51. številka. Trst, v soboto dne 20. februvarija 1904 Tečaj XX'X Izhaja vsak dan ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. ri«»ae?ne številka prodajajo po 3 novi. (6 stotink) » mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici, C elji, Kranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, St. Petru. Sežani, N'abrežini. Novemmestu itd. Oglase in naročbe sprejema uprava lista „Edinost", •Met Moli* piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. 0?ne Oflasom 16 stotink na vreto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON Str. 87«. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znata za vse leto 24 kron, pol leta 12 icrcn, 3 mesece 6 kron. Na naroCbe brez doposlane naročnine se jptava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankavaaa pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračalo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO : Ulica Torro blanca itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. —^Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. I a Poštno-lirauilnični račun št. $41.<»">2. Jz avstrijske delegacije. < Brzojavno poročilo ) DL NAJ 19. Pričatkom seje je državni finai -' ji minister odgovarjal na razne interpelacije, mej istimi na ono del. B ankinija glede porabe konserviranih sardin za hrano vojakom na kopnem in na morju in je izjavil, da koeservirane sardine niso uporabne za brano vojakom. — Poveljnik mornarice, • aron Spaun je v odgovoru na interpelacijo del. dr. Svlvefetra povdaijal, da se z delavci v mornaričnem arsenalu blagohotno postopa in je izjavil, da »o trditve o žalostnem stanju delavcev neosnovane. V nadaljevanju razprave o vojnem proračunu opozarjal je del. dr. Šusteršič na g« gftodarsko depresijo, ki je posledica notranje političnih bojev, kakor tudi na vedno množeče se izseljevanje, kar bi moglo postati cbčutao za dopolnjevanje vojske. Kar se tiče pravic vladarja nad vojsko, dejal je govornik, da je njegova, vladarjeva skrb, ki je privolil v skrčenje istih, da iz tega ne bodo sle dile posledice za skrčenje skupne vojske. Parlamentu ne ostaja drugo, nego konstatirati, da to skrčenje velja ravno tako za Ogrsko, kakor za nas. Dčleg. Marchet je vojni upravi izrazil popolno zaupanje z ozirom na vprašanje topov. — Kar se tice reservatne naredbe, dejal je govornik, da je ista stvar pravičnosti, vendar pa da ni trebn prekora-čati foiovih mej. Malorus Vasilkc je bratskemu slovanskemu narodu izrekel simpatije v japonski v jot in je z veseljem poidravljal reservatno naredbo. Govorili so potem še deleg. Delugan, Toliinger, Klieman in Kramar. Slednji je o stro obsojal kršenje mednarodnega prava od strani Japoncev in je povdarjal, da je zmaga ruskega orožja v največjem interesu — tudi gospodarskem — vseh evropejskih velesil. Kar se tiče madjarskih zahtev v vojski, dejal je govornik, da tako razmajana država, kakor je naša, ni sposobna za boj ; vspešno se bodo mogli braniti naši interesi še-le tedaj, ko se narodom te državne polovice podelijo ona prava, do katerih imajo pravico. Slednjič je govornik izrazil obžalovanje nad tem, da Cehi vsled notranje-poli-t.čnih razmer ne morejo glasovati za vojni proračun. Razprava je bila na to zaključena. Prihodnja seja bo jutri. in KcHJjtjn uprli, napadli kristijane in več njih poarorili ter ranili. Prebivalci v Proee* lanah' itoflUio plačevati davkov. Pričakovati je krvaveli, spopada. IGRAD 19. Predvčerajšnjem je pri Gudižu došlo do spopada med turškimi četami in ustaši, katerih je bilo 1U ubitih. — Zguhe Turkov niso znane. Zadnje čase je v bitoljskem vilajetu zopet opažati delovanje makedonskega komiteta. DUNAJ 19. »Polit. Correspondenz« zagotavlja, da se zanimanje Rusije za razvoj balkanskih stvari ne le ni zmanjšalo, marveč da je ravno pod utisom sedanjih dogodkov še oživelo. Petrograjska in dunajska vlada bosts nadaljevali delo v smislu murzsteškega programa in vsled tega so neosnovane vse vesti, ki trdijo, da se isvajanje maoedonskih reform poveri kateri drugi skupini velesil. Nadomestna volitev na Češkem. KRALJEVI GRADEC 19. Danes se je vršila nadomestna državnozborska volitev v kmetski občini Kraljevi Gradec. Čeravoo ni še znan izid šestih volilnih sekcij, veifdar je že sedaj gotovo, da bo potrebna ožja volitev med češkim agrarcem Srdinko in samostojnim agrarcem, giofom Sternbergem. Poroka velikega vojvode Meklenbur škega. DUNAJ 19. Poroka velikega vojvode Meklenburg Zverinskega m princezinjo Kum-berlandsko vršila se bo koncem maja. Nesreča na železnici. BELJAK 19. Vsled pogreška v premikanju železniških tračnic, sta danes zjutraj v ScheiH ngu trčila skupaj dva osebna vlaka. Od potnikov ni bil nihče ranjen. Štirje vozovi so lahko poškodovani. Od potovanje velikega roj rode Meklen-bnrškega. DUNAJ 19. Veliki vojvoda Meklen-burški je odpotoval včeraj v Sverin. Rusko- vojna. Brzojavne vesti. Dogodki na Balkann. CETINJE 19. Glasom semkaj došlih F|»oročil so se mohamedanski prebivalci Kaze Trst, 19. febr. 1904. Ruska vlada je iedala komunike, v ka-terem izvaja, kako je vsa Rusija ogorčena proti sovražniku, ki je nenadoma prekinil vse diplomatične odnošaje in si je potom isdajskega napada pridobil lahek vspeh v } vojni, od njega davno zaželjeni. Prebivalstvo želi z umljivo nestrpnostjo maščevanja za to (in pričakuje nestrpno poročil s skrajnega Vztoka. Jedinstvo in moč ruskega naroda izključujeta — pravi komunike dalje — vsaki dvem, da Japonska dobi zasluženo kazen za nje izdajstvo in izziv na vojno, ko je ljubljeni vladar ruske države želel ohraniti mir med vsemi narodi. Vojni odnošaji nas silijo, da s potrpežljivostjo čakamo poročil o vspeh i h naših čet, ker vspehi ne morejo priti j pred odloč.lnimi akcijami ruske vojske. Velika oddaljenost napadenega ozemlja in želja carjeva, da se ( hrani mir, sta vzrok, da se niso ukrenile velike priprave za vojno. Sedaj bo trebalo mnogo časa, da dobi Japonska zaslužen; udarec, ne da bi se nepotrebno prelivala kri, in da bo po zaslugi kaznovan ooj narod, ki je tako predrzno izzval boj. Rusija mora torej v potrpljenju čakati na dogodke, uverjena za gotovo, da se bo naša vojska Btotero maščevala na izzivu. Ker smo še jako oddaljeni od nspiracij na kopnem, ni možno hitro dobiti vesti z bojišča. Nepotrebno prelivanje krvi bi bilo tudi nevredno veličine in moči Rusije. Naša domovina kaže —■ tako zaključuje vladni komunikć — tako trdno zložnost in toliko požrtvovalnost za narodno stvar, da nam bo v dolžnost, da bomo nemudoma priobčevali vsemu narodu vsako r e ■ n i č n o novost z bojišča. To je važen dokument v mnogokaterem