadalje, da se za razpisano mesto mestnega mesoglednika ni javil nihče, dasiravno je združeno z 1500 Din mesečnih dohodkov. Sklenjeno je bilo. naprositi ban.sko upravo, da nastavi na grmski šoli posebnega živinozdravnika, ki bo obenem opravljal službo mestnega mesoglednika. — Ker se bo prihodnje leto ukinilo staro pokopališče Ln je potrebno na novem pokopališču zgraditi novo kapelico, je bilo sklenjeno, da v tem oziru začne občina akcijo skupno z župnim uradom in sicer tako, da bo župni urad začel zbiralno akcijo, županstvo pa jo bo podprlo s primernim oklicem na prebivalstvo. — Sklenjeno je bilo nadalje, da se nabavi nova vodna črpalka v Stopi-čah, ki bo na plinski pogon. Živilski trg bo v najkrajšem času premeščen z Glavnega trga na Florijanski trg. — Radi naprave hodnika za pešce proti kolodvoru se je sprejel predlog predsedništva, da se izvrši ogled na licu mesta, h kateremu se povabita cestna uprava in uprava državnih železnic. Ako bi nobena imenovanih uprav ne ugovarjala, bi se napravil načrt za ureditev hodnika, ki naj bi se v kratkem času tudi uresničil. Razpravljalo se je tudi o elektrifikaciji Dolenjske, zlasti Novega mesta in bližnjih občin. V tem oziru se ni napravilo nikakega sklepa in to_ radi pomanjkanja denarja. Za elektrifikacijo bi bila potrebna vsota šest milijonov dinarjev. Govorilo se je o tem, da bi stopila občinska uprava v stik s Pokojninskim zavrom, če bi dal posojilo v to gvrho in pod kakšnimi pogoji. Posojilo bi
potem odplačevala novomeška kakor tudi ostale občine. — Veliko vprašanje, ki občini dela. ne baš majhne skrbi, je vprašanje regulacije starega pokopališča. Obstoja načrt o ureditvi parka s Kettejevim in Trdinovim spomenikom, z modernim telovadi-4čem in športnim prostorom z novim kopališčem in športnim domom. Ta načrt je bil odkupljen za 5000 Din. Občinsko zemljišče v Kandiji je razparcelirano in bo občina v kratkem začela razprodajati zemljišče po 25 Din m5. Sklenjeno je bilo, da se bo moral vsak kupec s pogodbo zavezati, da bo na kupljenem zemljišču postavil visoko pritlično hišo primerne velikosti v teku 3 let po načrtu, ki ga bo odobrila občinska uprava. Ako se to v stavljenem roku ne bi zgodilo, ima občina pravico, da odkupi zemljišča po prodajni ceni. — Za sejmišče bo občina kupila zemljišče Gustava Malenška po 8 Din m2 — Sprejet ,ie bil nadalje predlog, da se veroučitelju na osnovni šoli prizna za njegov trud nagrada po 10 Din na uro. Istotako tudi veroučitelju na meščanski šoli. Končno je bil sprejet tudi predlog odbornikov Mi-količa in Agniča, da .se prepove prodaja vsem trgovcem in konfekcijoništom ene ali druge obrti, ki pridejo v Novo meto na sejme iz drugih banovin.	_
Pri Ifudeh, ki mnogo sedijo, fe delovanje čreves zmanjšano.
Čreva se pri njih ie malokdaj izpraznijo, zaostala neprebavljena hrana začne v njih gniti in kot prva posledica se pojavi nenupoloženje, slede pa tudi težka obo'etua celega organuma. Vse to pa lahko preprečite na prav enostaven način, ako spijete dnevno na tešče po dve do tri čase
ROGAŠKE
mineralne vode Običajno za lostuje »Tempel« ali >Styria«. pri težkem zaprtju je pa treba vzeti »Donat«
Kakor blesk večnega snega na planinah-
^SSSSS'-
©
2vec
Vsa nesnaga izgine iz perila, če ravnate z njim po Schichtovi metodi. Cez noč, ko se perilo z Žensko hvalo namaka, se nesnaga odmoči — drug' dan pa čisto izgine, kc ga operete s Schichto-vim terpentinovim milom.
SCHICHT
METODI
DOMAČA IZDELKA
ST 3.5-3*
To je vse delo, če perete po
OVI
Dr. Krek in Zgodbe sv. pisma
Iz spominov na dr. Jan. Ev. Kreka ob obletnici smrti
f Josipu Novaku
Vroče je bilo. Prah na cesti iz Kočevja proti Stalcerjem naju je dušil. Toda njemu je bila pot v zabavo in znoj v veselje. Šla sva v Dolnjo Brigo, da ustanoviva šolo. Novo šolo! Zanj je bil to praznik, jaz sem ocenjeval prepir. Še zmerom je bil radi nove šole, pa bi tu bilo pri zaneseno, četudi so za šolo prosili. V Štalcerjih jc on vedel o volkovih, ki pridejo prav do vasi in so jih šolarji prav nedolžno in zaupljivo klicali za domače pse.
»Pa se jim ni nič zgodilo! Saj je šel angel varuh z njimi!«
V Moravi ali kje je skrbel, če drži leseni vodovod in sem moral pokusiti vodo.
»V tem kraškem svetu je težko zanjo!« je skrbel. »Same kraške jame in kamenje in brinje! Ljudje so v Ameriki in po svetu. Samo za golo življenje. na sanjajo o dobrotah, ki šele bodo!«
Pa se je zamislil! Kdo ga je razumel, ko pa sem bil še tako mlad!
Kako je bilo v Brigi? Naproti so nama prišli otroci in možakarji. Pa pozdravili so naju lepo in še cvetja sva dobila. Ko bi videli njegov pogled! Mene je bilo mojih dvomov kar sram! Gotovo so lo drugi ljudje.
Tako smo začeli!
Zdaj pa sta udarila Gornja Briga in Borovec na SiJodnjo.
Ko smo uradovanje prekinili, da se zmenijo, in so vmes posegle še spodnjebriške ženske, in posebno mati s hromo deklico, sta hiti tuji vasi odpravljeni in smo samo zapisali izjavo občine Ln bo-rovskena bradatega gozdarja.
Potem smo pa začeli z domačo brigo.
Končali smo šele ob štirih popoldne. Mislim, da je Kočevar rojen za barantanje in Novak je krepko pomagal.
Pri skrbi za otroke in učitelja pa je bil neizprosen !
»Ali bodo imeli dovolj prostora? Svetlobe? Učitelj bo gledal zadnja okna, kako pa? Kje bo stanoval? Ali bo kdo skrbel za hrano? Otroci bodo odlagali mokre suknje v učilnici, kaj ne?«
Tako je strogo zmajal z glavo, da so kar obljubili. Menda so tudi naredili, sicer bi se s hišnim lastnikom pozneje ne prepirali.
In prva skrb višjemu šolskemu nadzorniku so bili učitelji v zapuščenih in divjih krajih! Na samotnih enorazrednicah.
Pripovedoval je, da niso pustili odpreti pozimi oken.
»Da ostane topel zrak! Kdo bo pa zmerom skrbel za šolska drva? Otroci imajo dovolj zraka, če gredo po drva ali v goro!«
Moji so šli na Šmarno goro in potrebovali in brali knjigo, zraka so imeli dovolj ob Savi. V knjigi so brali opis božje poti. Zdaj vedo, da so Turki obstali na poti in da zaraditega zvoni ob poldva-najstih.
Knjigo pa je spisal Josip Novak.
sem
Z ugankami naj mi prizanesejo! Pa mi niso in zdel ob »Mladiki«! ko bi vedel
ko časa so ljudje sedeli ob njih?
id
ugankar, koli-
Zdaj pa je odmotal še zadnjo uganko in se nam prav prijazno in ijubeznjivo nasmiha. Nam pa je ta uganka še ostala!	N. V.
Dolgo vrsto let je izdajala Mohorjeva družba prevod sv. Pisma stare in nove zaveze. Svetopisemskemu besedilu so dodane potrebne razlage, zakladnice verskih in nravnih resnic, pojasnjene v krajših ali daljših poljudnih odstavkih, ki izražajo glavne misli skorajda v obliki homolij. Ljudstvu se je ta način obravnavanja svetopisemskega besedila silno priljubila. Te knjige so postale privlačna reklama za družbo, brez dvoma so zelo pripomogle, da je število udov v predvojni družbi lako izredno naraslo. V Sloveniji ni menda vasi, kjer še danes ne bi našel vezanega sv. Pisma v izdaji Mohorjeve družbe. Velika škoda je, da se niso tedanje verske, in prosvetne organizacije bolj potrudile, da bi vzbudile pri še večjem številu udov zmisel za ohranitev vseh snopiče v tega prevoda.
To ogromno delo je prevzel na svoja ramena |)okojni dr. Fr. Lampe. Sredi dela ga je prehitela smrt. Mohorjeva družba se je znašla kar nepred-vidonia v nemali zadregi. Kdo bo delo nadaljeval? Kdo ga bo hotel prevzeti? Kdo ga bo zmogel? Na prvi pogled se ti sicer zdi, da ne bi terjalo to poljudno delo prevelikega truda in znanja. Če se pa globlje seznaniš s tvarino, opaziš, da je bilo potrebno tudi za ta prevod mnogo znanja, napora in študija. Prevod je po dr. Lampetovi smrti nadaljeval in dovršil dr. Krek. Ali je bilo Mohorjevi družbi lahko pridobiti dr. Kreka za namestnika dr. Lampeta, ali se je morebiti zaradi prezaposlenosti otepal, tega ne vem. Vem pa to, da se je za prevod vestno pripravljal in poverjeno mu nalogo uspešno dovršil. Prevedel in razložil je del stare zaveze in vse knjige nove zaveze.
Krekovo življenje in delovan je stoji še živo pred nami. Toliko se še piše in govori o njem, toliko živimo in črpamo še danes iz njegovih ustanov in misli, da se zdi. kakor bi še res živel med nami. Le malo se pa spominjamo njegove zgradbe svetega Pisma in trud in čas, ki ga je vložil v to veliko knjigo. Podoba je, kakor da mnogi mislijo, da je to knjigo mimogrede pisal, tako prigodno, ko se je od drugih poslov vrnil domov. Tako mišljenje bi se utegnilo udomačiti, ker v dr. Kreku le preradi gledamo samo globokega socialnega delavca in navadnega gospodarja, pozabljamo pa. da je bil v prvi vrsti pač teolog, ki je razpolagal z najobširnejšim bogoslovnim znanjem, ln ko je bil prevzel nadaljevanje dr. Lampetove zapuščine, je vrh tega skrbno študiral strokovno literaturo, zbiral tvarino, in ko jo je zbral, se je leto za letom umikal za nekaj tednov iz vsakdanjega trušča — seveda kolikor ga niso pri tem motili drugi posli — ter se vneto posvetil pisanju. »Dr. Krek je zopet v svojem Tuskulu na deželi,« so govorili nekateri in si najbrž mislili, da uživa po navadi drugih ljudi v samozadovoljnem miru svoje počitnice. On pa je delal na zgodbah. Zase ni poznal pokoja. Dobro pravi o njem njegov prijatelj: Bil je »bolnik, ki mu ni bilo pomoči.«
Vpogled v to njegovo delavnico sem dobil, ko sem bil na Dunaju. Dr. Krek je hil na Dunaju s parlamentarnim delom zelo zaposlen. To je znano. Med tednom je opravljal, kadar je bilo zasedanje drž. zbora ali odsekov, svoje poslanske dolžnosti na Dunaju, za nedelje ali praznike se je pa navadno vozil v domovino, kamor so ga klicala druga nujna opravila. Le redko je ostajal ob nedeljah na Dunaju. In ob takih prilikah me je navadno obiskoval v zavodu, na katerega so tudi njega vezali najprijetnejši spomini. Nobenkrat ni prišel s praznimi rokami. Prinašal je 6 seboj obsežen spisek biblične literature, ki jo je hote! imeti iz dunajskih bibliotek. Ha jo preštudira in uporabi za svoje zgodbe. Takrat je obsegal najmodernejše strokovne knjige o bibličnih vprašanjih pa tudi važnejše starejšo knjige. Bile so to knjige, pisane v najrazličnejših jezikih. Takrat sein si domišljal, da poznam precej dobro strokovno literaturo. Iz s,piska sem pa videl, da mi je marsikatera knjiga ušla.
Dr. Krek mi je izročil spisek in me naprosil, da mu redno dobavljam knjige iz dunajskih knjižnic. Vnajirej mi je obljubil, da jih bo redno vračal. Priznati moram, cla jili je bolj redno vračal kot sem jih jaz dobavljal iz knjižnic. Včasih iih jo bilo težko dobiti, drugikrat se je dogodilo, da sem za
par dni odložil, preden sem jih naročil v knjiž nicah. Parkrat me je moral celo opomniti, da naročene knjige še ni prejel. Ko je prevajal Pavlova pisma, sem mu izposodil nekaj deselin knjig. Po nekaj dneh, gotovo pa ob tednu, mi je knjige zopet vračal. Čudil sem se, kako je mogoče, da tako hitro opravi s knjigami. Kdaj dobi čas za študij? Ali jih morda samo prelista? Ali poisce v njih samo pojasnilo za poedina mesla iz ev. Pisma, pa knjigo zopet zapre? Ali pa proučuje morda knjige cele noči? Neumljivo se mi je zdelo, da Iii mogel vso ogromno slrokcftno literaturo preštudirati, ko sem vendar vetlel in videl, da je mimo tega tudi še z mnogimi drugimi stvarmi zaposlen.
Na vsa vprašanja sem dobil odgovor poleti, ko sem mimogrede obiskal rlr. Kreka v njegovem letovišču. Ze na Dunaju mi je rekel, da me bo na Prtovču nagradil za moja slikanja po dunajskih bibliotekah. Vabilu sem se odzval in v prvih dneh avgusta prišel na Prtovč. Ni bil prijeten dan. Iznad Ratitovca so se vlačili gosti oblaki, okrog vogalov je brila ostra burja. Dr. Krek je sedel v podstrešni sobici in pisal. Na mizi 60 ležale odprte knjige, okrog in okrog pa se je v neredu mešala kopica izpiskov.
»To so pa dunajske knjige,« me je pozdravil. »»Nekaj jih nosim v glavi, druge so v telile izpiskih. Več strani je bilo treba vreči na papir. Zdaj mi dobro služi.«
»Kdaj sle pa vse knjige pregledali, kdaj izpisali?« sem ga vprašal.
