MOSTOVI 1 /1990/XXV 29
Anton Omerza
Posvetovanje v Sarajevu
V začetku novembra 1989 je bilo v llidži pri
Sarajevu posvetovanje z naslovom ZAGOTO¬
VITEV KAKOVOSTI PREVODA ZA POTREBE
GOSPODARSTVA. Posvetovanje sta pripravili
društvi prevajalcev iz Sarajeva in Ljubljane.
Poudariti moramo, da je bilo to prvo tovrstno
posvetovanje v Bosni in da sta se organizatorja
lepo ujela, kar je seveda vplivalo na zelo dobro
organizacijo posvetovanja.
Kakovost prebranih referatov je presegla
pričakovanja. Vsi referenti so se potrudili in svo¬
je razprave podredili temi posvetovanja, tako da
ni bilo velikega razkoraka med teoretičnimi in
praktičnimi referati. Zaradi tega je bilo celotno
posvetovanje homogenejše, to pa je bilo udele¬
žencem po volji, saj so oba dneva pozorno sle¬
dili zanimivim referatom. Tako polne dvorane,
in to ves čas, še nisem videl na nobenem po¬
svetovanju prevajalcev.
Ne bi našteval in opisoval posameznih refe¬
ratov, saj jih bo moč prebrati v zbornikih s po¬
svetovanja, ki smo jih naročili za našo knjižni¬
co, pa tudi v tej številki bomo objavili dobršen
del razprav.
Organizacija posvetovanja je bila na zgledni
ravni. Nič se ni zataknilo, prijavljanje udeležen¬
cev je potekalo zelo hitro, prav tako delitev gra¬
diva. Tudi ambient v hotelu v llidži je bil zelo
primeren, dvorana akustična in dovolj dobro
ozvočena, vseskozi pa so dogajanje tudi sne¬
mali. Zasebni fotograf je poskrbel za slike in vi¬
deo kasete, kar je bilo tokrat novost.
Na posvetovanju je bilo okrog 250 udele¬
žencev, od tega 15 iz Slovenije, in vsi, ki sem jih
spraševal, kakšno se jim zdi posvetovanje, so
odgovarjali, da je eno najboljših doslej, tako po
kakovosti referatov kot po organizaciji.
Vsebinsko lahko sarajevsko posvetovanje
primerjamo s portoroškim. Obe sta imeli natanč¬
no omejeni vsebini, namenjeni gospodarstvu, ki
so ju upoštevali vsi, tako da nihče ni predstavil
teme, ki bi bila preveč splošna ali bi presegala
okvire dogovorjenih tem. In prav velika prisot¬
nost v dvorani, živahne razprave ter odobrava¬
nje udeležencev dokazujejo, da je tak koncept
posvetovanj najprimernejši. Ohridski koncept,
ki določi zelo široko temo posvetovanja, potem
pa vključi v program takorekoč vse prispele re¬
ferate, je preživet, predvsem zato, ker je na
tamkajšnjem posvetovanju le malo kakovostnih
referatov.
Zadnji dan posvetovanja se je na zaključni
večerji izoblikovala ideja, naj bi spomladi leta
1991 Slovenci s sodelovanjem Bosancev na
Bledu pripravili posvetovanje na isto temo. Ta¬
krat bo že mogoče videti, koliko sklepov s sara¬
jevskega posvetovanja je bilo uresničenih.
V nadaljevanju predstavljamo sklepe s po¬
svetovanja, namenjene Gospodarski zbornici
BiH, ki naj bi jih posredovala Gospodarski
zbornici Jugoslavije. Sklepi, ki so bili namenjeni
udeležencem posvetovanja, so imeli v bistvu
enako vsebino, le v skrajšani inačici.