pogledu. Zgodovinskega pomena je zato, ker je v njem pribito dejstvo, da se Rusija ni pripravljala za to vojno in da jej bo sedaj trebalo časa, predno pripravi vse, da zada perfidnemu sovražniku zasluženo kazen. Tako : odkrito pripoznanje ruske vlade vspričo vseh sovražnikov Rusije in v trenotku ko sovražnik pripravlja že vse svoje Bile, je pač klasična priča glede na vprašanje : kdo je hotel, kdo je zakrivil vojno! In če bi trebalo še kakega dokaza, ga imamo v dejstvu, da je car na predvečer vojne na dvornem plesu posebno odlikoval — japonskega odposlanca, s čemer je gotovo hotel manifestirati svojo srčno željo, da ne bi prišlo do vojne. In v isti neči, po polunoči, je izvedel car, da bo vojna. To so dejstva, ki ne dopuščajo prigovora in ki maše usta onim. ki bi hoteli , krivdo valiti na Rusijo. Kako zavratno je Japonska postopala in izsiljevala vojno, je razvidno iz navedeb, ki jih neka visoko stoječa oseba podaja v be-rolinskem listu >Asien«. fz teh podatkov izhaja, da je bil ruski odgovor že 4. febru-varja v rokah admirala Aleksejeva v Port Arturu. Admiral pa je dobil obvestilo, da RuBija želi neko malo spremembo v noti, radi česar naj bi admiral pridržal noto še za en dan. Radi tega se je admiral obrnil brzojavno do ruekega odposlanca v Tokio, barona Rosena, s prošnjo, naj mu brzojavi, ako je potrebno, da se nota takoj odpošlje. Baron Rosen je odgovoril, da more vspre-jeti odgovornost za en dan odloga. Isti dan je bil v Tokiju ministerski svet. Japonskemu ministerskemu predsedniku je bila znana vsebina ruskega odgovora in on je vedel, da po dohodu tega PODLISTEK. •jo Teodora. Porest Hrvatski «pieal Erpenij Kumiri«-, prevel J. h. Prvi del. Po večerji sta pripravila otroka z Mal-vino po9teljo svojemu cčetu, ki se je zamišljeno sprehajal po sobi, dokler sta otroka aosila posteljino opravo iz nekih omar. Teodor* 9e je smejala in metala blazine svoji sestri na glavo. Dak:<; je potem pokazal Mal-vini sliko, fotografijo, svoje pokojne soproge. Dokler je Malvina ogledovala sliko, je kapitan ži*o gledal v njen obrar. YT globini njegovih punčic je zabliskalo. Malvina mu je povrnila sliko, obrni vsa svoje plave oči na njegov obraz. Opazil je. kako je pordečila. Voščil jim je lahko noč, prižgal smotko, naslonil se na okno in se zagledal v morje. — Malvina je potem pripravila z otrokoma postelje v tretji sobi. Slušaj njihov smeh Bi je mislil Dakić : »Moji mali sti veseli, hoče jima biti dobra.« Zatem je dolgo razmišljal, dali je ime »Malvinac lepo. Mislil je tudi na druge stvari, dokler ni popušil druge emotke. On je Bpal mirno, ne pa Teodora. Vso noč je Banjala o Berti, kako se pretepa z deklicami in da jej podgane skačejo preko postelje. Predno je zaspala, oponašala je Ber-tin glas, tanko vzdihujć: »Ah, to sta krasni cvetlici, ne, ne, popka, angelja!« Lucija jo je prosila, naj bo mirna, da se ne bo gospica Malvina jezila. Malvina se je tiho smejala mali Teodori in poslušala, kako se je Dakić sprehajal po nvoji sobi. Malvina je prva vstala in odprla okna. Njeno golo, oblo roko je videl Pavel Fran-cet e, pogledavši na okno, ko se je isto -— odprlo. Ko se je oblekla, naslonila ss je na okno, a Francetu*, vračaj6 se po cesti v mesto, je videl tedaj tudi njeno lice. Malvina, zroča na morje in na mesto Reko, ni v prvi hip opazila neke kmetice v črni obleki in s črnim robcem na glavi, kako je stala pred hišo na cesti in začudeno razširila oči. Ta kmetica je bila majhna in debela, rdeča in okroglega obraza, že postarana. Nekoliko časa je osuplo gledala Malvino, a potem jo je vprašala z nadušljivim glasom : — A kdo ste vi, in od kod ste prišla v to hišo ? Malvina se je mal o zasopla ter poklicala Teodoro, ki je prihitela k oknu in je radostno vekliknila: — Oh, teta, to je naša teta! Sedaj se je tudi Lucija pokazala na oknu. Vide deklici na oknu, se je kmetica zelo začudila. — Ali nista na Reki v šoli ? — je vpra-šala teta. — Nisvi ne , došle svi domov Binoči. Ta je naša guvernanta — jej je zaklicala Teodora. — Tako, tako t A kaj je ta vaša | nanta ? — Ti si to, Evfemija ? Pridi gori ! — jo je poklical brat Ivan z okna. Kapitan Dakić je bil kmetskega rodu. Ko mu je bilo trinajst let, poslal ga je bil oče na morje. B.l je bistre glave, vrlo marljiv in varčen. Od mornarja je postal kapitanom. Nekoliko časa je živel v Ameriki, od koder Be je povrnil bogat. Ni se vedelo, kako si je pridobil toliko denarja, da je dal napraviti veliko ladijo v družbi z Pavlom Fran-cetićem. — Pozneje je imel sam svojo ladijo. Ko je sestra Evfem:ja prišla v hišo, pokazal jej je gospico Malvino in jej pojaBnil na kratko, zakaj je dovel otroka na Banjo. Deklici sta jej rekli, da prideti a svojo uči- odgovora ne bo več p ovo ti a za vojn o. Ali v ministerskeoi svetu se je izkazalo, da na vstane revolucija v .Japonski, ako se ne sklene vojna. O tem je izvedel ruski odposlanec in je brzojavil Aleksejevu radi note. Ne ruskega odgovora, ampak to brzojavko barona RoBen, naj se dopošlje nota, si je japonska vlada prisvojila!! Po teh napovedbah je. Japonska zato silila, v vojno, ker se je bala revolucije v lastni deželi Kje je torej krivda Rusije ? Po tem takem imajo vendar prav oni, ki slikajo razmere v Japonski kakor obupne, in ki trde, da je japonska vlada izzvala to vojno le zato, da obrne pozornost razjarjenega naroda od lastnih razmer. Dobro je označil odnošaje v Japonski — izlasti gospodarski — oni diplomat, ki jih je prispodobil piramidi, stoječi na — špici. Malo viharja in polom bo tu. Uvodoma omenjeni komunikč ruske vlade pa je važen dokument tudi zalo, ker se odlikuje tistim mirnim, tBkrenim, skromno-dostojanstvenim tonom, kakoršnega zmore le oni, ki si je svest svoje pravice in ki veruje v svojo zmago. Tu je ni ni ene besede iz arzenala šarlatanarije in ki bi bila preraču-njena v to, da bi izzivala v narodu neopravičen šovinizem. Mirno, suho je povedano tu narodu, kako stoje stvari in česa mu je-pričakovati. Po onem nočnem napadu od strani Japoncev je podal admiral Aleiisejev se svojim hitrim in odkritim sporočilom dokaz, da ee oficijelna Rusija ne b ji govoriti resnice tHdi tedaj, če jej ni ugodna. Komunike ruske vlade pa obljublja sedaj narodu, da bo tako tudi v bodoče : da bo vaikdar doznajal vso resnico. Po tem takem smo menda na jasnem, katerim poročilom nam bo dajati vero o prihodnjih epohalnih dogodkih ! Razpoloženje v Rusiji. I>a je ruska javnost ogorčena na izdaj -skem postopanju Japonske, to je res in je naravno. Temu ogorčenju je dni izrata tudi sicer tihi in Bkromni car Nikolaj II., ko se je v navzočnosti carice, carice vdove, prestolonaslednika, vseh