»Fant, ali ne veš, da ima dan štirindvajset ur, mesec pa trideset dni!«
Takoj sem imel celoten odgovor, tudi izpiski so mi bili zgovorna priča: Dr. Krek si je v trdem delu zbiral tvarino. Če6ar ni zmogel po dnevi, to je odtrgal noči. Dan je moral zanj imet: dostikrat štiriindvajset ur. Ko je pripravljal tvarino za zgodbe, jih je v dunajskih dneh resnično tudi imel. Kako lii drugače mogel proučiti toliko knjag? Kako bi drugače mogli nastati vsi ti ogromni izpiski? Kako bi bil mogel sicer vračali knjige že po nekoliko dneh?
Tudi zgodbe nosijo pečal dr. Krekove neugna-ne narave. V delu je sam sebi delal silo, jemal od svojega življenja in zdravja. »Bolnik, ki mu ni bilo pomoči.«
Sem in tja po Zagrebu
»Naša kri« na slovenskem odru v Zagrebu. Takole je v mestu. Kdor le more, jo rad malo potegne ven na deželo. Mi jo udarimo kajpada domov v Slovenijo, da se naužije-mo lepote naših slovenskih brd in dolin, gora i.n planin. Toda. to jc pa tudi res, da ne more tega vsak. Ni časa, ni denarja. Trd in tenak kruhek reže mesto marsikomu! Pa si vendarle vsak domov vsaj v mislih zaželi. Pa smo rekli: Zakaj pa ne lii dom malo sem doli k nam prišel na obisk, naše slovenske planine? In tako je v nedeljo popoldne Slomškovo prosvetno društvo uprizorilo Finžgarjevo priljubljeno »Našo kri«.
Lepo je bilo! Ne rečeni, da tako lepo, kakor je domovina, sama. To nam je Stvarnik sam dal, zato je pač prelepa, predstava na odru pa je bila le po človeško podana in zatorej le nepopolna. Kritika z velikimi očmi seveda zapazi marsikako nepopolnost. Tako da jc na primer imel šepetalec precej besede. Pa da se je komu kaj zavrlo... nič posebnega. Da ste ga videli Matijo, kako jo je napravil, in Borštnika in Jerico... Občinstvo je pač najboljša kritika, in igra je bila. igrana vsem v največjo zadovoljnost. Reči moramo: predstava je bila prav dobra, Scenerija in narodne noše in uniforme pa odlične.
V žepu se i m vsem čuti kriza. Marsikdo je dvakrat obrnil denar, lrredno so je mogel odločiti, da gre nn predstavo. Pa se jc dvorana vseeno napolnila. Mnoge je pn. vreme potegnilo ven. Pač edina prilika premnogim, da se malo pregibljejo, je nedelja pojxildne. Vreme je bilo sicer hladno, a vendar za sprehod u^mliiu.
Ljubljanske vesti:
Svet je želel videti, sedaj ho sedel
Pred tatovi je varoval, pm je sam kradel
jo!« Odpeljal se je v Split, kjer je. bil dne 4. septembra aretiran. Vse je zapravil in pred sodniki stoji v prav ponošeni obleki.
Predsednik: »Ali se vam ni smilila stara ženica?« Obtoženec: »Seveda se mi je smilila. Pa sedaj ne morem pomagati. Denar je fuč!«
Ljubljana, 9. oktobra.
Hlapec Filip Repnik, mladenič 24 let, ki je odslužil kadrovski rok, je bil preti malim senatom pod predsedstvom s. o. s. g. Frana Orožna obsojen zaradi zločina tatvine na 3 leta in (i mesecev robije. Ukradel je letos od januarja do avgusta svoji gospodarici, posestnici Mariji Sitarjevi v Zgornji Šiški iz ročne blagajne, ki je bila globoko zakopana v žitu na kašči, kar 45.000 Din gotovine in za 5000 Din razne zlatnine.
Obtoženi Repnik je pred sodniki glasno in cinično pripovedoval o vseh pustolovščinah, ki .jili je z ukradenim denarjem doživljal v Zagrebu, Belgradu in Splitu. Veselja-čil je s prijatelji in prijateljicami. S kitaro je hodil okrog in breukal na naši rivijeri. Pri Sitarjevi .ie služil od leta 1927 do vojakov in tudi pozneje. »K vojakom mi je stara Sitarica pošiljala celo denar in pakete!« je obtoženec omenil sodnikom. Predsednik: »Koliko ste imeli plače?« Obtoženec: »Tri sto in vso oskrbo.« Prvič je vzel samo 5000 Din. Vedel je, kam spravlja stara gospodinja kaščin ključ. Drugič je izmaknil 15.000 Din in tretjič avgusta 25.000 Din in nekaj zlatnine. Predsednik: »Kako ste se vozili v Belgrad in Split?« Obtoženec: »Z brzovla-kom!« Preds.: »V katerem razredu?« Obt.: »V II. iu enkrat do Splita celo v I. razredu, ker je bil v II. drenj.« Na vprašanje, zakaj da je kradel, je odvrnil: »Želel sem videti svet.« V Belgrad ,ie prišel ves eleganten in je tam nastopal kot kavalir. Neki kavarnar, ki ga je visoko cenil, mu je koncem avgusta dejal: »Filipe! Beži in vozi! Agentje te išče-
Priča Ivanka Sitarjeva. hčerka posest-nice: »Ce bi vedeli,* gospodje, koliko smo temu človeku dobrega storili! Prej je bil pošten, priden in varčen. Po vojakih ni bil več pravi človek. Mati ga je branila in skrbela zainj ko za svojega sina. Pri nas je imel lepo sobo in si je mati mislila: Naj bo za varuha pred tatovi, pa je sam kradel.« Priča obtožencu: »Kam si dal mojo zlato uro?« Repnik hudomušno: »Na Terazijah jo dobiš!« Mati Marija: »Kam si dal one velike tolarje?« Obtoženec cinično: »V stran sem jih vrgel. Lahko jih tam dobite.« Priča: »V Kamniku si denar zakopal?« Obtoženec: »Ne! Me lahko obesijo. Den ar j a nimam.«
Predsednik proti priči: »Ali jo prej imel take inozolce na obrazu?«
Priča ogorčeno: »Ne! Je bil čist in lep.« Sodnik-votant proti priči: »Tako je, ko imate denar spravljen doma!« Mati proti obtožencu: »Toliko dobrega sem ti storila!« Obt.: »Kaj za to, mati! Denarja ni!« Obtoženec je bil zadnji čas prav vnet obiskovalec kina, kjer je kar požiral razne pustolovske in vlomilske filme.
Filip Repnik je bil. l.-.nVur smo gori omenili, obsojen zaradi v: , ->li tatvin, in je kazen sprejel. Razpr;; mestoma dramatična, je trajala dobro uro.
Mariborske vesti:
Povabljena na spravo, dobila
GŠvtol fi	Posledice starega sovraštva: ei
I V gfUUU mrtev, drugi v bolnico, tretji v j
© Predavanje SPD. Za predavanje dr. H. Tume o italijanskem delu Julijskih Alp, ki bo v četrtek, dne 11. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, se dobe vstopnice: sedeži po 6 Din, stojišča po 3 Din, v predprodaji v pisarni SPD na Masarvkovi cesti 14 med uradnimi urami. Dr. H. Turna bo razložil na podlagi diapozitiva splošni sestav Julijskih Alp, pokazal italijansko mejo ter opisa! posamezne skupine: Mangart-sko, Višenjsko, Poliško, Kaninsko, Krnsko in Sto-lovo, Musce ter se dotakni! nekoliko Predalp. Posamezne poglede in vrhove bo predočil na podlagi razglednic, ki jih bo projeciral potom epi-tliaskopa. Vsega skupaj bo pokazal okrog 100 slik. Vabimo članstvo in ljubitelje gora, da ne zamude tega predavanja.
© Krožni avtomobilski izlet v Dolenjske Toplice, ki ga priredi »Krka« v nedeljo, 14. t. m„ se bo vršil r.a progi Ljubljana—Grosuplje—Zagradec —Žužemberk—Dvor —Soteska— Straža—Toplice, nazaj pa preko Novega mesta in Trebnjega. Vožnja v zaprtih avtomobilih (kjer pa se okna na željo tudi odpro) obenem s kopeljo v toplicah samo 55 Din. V Dol. Toplicah je poskrbljeno za zabavo. Koncertirala bo ves dan do odhoda novomeška Jodba. Priglasite se takoj v obeh pisarnah Putnika ali pa v trafiki Sever v Šelenburgovi ulici, v uni-onski trafiki ali pa v tagovini Šober na Sv. Jakoba trgu.JTam tudi izveste vse podrobnosti,
0 Pomnožena cestna razsvetljava. Zadnji čas so montirali na raznih cestnih križiščih električne bločnice, ki so bile radi na--aslega voznega in tramvajskega prometa potrebne.
© Hodnik ob Mestnem domu. Okolica Mestnega doma do zadnjega ni bila taka, kakor bi so spodobilo za javno poslopje, zlasti pa je močno razpadel hodnik ob strani. to je proti Streliški ulici. Včeraj so pričeli delavci delati nov hodnik, starega pa so razdrli. Napravljen je že nov robnik iz granitnega kamna. Hodnik je pomaknjen več metrov na cesto. Med robnikom in poslopjem .je nastal tako širok prostor, ki ga bodo za deeimeter do dva dvignili, tako (la bo nastala široka tlakovana ploščad. Krekov trg bo s tem takoj pridobil, zlasti ker je že popravljen hodnik ob finančni direkciji. Želeti bi bilo tudi, da bi se razni kolesarji. ki imajo opravek v Mestnem domu, v bodoče odvadili voziti kar s kolesi na dvorišče. To je zelo nevarno, ker je Mestni dom vsako dopoldne poln obiskovalcev, zlasti starejših revnih ljudi, ki se zatekajo na so-cijalni urad in na fizikat.
© Ob cesti na Taboru so položili ravnokar robnike. Baje se bo delo izvršilo tudi ob drugih hodnikih. Ob hiši veletrgovca A. Ša-rabona na Zaloški cesti je napravljen nov širok asfaltni trotoar.
Za čiščenje krvi in ledvic je nenadkriljivo pri-rodno sredstvo
Radenska!
Vsebuje 23 — dvajsetlri 1!1 — raznih prirodnih sestavin, tako da deluje gotovo na vse notranje organe. Dobro in zdravo se počutijo oni, ki redno pijejo Radensko. Zjutraj na tešče ena ali dve čaši Radenske Vas vzdržuje celi dan Bvežega in čilega
© Otroška zloba. V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali 7 letnega Ivana Str ažarja, posestnikovega sina iz Studenca pri Dobu. Deček je šel iz šole, med potjo pa je drug deček naščuval nanj hudega psa, ki je dečka močno obgrizel v desno nogo.
© Ustavljena preiskava. V zadevi nepojasnjene smrti pred dvema letoma, o čemer smo poročali včeraj, je policija včeraj ustavila preiskavo, ker ne more ničesar dokazati osumljencu in je tudi sama prišla do prepričanja, da je najbrže točno prvotno poročilo policijske komisije, ki je 20. septembra 1932 po ogledu na licu mesta poročala, da gre le za samoumor 19 letnega Stanka Č., ne pa za zločin. Včeraj popoldne je bil izpuščen tudi tretji in glavni osumljenec, ki je med preiskavo ves čas trdil, da je nedolžen. Kakor vse torej kaže, iz cele afere, ki je javnost že močno vznemirila, ne bo nič.
© Halo! Najmodernejše oblike filc, blamo, ve-lur in baržunastih klobukov najnižje cene nudi le salon Anita, Ljubljana, Krekov trg 10.
Maribor, 9. okt.
V Ivanjcih se je pripetil dogodek, ki je razburi! vso okolico ter zapustil žalostne posledice: mrliča, ranjenca in jetnika. Posestnikov sin Franc Kavčič je živel v sporu s pos. sinoma 18-letnim Ivanom Gomzejem iz Cogetincev in 28-letnim Antonom Rakušo iz Ivanjkovcev. Sovraštvo je izvi-rilo iz nekega pretepa. Te dni pa sta prejela Ra-kuša in Gomze od svojega nasprotnika nenadno povabilo, naj bi se zapet pobotali. Kakor pripoveduje ranjeni Gomze, ju je Kavčič povabil k sebi
eden
ječo
na dom, kjer naj bi pili spravo ali »glihungo«. Ko pa sta prišla Gomze in Rakuša k Kavčičevi hiši, je počil strel iz puške in za njim še drugi, Rakuša | je obležal na mestu mrtev. Ves naboj ga je zadel I v glavo ter mu zdrobil lobanjo, da so možgani kar brizgnili naokrog. Gomzeja je zadel strel tudi v glavo, šibre so mu pa samo oplazile sence in ranile oko, na katero bo najbrže oslepel. Gomzeja so včeraj prepeljali v mariborsko bolnišnico. Truplo Rakuše so spravili v mrtvašnico. Kavčiča, ki ga dolžijo, da je sprožil usodne strele, pa so orožniki odgnali v zapore.
□	Za obrtniški teden, ki se bo vršil od 1. do 8. decembra po celi državi, se je pričelo tudi mariborsko obrtništvo marljivo pripravljati. Za Okrožni odbor mariborski sta v centralnem delovnem odboru za dravsko banovino v Ljubljani Miha Vahter in Šabeder Josip, okrožni delovni odbor pa tvorijo v Mariboru Miha Vahtar, Franjo Novak, Horvat Ivan, Sojč Ivan. Lešnik Mihael. V ponedeljek so imeli obrtniki v dvorani restavracije »Novi svet« zborovanje radi konstituiranja krajevnega delovnega odbora za mesto Maribor. Za predsednika je bil izvoljen Anton Ivrajeer, za podpredsednika Jemec Ivan in Reielier Franc, za načelnike posameznih odsekov pa: Lešnik Mihael, Novak Franjo, Kac Jožef. Ilicli Emaii. Prvi sestanek predsedstva in načelnikov vseh odsekov bo v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 20 pri »Novem svetu«.
□	Šahovski brzoturnir. Naše poročilo o šahovskem brzoturnirju v »Ponedel jskem Slovencu« izpopolnimo v toliko, da je igral g. Vas j a Pire v turnirju s liandicapom ter je dal vsakemu nasprotniku konja naprej.
