ilma BREZPLAČEN OGLED INFORMATIVNI PREDRAČUNI NEPOSREDNA PRODAJA ntST T UBu M■■ Wfla* MM73C37 Bo Boris Pahor v polemiki s predsednikom zavrnil morebitno odlikovanje italijanske države? /i 3 Tudi danes in jutri slovesnosti ob 63-letnici osvoboditve l .vi' j * 1 r^,, 1 JU ilma M ULTi FUNKCIONALNE TUŠ KABINE MASAŽNE KOPALNE KADI KOPALNIŠKA OPREMA 1RST - UHcb Cotog na 34 - [ ei n as MQ573037 Primorski NEDELJA, 27. APRILA 2008 Št. 101 (19.191) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Pri Jorasu lovišče na volilne točke Rado Gruden Ko začne naraščati temperatura ob slovensko-hrvaški meji, je to jasen znak, da se ali v Sloveniji ali na Hrvaškem bližajo volitve. Incidenti, ki so v »normalnih« letih redkejši, v predvolilnem obdobju dobijo močan pospešek, za katerega poskrbijo »borci za mejo« na eni ali drugi strani. Jeseni so volitve v Sloveniji in zato se ni treba čuditi, če skuša kdo nerešeno mejno vprašanje med državama izkoristiti v politične namene. Joško Joras, ki ima hišo na spornem ozemlju, ki si ga lastita tako Slovenija kot Hrvaška, pa s svojim dolgoletnim sporom s hrvaško državo tudi vedno prav pride. Zato se ni treba čuditi, da je Zavod 25. junij, ki se po besedah direktorja Marjana Podobnika bori za pravično mejo s Hrvaško, včerajšnji dan, ko se je začel dolg praznični most v Sloveniji, izbral za shod na meji pri Sečovljah, da bi odstranili cvetlična korita na »Jorasovi evropski poti«, ki jih je tam postavila hrvaška oblast pred štirimi leti, ko so bile v Sloveniji pravtako volitve. Takrat je bil Joras deležen najbolj glasne solidarnosti Marjanovega brata Janeza, ki je bil predsednik Slovenske ljudske stranke in ji pred volitvami ni kazalo preveč dobro. Solidarnost z Jorasom in »prerivanje« takratnega predsednika SLS s hrvaškimi policisti sta se stranki obrestovala. Zdaj je položaj podoben. SLS kotira zelo nizko, igranje na nacionalna čustva pa vsaj pri delu volivcev skoraj vedno naleti na simpatijo. Marjan Podobnik sicer trdi, da ne gre za volilno kampanjo, toda njegove zahteve po odstavitvi notranjega ministra Mateja in napadi na ostale stranke jasno pričajo, da gre predvsem za nabiranje točk pred volitvami. Podobnikov Zavod 25. junija namreč sodi v okvir SLS. Kar je v vsej tej zgodbi pozitivnega, je to, da slovenski policisti niso prispevali k nepotrebnemu dvigu napetosti, da so demonstracije minile brez hujšega incidenta, če odmislimo zaprtje mednarodnega mejnega prehoda, predvsem pa dejstvo, da premier Janez Janša vse poziva, naj nerešena mejna vprašanja ne zastrupljajo slovenske predvolilne kampanje. Poziv je na mestu, vprašanje pa je, če ga bodo vsi poslušali. V sili hudič še muhe žre, pravi pregovor, in tisti, ki si tudi z »bojem za mejo« skušajo zagotoviti preživetje na politični sceni, se, vsaj doslej je bilo tako, na še tako trezne pozive kratko malo požvižgajo. Zato lahko do oktobra, ko bodo v Sloveniji volitve, v Jorasovem lovišču volilnih točk pričakujemo še marsikaj. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) ITALIJA - Drugi volilni krog Rimske županske volitve imajo velik politični Za našo deželo so pomembne volitve v pomen Vidmu gorica - Na razstavišču 38. Expomego Novogoriški obrtniki popestrili goriški sejem GORICA - Novogoriški obrtniki so prvič s svojo ponudbo popestrili tradicionalni vzorčni sejem Expomego, ki bo tudi danes in prihodnji konec tedna na ogled v sejemskem razstavišču v Gorici. Včerajšnji popoldan so še dodat- no poživili z glasbenim nastopom Nu-še Derenda (na sliki Bumbaca), modno revijo ter predstavitvijo kmečkih žena in harmonikarjev. Na sejmu so sicer prisotni predstavniki novogoriških gostincev, kozmetikov, gradbincev, kovinarjev, lesarjev, grafikov in inštalaterjev; pred njihovimi stojnicami je postal marsikateri obiskovalec, ki se je pozanimal za ponudbo, predvsem pa za cene raznih artiklov in storitev. Na 10. strani RIM - Današnji drugi krog rimskih županskih volitev ima velik politični pomen tako za desno kot za levo sredino. Prva hoče