velikih knezov in velikih kneginj ter vojnega ministra na dvorišču zimske palače poslavljal od tretjega, v vzhodno Azijo odhajajočega batalijona polka strelcev. Ob zvokih ruske himne in ura klicih je car obhodil fronto in je imel j>otem nastopni nagovor: »Sreceu sem, bratje, da vas pred vašim odhodom vidim vse, da vam morem zaželeti srečno pot. Trdno gem uver-jen, da boste čuvali Čast svojih starih polkov in da z veseljem zastavite življenje za drago domovino. Ne pozabite, da je sovražnik srčen in prekanjen. Od srca vam voščim* vse dobro in vspehov nad sovražnikom. Blagoslovljam teljico v Knežić, a teta se je temu radovala. Evfemija je gledala brata, ozirala se na gospico in je majala z glavo. — Pojdi malo v vrt — je šepnila Evfemija bratu, a ko sta bila na samem, mu je rekla: — Ivan, ti nisi pomislil, .kaj bodo ljudje .... -- Kaj bodo ljudje govorili? Radi tega si jaz ne belim glave — je odvrnil kapitan suhim, debelim glasom. — A ČHješ, lepa in zdrava ženska je,, hiša ti je sama, ali ne bi bilo lepše, da jo...,. — je sunila Evfemija brata s laktom v rebra. — Tako mi zadnje ure, ako sem pomislil na to ! — se je pridušil kapitan, se nekoliko zamislil, ter dodal čez nekoliko časa: — Pustiva to ! Imam drugih skrbi. — Ali zaradi ljudi.... — Koj hočejo meni ljudje 1 Naj govore, kar jim drago. Saj so nekateri še govorili, da sem svoje novce ukradel v Ameriki, da sem... — Naj jim Bog odpusti ! — je vzdih-nila Evfemija. (Pride še.) vas bratje, in v vas svoj klavni prvi vzhodno-sibirski polk strelcev s podobo sv. Serafina. On naj naoli za vas in vas spremlja na vaših pot: h. Častnikom se zahvaljujem na njih dobrovoljni prijavi. Še enkrat se vam zahvaljujem, bratje, iz vse duše. Bog vas blagoslovi !c In ko je batalijon že odkorakal, je zftklical car za njimi: »Bodi vam dobro, bratj«!« Tudi iz izjav avtoritativnih li6tov gromi ogorčenje proti .Japonski in pa odločnost za boj Ho — »tretja sovražnika. »Novoje Vremja« piše: »To je nekaj velikega, groznega. Mi ne moremo več nazaj. Pred vojno smo mogli odet j pa ti v«e možno, smo mogli vprašanje skrajnega Vztoka prepuščati potomcem, ki bodo močneii in podjetneji. Sedaj pa moramo zadeti na avoje rame to vprašanje v vsej njega neizmerni veličini. Ne govorimo o našem položaju v Tihem oceanu, o ulogi, ki jo igramo v svetu. Se-li Rusija popolnoma zaveda te uloge, ima-li v to potrebne moč: ? Pri teh vprašanjih se pač ne treba muditi dolgo. Ozreti se treba le na razburjenje po vsej Rusiji, na te žrtve, to ogorčenje. Jaz sem videl vojno leta 1877, ali sedanje razburjenje je Teče in se je polastilo veliko veče mase. Rusija je narastla duševno, . moralično in materijalno. Pred nami je ve- | lika naloga, ki naj krona našo zgodovino. Moment je to, kakoršnjega ni preživela Rusija še nikdar, in do katerega je prišlo ne toliko zavestno, nego instinktivno, ko je slušala Najvišega duha, ki vodi voljo vladarjev in narodov. Neizogibno potrebno je torej, da razvijemo vse *voje moči, ne da bi čemu prizanašali ali se obotavljali. Živeti treba veliko intenzivneje, čuti bitje srca vsega naroda. razvijati vse sposobnosti in se dati prcevetlita od svitle luči ruskega duha, srčnosti in talenta.« Na drugem mestu piše isti list: »Tako bo zopet enkrat izpostavljena resnica in v nje luči ožive zopet večne nesmrtne tradicije slave in junaške srčnosti naših pomorščakov. Težko m < morali poplačati zaupanje, ki se je dajalo s adkim zatrdilom diplomacije, da se mir ne bo kršil. Sedaj se je horizont zjasnil, | n, ako Bog da, ga ne bodo več zatemnjevali črn oblaki od morja.« 1'eterb. Vedomosti« izvajajo: »Kakor redke vesti z bojišča, se more vendar sklepet' že sedaj, da so se stvari zasukale ugod eje, nego je bilo pričakovati od začetka. Vsi soglašajo v tem, da bo premoč gotovo na naši strani, ali ne poprej, nego v treh do štirih mesecih. Rusija se je — imajoča pred or-mi neugodne okolnosti — spoprijaz n :a z mc/aoštjo večih nevepehov v začetku : vojne. Ne da bi se slepili z otročjim hvalisanjem ne pričakujemo tudi v bodoče iz- ' kljnčno ugodnih vesti. Vlada more brez I obotavljanja javiti narodu tudi najteže izgube ; nar^d bo prenašal to dostojanstveno . . . No- ' ben Rus ne dvomi, da bo treba nositi velike žrtve. Nič nas ne more iznenaditi; pripravljeni smo eeid na spor z Anglijo. Ali na drugi strani ne dvomi noben Rus, da bo premoč na naši strani, in sicer ravno zato, j ker «m > pripravljeni za velike žrtve, za žrtve ! brez k n *a, tako dolgo, da bo vspeh na naši in poraz ua strani Japoncev. V to bo trebala ruorda milijarde denarja in milijone ljudi. To so težke, grozno težke žrtve, ali aa: jih doprinesemo. Zato je prazen trud, ako se nss hoče platiti. Veliko zanimiveje bi bilo za nas da bi vedeli, da-li bi se tudi Anglija z sto hladno krvjo vedla nasproti mobilna«* ji turkestanskega distrikta?!« »Novosti« izrekajo nado, da sedanja vojna odpre oči vsem evropskim narodom giede na rumeno nevarnost. Zadnje vesti z bojišča. Neštevilo vesti, pravi kaoe. Mnogo govorjenega in nič povedanega. Posebno na raztezno govore o drugem napadu japonskega brodovja na Port Artur. Ali prosimo, zaporno te si : t« napad seje baje izvršil dne 14. t. m. I >ADej pa pišemo 19 ! HoČtte li boljega dokaza, da lažnjivci nimajo za. sedaj ničesar pravfga po rokah, o čemer bi mogli lagati. Poraz je bil seveda zopet na strani Rusov! In icane podrobnosti vam vedo pripovedovati ti lcžnjivc , da-si čepe kja daleč od dogodkov. kje na periferiji bojišča !! Oni vedo, kako je admiral Aleksejev po tem drugem napadu lastnoročno vspričo druzih častnikov ustrelil nekega mladega častnika, ki je za-oemsrii svojo službo! Oni so videli japonskega admirala Togo, kako je skakal od veselja. ker je njegov napad — to so tudi videli ti poročevalci — napravil silen mora-ličen utis na Rase. Pa 6e kakega zaveznika so imeli Japonci! Nikdo drugi, nego sam metež — ako smemo tako reči — v svoji osebi, vihar s snegom, je bil, ki se je pridružil Japoncem kakor zvest zaveznik. Ta je branil Rusom, da niso mogli ciljati . . . doeim ni Japoncev, to se umeje, čisto nič motil. . . ! Čitatelj maja z glavo, ker ne more verovati v tako pristranost meteža! No, pa naj vzame v roke »Neue Freie Presse« od 18. t. m. (večerno izdanje, III. kolona od zgoraj;. Tam bo videl natiskano, da je metež koristil Japoncem, ker je oviral Ruse v ciljanju . . . . Mari pa Japonci niso nič ciljali ?! Povejte nam, od koga naj se obrnemo gnusom: od onih, ki pišejo, ali od onih, ki verno vspre-jemljejo take — take — oslarije ? ! nič ne dobe, ampak motamo gledati tudi, da mi kaj dobimo! Princip