□	Izložbene tečaje priredi letos zopet Slovensko trgovsko društvo po vzotcu lanskih tečajev. Tečaj bo trajal dva, meseca s skupno 44 predavalnimi urami. Pričetek in kraj se bo še pravočasno razglasil. Opozarjamo pa že sedaj trgovce in pomočnike na to usodno priložnost.
□	»Prizadove« obljube, »Prizad« je obljubil, da bo po 25. septembru, ko se je znižala nemška carina za rinfuza naložena jabolka od 4 in pol na 2 RM za 100 kg, izposloval dovoljenje za izvoz 400 vag-onov jabolk alla rinfusa v okviru kontingenta. Naši izvozni-čarji pa sedaj zaman čakajo na izpolnitev obljube, dasi je baje Nemčija omenjeno ugodnosst dovolila.
□ Kurz bolgarščine, tega najlažjega slovanskega jezika, ki tvori uvod v učenje staroslo-vcnščine in vseh ostalih slovanskih jezikov, se začne z dovoljenjem prosv. ministrstva v petek, 12. t. m. v pritličju mariborske klasične gimnazije. Poučuje dr. šedivy. Učnina slane 32 Din mesečno. Ta kurz je samo za odrastle.
□	Cercle fran?ais. Pouk v franc. otroškem vrtcu in v tečajih za šolsko mladino ter za odrasle se je začel. Prijave se še sprejemajo v kurzih samih .
□	Mariborčani se neradi kopljejo. To, za nas sicer nekam sramotno dejstvo, so ugotovili na mestnih podjetjih, ko so delali statistiko obiskovalcev mestnega kopališča v Kopališki ulici. Od t. avgusta do 30. septembra t. I. je bilo izdanih skupno 4300 raznovrstnih kopeli, kar odgovarja tedenski frekvenci 480 oseb. Od tega odpade na parno in vročo zračno kopel 97 (70 moških in 27 žensk), na kadne kopel ji 383 in sicer v I. razredu 10, v II. 162 in v III. 111 oseb. Povprečni obisk znaša v enem kopalnem dnevu 140 oseb. Če upoštevamo, da ima Maribor 35.000 prebivalcev, ki po ogromni večini nimajo doma lastnih kopalnic, je odstotek obiskovalcev kopališča vsekakor zelo nizek. Res, da imamo še kopališče pri OUZD-ju in železničarsko v koloniji, v bistvu pa tudi statistika teh ne bi znatno
SVOJI K SVOJIH!
Ko priporočamo nakup domačega blaga, ne smemo prezreti, da je Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani popolnoma dOID3(a ustanova. Iz naše narodne potrebe je vzniknila, naše domače podjetnosti plod je in našim narodnim Ciljem služi. Velike inozemske zavarovalnice ti ne morejo nuditi niti večjega Jamstva niti boljše zaščite tvojih interesov, kot ti jih nudi iz lastne zemlje vzrasla Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani--—
izpremenila končnih številk, ki za Maribor vsekakor niso častne.
□	Otrok pod motorjem. V Jezdarski ulici je povozil brezobziren motociklist 8-letnega Maksa Pfeiferja. Fant je obležal sredi ceste z zlomljeno nogo in hudimi poškodbami na glavi, dočim se je motociklist naglo pobral, se vsedel na kolo in izginil. K sreči so si pa ljudje zapomnili številko motorja, tako da ga bodo'lahko izsledili. Ponesrečenega fantka so prepeljali re-sevalci v bolnišnico.
□	Dolgi prsti he mirujejo. V noči na ponedeljek je neznan vlomilec obiskal gostilničarja pri »Gozdnem Tonček u« ter mu poleg obleke odnesel tudi železno kaseto z denar jem in razno zlatnino. Včeraj so našli v Betnavskein gozdu kaseto odprto in seveda prazno ter jo prinesli na mariborsko policijo.
Celie
er Večer komorne glasbe v četrtek zvečer v gledališču. Predprodaja v knjigarni Domovina.
er Gospejno društvo poziva svoje članice, da se udeleže danes ob + popoldne pogreba dolgoletne članice ge, Marije Sucher, iz hiše žalosti, Cesta na grad 8, na mestno pokopališče.
er Stalna služba božja v Logarski dolini. V cerkvici Kristusa Kralja v Logarski dolini bo vsako nedeljo do Velike noči služba božja, ki jo bo opravljal neki splitski duhovnik, ki se nahaja v Logarski dolini na zdravstvenem dopustu.
er Romantika mladoletnih tatov in vlomilcev. Trije mladoletni fantje so iztuhtali originalen načrt, kako priti na vsak način do denarja. Kari, ki mu je šele 18 let, Miloš, ki ima 2?i)et i,n J7-!01"1 prekajevalski vajenec Ivan, so sklenili, da bodo vdrli v blagajno prekajevalca s;	V soboto okrog pol 10 zvečer je šla
služkinja g. Zanyja v Gregorčičevi ulici 4 z majhnim psičkom v spalnico. Pes je nekaj zavohal in začel lajati. Pod posteljo se je namreč nahajal eden od imenovanih fantalinov. Služkinja se je prestrašila, zbežala iz sobe in klicala takoj na pomoč. To priliko je pa izrabil omenjeni fant, ki je bil pod posteljo ter jo je Oitropobrisal iz sobe ter po stopnicah na prosto. O zadevi je bila takoj obveščena policija ter gospod in gospa Zany, ki ob omenjeni uri se nista bila doma. Ugotovili so, da ni biLo ničesar ukradenega. Policija je šla takoj na lov in ugotovila, da pridejo v poštev eden od zgoraj imenovanih mladoletnih fantov, še isti večer so vse tri prijeli. Priznali so. da so že dvakrat prej poskušal krasti, pa so bili prestrašeni. Vajenec Ivan je pri Zanyju vajenec že dalje časa kradel čreva in razne mesne izdelke, tatvina znaaš več tisoč dinarjev vrednosti in potem po prijatelju Karlu te stvari celo prodajal nazaj svojemu gospodarju. Vsi trije priznajo svoje grehe, pač pa skušajo valiti krivdo drug na drugega.
^ živinski in kramarski sejem. V Celju bo letni živinski in kramarski Uršulin sejem v po-nedeljek. dne 22. oktobra t. 1.
er Sprememba posesti. Trgovec g. Kari Loibner je kupil staro gimnazijo, dosedaj last g. dr. Vinka Kukovca, odvetnika in bivšega ministra v Mariboru.
Šmarje pri Jelšah
Iz Št. Vida pri Grobelnem je nedavno odšel mladi in agilni organist g. Vračko na ljubljanski kongervatorij,_da se izpopolni v glasbeni in pevski umetnosti. Težko ga bomo pogrešali, ker si je mnogo prizadeval za lepo petje v cerkvi in izven nje. Zadnje nam zlasti potrjuje koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ki ee je nedavno vršil pod njegovim vodstvom. Na sporedu je bilo 25 pesmi, katere so pevci vse na pamet odpeli.
Ljubljanska drama: Orlic
Historična drama v 6 dejanjih. Spisal Ed-
mond Rostand. Prevel Fran Albrecht.
(Po prvi ponovitvi.) V vrsto tistih predstav, po katerih lahko merimo višino in napredek naše drame, je stopil tudi Rostandov »Orlič« I. Aiglon); z njim smo zelo srečno začeli novo gledališko leto. Poudariti moramo, da je »Orlič« dvojno delo: prvo je opravil F r. Albrecht s svojim blestečim prevodom, ki se tu in tam živo sporeja z Župančičevim »Cyra-nojem« in tako daje gledališču prvo osnovo za uspešno uprizoritev — drugo dela sta opravila režiser O. šest in celotni igravski ziior, zakaj igra terja nad petdeset oseb in mnogo pomožnih skupin. Ker je »Orlič« v prvi vrsti reprezentativna umetnina, je kočljiva in resnobna z.adeva za vsako večje gledališče ; zanj v resnici velja samo veliko merilo. Zato tudi na-Scgo gledališča splošno že ne bi smeli meriti s priložnostno, ampak z absolutno mero.
Vsa Rostandova dela se odlikujejo zaradi močnega romantičnega vzpona in blesteče oblike; oboje se zliva v svojstven estetski klasicizem, kjer se forma in vsebina porajata druga b. druge; večkrat sc celo zdi, da je v teli pesnitvah vse forma, da si brušena in iskana oblika šele išče> vsebine. Zato je personifikacija, poosebljena in prcpcsiijena ideja, glavna oblikovalna moč Rostandovih dramatičnih pesnitev.
V »Orliču« je glavna osnova dejanja hrepenenje, najmočnejša romantična duhovna sila. V hrepenenju po slavi, junaštvu, svobodi dvajsetletnega Napoleonovega sina Franca, vojvode Kcichstndtskega, je Rnsland poosebil duha mrtvega Naipoleoua in njegoveea časa. Ta duh
Se živi v častihlepju mladega kraljeviča, v svo-bodoljubju mladine, v ponosu veteranov, v navdušenju ljudstva in v sovraštvu političnega ko-varja. V ospredju stoji habsburški dvor z železnim omrežjem kneza Metternicha. V tem omrežju ujet sc zaletava mladi Orlič in hoče kvišku, pa pada ranjen od omrežja in razjeden od svojega notranje$i ognja. Po tej podobi je pesnik tudi imenoval šestero dejanj drame: t. Orlicu krila brste, 2. Orliču krila drhte, 3. Orlič je krila razpel, 4. Ranjena krila, 5. Zlomljena krila, 6. Zaprta krila. Zgodovinske podobe z živimi osebami tistega časa so samo široko razpeta pisana platna, pred katerimi se v samogo-vorili in dvogovorih vzpenja in pada nesrečni Orlič. Kakor Hamletova senca se nam tu in tam zazdi. In res je v liniji in nastroju Rostando-vega dela mnogo hamletstva; v mladem vojvodu odkrivamo stalno podobo mladeniča sirote, z usodo zaznamovanega, z velikim dušnim vi- , dom obdarjenega, dvomeeega vase in v svet: iz- | za Ore.sta prehaja ta podoba preko Hamleta v ' vse mlade borivce s temo in nasiljem. »Kdo ! sem? Sem rojen car ali samo slabič? / Mi čelo preokorno, dlan zanič?« in »Dva križa nosim mesto enega! / In sem na tisoč k rižev prikovan. I Bolnik, jetnik, izgnance! — ki živim / le kot fantom, privid, spomin iz sanj« (II. dej.), tako spoznava Orlič samega sebe. Le eno jasno razumeva in odtod je njegova usoda: »Jaz sem drevo, ki so prenesli v tujo ga zemljo, / a sok prsti domače v njem kipi. I Ki čuti, če doma vihar buči. / Ko daljni bratje mu trpe, trpi i otl« (1. dej.). Vsa njegova usoda se zato odločuje izven njega, spor nasprotujočih si sil je boj tako neenakih borcev, da junak ob vsakem vzletu pada niže in niže in izgori sani v svoji veliki volji. To je tragika zgodaj dozorelega duha, usmla nesrečnega dediča genialnega očeta, kjer je dnša presegla telpsne moči; in kn- I j nee je prezgodnja smrt. Zato ta tragika vzbuja J bolj sočutje kakor očiščenje; zakaj kadar se
lepota, mladost, čednost bori s popolnoma nasprotnimi silami, je sicer njen poraz vedno tragičen, toda ker je lepota, mladost in čednost sama na sebi, v svojih sanjah, slutnjah in smrti, bolj genljiva kakor pretresljiva, ni njena tragika vzvišena, prav tako kakor je vse poniževanje Napoleonovega spomina samo na sebi grdo, odurno in ne tragično, niti tam, ko se Metternich iz svojega davnega sovraštva roga mrtvemu Napoleonu. Tragična pa sta trpljenje in poraz zaradi vstajajočili idej, ki v svojem času in okolici podlegajo kot nesoglasje reda in pravice. Na dveh mestih bolečina nesrečnega mladeniča zadene v živo usodno neskladnost in vzvišeni nered. Ob sporu med vnukom in dedom, ko vzkipi sovraštvo krvi proti krvi in se bori z boljšo naravo, in ob prividu vvagramske zmage, ko se princu prehude klici trpljenja in smrti in se vsa slava spremeni v strahove in kletve. Tedaj mladi Orlič občuti: »Račun ni plačan ves. Jaz jamčim zanj. / O, moral priti sem na to ravan. / da mi je dala nauk in za-|)oved. / Nebo izmerjeno se že znižuje / k bojišču. ki me k nebu povzdiguje. / A čutim, da je modro in pravično, I če lo bojišče dvigne me v nebo / kot žrtev, da bo čisteje lahko / sijalo mu poslej ime odlično« (V. dej.). Tedaj na smrt bolni vojvoda spozna, da je sam žrtev za slavo svojega očeta in tedaj se njegov vzpon za zemeljsko slavo spremeni v vdano pričakovanje smrti in umre ne samo kot otrok Napoleonov ampak tudi otrok svoje matere.
Pa vrnimo se k formi in si iz nje poglejmo ves Obseg drame. Pesniški blesk, v katerega je Rostand potopil dramo vojvode Reiclistadtske-ga, ves čilvstveni zanos spremljajo mnogokrat tudi drugačni elementi; ti elementi ustvarjajo nasprotja in notranje razpoke, kakršnih n. pr. Cyrano skoraj nima. Ob slovesnem vzponu osnovnega motiva se venomer vizigravajo zunanji teatra lični domisleki. ob zgodovinski slikovitosti, ki s svoio obsežnostjo večkrat zatem-
njuje pogled v smer, se vpletajo dramatične anekdote, iz protiigre se razvijejo spletke in iz trenotmh zapletkov pogleda večkrat celo komedija. Ali je n. pr. ugoden domislek Metter-mehov samogovor ob Napoleont&em klobuku, ali si je pesem sama poiskala šele domislek o klobuku? Kakor je Rostand idejo klasicisiične in romantične igre podprl z moderno psihologijo, brez katere bi bila tragedija Orlica skoraj nemogoča, tako je s teatraličnimi personifikacijami dal delu motivno širino, ki ga postavlja na vrednost igrokaza. Ne moremo reči, da bi ta tragična historija tako zajemala vsa na-sprotslva življenja, kakor je n. pr. Shakespeare vpletal svoje komične osebice; teatralik in pesnik Rostand si je mnoge osebe in motive oblikoval iz najsvobodnejšp domislice, iz romanske formalistične iznajdljivosti, ki celotv.e-mu organizmu niso v prid. lak je celo orja-ki lik starega gardista I'lambeau-a, ki se pojmi ob princu kot živ spomin na njegovega Očeta in nekdanjo slavo, podoba domoljubja, zveso-r>e in žrtve; z besedami pridobiva, ubija s tea-traliko in večkrat se celo zazdi kot domislica iz zabavne in spodbudne mladinske igre. Tako je Rostand uporabljal vso dramatično širino od tragične vzvišenosti do komedijske iznajdljivosti, da se čuti v nji nekaj romantični ironiji podobnega, česar domoljubni pesnik nikdar ni hotel. S svojo pesmijo se je povzpel do moToč-nih višin, s svojim artizmom je ves ostal na odru.