30 MOSTOVI 1 /1990/XXV
1. Gospodarski zbornici Jugoslavije (GZJ)
predlagamo, da v korist dviga splošne ravni
komuniciranja s tujino in varovanja materialnih
interesov ter poslovnega ugleda Jugoslavije v
tujini priporoči vsem gospodarskim subjektom,
da zagotovijo ustrezne delovne razmere za ka¬
kovostno strokovno in znanstveno prevajanje,
med katere štejemo:
a) da zaupajo naloge strokovnega in znan¬
stvenega prevajanja izključno kvalificiranim
prevajalcem;
b) da omogočajo svojim prevajalcem jezi¬
kovno usposabljanje v državah govornega pod¬
ročja, ki je enako delovnemu jeziku prevajalca;
c) da omogočijo svojim prevajalcem spo¬
znavanje osnovnih dejavnosti podjetja, tehno¬
loškega in tehničnega procesa ter organizacij¬
ske strukture podjetja;
č) da v največji meri vključujejo prevajalce
v strokovne skupine za vsak projekt, ki ga pri¬
pravljajo za tujino in kot takega tudi prevajajo;
d) da pri načrtovanju časa, ki je namenjen
za izdelavo projektov za tujino, obvezno vklju¬
čujejo tudi nujno potreben čas za prevajanje,
pri tem pa upoštevajo naslednja strokovna
določila:
— povprečno 6 tipkanih strani prevoda iz
tujega jezika v naš jezik oziroma 4 tipkane stra¬
ni prevoda iz našega v tuji jezik, odvisno od te¬
žavnosti prevoda, možnosti in sredstev za delo;
e) da omogočijo prevajalcu strokovno po¬
svetovanje z avtorjem izvirnega besedila ozi¬
roma z naročnikom prevoda ali s končnim upo¬
rabnikom prevoda;
f) da se obvezno preverja in verificira toč¬
nost prevoda, ki je namenjen tujemu partnerju;
g) da se za prevod, namenjen objavi, ob¬
vezno naroči jezikovna lektura, ki naj jo opravi
lektor — izvorni govorec.
2. Predlagamo GZJ, da sproži pobudo za
izobraževanje strokovnih in znanstvenih preva¬
jalcev v okviru visokošolskih ustanov.
3. Predlagamo GZJ, da se v sodelovanju z
Zvezo znanstvenih in strokovnih prevajalcev
Jugoslavije loti izdelave in sprejetja splošnega
pravilnika o preverjanju kakovosti strokovnega
in znanstvenega prevoda.
Ilijas Tanovič
Teorija prevodenja i njen doprinos poboljšanju
kvaliteta prevodilačke prakse
Interesovanje za pitanja teorije i prakse pre¬
vodenja pojačano je osobito u posljednje tri
decenije ovog vijeka. Izrazito naraslu potrebu
za prevodenjem tekstova najrazličitijeg karak-
tera prati sve skrupuloznije izučavanje ovog
složenog fenomena i na teorijskom planu. O
torne najbolje svjedoče bibliografski podaci o
naučnim i stručnim radovima iz ove oblasti.
Prema Henri Van Hoofu 1 do 1973. godine izašlo
je oko 4600 knjiga i naučnih radova o prevode-
nju. A. Popovič, istaknuti slovački teoretičar
prevodenja ističe da pomenuta bibliografija nije
potpuna: »Ona ima velike praznine, naročita u
navodenju radova nastalih sedemdesetih godi-
na»2 . Po ovom autoru broj naučnih radova o
prevodenju znatno je veči.
Početkom 70-ih godina u razvoju teorijske
misli o prevodenju uočavaju se dva osnovna
pravca. Na jednoj strani potpunije i svestranije
vrednovanje i preispitivanje prevoda sa jednog
jezika na drugi, a na drugoj kompleksnije iz¬
učavanje samog procesa prevodenja. Prevo-
denje tako izlazi iz okvira uže lingvističke disci¬
pline i, kao vrta kompleksan fenomen, sve više
postaje predmet interdisciplinarnog proučava-
nja. Ovim se i pitanje bibliografije o prevodenju