starega avstrijskega zistema je bil sicer res ta, da je tam, kjer je bilo več nenemskih zahtevalcev, menil j najbolje zadovoljiti vse s tem, da — ni nobenemu nič dal! Ali, kakor kaže sedanje stanje v državi, [niso ravno najbolji sadovi, ki jih je prinesel princip take — enakopravnosti v odrekanju Koerberjeva objektivnost. VeČina deželnega odbora Češkega je zaprosila vlado, naj bi sklicala deželni zbor češki. Odgovor, ki ga je dal dr. Koerber na to prošnjo, je jako značilen. Ker je doznal — pravi v svojem pismu —- da Nemci hočejo nadaljevati z obstrukcijo v deželnem zboru, dokler ne neba češka obstrukcija v državnem zboru, ne more ustreči želji po sklicanju deželnega zbora češkega, dokler ne bo spolnjen ta zadnji pogoj: to je, dokler Oehi ne odnehajo od obstrukcije ! Tu je dr. Koerber zopet nastavil nož na vrat češkim poslancem. Ako ne odnehajo poslanci, bodo trpeli češki — lakoto trpeči okraji ! Kje je morala, kje humaniteta. Ne smemo pozabiti namreč, da sklicanje dež. zbora češkega se urgira v prvi vrsti radi pomožne akcije bednemu prebivalstvu ! ! V državnem zboru pa je češka obstrukcija na poti v prvi vrsti nemški objestnosti in v drugi vrsti bi utegnila postati nevarna — ekzistenci vlade Koerberjeve ! ! Stvar se odlikuje prav za prav s cinično jasnostjo: Nemci nočejo, da se snide deželni zbor češki, in g. Koerber ga noče sklicati, ker je v njem obstrukcija!! Nemci zahtevajo, naj se skliče državni zbor in g. Koerber ga sklicuje vzlic temu, da je v njem obstrukcija ! ! ! V tem protislovju, v tej nedoslednosti je metoda in zistem : kar zahtevajo Nemci, to se zgodi! Svoje posebne, kaj eksotične vrste je ta glasovita Koerberjeva »objektivnost« in »nepristranost« ! Jtalijaasko vsenčiliščno vprašanje. Iz Tridenta brzojavljajo »Piccolu«, da je tjakaj brzojavil neki dijak, da se na Dunaju govori o prenesenju vsporednih tečajev, oziroma o osnutju italijanskega vseučilišča v Tridentu. Nameta da zadobiva že konkretneje oblike. Vlada da s« nadeja, da s tem na eni strani zadovolji Slovane, ki so nasprotni Trstu kakor sedežu italijanskemu vseučilišču, na drugi strani pa da ne ozlovolji Italijanov. Potovanju posl. Malfattija in Tambosija v Trst da je bil ravno ta namen, da bi prepričala primorske tovariše in jih pripravila, da vsprejmejo ta predlog. »Piocolo« se nadeja sicer, da to ni zad-Dja beseda vlade, vendar pa da je v tem znak trajne nasprotnosti centralne vlade proti Trstu. Kakor je odklonil Gorico, tako odklanja laško glasilo tudi Trident. Ali tu moramo prijeti laško glasilo za jezik! Prisega, da ni nasprotstvo do druzih italijanskih mest, ki provzroča, da zahtevajo italijansko vseučilišče ravno v Trstu in nikjer drugje. Vzrok je le ta, ker bi italijansko vseučilišče moglo vspevati le v Trstu in v nobenem drugem avstrijskem me^tu ! Sedaj pa moramo apostrofirati laško glasilo, da li se ne spominja, kolikokrat je nas podilo s paz-nskim gimnazijem v Kastav in z even-tuvelnim slovenskim gimnazijem za Goriško v Tolmin ? ! Mari meni, da so v Kaatvu ali v Tolminu bolja tla za vspevanje gimnazija, nego so tla v Tridentu za vspevanje vseučilišča ? ! Še eno na adreso vlade. Ali res misli, da se bomo mi topili od zadovoljnosti že samo radi tega, da ne pride italijansko vse ulišče v Trst ? ! Moti se jako, ker to bi bila z naše strani le zgolj politika negacije, torej smešna, otročja politika. Mi bomo zadovoljni še le tedaj, ko bo ustreženo našim opravičenim zahtevam, ko nam bodo dani pogoji za naš kulturni, politični in gospodarski razvoj. Će bi se mi zadovoljevali že s tem, ako Italijani nič ne dosezajo, bila bi to politika kljubovalnosti, do kakoršnje se nočemo ponižati. Mi se ne zadovoljujemo s samo negacijo, mi hočemo tudi pozitivno dosezati ! Nam ne more biti jedini smoter ta, da drugi Dnevne novice. 50 let doktor zdravilstva. Vladni svetnik profesor dr. Alojzij Valenta v Ljubljani, bo skoro slavil petdesetletnico, odkar je postal doktor zdravilstva. Akademični senat dunajskega vseučilišča je že dovolil v obnovljenje doktorskega diploma za jubilarja. Diplom bo doposlan slavljencu a čestitkami fakultete. Imenovanje na pomorski vladi. Gospod Anton Zorko je imenovan kance-listom na tukajšnji pomorski vladi. Čestitamo. Minister za trgovino v Trstu. Minister za trgovino, baron Call, je dospel včeraj v Trst, povodom spuščanja v morje Lloydo-vega parnika, ki bo nosil njegovo ime. Zafrkacija na račun »Piccola«. Praska »Politik« zafrkuje tako le našega »Piccola« : Slovanom sovražen zalet nekaterih Italijanov s sinom Garibaldija na čelu, ki je nekatere rnske liste navdušil celo do kombinacije za slovansko-italijansko zvezo, se je začetkom sovražnosti na Vztoku povsem po-isgubil. Italijani stoje z vsemi svojimi simpatijami na strani Japoncev, in jubilirajo na različnih japonskih »zmagah«. — Tržaškemu »Piccolu« še ni zadoščalo japonsko poročevanje, zato si je priredil tudi svoje laBtno čisto pridelovanje, na katerem Japonci vedno zmagujejo in so Rusi vsikdar premagani. Tako jb prinesel »Piccolo« naBtopno brzojavko : »Port Artur v rokah Japoncev, admiral Aleksejev ujet«. Velikanska senzacija. Po toba-karnah so se ljudje trgali za »Piccola«, samo da se prepričajo o »zmagi«. Na neki pomanjkljivosti pa vendar le trpe Rusi : zdi se, da nimajo toliko ladij, kolikor bi jih rabil »Piccoio« za uničenje, radi tega je posamične ladije pogreznil že 5—6 krat, ali pa jih je razpršil v zrak, kajti nekaj ruskih ladij treba »uničiti« vsaki dan, da se ohrani pravo razpoloženje. Poraba je bila tako velika, da je od ruskega brodovja težko ostala ni najmanja sled. To pa ne moti tacega poročevanja : rusko brodovje »uničuje« znova. 