Kljub vsemu temu je »Orlič« delo velikeca pesniškega in odrskega obsega. Zato sloni nje-govn uprizoritev na dveh tečajih: na pesmi in na teatraliki. in šele vsebinsko in oblikovno zrelo gledališče lahko izoblikuje skladnost obeh prvin. Glede vsebinskih spoznanj smn v naši drami zlasti pri nekaterih režiserjih večkrat na boljšem kakor glede zunanjega izraza /ato večkrat pogrešamo pravili zunanjih podob, ; ki so za igravca vendarle najvidnejši izraz nje-
Ustanovitev okrajnih in okrožnih sodišč v Južni Srbiji in Črni gori
Ozemlje bivše Srbije in Črne gore ni ?red vojno iu delj časa po vojni poznalo ustanove okrajnih sodišč. Sodstvo je bilo v upravnem pogledu urejeno povsem drugače kakor v Sloveniji. Poznali so le takozvana prvostopna sodišča (prvostepeni sud) kot državne ustanove in občinska sodišča (op-štinski sud) kot samoupravne ustanove s prenesenim delokrogom. Prvostopna sodišča so biln po obsegu ozemlja enaka aekako našim okrožuim sodiščem. Manjše civilne zadeve (do vrednosti 500 Din, služnostni spori in slično) je sodilo občinsko sodišče, sestavljeno iz občinskih odbornikov-neprav-nikov. Kazenske preiskave pa so vodile politične oblasti (okrajna načelstva).
Tako nevzdržno stanje (ko je bilo treba ljudem hoditi na sodišče po dan, dva hoda, oziroma ko ljudstvo ni moglo zaupati prava neveščim občinskem odbornikom) se je odpravilo v Severni Srbiji leta 1931. Sedaj sc pa dokončno za vso državo odpravlja tudi
Kaj pravite ?
mmmmmammmmmmasatm
Pred leti sem se ustavil pred neko ljubljansko trgovino s ptipirjem in podobnimi rečmi in občudoval kopijo *zajca*, ki ga je naslikal sloviti nemški slikar Albrecht Durer.
Ta »zajec* je čudovito naslikan. Vsako dlačico vidi i in vsaka guba na uhljih je tako natančno risana, da kar čakai, kdaj bo zajec skočil, tako je živ in naraven. Koliko pridnosti, vestnosti in natančnosti je moralo odlikovati tega velikega umetnika! Njegov »zajec* bi moral viseli v vsaki šoli današnji mladini za zgled.
Te dni sem se zopet ustavil pred neko ljubljansko prodajalno. V izložbi je viselo precej oglasov. Enega sem si prepitpl. Glasi se takole:
»Stanovanje, 2. sobe — kabine/ — kopalnica,
Velka Pred soba z Balkonom, klet — Vrt, Vodovod, Elec/rica, se odda...«
Kaj pravite, g. urednik, ali ni tudi ta oglas krasen primer naše moderne pridnosti, vestnosti in natančnosti?
Ljubljana, prestolica in kulturno središče in irišče naše, ima dandanes prav lepo število osnovnih šol, ima celo vrsto srednjih šol in celd vseučilišče ima. Šole so ose slovenske — vsaj pravijo lako. Zato bi se dalo nekje takšna oznanila vendarle kako popraviti.
Ali pa se bo tudi nam godilo tako, kakor se je godilo pred vojno Dunajčanom, ki so jim rekli kljub velikemu številu šol »Der dumme Kerl von Wien
Koledar
Sreda, 10. oktobra: Frančišek Borgio, spo.;na-valec; Danijel in tovariši, m učenci.
Novi grobovi
+ Gospa Lojzika Hafner. V Ljubljani je včeraj nepričakovano umrla gospa Lojzika Hafner, soproga notarja g. Mate Hafnerja. Živela je v srečnem zakonu celih 41 l«t in se ves ta čas udejstvo-vala na humanitarnem polju. Nad 20 let je bila predsednica Dijaške in ljudske kuhinje, kjer bo gotovo ostala pri vodstvu, uslužbencih in gostih v hvaležnem in častnem spominu. Tudi prebivalci Bohinja jo bodo pogrešali. Bila je vzorna soproga in srčno dobra mamica. Pogreb bo v četrtek ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Stara pot 2. Naj počiva v miru! Žalujočim naše globoko sožalje!
•J- Jurij Zaje, trgovec in posestnik v Mengšu je v torek mirno v Gospodu zaspal, star šele 40 let. Pokopali ga bodo v četrtek v Mengšu. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
= Poročila sta se v Belgradu gdč. učiteljica Bojana Slavec, hčerka g. upravnika pošte v Kranju, in g. Radenko T e s i č , sodni pripravnik. Mlademu paru obilo sreče in božjega blagoslova!
= Imenovanja v sodnopisarniški službi Za naslednika vpokojenega viš. pis. ravnatelja H. V. A b r a m a je imenovan pri apelacijskem sodišču v Ljubljani za pis. ravnatelja Josip Soban, višji pisarniški predstojnik pri okrožnem sodišču v Novem mestu. — Za sodni kanclistinji sta imenovani: Pavla T u r k o v a , uradniška pripravnica pri okrožnem sodišču v Ljubljani, in Marija Zupančičeva, uradniška pripravnica pri okrožnem sodišču v Novem mestu. — Za dnevničarko-zvanič-nico pri okrajnem sodišču v Sevnici je imenovana Milena Franetičeva. — Premeščen je uradniški pripravnik Niko Trstenjak iz Radovljice k okrajnemu sodišču na Brdu pri Kamniku.
ne morejo do njega, javijo takega bolnika Karita-tivni pisarni, ki bo pos' bela, da mu člani ljubljanskih karitativnib organizacij poneso s svojimi obiski malo tolažbe in razvedrila.
— Več ubožnih akademikov se je obrnilo na Karitativno zvezo, naj bi jim pomagala do brezplačnega kosila, o/Ar. večerja. Zveza
v Južna Srbiji In Črni gori. kjer se s 1. novembrom^ 1934 ustanovijo okrajna in okrožna sodišča. Ta ustanovitev je ogromnega gospodarskega pomena med drugim tudi za Slovenijo, ki ima mnogo trgovskih stikov s temi pokrajinami, kjer se bo pričelo soditi po zakonih, veljavnih pri nas.
Pravosodno ministrstvo je te dni z uredbo ustanovilo na omenjenem ozemlju 19 okrožnih in 88 okrajnih sodišč. Terltorijalni obseg teh okrožnih in okrajnih sodišč je velik, radi tega imajo okrožna sodišča pod seboj le 2 do 4 okrajna sodišča. Poslovanje se prične s 1. nov. 1934. Sodniki, uradniki in ostalo osobje še ni imenovano. Mora pa do 28. oktobra nastopiti nova službena mesta. Zato je sedaj v teku prihodnjih tednov pričakovati velikih osebnih sprememb. Kajti na vsako okrajno sodišče bo postavljenih 4—8 pravnikov-sodnikov, 6—10 uradnikov za j pisarne in 4—6 slug.
prosi v njihovem imenu na&> dobre družine, lastnike hotelov in restavracij naj po možnosti priskočijo na pomoč bednim akadomi-
To je samo kavo Hag, katera Vam daje popotni užitek čiste zrnate kave, ker kofein nima ničesar skupnega z okusom in aromo. — Kava Hag je izbrana iz najfinejših višinskih kultur. Obdelana in oplemenjena je tako, da niti najobčutljivejšim osebam niti deci ni treba braniti uživanje prave zrnate kave. — Poisku-site enkrat! štirje tedni ob kavi Hag Vas prepričajo o vseh odlikah jn prednostih, ki jih nu-di samo . -
$Sk
Ostale vesli
—	Cecilijino društvo v Ljubljani bo uro sv.)
občni zbor v sredo 24. oktobra ob polena istih v škofijski dvorani po običajnem dnevnem redu, Pred občnim zborom ob 10 bo v stolnici tiho sv. mašo daroval g. stolni župnik in kanonik dr. Tomaž Kli-nar, petje na koru pa bo vodil msgr. Stanko Premrl. Odbor vabi vse prijatelje cerkvene glasbe k obilni udeležbi.
—	Mesto venca na krsto pok. duhovnega svetnika in odbornika Petra Havptmana je darovala Ljudska posojilnica v Ljubljani Elizabetni družbi 500 Din in Društvu za varstvo sirot 500 Din.
—	Otvoritev pletarskega (košarskega) tečaja. Na Državni tehniški srednji šoli v Ljubljani se bo v ponedeljek, dne 22. t. m., otvoril pletarski tečaj za dijake, ki so dovršili nižjo srednjo šolo z za-vršnim izpitom. Tečaj bo trajal do konca meseca maja. Potrdilo o uspešno dovršenem tečaju služi kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpita za pletarski (košarski) obrt. Nove prijave za sprejem v tečaj se še sprejemajo do 15. t. m. Vsi obiskovalci tečaja se morajo v ponedeljek, dne 22. t. m., ob 8 zglasiti v direkcijski pisarni Državne tehniške srednje šole v Ljubljani.
—	Samo še nekaj dni traja vpis v redne tečaje Dopisne trgovske šole v Ljubljani. Zato pohitite z vpisnicami.
—	Tolažba zapuščenim bolnikom. V ljubljanski bolnišnici leži marsikak bolnik z dežele, ki nima v Ljubljani nobenega poznanega. Težko mu de, ko vidi, da prihajajo druge bolnike obiskovat prijatelji in znanci, on sam pa ne dobi obiska cd nikoder. Karitativna zveza pozivlje in prosi, da svojci, ki imajo v ljubljanski bolnišnici kakega bolnika, pa zaradi oddaljenosti ali drugih težkoč
gove moči. Prigodi pa se tudi narobe, da spretna odrska slika in teatralična nastrojenost pušča vsebino ob strani in da preko dobrega videza ni pravega zmisla v uprizoritvi. »Orlič« je zgrajen še posebej na velikih posameznih likih in obsežnih skupinskih prizorih; dočim je laže izdelati samostojne samogovore in dvogovore, je pri tolikem številu neenakih igravcev težko skladno izoblikovati večje skupine. Lahko ugotovimo, da se nobena skupinska iera ni ponesrečila. Poseben režijski uspeh je t. dejanje, ki se je pri prvi ponovitvi (pri premieri manj) prelivalo v prav lepih _ in gladkih prizorih in ni motil skoraj noben igravec. Mnogo težja je naloga v IV. dejanju; zlasti na majhnem odru je težko razstaviti maškeradno celoto v posamezne skupine in jasno oddeliti različne smeri dejanja- Pa tudi ta težka naloga ie izdelana mnogo bolje nego more ustrezati gledalcu. Največji teatralični uspeh je dosegel režiser v V. dejanju, kjer je v prividu bojnih muk ustvaril močno pretresljiv prizor.. VI. dejanje je odlično v resnobnem občutju.
Glavni del igre sloni na treh mogočno izdelanih podobah: vojvodu Reiehstadtskein, knezu Metternichu in vojaku Flambeau-u. Vojvodo-Orliča igra g. Jan. Že njegova zunanjost prepričuje in pridobiva, s svoio igro pa je pokazal, da nam je mimo najrazličnejših in izrazitih mladostnih značajev dozorel tudi v zanosnega klasičnega igravca. Naporno in obsežno vlogo je dojel z globoko tragičnostjo in v mnogoterih menjah in preokretih izdelal svoj lik z jasno črto, da eledavca neprestano priklepa in nikdar ne utrudi. Janov Orlič je veselo potrdilo, da nam je skoraj dozorel nov igravec velikega obsega. Levarjev Metternich je v bron vlita nasprotujoča ideja in nepremakljiva volja. Vsa strast, ki mu jo je peniiik prisodil, se skriva pod vzdržno gladko podobo in le v saiuogovoru III. dej. udari ua dan. To je edini
suveren v igri. Flambeau-a igra s. Cesar. Tudi zanj bi težko našli primernejšega igravca. Junaška zunanjost, preprosta in vendar neugna-na in silna narava združuje z veliko verjetnostjo vse, kar je Rostand poosebil v tej realistično nedognani podobi. Želel bi si še več junaške vzdržnosti, kar je pri nekaterih prizorih, kakor jih je pesnik sam postavil, v resnici težko. Izmed ženskih vlog jc Marija Luiza ge. Marije Vere najbolj krepko in resnično izdelana podoba — zlasti njene slabosti je premišljena umetnica znala postaviti v lepi, zadrža. ni meri. Prav prisrčno je izoblikovala Terezijo de Lorget gdč. Boltar jeva in razgrnila v nji globoko romantično euvstvenost; svojstveno podobo jc izdelala ga. Šaričeva s Fany Elsslerjevo. S krepkimi črtami sta označeni grofica Cainerata rc. M. Danilove in nad-vojvodinja ge. N ah 1 očke. Tudi moške vlo^e stoje v trdnih likih; tako z veliko toploto obdani cesar Franc ga. C. Dehevca, Maršal Mannont ga. Kralja, slikoviti uživavec Gcnz g._ Skrbinška, obe fino izdelani podabj g. Lipa h a (baron Obenaus in general Hartman-na). krojač g. Železnika, francoski poslanik g. Sancina, vitez Prokcš g. Jermana, Prokeš g. Gregorina, groT Dielrichstein g. Da neša in še cela vrsta manjših vlog ženskih in moških.
»Orlič« dokazuje mno.To požrtvovalnega dela, resne volje in umetniške zrelosti. Upajmo, da bo veliko delo našlo tudi dovolj zadoščenja in doseglo tisti gmotni uspeh, ki ga naše gledališče potrebuje m zasluži. — F. k.