0 pastirskem listu presvetlega škofa tržaško* koperskega, izdanega za ta postni Čas, piše voloski »Narodni list« : NaB zanima ona točka te spomenice, v kateri presvetli škof poživlja krščane, da se vsaki pokori papeževi zapovedi, pa bila ista tudi proti njegovim željam, ker papež da sodi z višega stališča, kar da je na vernikov korist. Će je torej sv. oče kakor zakonodajalec izdal glede bogoslužja nove predpise mesto starih, mora VBak katolik povsem resno in kakor poslušno dete Btoriti vse, da predpisi stopijo v veljavo. Umejete-li, kam meri to ? To če reči : ako sv. stolica, da zadovlji italijanske čifnte, odredi, da se ima naš starinski jezik iztirati iz vseh cerkev in da se v vseh naših cerkvah mora čuti samo latinski jezik, bomo morali mi molčati, stisniti ramena, pak začeti moliti Boga v jeziku, katerega ne umejemo. Poslušnost je sicer lepa in sveta stvar, ali vprašamo, smo-li samo mi Slovani dolžni slušati naredbe sv. stolice, [ne pa tudi drugi narodi, italijanski in nemški duhovniki ? ! Pred sto in sto leti so sv. očetje papeži, priznavajoči velike zasluge hrvatskega naroda za sv. našo krščansko vero, odredili iz zagotovili s pismom, da se imajo Hrvatje za vse čase, dokler bo sveta, pravico posluževati se v svojih cerkvah za vse službe božje in molitve svojega staroslovenskega jezika. Tudi to so stalni predpisi. Pa kaj vidimo? Vidimo, kako italijanski in nemški škofje in duhovniki od prvega začetka pak vse do današnjega dne na vse možne načine delajo na to, da se ti »stalni predpisi« glede staroslovenskega bogosluženja spremene in da se Hrvatom vzame stara pravica. Polagoma so naš jezik iztirali iz velikega števila naših cerkev in mi smo trpeli vse to kakor krotka jagnjeta. Da-li pa ostanemo tako krotki tudi v bodoče — to je pa drugo vprašanje. Škofijskemu ordinarijatu t Trstu na ■nanje. Iz Kringe v Istri nam pišejo : Dne 13. t. m. hodila sta Š:me Rajko, sin županov in Anton Radetič-Kostrča po Kri-žanščini od hiše do hiše ter nagovarjala ljudi, naj podpišejo, oziroma podkrižajo neko prošnjo za župnika v Kringi, ne da bi bila povedala ime župnika. Tudi na dotični popisni poli ni bila imenovana oseba župnika, za katerega sa je agitiralo. To vse se dela po volji vaškega župana, oziroma občinskega načelnika, kateremu poslednjemu da je škof naložil, naj tako dela ! ! Dne 14. t. m. je vaški župan povabil na javnem trgu vse vaščane, naj pridejo v občinsko hišo, da tam podpišejo gori omenjeno prošnjo za župnika, a tudi on ni imenoval osebe tega župnika. Vsled te brezsramne agitacije je veliko število vaščanov podpisalo gornjo prošnjo, ne da bi znali, za koga gre, ker se jim tega ni povedalo. Vprašamo torej častiti škofijski ordinarijat, da-li se to strinja s cerkvenimi predpisi in kaj misli isti ukreniti proti tej brezsramni agitaciji ! Križani. Taki so povsod! ! Tudi V našem Bohinju na Gorenjskem so oblagodarjeni z množico regnicolov. In kakor je povsodi njihova navadn : iz Bohinja pošiljajo denar, v Bohinj pa so prinesli svoje — znane običaje. Na pustno nedeljo so se stepli med seboj v neki gostilni. In po starem običaju je eden regnicolov porinil drugemu regnicolu — nož v trebuh. Ranilca bo izročili Bodišču v Radov-lj'*ci, ranjeni pa je v bolnišnici nehal živeti ! Pa tudi drugod je bilo pretepov, na katerih so bile celo italijanske ženske oborožene z noži ! Taki so povsodi ! Nečuvena breztaktnost. Ni jih menda na svetu ljudij, ki bi nas Slovane tako sovražili, kakor nas sovražijo Nem?i. Nobene prilike ne opuščajo, da ne bi dajali izraza tej mržnji. V žlici vode bi nas potopili vse, ako bi nas mogli. Sedaj jim je rusko-japon-ska vojna dala prilike, da kažejo to svoje sovražtvo nasproti Rusom. V Opatiji imajo n. pr. svoj »glasoviti«, » vergniigunga-komite«. Ta komite je priredil v ponedeljek nekako badninsko karavano, kateri je dal zvočno ime »corso«. Popred bo sicer izdali nekake odredbe, da na »corsu« ne pripuste nikake šale ki bi bila demonstrativnega značaja, ali v »corsu« je bil vendar »Japonec«, ki je nataknil nekaj rib ter nosil napis :»Ujeti Rusi«. In to bedasto nesramno »šalo« je »jury« še — nagradil! In kaj tacega počenjajo v svetovnem zdravilišču, kamor ravno RuBi dona-šajo na tisoče rubljev leto za letom! Kaj rečemo, da se taki gostje izpostavljajo zasmehovanju, in to v času, Ho mora vedeti vsakdo, da so bolj nego kedaj občutljivi v svojem domovinskem in narodnostnem Čut-stvovanju ! ! Russkij kružok. O našem kružku se je letos primeroma malo pisalo in malo poročalo, ker dovolj dolgo ni bilo treba učencev in učenk ru3kega jezika nagovarjati in izpodbujati, da bi zahajali k pouku. Zahajali so skoro vsi večinoma redno in zanimanje in navdušenje bilo je isto kakor od začetka leta. A sed?j ? Sedaj nam je ta »pust presneti« nekoliko ponagajal in odvzel nam razne pridne učence, toda upamo, da le začasno, le do tedaj, dokler je nehal kraljevati. Zdaj ko je nastopil resni postni čas, se nadejamo, da prihitč vsi zopet, da bode naša dvoranica zopet polna in pouk zopet živahen in zanimiv kakor poprej. Zdaj v tej nesrečni ru3ko japonski vojiii se je pokazalo, koliko sovražnikov ima, »svjataja Rusija«, mi ki srao jim prijatelji, bratje po krvi in jeziku, pokažimo svoje simpatije in svojo ljubezen zanje s tem, da se pridno učimo njihovega jezika. Rusija je obširna, je neizmerna, in kdo ve, ne bo h komu izmed nas treba iskati tam zavetja! In ne mislć na to, ni-li ta divni, bogati bratski jezik sam že vreden, da se ga učimo, kaj pa še le rusko slovstvo! Tudi učenci in učenke iz slovenskega tečaja so poslednji čas izostali, tudi tem kli čemo: Pridite, učite se svojega slovenskega jezika, zahajajte pridno, učite se marljivo, priliko imate lepo, žrtvovati vam je pa tako malo ! Naprej, naprej in vedno naprej svojim stremljenjem z učenjem in vedo ! Ljubitelji ruskega jezika, učenci, ki ste izostali : na svidenje z vsemi v ponedeljkih, četrtkih in petkih: vi, ki se učite svojega materinega slovenskega jezika, vedite, da je pouk odslej kakor doslej ob torkih in sobotah. I'osrrebno društro t Roja n u naznanja, da bo imelo v nedeljo dne 21. t. m. ob 10. uri predpoludne v prostorih »Konsumnega društva« v Rojanu svoj redni občni zbor. Gg. udje so naprošeni, da se polnoštevilno udeleže tega občnega zbora. /a m o/k o podružnico družbe st. Cirila in Hetodija t Bojanu je daroval g. Avgust Rusbach 2 kroni, ker se ni mogel udeležiti plesnega venčka rojanskih rodoljubov. Hrvatski tamburaši v Trstu. Od dane* zvečer dalje bo prirejalo v restavraciji „Anrora" koncerte „prvo tamburaško glasbeno društvo iz Vukovara" pod vodstvom g. Jot- pa Kuppa. To društvo je bilo pozvano na sodelovanje na srebrni poroki Nj. Veličanstva v dvorni operi, je sviralo pred knezom Ferdinandom na Bolgarskem, potem v Parizu, po večih mestih Nemčije, v Curihu, na Celin; u v Zetskem domu itd. Hrv. tamburaši se priporočajo v obilen obisk. Na sokolski maskaradi našlo ss je v loži prvega reda št. 9 en dežnik in robec. Lastnik teh stvari oglasi naj se v kavarni Commeicio, kjer lahko oboje dobi. O štrajku ▼ papirnici v Podeori pi-1 šejo tukajšnjemu »Triester Tagblattu« : Štrajka vseh 477 delavcev. Ker je novi ravnatelj odpovedal delo večim starejim domaČim delovodjem in »lelavcem — ker da za nove stroje, s Katerimi Be je poskrbela papirnica tr^i.a sposobn'h tujdi moči —, je navstalo ve.iko nezadovoljstvo med delavci. Neposredni povod štrajku je bil ta, da je eden novih delovodij nenadoma odpustil ključav-aičarja Ivana Bressana radi neke poprave na nekem valjarju, katerega dela delovodja ni