Popravek. — V naši včerajšnji notiri o min. dinskem listu iVrtcu« smo kot ilustratorja pomotoma navedli Fr. Gasparija, mesto pravilno Franca Gor še ta.
kom. Tozadevne prijave sprejemu z veliko hvaležnostjo Karitativna zveza v Marija-nišču.
—	Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josei« grenčice doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjuiejo, da so z učinkom »Franz-Jo^el« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin. revmatizem. kamena ali sladkorna bolezen.
—	Podeželskim odrom. Ko sedaj pripravljate spored prireditev za letošnjo zimsko dobo, prosimo, ne prezrite izseljenske nedelje, ki bo letos dne 3. decembra, prvo advetno nedeljo. Kjer še niste igrali, priporočamo izseljensko igro »Za 6rečo v nesrečo«. Izseljensko snov im tudi igra »Voda«. — Ne pozabimo svojih stotisočev bratov in sestra na tujem. Ti so del naše narodne celote, del naše domovine, aH kakor pravi pesnik »naša domovina na tujem«. Narodno in versko tonejo v tujih morjih. Mislimo na nje in rešimo, kar se še rešiti da. Česar pa ne zmoremo rešiti, pa se vsaj opravičimo pred našo zgodovino, da nismo mi krivi, če smo v eni človeški dobi izgubili stotisoče našega naroda, česar naša tisočletna narodna zgodovina ne pomni, temveč, da smo vse storili in vse žrtvovali, da bi jih bili rešili. — Družba sv. Rafaela.
—	Rudnik pirita v Bosni. Iz Sarajeva poročajo, da se v rudniku pirita in lemonita v Bakovičih pri Fojnici mudi že skoraj tri mesece neka angleška finančna skupina. Omenjeni rudnik je last gornje-madjarskega rudokopnega podjetja iz Budimpešte in je bilo •• njem ustavljeno vsako delo leta 1919. Država je po razsodbi haaškega razsodišča plačala podjetju 5 milijonov dinarjev odškodnine. Angleško rudarsko podjetje je že očistilo okrog 300 m rovov in prišlo do glavne žile. Upajo, da bo tudi glavni rov v nekaj dneh očiščen, ker je na delu okrog 60 delavcev. Kakor se doznava, bodo Angleži takoj poskusili odkupiti rudnik od omenjenega madjarskega podjetja, če ;e pokaže, da krije rudnik dovolj te žlahtne kovine. Nato bodo takoj začeli z eksploatacijo. Zgradili bodo potrebne naprave za čiščenje rude in veliko topilnico.
—	Važni nasveti za one, ki se sami brijejo. Brošurico pod tem naslovom z zelo koristnimi nasveti Vam pošlje na željo brezplačno »KONBINOS« samoprodaja za Jugoslavijo, Maribor, pošt. predal 62.
—	V obrambo naše kuharske umetnosti Prav pravilno je omenil neki, gospod v »Kaj pravite?«, da bi se morali pred tujci ponašati z našimi narodnimi jedrni. Ajdove žgance je cenil tudi Franc Jožef. Vselej ko je prišel na lov pod Snežnik, mu jih je skuhala »borštnarjeva« žena Pintarica, ki je umrla po vojni v Ljubljani. Jabolčni zvitki ali štrukelj ali jabolčna povitica pa ni z Dunaja prinesena jed, ampak je stara domača jed po Dolenjskem, Štajerskem in Hrvatskem. Srbi in Turki imajo jabolčno »pito«. V Medjimurju naribajo gospodinje jabolka tako, kakor se riba repa, posušijo in kadar hočejo zamašiti jabolčno povitico, namočijo zvečer jaboika v mlačni vodi. Na Štajerskem natrosijo dobre kuharice na jabolka še razsekana gosja jetra. Jabolčni zvitek se pripravi s presnim, pa tudi s kvašenim testom. Mnogo hrvaških gospodinj naredi priprosto jabolčno povitico, kadar peče navaden kruh. Kar kos testa razvalja in ga potrosi z jabolčnimi rezinami. Orehovi štruklji, medena povitica, so tudi bolj epecijaliteta naših krajev — in sirovi štruklji kuhani ali pečeni gredo v slast vsakemu tujcu. Vsak naš kraj ima kako posebno domačo jed, ki pa prihajajo povsem v pozabo. Dekleta prinašajo iz kuharskih tečajev način kuhanja, kii je bolj splošen in ne poznajo več navadnih jedi. Mnogo našega je našlo pot v druge dežele, tako naše slavno kislo zelje, naše klobase, povitice. »Potizen« poznajo* Dunajčani samo po nas. Grofica Rokitanski omenja v svoji knjigi »Osterreichisches Kochbuch« tudi naše jedi. Naj ae poživi torej slava našega pše-ničnega močnika z jabolki, naših »budelj« in štruk-ljev in povitic, ajdovih šariljev, krvavic in mlincev, na ražnju pečene divjačine in perjadi, ričeta in dalje in dalje,..
Aromafln
specijalna dišavna mešanica za klobase, vseh vrs pečenk in omak, za obare, zrezke in divjačino. En sam poskus Vas pritegne k stalnim odjemalcem
—	Dragi prijatelji otrok! Vsem, ki ste darovali večji ali manjši dar za revne otroke Doma sv. Jožefa v Hrvaškem Leskovcu, kličemo najpri-srčnejše: Bog plačaj! Težko je v današnjih časih prehraniti dnevno do 80 otrok. Le za polovico teh nam nekaj malega plačajo, druge imamo brezplačno. Zato smo Vam tem bolj hvaležni za vsak najmanjši dar, ki ste nam ga poslali, ko smo Vas prosili. Naj Vam božji Zveličar, ki je rekel: »Kar ste storili kateremu mojih najmanjših bratov, to ste meni storili!« vse bogato poplača. Sjiominjamo Spominjamo se Vas vsak dan v molitvah in se Vam tudi za naprej priporočamo za naklonjenost.. — Hvaležne sestre Doma sv. Jožefa, Hrvaški Le-skovac. —
—	Pri slabosti )e naravna »Franz Joselova« vod« prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge ker «e izkaže že v malih količinah koristno
—	Gramofonske igle je jedla. Zagrebško služkinjo Marijo Soldat so te dni našli na klopi nasproti Union-banke, zvijajoče se v bolečinah. Prepeljali so jo najprej na policijo, nato pa v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je Soldalova v samomorilnem namenu požrla nekaj gramofonskih igel in stekla. Hitro so jo operirali. Upajo, da ji bodo rešili življenje.
—	Za spomin Vernih duS priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: Foerster A., op. 80 Missa pro rlcfunctis za štiri-glasni moški zbor, 8 Din; Hladnik Ign., op. 34. Missa pro detunetis za triglasni mešani zbor, ali za en glas in orgle, tO Din; Hladnk Ign., op. 52. Requiem za en glas in orgle, 16 Din; Kokolar I.: Requiem za en glas in orgle 12 Din; Premrl St.: Requiem za en glas in orgle, 20 Din.
—	Moški (boril Spomin svojih pokojnih tova-rišev-pevccv in drugih mrtvih znancev boste najlepše počastiti, ako jim zapojetc na praznik Vseh svetnikov na grobeh pretresljive žalostinke, ki vam jib nudi zbirka .Nafirobnice«, priredil Fr. Marolt. Pesmarica obsega 20 najlepših najjrobnic domačih in tujih skladateljev za moški zbor. Dohi se v Ju-
goslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena vezanemu izvodu 20 Din, broširanemu 16 Din,
—	Naie stare matere so dajale v omare zu perilo dišeče liste, da bi prešel vonj po milu. To je bilo v resnici jMitrcbno, ker takratno milo ni imelo posebno prijeten vonj. V teku časa pu se je to spremenilo in dandanes jc v prometu milo najboljše kvalitete. Danes obstojajo že tovarne, ki imajo znanstvene laboratorije ter se proizvajanje mila nahaja v rokah znanstveno izobraženih oseb. Pri uporabi teti proizvodov ni iKitrehno odstranjevati duh po milu, ker isto samo |*> sebi zelo prijetno diši. To izvrstno svojstvo ima na primer Albus terpentinovo milo, kar je splošno znano.
—	Prijet pustolovec. Na avstrijfko-jugoslovan-ski meji so te dni naši obmejni stražniki prijeli moža, starega okoli 30 let. Mož je prekoračil mejo brez potnega lista ter je bil zaradi tega aretiran. Pri obmejnih oblasteh v Radovljici je navedel v razburjenosti kar dvoje različnih imen ter trdil, da je doma iz romunskega Banata. Mož se je v Radovljici zdel zelo sumljiv in so ga zaradi tega poslali v Ljubljano. Tu je zatrjeval, da ni zagrešil ničesar. Vendar je ljubljanska policija ugotovila, da je bil mož že več let zaprt v Franciji. Zelo sumljivo se je zlasti policiji zdelo, ker se je mož branil z vso vnemo, dati prstne odtiske. To mu seveda ni dosti pomagalo in ljubljanska policija bo razposlala kopije njegovih pustnih orltiskov na razne policije v evropskih velemestih, da ugotovi, kakšnega pustolovca ima pravzaprav v pesteh.
—	Prvi okrajni načelnik v Subotici. Dosedanji načelnik dubrovniškega okraja Svelozar Stričevič je imenovan za okrajnega načelnika v Subotici. To je prvi okrajni načelnik v Subotici, ker je .šele z zakonom o mestih ustanovljen ta okraj.
—	Iz Budimpešte na Hrvatsko pod vagonom. Iz Koprivnice poročajo: Ko je v četrtek o polnoči privozil na tukajšnjo j>ostajo brzi vlak iz Budimpešte, so obmejni železniški policisti kakor navadno pregledavali vagone. Pod enim vagonom so na svoje začudenje našli tri fante, ki so se krčevito držali za osi koles. Ko 60 jih izvlekli, so fantje izjavili, da sta dva iz Segedina, eden pa iz Budimpešte. Bili 60 na debelo pokriti s prahom. Najmlajši je star 15 .najstarejši pa 18 let. Ker so brez dela in denarja, so sklenili poiskati zaslužka v inozemstvu. V kinematografu so videla, kako ee lahko pod vagomi potuje brezplačno. Skrili so se v ogrodju pod vagonom in se neopažemo pripeljali do Koprivnice. Rekli so, da so nameravali tako potovati do Reke. Pri njih eo našli saino nekaj sladkorčkov. Vse tri so aretirali. Kaznovani bodo zaj-adi nedovoljenega prehoda meje, nato pa jih bodo izročili madjarskim oblastem.
—	Cenj. čitatelje opozarjamo, da redno uživajo Radensko, ki je za zdravje nujno potrebno pa istočasno i zborna pijača.
—	Kmečki magazin. nova manufaikturna trgovina v Ljubljani, Krekov trg št. 10 (nasproti Mestnega doma). Ako hočete dobro blago in poceni, potem nas obiščite in prepričajte se. Naše geslo je: Mali dobiček — velik promet!
—	Pri zapeki, motnjah pri prebavi. porečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice
Naznanila
Ljubljana
1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Sugnik, Ma rfjin trg 3; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinoc ded.. Rimska cesta 31.
Cel fe
e Apologetiini odtek DMK ob običajni uri.
im« drevi seslanoV
Poizvedovanja
Mlad ovčarski pes se je zatekel v splofino bolnišnico, kjer ga lastnik dobi.
Filaielija
Zbirka ameriškega kralja Jurija V. kot poročno darilo
Pred nekaj dnevi sino citat: v dnevnikih, da bo angleški kralj podaril svojo svetovnoznano zbirko znamk svojemu sinu princu Juriju kot poročno darilo ob priliki poroke s princezo Marino.
Od vseh vladarjev poseduje angleški /kralj največjo in najbogatejšo zbirko znamk. Ze kot mlad mornariški kadet se je britanski monarh začel zanimati za poštne znamke. Na svojih potovanjih od leta 1879 do 1882 se mu je nudila prilika, da ei kupi po zmernih cenah znamke, ki danes predstavljajo največje redkosti, tako, da danes njegov« zbirka, ki je omejena le na Velik« Britanijo, njene dominijone in kolonije, spada mec največje in najpopolnejše na tem polju. Številne znamke je kupil po visokih cenah na tržišču znamk in na velikih aukcijah. Amipak kljub visoki vsoti 3000 angleških funtov na leto. ki jih je angleški kralj odredil za filatelistične izdatke, mu vendar ni uspelo priti v posest ene ali druge zanimivosti ki jo je želel, ker so mu večkrat dolarski magnat 6 svojo močno valuto takšne redkosti nadlicitirati
Kraljevska zbirka, ki se ceni na 30 milijonov dinarjev, je shranjena v posebni lepi dvorani bu-kingamške palače in je za upravo le zbirke določen Sir Edward Denny Baoon, bivši predsednik kraljevskega filatelističnega društva.
Med drage redkosti njegove zbirke spadajo i vodenih barvah izdelani načrti m prve znamke sveta, katere je veliki angleški poštni reformator Rovvland Hil predložil finančni upravi, nadalje originalna risba obeh znamenitih Mauritius znamk e nepravilnim tekstom »Post office«, ki sta danes cenjeni na okrog 150 tisoč dinarjev. Potem je v njegovi posesti tudi sloveča znamka zahodne Avstralije po 4 penoe iz leta 1854 z obrnjeno natisnjenim labodom. Ta znamka se ceni na 300 tisoč dinarjev. Poleg teh zanimivih redkosti se nahajajo v zbirki še neštete druge dragocenosti.
Angleški kralj pa n: edini kronani filatelist. Znano je, da je tudi naš vzvišeni vladar kralj Aleksander I. vdan temu zanimivemu in lepemu športu. Nas prestolonaslednik Peter pa je pokrovitelj Jugosloanske filatelistične zveze. Med strastne filateliste štejemo tudi: švedskega kralja Gustava, španskega exkralja Alfonza, pokojnega belgijskega kralja Alberta, italijansko kralj:co Je-leno in prestolonaslednika, pokojnega romunskega kralja Ferdinanda in Manuela portugalskega; danjega belgijskega kralja, norveško kraljico, angleškega prestolonaslednika itd.