odobraval. Delavstvo se je hotelo pritožiti pri ravnatelju radi takega postopanja delovodje. ni pa bilo vsprejeto. Zato so najprej Ključavničarji zaustavili delo, a p »tem radi solidarnosti tudi zidarji in delavci na kalan derjih (strojih za apretiranje, pripravljanje). \ g'ed štrajka je zaustavljen ves obrat. Okr. glavarstvo je odredilo, da se orožniška postaja v Podgori pomnoži in je poslalo Da lice mesta višeira okrajnega komisarja Polleva, ki na; zvede poizvedovanja. Delavci zahtevajo, naj *e vsprejmo zopet na delo nedavno od-put-'-eni m >jater Andrej Pahlovič, njega »in f. rnut, ki je bil nameščen kakor pisar, nočni na Izornik Rozolin in ključavničar Bressin. Da e zahtevajo delavci spremembo v načinu za vračanje dobljenih predplačil. Ravnatelj da pridržuje izbero delavcev v slučaju, da »e zopet pr<čne z delom, a grozi tudi s popolnem zapret^em tovarne. Tako poroča tukajšnji nemški list. Sedaj | a treba čuti gla« delavcev sumih. In zopet otopljeni nadporovnik kom- l09£v. Nad tem tajinstvenem dogodku, ki se je izvršil kraj Morskega Biograda v Dalmaciji, leži ^e vedno tema. No, sedaj prihaja iz ^egedina vest, da s> v taj aferi tamkaj iz-vrš.ii neko aretacijo. Možno je torej, da pade siedrjič vendar luč na to tajinstveno afero, i V Segcdinu so namreč zaprli nekega Erne ' eta Kiscberja, ki da je zelo nevaren tat. Pred nekoliko časa je Fischer ukral na železnici Piran Trst nekemu trgovcu 1400 lir. Fischer * je bil nastan'1 v hotelu „Union" in je obrn 1 pozornost na se s svojim razsipnim na"* n m življenja. Po nekaterih pismih in mdieijah je opravičen sum, da je FiBcber »m »ril tuli nadporočnika Komlossy-ja in ga potem tildi okrai. 1'vedena je stroga preiskava. Zastrupiti je hotel erlo družino. V alš» št. 7 v uliei Giovanni Boccaccio *tanu~ jct. skupaj v enem stanovanju druž ni Mdjuš in Valentin1*. V" tej poslednji je sin 16-letni slikarski u^-entc Angelj Valentini Angelj je vedao nsgnjal Mljuševim otrokom, zaradi <'«sar ea je g »spa Karmela Miljuš večkrat prijela. Iz tega je nestalo v srcu mladega Vaien^ni-ja sovraštvo do vse Miljuševe družine. Včeraj predpoludne je v tem svojem mvražatvu počel grozen čin, kateri pa vendar ni mel onii« jnsledic, kater, h mu je miadi zločinec želel. Okolu 10 ure predpoludne se je Angelj Valentini prikradel neopazen v Kuhinjo, ki je skupna za obe družin ter tsm vlil nekega močnega strupa v lonec, v katerem se je kuhala juha za družin Miljuš. K sreči je pa gospa Karmeia Miljuš spoznala po okusu, da ima juha v sebi nekaj posebno neprijetnega. Boječa se za svoje diage, je dala juho preiskati. Vspeh preiskave je bilo kcnstatovanje, da je bila juha zastrupljena. Vsled tega je bil Angelj Valentini arotovan včeraj popoludne ob 3. ur', Valentini, ki jo rodom Trentinec, taji, da bi bil namenoma vlil strupa v juho. Pravi namreči da je ono takočino rabil pri Tfšiinju barv in da se mu je morda, ne da bi on vedel, izlilo nekoliko iste v juho. Seveda je bil spravljen pod ključ. Razne vesti. Roparski veteran. Te dni je umrl v Kalabriji na svojem najetem posestvu neki 70 letni starček. Irgledal je kakor kakov častitljiv patrijarh, v resnici pa je bil bivši brigant, eden najhujš;h, kar jih je videla Ka-labrija. V neki bandi brigantov, ki so se bile zasnovale iz vojske Bourbonov v Neapelju po zmagi Garibaldijevili čet, je bila najgro-zoviteja ona roparskih glavarjev Giuseppe Caruso in Fer<1inando Cocia. Prvi „častnik" v tej bandi je bil neki Antonio Rocella, ki je bil širom znan zbog svoje krutosti. Vse je trepetalo v grozi pred njim; To je bil tisti starček, ki je sedaj umrl v Kalabriji. Kt>ko je postal ropar ? Prišedši domov iz bourbonske vojske je našel svojo rodbino ruinirano, a očeta so mu odtirali v ječo vsled krive < bdolžitve. To ga je ogorčilo in mu ogrenilo čutstva tako, da se je umaknil v gore in prisegel ljuto maščevanje. In držal je besedo. Dobil je naslov rezalca nosov. Vsakemu kraljevemu vojaku, ki mu je prišel v pest, je odrezal noB. Odrezal je najmanje nosov. Ali slednjič so bili ranili in ujeli tudi njega ter ga je sodišče obsodilo na smrt. Tt.da rešil se je smrti s tem, da se je na predvečer, predno je imel biti ustreljen, obvezal izdati generalu Fontanu glavarja roparjev Caruso, ako se mu smrtna kazen spremeni v ječo. Tako se je zgodilo. Ko je bil izpuščeh se je nekdanji rezalec nosov povrnil v domovino, prijel zopet za gnojne viie in je bil — česčen in slavljen od vseh kakor naroden junak. rem je imela bolnica raka na roki. A ker si je s to roko večkrat drgnila oko, mislila je tudi sama, da si je novonarastli rak na vehah na ta način precepiia s prvotnega raka da roki. Kak čeljusti se opazuje kakor nasledek trajajočih vnetij zob in daBni ; pri dveh bolnikih napravil se je bil rakov čir pod ploščo umetnega zobovja. (Zvršetek pride.) Listnica uredništva. Gg. dopisnikom v Tolminu: Prosimo jiotrpite še en dan dva. Danes izide vojna ,5OKlcil « številka „Škrata". Vse v raznobarvnem tisku izvršene slike, nanašajo se namreč na rusko-japonsko vojno. Borzna poročila dne 19. febravarja. Tržaška borza. Josip Jaklitsch Restavracija „Alla Stazione". Vsaki dan Prednaznanilo. % • ... V nedeljo predstava vanetc. dTe predstavi. £*p?le nahajajo pri ljudeh, ki čezmerno pu-šijo duhan. Poleg duhanove žlindre pa se je pri raku na apodnji ustnici mislilo, da tudi držanje pipe na stalnem mestu pomaga k za-snutku raka. Da ni vedno temu tako, raz vidjamo iz tega, da se rak apodnje ust niče pogosto razvija pri ljudeh, ki so sicer pušili iz pipe, čeprav so pipo navadno držali na drugem mestu. Zato pa že večkrat omenjene pege le redkokedaj manjkajo ter eo včasih vzrok mnogokratnemu raku, to je ta kemu, ki ee hkratu pojavlja na več mestih, ali pa po nekoliko-letnih prestankih. Poleg doljnih ustnic so izbrana mesta raka na obličji kakor sledi : no§ni hrbet, nosne peroti in njih okolica ter gorenje ustnice. Začetkom zapaža bolnik na obličji neznatno skorjico, katero odstranja t.enote ; pod njo se nahaja mokrotna, lahko krvaveča kožna rana, nad katero se napravi zopet skcija, teda že veča : slednjič postala je iz tega takezvana »glodajoea< rans, k' vedno bolj in bolj gioda okoli eebe do zdravega tkanja. Dokazano je, da pe dajo te rane — ki predstavljajo že raka — pomočjo obklad-kov i u masti lahko, toda le navidezno lace-l.ti ; kajti varal bi sa jako. kdor bi m stil, da je rak ozdravljen s tem, da je rana zopet na površini prevlečena s pokrivajoči na tka-ujem. Ta nadaljuje v globini in v okolici mirno naprej svoje pogubonoano delo ! Na obličji opazovan je tudi mnogokratni rak — pri katerem moramo pomisliti na jednake vzroke. Zanimiv je slučaj, v katerem sta na odgovarjajočih si meatih gornje in dolnje ustnice narastla dva raka. Prvi je obstajal tri mesece, drugi še le pet tednov ; ter smo opravičeni pomisliti na vcepljenje rakovih celic do zdrave ustnice, izlasti še. ker je pivotni rak pred šestimi tedni razpadel in se je tako rakov čir neposredno dotikal tkanja doslej zdrave ustnice. Jednako precepljenje moramo imeti v mislih v slučajih, v kafce- Dunajska borza ob 2. uri popol.: včeraj danes Državni dolg v papirju 99.10 —.