Slovensko filatelistično društvo v Ljubljani ima svoje redne društvene sestanke vsako er«lo ob pol 0 /.večer v posebni dvoran, restavracijo »Zvezda i. Člani, filatelisti in gostje vabljeni
Slika iz kulturne-
Nema demonstracija
ga bo,a v Mehiki 30.000 katoličanov
Poročali smo že, <la sc je v Mehiki znova ra/.plumtcl verski boj. v katerem katoličani veliko trpe, a se še bol j junaško bore.
Pred kratkim so katoliške ženske odposlalo predsedniku republike Mehiko prošnjo, naj se zopet otlpro zaprte katoliško cerkve. Prošnja pa jo bila odbita. Toda katoličani so niso dali splašiti in /.begati. Prav na tihem so organizirali svojevrstno demonstracijo.
Lepega dne se je na ulicah glavnega mesta kar naenkrat zbral ogromen sprevod, v katerem je tiho in mirno korakalo 30.000 katoličanov. Sprevod je bil lepo urejen ter je kakor pod enotnim vodstvom tiho korakal proti predsednikovi palači.
Ko jo oblast zvedela /.a ta nenadni pohod 30.000 glave množice, je bila alarmirana vsa policija, katera je naskočila tihi sprevod. Policija je uporabljala gumijevke, pline za solze in vse mogoče orožje. Sprevod pa so ni dni raz-gnati, ampak je, kakor mirna reka, šel svojo pot proti predsednikovi palači. To je mogočneže do skrajnosti raz.palilo. \ največjem gnevu se je oglasilo povelje: »Streljajte!« Zaklopi so škrtnili, cevi so so dvignile v množico, a sprevod je mirno in tiho brez besede korakal naprej.
Streli so počili v živo človeško gmoto. Ranjenci so padli, kri jo rdečila tlak, a sprevod je korakal naprej, kakor procesija 30.000 skrivnostno strašnih nemih sonc.
Pred tako strahotno odločnostjo jo onemela celo pobesnela mehikan&ka policija ter se umaknila.
Hiše so dvignili v zrak
V	nekem francoskem rudniku sedaj delajo prav amerikanske poskuse. Blizu rudnika je rudarska naselbina 45—50 hiš. Ker v bližnjih rovih razsteljujejo, so se tla pod rudarsko naselbino začela udirati. Kleti teh hiš so že v podtalni vodi. Zato je bila velika nevarnost, da se bodo v»e hiše kaj kmalu podrle. Da bi preprečili nesrečo, so sklenili hiše »dvigniti«. Pri sedmih hišah, ki vsaka tehta cea 300.000 kg, se je poskus že posrečil. Temeljne zidove so izpodkopali in vmes vtaknili močan vzvod. Z njim so dvignili vso hišo za kakih 23 cm. Tako nastalo praznino so naglo zazidali. Ta poskus so izvršili, ne da bi bilo treba stanovanja izprazniti. Pri vsem tem se ni ubila niti ena šipa na oknih.
Kako naglo letajo ptiči
V	Belgiji so pred kratkim merili hitrost ptičjega leta. Rekord je dosegla divja raca, ki leti z naglico 135 in 122 km na uro, ali 33—37 m v sekundi. Tako sloveči sokoli torej niso najbolj nagli, saj prelete na uro le 95 km ali 26 m na sekundo. Jerebica preleti 80 km, golob 72 km. Mali ptički približno enako naglo letajo kakor veliki. Lastavka se n. pr. malo loči od orla. Oba prile-tita 40—50 km v eni uri.
*Kdo pa tako razgraja tam-le za zaveso?« »Naš mojster je, ki 6e brije.« »To pa vendar ne pov&roča takega hrupa.« »Pač — sam sebi prigovarja, naj si še glavo «mije.<
Sprevod jc nadaljeval svojo pot in sc kmalu zbral na glavnem trgu »Central Plaza« nasproti predsednikovi palači. Glava ob glavi- v najlepšem redu je stalo 30.000 moških in žensk prod sedežem državnega glavarja, ne da bi kdorkoli izmed njih spregovoril najmanjšo glasno besedo.
Tako je 30.000 katoličanov točno 30 minut v strahotnem nemem molku stalo na trgu in
molče protestiralo proti krivicam, ki s« gode katoličanom od strani državne oblasti.
Ko je preteklo 30 minut, se je vsa množica v hipu razdelila v večje skupine, ki so mirno in nemo odkorakale vsaka po svoji ulici. Čez nekaj minut je bil trg prazen.
Tak protest pomeni silno in močno voljo, katere ne bo upognila ne gumijevka ne streli iz pušk.
Pročelje portugalske kraljevske palače, imenovane »portugalski Versailles;, ki je do lal pogorela
Indijancev je vedno več
Zanimive ugotovitve ameriškega znanstvenika
25.000, sedaj pa jih je že 35.000. Indijancev rodu Navahos iz plemena Apačev je bilo 1. 1780 le 9000, danes jih je že 25.000. Rdeče prebivalstvo Severne Amerike se po odstotkih mnogo hitreje množi, kakor pa belo prebivalstvo. Seveda je umrljivost med indijanskimi dojenčki in mladino še vedno velika, posebno ker jetika med njimi huje kosi ko pa med belokožci. Vendar lahko pričakujemo, da bo tudi to umiranje počasi prenehalo, tako, da se bodo Indijanci še hitreje množili kakor se sedaj.
Ze večkrat je bilo pisano, da Indijanci v Združenih državah in v Kanadi izumirajo ter da so posebno hudo začeli izumirati, odkar so bili prisiljeni naseliti se v takozvanih rezervacijah. Tem trditvam pa sedaj ostro ugovarja voditelj antropološkega oddelka Ameriškega naravoslovnega muzeja v Newyorku, prof. Clark Wissler. Svojo razpravo je objavil v časopisu »Natural History«, ki je glasilo Ameriškega muzeja.
Prof. Wissler Irdi, da indijansko prebivalstvi ne izumira, marveč da se celo množi. Znanost je v splošnem imela napačne pojme o naseljenosti v Združenih državah in v Kanadi v tistih časih, ko so belokožci prvič stopili na ameriška tla. Že leta 1907 je ameriški znanstvenik Mooney po dolgoletnih študijah dognal, da je ob času odkritja Amerike v Severni Ameriki bilo le kakih milijon Indijancev. Tedaj je skušal ugotoviti gostost indijanskega prebivalstva v 1. 1780, češ, da od odkritja Amerike do 1. 1780 ni bilo nobenih važnejših sprememb med prebivalstvom Severne Amerike. Leto 1780 pa je bilo važno, ker so pozneje nastopile koze, ki sc zelo razredčile indijansko prebivalstvo. Danes pa sodijo celo, da je Mooney previsoko računal, ko je izračunal en milijon Indijancev, češ, da je 1. 1780 v Severni Ameriki bilo v resnic: le kakih 750.000 Indijancev. Najbolj na gosto naseljeni so bili Indijanci ob obali Tihega morja; potem pa ob atlantski obali, v prerijah ter končno v kanadskem severo-zahodu.
Danes prebiva v Združenih državah in v Kanadi 433.365 Indijancev. Od teh jih je 320.454 v Združenih državah, 122.911 pa v Kanadi. Iz teh številk se da dognati, da je indijansko prebivalstvo od 1. 1780 pa do I. 1934 padlo za manj ko 40 odstotkov. Ugotoviti pa je treba, da je rdeče prebivalstvo v 19,- stol. res hudo izumiralo ter da je bilo 1. 1891 najmanj Indijancev, to je le 246.834. Od 1. 1891 dalje pa se je začelo indijansko prebivalstvo množiti. Največ se sedaj med Indijanci rodi moških. Mnogi rodovi se tako zelo množe, da j.ih je danes več kakor jih je bilo prvotno. Indijancev plemena Dakota' Sioux je bilo 1. 1780 le
Esperanto v Indokini
Francoski časopis »L'Annam Nouveau«, ki izhaja dvakrat tedensko v Hanoi v Indokini, ima stalno rubriko »Esperanto« v vsaki številki, (ča-sopie je že 1. 1932. objavljal eeperantski tečaj v 10 lekcijah.) — (Rondo.)
Silen vihar na Angleškem
Iz mesta Llanhillet v grofiji Manmouth, ki meji na Wales, poročajo, da so tam pretekli četrtek doživeli strašen vihar, ki pa je trajal le 3 minute. Med hudim nalivom je kar naenkrat pribesnel vihar, ki je metal pešce po tleh, trgal brzojavne in telefonske žice, razbijal okna ter raznašal strehe. Strehi dveh hiš sta se udrli. Slučajno pa podstrešnih stanovalcev ne ene ne druge hiše ni bilo doma. Oboji so se takrat mudili v bolnišnici na obisku svojih bolnih sorodnikov. Ta vihar pa je besnel le v enem delu mesta, drugod v mestu ga niso niti čutili. Pač pa trde, da so medtem čutili potresne sunke.
Dva mamuta so našli
Iz Tobolska v Sibiriji poročajo, da so v porečju reke Parusnaja blizu Novega Porta v zahodni Sibiriji našli dva mamuta. Kakor vele poročila, sta živalski trupli zelo dobro ohranjeni. Sedaj bodo najdbo preiskala strokovnjaki.
Sloveči poljski tekalec na dolge proge Jan Kuso-
czinski, ki je na olimpijadi leta 1932 v Los Angelesu zmagal na 10.000 ni, na bo več tekel. Njegova stara poškodba na kolenu se je zopet odprla in ne bo več ozdravljiva
Stari profesor spremlja vse svoje učence
Pred kratkim je mestna gimnazija v Budimpešti izgubila profesorja, kakršnega menda ni več pod božjim solnceni. Umrli profesor Lajoš Marot je z nedopovedljivo zvestobo in ljubeznijo spremljal na poti življenja vse svoje nekdanje učence. V njegovi delavnici so po njegovi smrti našli točne imenike vseh njegovih učencev, katere je v teku 47 letnega službovanja poučeval. Poleg imena vsakega učenca je bil tudi kratek življenjepis in zraven prilepljena fotografija. V življenjepisu je profesor na kratko označil življenjske podatke in pa najvažnejše dogodke iz življenja tistega učenca, in sicer ne Ie iz šolske dobe, ampak tudi iz poznejših let.
V posebni omari je bil shranjen imenik z življenjepisi 470 učencev, kateri so padli v svetovni
vojni. Pred to omarico je noč in dan brlela lučka. Profesor pa je sam vsak dan polagal v vazo pred omaro svež šopek cvetic v spomin na svoje drage mrtve učence.
Med imeni njegovih nekdanjih učencev beremo tudi ime glasovitega pustolovca Lincolna Trebiča. Njegov stari profesor je pod njegovo ime tole zapisal: »Tale Lincoln Trebič bo nekoč sloveč časnikar ali pa pisatelj; laže namreč tako mirnodušno in s tako domišljijo in gotovostjo, da kaj tacega še nisem doživel.« Ko je stari profesor izvedel, da je Lincoln Trebič bil izvoljen v angleški parlament, je dostavil k življenjepisu svojega učenca še tale stavek: »On misli, da se igTa z usodo, pa se le usoda igra z njim.« To se je pred kratkim tudi res zgodilo.
„Ali mi boš rekla: Stric, hudobna živalf
istrski obal; živi na svo-na katerem prideluje
Onstran Reke proti jem malem posestvu, na Katerem prideluje vino in povrtnino, stari kapitan Turkovič. Njegov nečak pomorščak Alojzij mu je z zadnjega potovanja prinesel v dar veliko sivo papigo. Ptič je nenavadno velik, močan in lep. V repu 6e mu leskeče nekaj svetlo rdečih peres, okrogle črne oči gledajo hladno in modro. Predvsem pa je žival, tako je vsaj trdil nečak, zelo pametna ter se nauči vsakega jezika. Zaradi tega 6e je lepega dne meseca septembra stari kapitan lotil, da bi naučil svojo papigo govoriti. Kakor mu je nečak Alojzij vedno rekel stric, tako naj bi mu tudi Alojzijeva papiga vsako jutro zaklicala: »Stric!« Postavil je kletko na vrt, sedel pred njo ter je vanjo neumorno govoril: »Stric, reci stric...«
Toda neprijazni ptič se za Turkoviča niti zmenil ni. Tu pa tam je kakor iz dolgčasja na kratko zakrakal, se našopiril ter nato s svojimi nepremičnimi črnimi očmi gledal mimo kapitana tjavendan. Kapitan je hotel biti še bolj nežen Toda, ker se kljub vsej nežnosti ptič ni dal pregovoriti in je ostal do konca zakrknjen, se je tudi dobrodušni Turkovič naposled naveličal nežnosti, odlomil v lovorjevem grmu tanko šibo ter z njo divje udrihal po papiginem perju: »Ali mi boš rekla stric, hudobna žival!«
Zavetišče za bivše politike
Na Francoskem se nekateri zanimajo za načrt, k: je edini svoje vrste. Hočejo namreč ustanoviti dom za take. nekdanje politike, ki ob koncu svojega javnega delovanja nimajo nobenega premoženja. V ta namen hočejo naprositi Briandove dediče, da bi prepustil: posestvo, katero jim je zapustil Briand. Na tem posestvu naj se organizira tako zavetišče.
Ta predlog vsekakor dokazuje, da so na svetu tudi v dobi demokracije še politiki, ki niso v javni službi cbogateH.
Toda dosegel ni ničesar. Vse, kar je mogel spraviti iz papige je bilo to, da je žival nekajkratov ogorčeno zakrakala. Turkovič je ves divji vstal, zgrabil žival za kremplje, jo stresel kakor učitelj stresa za ušesa neubogljivega učenca ter papigo vrgel v kurnico. Drugo jutro pa se je Turkovič zopet spomnil svoje papige. Ker se je ponoči njegova jeza ohladila, je s slabo vestjo stopil h kur-nici, da bi popravil, kar je včeraj v jezi zagrešil. Pa že od daleč mu udarja na ušesa nenavaden šumi in vrečanje. Ko je poln zlih sluten,j odprl vrata kurnice, je zagledal šest svojih najlepših kokoši v vrsti ležati na tleh. Vse so bile zadavljene. Papiga je pa s svojimi kremplji ravno držala za vrat sedmo in zadnjo kokoš ter jo po glavi ob-delavala 6 svojim nevarnim kljunom ler vmes kričala: »Ali mi boš rekla stric, hudobna žival!«
Filmska igralka Annabella, ki se drugače pile Suzana Georgette Oharpentier. se ie poročila. Vzela je filmskega igralca Jeana Murata. Mlada zakonca zapuščata Pariz in potujeta v Hollywood
Skrivnost privlačnosti elegantne lene
Ali jo hočete tudi Vi poznati?
To nedeljo popoldne je vzela Milica svoj nov klobuk in rokavice. Bila je pri tem, da ta dan spozna moškega, o katerem je vedno sanjala. Nikdar še ni nobena žena bolj želela, da bi bila videti kar najlepša.
Sestala sta se. To, kar je on najprej opazil, pa ni bil niti klobuk, niti rokavice. To je bila njena polt — čista, baržunasta, sveža s prekrasnim »mat« odrazom. Sele po poroki je on odkril skrivnost na njeni toaletni mizici. Videl je namreč, kako je zjutraj uporabljala kremo Tokalon bele barve (brez maščobe), predno je šla ven, pa je vzela puder Tokalon *.er z njim polahko naprašila lice in vrat.
Ta dva proizvoda, tako poceni in vendar tako nenavadna v svojem učinku, sta v vsakdanji uporabi pri najelegantnejših damah — pri onih, ki vedo, kako se osvajajo moška srca. Presenečeni in veseli boste, kadar jih poizkusite na svojem licu.
Gospodarstvo
Državne finance v avgusta
V mesecu avgustu so znašali državni dohodki 673.7 inilj. (proračun 576.2 milj.), izdatki pa 478.3 (576.2) milj. Veliki dotok drž. dohodkov je pripisovati davčnim terminom v tem mesecu, kar se pozna posebno pri neposrednih davkih, ki so dali ta mesec 273.6 milj. Skupno so v prvih štirili mesecih t. 1. znašali drž. dohodki 2781.2 (proračun 2881.0), izdatki pa 2215.5 (2881.0) milj. Din. Po proračunu za 1934-1935 je ostalo likvidnih, a neizplačanih računov ob koncu avgusta 107.74 milj. Dm pri splošni državni upravi, 142.6 milj. Din pa pri podjetjih.
Javna deta in mezde delavstva
Minister za zgradbe Srkulj je izdal pravilnik za izvršitev uredbe o javnih delih. Pravilnik predpisuje sestavo okrajnih odborov za javna dela, katerega tvorijo: okr. načelnik kot predsednik, od vsake občine en predstavnik. Odbori se bodo sestali v oktobru. Okrajni odbor ima pa lahko tudi
pomožne organe: okrajne strokovne referente. Naloga odborov je izdelati program javnih del, ki šo najbolj potrebna. Nadalje se osnujejo banovin-ski odbori, kj sestoje iz bana kot predsednika in
po enega zastopnika vsakega okraja. Banovinski odbori se sestanejo v novembru. Nadalje predpisuje pravilnik (udi plače delavstva: te so zelo nizke, vsaj za naše kraje. Pri izvedbi del v čisti režiji se plača običajna inezda, toda največ 20 Din za navadile delavce, za strokovne delavce, preddelavce in paznike pa do 40 Din. Ali nc bi bilo boljše, da bi se odločitev o tem prepustila banovinam, odn. banovinskim odborom za javna dela, ker so življenjske razmere našega delavstva tako različne.
Telefonski promet s Švico. Ministrstvo za promet je uvedlo telefonski promet iz vseh postaj, ki imajo telefon, s Švico. V ta namen je razdeljena država v dve coni. V prvo cono spadajo vsa mesta severno od Save, Kolpe in Donave z Belgradom.
Konkurz je bil včeraj pri okrožnem sodišču v Ljubljani razglašen nad imovino Frančiške Troha-Medved, posestnice in trgovke v Ljubljani, Cesta na Kodeljevo št. 21. Kankurzni sodnik Ant. Avsec, konkurzni upravitelj dr. Josip Jaške, odvetnik v Ljubljani. Upniški zbor za volitev odbora 3. novembra ob 8.30. Prijave terjatev do 17. novembra ln likvidacijski narok 23. novembra ob 10. Aktiva znašajo okoli 330.000 in pasiva okoli 550.000 Din.
Znižanje obrestne mere pri Obrtni banki kralj. Jugoslavije. S 1. oktobrom se je obrestna mera za obrtniške kredite znižala od 11 na 10.5, oz. 10%. Obrestna mera 10.5% velja za obrtnike, ki nimajo dclnic banke, 10% pa za obrtnike, ki imajo delnice banke (za vsakih 2000 Din posojila najmanj 1 delnico. Nadalje sc je znižala obrestna mera za zadruge od 8.5 na 8%. Banka jc zvišala največjo vsoto posojil od 200.000 na 250.000 Din (nad 50 tisoč Din se vknjiži). Poleg tega je banka začela
uvajati kreditiranje v tekočem računu. Prav je, da je banka znižala svojo obrestno mero, ker so danes obrtniki v težkem položaju. Je pa važno, da je danes banka edina, ki daje obrtništvu kredite, ker so drugi kreditni viri zaprti.
Borza
Dne 9. oktobra.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha, Bruslja in New Torka, popustila sta Berlin in London, dočim so ostali tečaji narasli.
V zasebnem kliringu se je tečaj avstrijskega šilinga na naših borzah ustalil na 8.10—8.20. Grški
boni v Belgradu 28.25 bi. Angleški funt v Zagrebu 222.45—224.05, v Belgradu 222.70-224.30. Španska pezeta v Zagrebu 5.70—5.80, v Belgradu 5.975 bi. Budimpešta v Zagrebu 10.09 bi., v Belgradu 9.95 bi.
Ljubljana. Amsterdam 2303.18—2314.54, Berlin 1363.47—1374.27. Bruselj 793.02-796.96, London 165.36-166.96, Curih 1108.35—1113.85, Nevv York 3347.16—3375.42, Pariz 224.07—225.19, Praga 141.79 do 142.65, Trst 290.68-293.i8.
Promet na zagrebški borzi 31.632.
Curih. Pariz 20.22, London 14.945, Nevv York 304.75, Bruselj 71.55, Milan 26.275, Madrid 41.85, Amsterdam 207.80, Berlin 123.20, Dunaj 72.76 (priv. 57.10), Stockholm 76.95, Oslo 75, Kopenhageu 66.65, Praga 12.80, Varšava 57.925, Atene 2.94, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.7975.
Vrednostni papirji
Tudi danes je bila tendenca nekoliko slabša, kar se je poznalo pri tečajih vojne škode ter beglu-ških obveznic, dočim so drugi papirji ostali brez znatnejših izprememb. Promet je bil srednji.
Ljubljana. 7% inv pos. 71—72, agrarji 41—42, vojna škoda 352—354, begi. obv. 60—61, 8% Bler. pos. 67—68. 7% Bler. pos. 57—57.50, 7% pos. Drž. hip. banke 66—68.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71 den, agrarji 40.75—41.50, vojna škoda 350-352.75 (350, 353), 12. 352—353.50, 6% begi. obv. 58—59.50, 8% Bler. pos. 62.50-64.50 (62.50), 7% Bler pos. 57 do 58.12 (57), 7% pos. Drž. hip. banke 66-67.50. Delnice; Priv. agrarna banka 218—220 (218), Osj. sladk. tov. 135-140, Bečkerek sladk. tov. 750 bi., Osj. livarna 135 bi., Impeks 50 den., Trboveljska 95 blago.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. j>os. 71.25—72 agrarji 40.75—41.50, vojna škoda 350—351.75 (350, do 351.25 (351), 12. 353.50-354.50 (354), 6% begi. obv. 59.50—60, 11. 60 zaklj., 8% Bler. pos. 67.25 bi. (65), 7% Bler. pos. 56.50-57 (56.75), 7% pos. Drž. hip. banke 67 bi. — Delnice: Priv. agrarna banka 217-218 (217).
Žitni trg
Na žitnem trgu se je tendenca učvrstila. Tržišče je postalo živahnejše. Sedaj se izvaža mnogo koruze v Češko in Avstrijo. Zato se tudi za koruzo dosegajo boljše cene in so danes višje za Din kol včeraj. Koruza stane 72.50 pariteta Indjija, dočim sta pšenica in moka ostali v ceni neizpremenjeni.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račnna enokolontka 3 mm visoka petitna vršilca po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloiitl znamko.
C i '■' v i • v v •
Muibe ucejo
1000 Din nagrade
eventuelno tudi več, dam dotičnemu, ki mi preskrbi stalno službo sluge, in-kasahta, portirja ali kaj sličnega, kjerkoli bilo. -Cenjene dopise prosiim upravi »Slov.« Maribor, pod značko »Nagrada« št. 11786.	(a)
Služkinja
vajena kuhe in drugih hišnih del, želi službo pri krščanski družini. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11779._(a)
Šivilja
s priporočilom boljše gospe, gre šivat na dom. -Ponudbe upravi »Slov.« pod št. »100« 11758. (a)
Službodobe
Pekovski pomočnik
mlad, z 2500 Din gotovine, dobi stalno službo družabnika. Ponudbe upr. »Slovenca« Maribor pod »Mlad« št. 11787. (b)
Varuhinjo
perfektno in v vsakem oziru zanesljivo, sprejmem k 2 majhnima otrokoma. Ponudbe s sliko je poslati na
Vllim Conen. Subotica
Iščem
slaščičarskega pomočnika, kateri bi pomagal tudi pri pickami- Ponudbe upravi »Slov.« pod »Slaščičar« št- 11759._(a)
Lovec
z večletno prakso — se išče za veliko divjačino. Ponudbe na Publicitas, Zagreb, pod št. 38725. (b)
I
Vajenci
ii
Vajenka
se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Nastop takoj. Prednost ima oseba iz trgovske hiše. Josip Lavtižar, Kranjska gora.	(v)
Denar
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta 4-II.
Pouk
Gospodične
sprejmem na dnevni in večerni pouk v šivanju perila. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9925. (u)
Večerni trgovski tečaj
knjigovodstvo, korespondenca, stenografija itd. -Začetek 15. oktobra ob 7 zvečer. Vpis vsak dan. Najboljša dopolnilna priložnost za ljudi v praksi. Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg št. 2-II.	(u)
Vtanovanja
IŠČEJO:
Stanovanje
snažno, 2 sobi s kabine tom in pritiklinami — iščem za takoj ali pozne ie na severnem delu Ljubljane event. Stožice. Plačam točno. Nasloviti: Bricelj, Herbersteinova ulica 24.	(č)
ODDAJO: Stanovanje
Vsled preselitve se odda takoj dvosobno stanova nje na Glincah, Tržaška cesta 11, v hiši Konzura-nega društva. - Mesečna stanarina 450 Din. Vse-(n) •uiOJqtU3AOU -f s A8}I[
Stanovanje
enosobno, in mesarski lokal — oddam. Rožna dolina cesta VI št. 4. č
Stanovanje
dvosobno, s shrambo oddam s 1. novembrom. Cerkvena ulica 21. (č)
Stanovanje
soba in kuhinja, se odda s L novembrom. Lampe tova ul. 13 (Trnovo), (č)
Stanovanje
podstrešno, 2 sobi, pritikline, elektrika — oddam poceni novembra. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11754.	(č)
Stanovanje
dvosobno, celo prvo nadstropje, z balkonom in vsemi pritiklinami — se odda novembra na Vodovodni 75.	(č) — - -
Sobo
opremljeno, takoj oddam, Rožna dolina cesta VI. št, 4.	(s)
Jnseraii
p-Slovencu*
imajo največji uspeh.
Poizvedbe
Zlat obroček
okrašen z briljanti in rubini, od zapestne urice -sem izgubila od Starega trga čez Vidovdansko in Šmartinsko cesto do pokopališča pri Sv. Križu. Pošten najditelj naj ga vrne proti višji nagradi, kakor bi izkupil od zla tarja: Rozi Komidar, Stari trg l-II.	(e)
I!
Pohištvo
i
Spalnice
moderne, iz orehove korenine. pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite naiceneje pri Andlovic, Komenske-ga ulica 34.	(š)
Posestva
Trgovino
z mešanim blagom, na zelo prometnem kraju ^ Celju oddam radi prezaposlenosti. - Potreben kapital 15.000 do 20.000 Din. Ponudbe na podruž. »Slov.« v Celju pod »Bo dočnost« št. 11784. (p)
Proda se
posestvo 17 jahov njiv, travnikov, vinograda in gozdov, z delno opremljeno gosposko hišo, sadnim vrtom, gospodarskim poslopjem, kozol cem, celotno poljsko orodje, z vozovi, v kleti preša, kadi, sodi itd. — n a Brezovici pri Št. Jerneju na Dolenjskem. — Eventuelno se zamenja za podobno posestvo bližini Ljubljane ali za hišo v Ljubljani. Pojasnila v drogeriji Gregorič, Prešernova 5.	(p
Enodružinsko hišo
novo, lepo, z vrtom, 900 m'J, pralnico in pritiklinami, na Viču - prodam. Gotovine vsaj 15,000 Din, drugo hipoteka in knjižice. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Ugoden nakup« št. 11771.	(p)
Časopisni papir
star — kupi iele/.nina Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (k1
Žago (Gater)
premer 55 do 65 cm — kupim po nizki ceni. — A. Mencinger, mlin, Kra-šče, p. Jankova, Prekmurje.	(k)
Prodamo
II
Usnjeni suknjiči
pumparce — najboljši nakup. A. P r e s k e r, Sv. Petra cesta 14.
Kislo zelje, repa
novo, prvovrstno in cele glave za sarmo, v sodčkih, dobavlja po brez-konkurenčni ceni G. Er-klavec, Ljubljana, Kode-ljevo 10, telefon 25-91. 1
VINA
prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri
Centralni vinarnl v Ljubljani.
Malinovec
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi oa malo in veliko v
lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubliana, Dunajska c. 6.
Kislo zelje, repo,
sarmo, prvovrstno, po brezkonkurenčni ceni dobavlja vsako množino Homan, Ljubljana, Sv. Petra c, 83, telefon 27-66.
Ako se buljite
falzificiranih gren-čic, potem kupujte proti bolezni prebavnih organov — samo domačo naravno
Jordan grenčico
ki ne vsebuje ni-kakih falzifikatov in se zelo lahko uživa z malo soda-vode. Lastnik Rupp,
Belgrad, Kn. Mihajlova 161.