— „ v srebru 99.10 —.— Avstrijska renta v zlatu 118.45 —.— v kronah 4*/, 99.85 — .— A vat. investicijska renta 31/**/. 91.50 —*— Ogrska renta v zlatu 4°/„ 116.20 — „ v kronah 4*/. 96.25 — renta 31/, 85.65 — Akcije nacijonalne banke 1598.— — — Kreditne akcije 626.50 —.-- London, 10 Lstr. 240.22' a —.— 100 državnih mark 117.171/, — — 20 mark 23.44 — 20 frankov 19.06 —.— 10 i tal. lir 94.45 — Cesarski cekini 11.32 —• - Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 95.20, 5% italijanska renta 98.85, španski ezterieur 80.15 akcije otomanske banke 541.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.— Lombardi 81.50 unificirana turška renta 77.60 menjice na London 252.00, avstrijska zlata renta 99 55, ogrska 4% zlata renta 97.30, LSnderbanc —.—T turške srečke 109 00, parižka banka 10.50. italijanske m?ridijonalne akcije 703.00, akcije Rio Tinto 11.86. Slabotna. L o n d o n. (Sklep) Konsolidiran dolg 86'4 Lombardi 3l/„ srebro 27*/l6, špaiska renta 79'/», italijanska renta 9834, tržni diskont 33/., menjice na Dunaju —.—, dohodki banke —.—, izplačila banke —.—. Mlačna. Tržna poročila 19. februvarja. Budimpešta. Plenica za april K 8.74 do 8.75, za oktober od 8 42 do 8.44. Rž za april K 6.90 do 6.91. za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.75 do 5.76, za maj K' —.— do —.—. Koruza za maj K 5.43 do 5.44, za julij 5.55—5.56. Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje: slabo, mlačno. — Prodaja 16.000 met. st., za nekaj st. n žje, rž in koruza za 5 st. nižje Vreme: Lepo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 41.25 frk, za maj 42.2"' frk. Ha m b u r g. (Sklep pop.) Kava sjantos gool average za marec 34^, za maj 35V«, za september 36.V«, za dec. 37.— vzdržano ; kava Rio navadna loco 32.3f>, navadna reelna ;-J6.39, navadna dobra 40:43 Hamburg. (Sklep.) Sladkor za februv&r 15 80 za marc 15.95, za maj 16.35, za avgust 16.75, za oktober 17.20. za december 17.15. Mirno. Vreme : Lepo. London. Sladkor iz repe surov 8 Sh. Java 8.04Sh. Mirro. Sladkor tuzemaki Centrifugalpile, promptno K 64.— do 65.50, za september K —.— do —.—, feb.-avg. 64.25 do 65.50. Ooncassć in Melispile promptno K 67.30 do 67.80. za sept. K —.— do —.—, feb.-avg. 67.-J0 do 67-80. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za boioće dobave, vzdržano, 5 in 10 »t. zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15 15, rž za marec 15.2-j, za marec-junij 15.25, za maj-;ivgust 15.40 (Mirno ) — Pšenica za tekoči mesec 22.45, za marec 22.75, za marec-junij 22.70, za maj- Hermangild Trocca Barriera vecchia št. S ima veliko zalogo o mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci ocl porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Me na porcelanastih ploščati za spomeniis. Najnižje konkurenčne cene. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hnatrovan oenlkbraspla&uo ta fr*a». V I. zagrebškem vojaško-pripravljalnem zavodu (5ola in internat) Berialavu'eva ulica Stev. 12. se začenja 1. marcu t. i. 7 mesečui letni glavni tečaj za avg. 22 50, (Mlačnoj. — Moka za tekoči mesec 30.85, za marec 31.lv), za marec-junij 30.95, za maj-avg. .'HJ.85 (Mlačno). — Repično olje za tekoči mesec 49.75, za marec 49.75, zh maj-avg. 50.25, za sept-december 51.00 (Mlačno.i Smirit za tekoči mesec 43.75 za marec 43.75, za maj-avg. 42.—, za sept.-december 35.75 (mlačno) — Sladkor surov 88° uro nov 2:.--21 \4 (stalno), bel za tekoči mesec 24.— za marec 24.25 (stanov.) za maj-aTgust 'Jo.—, za okt.-jau. 26.25 rafinirao, 56.-56",. Mrzlo. za one mladenče. koji žele zadobiti pravico za jednoletnega prostovoljca. - r^r-^ Program brezplačen. oooooooooooooooo Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacionalna godba in petje j Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda-siajo vpredmeti tudi na mesečne obroke. OOOOOOOOOOOOOOOO Dokazano je, da so v obče priljubljene in povod ra/:širjeae k a p 1 j i c e sv. Marka i x mestne lekarue v Zagrebu Markov trg, mjpotrebnejše sredstvo v vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu boluiku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred ne znanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čitatelje na dauašnji oglas mestbe lekarne v Zagrebu, Markov trg št. 44. po sklepu lista. Požar v gledišču. BUDIMPEŠTA 20. Mej predstavo v tukajšnjem kraljevskem gledališču eo začele goreti kulise, kar je provzročilo veliko paniko. GUdalci §o naglo zapustili gledališče. Mali požar je bil pogašen v neboliko minutah, vendar pa ni predstava nadaljevala, kajli velika večina občinstva je bila oJišla. Velik dohod snovij za možke in ženske obleke same novosti. o Bogat izbor drobnarij za krojače Naslednik FR. HITTY Alojzij Galperti TRST Barriera vecchia 13. Kavarna pri Sv. Ivanu filijalka kavarne „Fabris'4 je ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih ter praznikih otvorjena eelo noč. Specijaliteta : sladoled alla Napoletana. Biljard. Hmsta mlekarna pri Sv. Jakok • ulica delle Scuole 18. uhod Campo S. Giacomo ruiznan :i ceni&nerau občinstvu, da je proskrl^eia raz-ven pii 5r. Jakobu tudi za mesto dostavljenje mleka na dom. Priporoča se vsled tega tudi cenj. mestjanom halvgohotno podporo Pof»trežaq točna. 311eko vedno sveže. ■ TR i i i Tovarna plošč od cementa Aristilde Gualco Trst, ulica S. Ser rolo št. 2. Najbolje tekmovanje je ono iz plošče od cvmenta portland, toliko glede ekonomije kolikor g-lede trpeinosti, da se ni bati konkurence. NB. Nsroćbe sprejema drogerija Ettore Zernitz. nasproti Volti di Chiozza. ŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILN registrovana zadruga z omejenim poroštvom. liiea S. Fmneesco štev, 2, I. - TRST - Ulica S. Fraucesco štev. 2, --= Talsfin MS — ~ Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruga in jii. obrestuje po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51fi°j0f na menjice po 6°/o> na zastave po o1/*0/«)- Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludue. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. Svoji k svojim! Pozor! Josip Gregorič trgovec z oljem, kisom in milo ter kolonijalnim blagom v Trstu, ul. Barriera vecchia št. 4 Priporoča svojo dobroznano prvo slovensko zalogo vsakovrstnega jedilnega olja, občuje se strankami vedno v slovenskem jeziku. Pošilja na dom po narovbi. Komur je na srcu geslo »Svoji k svojim« naj ne zamudi se zglasiti Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, arebrnine in šepnili ur. — Sprejema naročbc, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. IC Cene zmerne. Mk>OOOOOOPO Svoji fc svojim; OOOOOOOOPtU kranjska FILIJALKA BANKA UNION V TRSTU Na razvidna I se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posl kakor: a> Vsprejema u plačila na tekoči raeun .ter obrestuje: Vrednostne papirje: po takoj _ 3 * 0 ijh K mesecev „ 3\,u„ na 1 leto Napoleone: p«» -J1 na f> me*ec«*v _ 2\/,°/. na 1 leto bj Za gin>-conto daje 4° j% da a vizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajejo v posebni uložni knjižici. cl Zaračuna -e za vsako uplačilo obresti od dne u plačila in naj se je to zgodi lo katero »i bodi uradnih ur. Sprejema za svoje con t o - correntiste inka.se in jačune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj Ludim j »e- to in v drugih glavnih mestih ; jim izdaja nakaznice z* ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vredni«* neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. ei Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne pa dirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti dnmerni proviziji. z vodno silo in turbino delujoča tovarna stolov tvrdke Fr. Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko, • ■priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem 11 in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavar-narjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole^ naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. itd. po karnajbolj uizki eeni. Blago je iz trdega, izbranega leea, poljubno likauo ali v naravni boji imitirano. Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja. željo pcšlje tvrd k a najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je oblika blsga in cene, zastonj in franko. Naročevaleem na debelo dovoli se znaten popust. Prodajalnica izgotovljenih oblek „Alla Citta Hi Trieste" tvrdke XX EDVARD KALASCH XX Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalo £ o perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih saovij. gT VELIKI IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za lilače, ki se napravijo po meri. ^^ Vf Avtorizovaua krojačnieu. if MOOOOOOOOOOOOOOC Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Franz4 v ulici Geppa št. IG. se toči: o vipavsko belo.....p'> 44 nvo. istza na dom.......>40 > istrski teran I. vrste . ...» 40 » za na dom.......»32 » nad 10 litrov......» 'JU » Priporoča se krčmarjem in trgovcem r.a prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago so vedno topla in mrzla jedila. Krčma je odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip F ur lan, krčmar. Prave in jedine želodč. kapljice sv. Antona Padovanskega. (Varstvena znamka). Zdravilna muć teli kapljic je ne;..-«-' kosljiva. Te kapljice vredijo redno-prebavljenje, će se jih dvakrat na dan po jedno /ličico popije. Okrepe pokvarjeni želodec, ^lore, da zgine v kratkem času omotica in ii-votna lenost (m r t v o - t). — Te kapljice tudi store, da človek raji ji. Cena steklenici 6O vin Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na sveta. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v Lekarna Cristofoletti v Gorici. Slovenskega stenografa, sprejme takoj pisarna odvetnikov Dr. A hrama in I >r. Rybdr-a v Trstu. podpirajte družbo Cirila in jffetoda! Zdravje je največje bogatstvo ! Kapljice sv. Marka. i i — - iSE* vč <.-■ .'t m \ kupuje proti plačilu večje iiiiki-žine ju/neira sadja. Ponudbe ako mosore / določitvijo een pod „Z 1082- na H aasenstei 11 A VoglerA.—G. Miiiiehen. Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranjo in zunanjo ra bo. Posebno odstranjujejo trgaoje po kosteh, nogah m rokah ter cz Iravijo vsak glavobol. Delujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, u b Is ž u jejo katar, umuujejo blevaoje in lajšajo naduho. Pospešujejo prebavijanje, čistijo kri in čreva. Odvajajo velike in male gliste in vse bolezni provzročene od glist- Delujejo izvrstno proti hripavosti, zdravijo vse bolezni na jetrah, »kolikoc in trganje v želodcu. Odstranijo vsake mrziice in vse bolezni izvirajoče iz mrzlice. Najbolje sredstvo groti maternici in madror.u. Te kapljice ne sme;o iranjkati v m beni mestni in kmečki hiši. Dobiva se samo v mestni lekarni t Zagrebu. Naroč la naj se nas'ovlia : Mestna lekarna. Zagreb, Markov trg 44.. v bližini cerkve sv. Marka. Denar Daj se pošilja naprej, drugače se podije po povzetju. Manie kot jeden ducat (12 steklenčic) se ne poš'lja. Cena je sledeča franko na vsako pošto: 12 steklenic K 4.—, 24 steklenic K 8»—, :>6 steklenic Kil — 34 stetdenic K 14.60, 60 steklenic K 17.— . Na razpolago je tisoče in tisoče priznalnih pisem, ki se ne morejo vsa priobčiti, zato navedemo samu imera nekaterih gg.. kateri so s posebnim vspebom uporabljali kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Kaietinčič, učitelj ; Janko Ki5Ur. kr. nad^ozdar : Štefan Barčie, župnik ; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, Šivilja ; Josip Seljanovie, kmet itd. Mestna lekarna, Zagreb. Markov trg 44, v bližini cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogatstvo! OOOOOOOOOOOOOOOO 8 o o o o o o o o i. >S — _ >s — j G. SKRBIO ) Ilica 40. — Zagreb — Ilica 40. ) priporoča svoje toeue. so- O K) lidue in cenene proizvode. O Cenike brezplačno in franko. ^r OOOOOOOOOOOOOOOO Humoristično-satirični tednik 19 Škrat" izhaja v Trstu redno vsako soboto. Naročnina za vse leto 6 kron. Novi naročniki dobijo se vs«> letošnje številke. — Zahtevajte brezplačne vilke na oarledi Posamične številke se prodajajo v tobakar-nah po tO stotink. t „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja *m vrste rent, ustavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Prome*« izdaja k vsakem n žrebanj n. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000,000 Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni Zamenjava in eekomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. " ~ —= izgubi Vn''uluje In divinkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Bmkompt in inkmmmo menic. gjf Bor"*m nauročilau • Podružnica v Spljetu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do " • dnp vzdiga.------------ Promet m deki in nakaznicami.