Posestvo
v krškem srezu naprodaj za 80.000 Din. Polovica se plača takoj, polovica v 12 letih. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 11761. (p)
II
Kupimo
Srebrne krone
staro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRAGIH KOVIN • Llubliane, Ilirska allca 36, vhod t Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Šivalni stroj
pogreznjen - popolnoma nov, prodam. Dvorakova št. 3-L, levo._(1)
Otroške vozičke in igračke
šivalne stroje, kolesa — kupite najugodneje pri S. Rebolj & drug, Gosposvetska^_(11
Konfekeija
damska in dekliška — naprodaj. — Poizve se v
upravi »Slov.« pod štev, 11772.	(1)
	Naročajte
	-SLOVENCA-
□	najcenejši shvenski dnevnik
Alja Rahmanova:	49
Zakoni v rdečem viharju
Dnevnik rusko 2cne
25. januarja 1923.
Včeraj zvečer sem pri Jekaitenini Paivlovni prvikrat videla novo ljubico Georgija Aleksandro-viča. Priznati moram, da me je njena lepota očarala. Majhna, nežna, skoro slabotna, nenavadno fin porcelanast obrazek, sive oči z dolgimi trepalnicami, bel, tenek vrat: podoba oniainljive lepote. Poleg tega je tudi zelo inteligentna; povsem mirno *e udeležuje pogovorov profesorjev in zna svoje mnenje izredno jasno izražati.
Jekarina Pavlovim si prizadeva, da je z njo izredno prijazna.
30, januarja 1923.
Danes nas je obiskala žena vojaSkega rano-celnika Filipova, tistega, ki smo se na begu z njim voziili do Irkutska.
»Res ne vem, kaj naj storim,« je tožila. »Naša Varja hodi sedaj v šolo druge stopnje in mi ne da Bi;ru; na vsak način bi rada pristopila h Komso-niolu. Žarnic ne pomeni to toliko, ko da jo zn vedno Izgubim, in če bo to moj mož prebolel, ne veni. Saj veslo ,česa tam uče otroke: Boga ni, starše ubogati je smešno, prosta ljubezen je življenjski zakon — In lako dalje. Moja Varja je tako ljubko, tiho in skromno dekle, in veni gotovo, da jo bodo prešukali, 6e pride h Konisoinolu.«
»Ja, čemu pa hoče sploh pristopiti?« se je začudila mati.
»No Ja, vzrok mi je povsem jasen. Ima že petnajst let ln bi tako rada prMn na vseučilišče. Če ps n! fcoimomollka. nima niti najmanjšega upanja na to. In iaz si mislim: Imam-li sploh pravico,
da zaradi svojih nazorov otežkočim svojemu otroku pot v življenje? Midva sva stara, življenje imava že za seboj; ona ga pa šele začenja. In če jo vzgojim v starem družinskem duhu, ali si ne nailtop-Ijem smrtnega greha, ker jo s lem storim nesposobno za življenje, ki bo morala nekoč v njem živeti?«
»Prav imate,< jc dejal moj oče. »Mi lahko storimo kur hočemo; toda, da bi svoje otroke silili, da žive po naši stari šegi, do tega nimamo pravice.«
7. februarja 1923.
Nataša ni svojemu knezu seveda niti s par vrsticami odgovorila na njegovo pismo. Kljub lomu je prišel k nam v f!... Propusk mu je zopet preskrbela Tosja. Igor VTladimirovič se je danes zvečer pojavil pri na*. Zelo se jc iipremenil; blvauje v koncentracijskem talboru ga je postaralo za neka i Ifit, roko so mu od dela otrdele,(mnogo pokašljuje in tudi toži nad neprestanim glavobolom in težavami srca.
Nataša je sprejela ponudbo Igorja Vladimiro-viča. Ali čudno je, kako je do t«pa prišlo. Kot navadno, je sodel poleg d-ivana, ki je na njem ležala Nataša, in jo je silil, naj žo vendar privoli, Kar pade nenadno v naslonjač nazaj, obledi ko mrlič in se onesvesti. Prijel ga je najbrž srčni krč. Trajalo je precej dolgo, da smo ga zopet spravili k zavesti. Prva beseda, ko je odprl oči, je bila: Ali Nataša privoli?«
»Da, privolim U je rekla Nataša. — — — —
In sedaj si sedita nasproti in se gledata ne-voljnlh obrazov, ki se na njih bere nervoanost in nemir.
■»Nikakor ne maram, da mi kupiš cvetlic za j poroko! V teh časih bi bilo greh izdajati denar za i tak iukeiic i je rekla Nataša danes po obedu.
»Svoje neveste vendar ne morem peljati k oltarju brez cvetlie!< je ugovarjal Igor VladimiroviS jezno. »Nevesta kneza Lvova brez cvetlic! In potem: vedno sem si te predstavljal v beli obleki z belimi cvetlicami!«
»Morda me samo zato jemlješ?" jc pekro segla v besedo Nataša. »Zdi se mi, da bi me sploh rad imel le za model in ne za ženo!
»Nataša, pomisli vendar, kaj govoriš!« je odgovoril Igor rezko. Potem je začel jokati, resnično j jokati. Nataša pa z njim in dosti sino se trudili, i da «1110 ju potolažili in pomirili.
In to naj bosta nevesta in ženin!
5. marca 1923.
Nataša se joče ves dan. Milo se joče, presunljivo.
Jn, povej mi vendar, zakaj ga pa prav za prav jemlješ?,; se je razjezila inatl.
»Pusti ga. če ni za te!« jn menil oče. Kakšen mož pa je to? Slike maže, ki danes živa duša ne mara za nje in si kdove kaj domišlja na svojo modro kri! To naj je mož? Neumna lutka je. drugega ničk
8. Mnca 1923.
Nataša se še ni. nehala jokati, in v par dneh bo poroka! Najeli smo za novi par sobo v Karel Marksovi ulici in jo opremili. Igor je vse stene zastrl s svojimi slikami, s samimi Natašami.
»In od česa bova prav za prav živela? jn vprašala danes Nntaša, »Vedi, da od staršev ne vzame,ni ničesar. Sama si bova morala služiti za življenje!«
»O, jaz bom že -kaj delal, na primer kot učitelj.«
»Toda kot bivši beli častnik boš težko dobil tako mesto, je podvomila Nataša.
»No, potem bom pa slikal...«
>In kdo bo kupoval slike? Veš, kaj mi je prišlo pravkar na misel? Slikaj voditelje! Ta morajo viseti v vsakem uradu. Tu bi se dalo kaj zaslužiti!«
»Ali misliš, da bom hodil od urada do urada in krošnjaril z Leninom in Trocikijem?« je zanosno ugovarjal Igor.
»No, če nočeš ti, bom jaz hodila z njimi od hiše do hiše!«
Vsi emo začudeno pogledali Natašo. Kako se je spremnila? Kaj je to prešnja slabotna, lepa punčka?
-Sploh, da bi slikal ta voditelje, za lo moja roka ni!« je ugovarjal Igor.
-Od česa boš pa živel? Povedala som ti že: Staršem nočem biti v nadlego!«
:>No, potem lahko kaj »oddamo«!«
»Oddamo?«
»No ja, kako stvar prodamo! In majo mati ml bo ludi kaj poslal* in Tosja -."
»Tosja?« se jo zavzela Nataša in solze »o se ji udrle. čp. hočeš biti moj mož. ne boš vzel od Tosjo ničesar. Ti si od nje sprejemni denar? In tega mi nisi povedal!«
»Nisem vedel, d« znaš biti tako huda 11 je rekel Igor. Nataša ga je pogledala zaničljivo.
»Tega nisi vedel? Saj si mi vedno pravil, da me prav radi te moje hudobnosti ljubiš! Samo v leni primeru si se malo zmotil. Sedaj ni bila hudobnost, ampak spoštovanje same sebe, in zelo žalostno je. da ti moram to šele pojasnjevati!«
Taki so ljubavni razgovori med nevesto in ženinom.	n marca 1023
Dogodek zdravnice Andrejeve, ki so jo zaprli radi smrti njene pacijentke, so je razvil v veliko senzacijo. Prišla bo pred javno sodbo v gledališču.
Govorila *e.m o toni i neko svojo prijateljico, ki
je : pravna zastopnica«.
ljudsko posojilnico
v Celju
registrovana iadruga z neomejeno navezo v novi lastni palači
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje
Denai ie pri nje> naložen popolnoma varno, ker jamči /ani poleg rezerv tn hiš nad 5000 članov-po sestnikov z vsem svoiim premoženjem
Potrebščine za krojače
MOle, serže v več barvah. rOKa-Vlne, kanafas nioleskin, inlet trdo platno, vato in Vfltelln, Žimo. sponhe In gumbe V veliki izbiri, vse vrste svil in sukancev
najugodneje samo
pri tvrdki
Josip Peteline. Lubljana
blizu Prešernovega spomenika (za vodo)
Na veli<o	Na malo
PODOBA SVETA
na 20.000 straneh z nad 18.000 slikami! Edini veliki katoliški nemški leksikon ie
DER GROSSE HERDER
ki bo obsegal 12 knjig in en zemljepisni atlas s statistiko vseh drtav na svetu.
Dosedaj je izšlo 8 zvezkov in en zemljepisni atlas. Natančneje se poizve pri vsaki knjigarni ali pa pri:
Herder, Freiburg itn Breisgau
Zastonj na mor(c
pojde v prihodnjih počitnicah
Jrfčcv" naročnin
ki pravilno reši uganke v vseh desetih številkah in je izžreban. — Doklej sla izšli 2 številki novega letnika. Celoletna naročnina Din 15'-, s prilogo »Angelček« Din 20'-
Naroča se v upravi (H. N1ČMAN) v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 2.
9lise za volane v različnih gubah čpecielni enlel oblek, volan, šalov itd. ^utiranje - potiskanje.
Vezenje monogramov, zaves, perila.
Navaden fin enlel vložkov in čipk, — Hitro, fino in poceni!
Matek S, Mikeš, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj)
^ KUBANY-JEV MATE ČAJ
hrani ter KrepCa 2ivce in miSice. i-oape-Suje prebavo, dela apetlt, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne'revme. Uobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15'—. ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Mllivoj Leustek, Ljub-liana, Resljeva c. 1, ako pošljete v naprej Din 15 —. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga redno!
PROTI ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI CELEGA TELESA STAREJŠIH OSEB
Onemoglim in starejšim osebam toplo priporočamo, da si masirate telo s preparatom »Alga« zvečer, predno greste spat, in zjutraj, predno vstanete. Telo Vam bo zvečer po masaži lahko, imeli boste globoko spanje, v katerem se boste odpočili in okrepili. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko boste vstali, bodo Vaši udje gibki, hoja lahka kakor v prerojenem telesu, počutili se ./ boste sveže, zdrave in močne. »Alga« sc dobi povsod. Stcklenica 14.— Din.
(Reg. S. B. 18117-32.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030.
Zahvala
Hudo je zadela nenadna smrt mojepra dobrega moža mene in vse moje otroke. Bilo pa je nam v veliko tolažbo, da je imel tako lep pogreb. Vsem, ki so k temu pripomogli, se prav lepo zahvaljujem, posebno dobrim sosedom, ki so mi v težkih urah stali zvesto ob strani, pa tudi vsem, ki so prišli kropit in molit za pokoj umrlega, ali so ga spremili na njegovi zadnji jioti, in onim, ki so darovali lepe cvetlice in vence, pa še vsem, ki so že ali še bodo molili za dušo pokojnega — vsem tisočkrat Bog povrni!
Suha pri Škof j i Loki.
IVANA ZIHERL.
Brez posebnega obvestila
Vsem sorodnikom, prijateljem in zmn^om naznanjamo prežalostno vest, da je najboljša žena. najboljša mamica, najboljša stara mamica, gospa
LOJZIKR HAFNER
notarjeva soproga
nepričakovano umrla, previdena s tolažili sv. vere
dne 9. oktobra 1934 ob tričetrt na 14. uro Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 11. i. m. ob 16 izpred mrtvašnice, Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu Prosimo za tiho sožalje
Žalujoči ostali
Centralna v i nar na v Ljubljani
naznanja, da je umrl njen podpredsednik, prečastiti gospod
PETER HRVPTMJIN
župnik in duhovni svetnik na Dobrovi pri Ljubljani
Častitega pokojnika spremimo na zadnji poti v četrtek 11. oktobra ob pol enajstih dopoldne iz župnišča na Dobrovi Pokojni gospod župnik je z veliko nesebičnostjo delal pri našem jiodjetju in ga ohranimo v najhvaležnejšem spominu
Centralna vinar na v Ljubljani
VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM NAZNANJAMO, DA JE NAŠ DOLGOLETNI ODBORNIK, GOSPOD
PETER HHVPTMflN
DUHOVNI SVETNIK IN ŽUPNIK NA DOBROVI PRI LJUBLJANI POGREB BO V ČETRTEK OB POL 11 NA DOBROVI
DOLGOLETNEMU ZADRUŽNEMU DELAVCU BO OHRANJEN ČASTEN SPOMIN LJUBLJANA, DNE 9. OKTOBRA 1934
NAČELSTVO LJUDSKE POSOJILNICE V LJUBLJANI, R. Z. Z O. Z.
V 72. LETU ŽIVLJENJA, V 46. LETU OD MAŠNIŠKEGA PO-SVECENJA, OB DVAJSETLETNICI SVOJEGA SLUŽBOVANJA NA DOBROVI, JE UMRL 9. OKTOBRA 1934 OB 4. URI ZJUTRAJ PREČASTITI GOSPOD ŽUPNIK IN DUHOVNI SVETNIK
PETER HAVPTMAN
POGREB UMRLEGA GOSPODA ŽUPNIKA BO V ČETRTEK, DNE 11. OKTOBRA
OB POL 11. URI NA DOBROVI. GOSPOD, DAJ MU VEČNI POKOJ — IN VEČNA LUC NAJ MU SVETU NAJ
POČIVA V MIRU I AMEN. DOBROVA PRI LJUBLJANI. 9. OKTOBRA 1934.
IVAN HAVPTMAN, BRAT t G. ŽUPNIKA.
VALENTIN ZABRET. DEKAN ZA LJUBLJANO.OKOLICO.
FRANI ISFK MOZETIČ, KAPLAN DOBROVSKI.
V žalosti naznanjamo, da je naš ljubi
Jurij
trgovec in posestnik
po dolgi in mučni bolezni, v starosti 40 let, v torek 9. 1. m. ob 3 zjutraj Bogu vdano umrl. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne U. t. m. v Mengšu. Pokojnega priporočamo v tiho molitev.
Žalujoča rodbina Zajčeva.