potrditi zmago na parlamentarnih volitvah, druga pa preprečiti, da bi se poraz prelevil v pravi polom. Za žu pan ski stol ček se potegujeta Francesco Rutelli in Gianni Ale-manno. Po vsej državi je volilnih upravičencev 5,7 milijona. Za Furlanijo-Julijsko krajino so pomembne volitve v Vidmu. Za župana kandidirata Furio Honsell (leva sredina) in Enzo Cainero (desna sredina). V prvem krogu je več glasov dobil dosedanji rektor videmske univerze, današnji in jutrišnji drugi krog pa je popolnoma odprt. Na 30. strani Podobniku ni uspelo odstraniti cvetličnih korit pri Jorasu Na 2. strani Skupščina Generali zavrnila »napad« Na 3. strani SKD Primorsko začelo proslavljati 110-letnico Na 5. strani Jutri gledališki nastop dijakov liceja Prešeren Na 6. strani Trajna Trubarjeva znamenja na Goriškem Na 11. stran dzp - prae Dobri rezultati, a na obzorju težki časi TRST - Na občnem zboru družbe DZP - Prae, ki izdaja Primorski dnevnik, so odobrili bilanco za leto 2007, s čimer se je končalo desetletno obdobje, potem ko je novoustanovljena Zadruga PD postala lastnik časopisa. Ugotovili so, da je bilo poslovanje v tem obdobju dobro in je družba izpolnila najvažnejše naloge in bilanco vedno zaključevala s pozitivnim rezultatom. Tako je bilo tudi lani, toda stalna rast stroškov ob že 15 let nespremenjenih prispevkih iz Rima v naslednjem obdobju napovedujejo spet težke čase. Na 2. strani ^ glasbena mTi matica Koncertna in abonmajska sezona 2007/08 GLASBENI SPLETI Bencinska postaja Agip pri Devinu I. Pecikar Agip SHOP-BAR NAJEM KOLES DANES ODPRTO Cesta SS14 DEVIN iraBiiiiHinmm 2 Nedelja, 27. aprila 2008 ALPE-JADRAN, DEŽELA / MEJNI ODNOSI - Marjan Podobnik s somišljeniki poskusil odstraniti cvetlična korita pri Jorasu Napetost pri Dragonji z zaprtjem mejnega prehoda Okrog dvesto protestnikov vztraja tudi po prenehanju dovoljenja za shod SEČOVLJE - Na poziv Zavoda 25. junij se je v Sečovljah včeraj popoldne zbralo kakih dvesto ljudi, ki so želeli odstraniti cvetlična korita na poti do domačije Joška Jorasa na levem bregu Dragonje. To jim je preprečila hrvaška policija, kije na Dragonjo poslala posebne enote. Udeleženci shoda so imeli manjši incident tudi s slovensko policijo. Direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik, ki je shod organiziral, je sicer napovedal, da bodo vztrajali na mostu, dokler jim ne bo uspelo odstraniti korit. Tako so protestniki ostali na prizorišču tudi po 20. uri, ko se jim je izteklo uradno dovoljenje za shod. Mejni prehod Sečovlje je bil takrat še vedno zaprt za ves promet. Hrvaška policija je udeležencem shoda, opremljenim s slovenskimi zastavami in transparenti, s postavitvijo kordona zaprla pot že na mostu čez Dragonjo. Pri tem je prišlo tudi do manjšega prerivanja med protestniki in okrog 50 hrvaškimi policisti, med katerimi so tudi pripadniki posebnih enot, opremljeni s čeladami in ščiti. Na meji pri Sečovljah je Zavod 25. junij pripravil protestni shod Podobnik je protestnike po mega-fonu pozval, naj ostanejo mirni, in napovedal, da bodo na mostu vztrajali, dokler jim ne bo uspelo izvršiti razsodbe piranskega sodišča o odstranitvi cvetličnih ko- rit z Jorasove poti. Podobnik se je ob tem vprašal, zakaj slovenska policija ne zaščiti slovenskih državljanov na nesporno slovenskem ozemlju. Generalnega direktorja slovenske policije Jožeta Romška je po- zval, naj policistom ukaže, da zaščitijo slovenske državljane, v nasprotnem primeru pa bodo zahtevali njegov odstop. »Vztrajali bomo eno uro, en dan, en teden, en mesec. Tu branimo slovenski pravni red, pravno državo, tu branimo slovensko ozemlje in morje in tu branimo ozemlje in morje Evropske unije,« je dejal Podobnik. Ponovil je, da v Zavodu 25. junij podpirajo vstop Hrvaške v EU, toda »Hrvaška si je z zaporo na mostu zaprla pot v EU«. Na desnem bregu Dragonje je razmere spremljalo približno deset slovenskih policistov, ki večinoma niso posegali v dogajanje. Pozneje je na prizorišče prišla tudi posebna enota slovenske policije, ko organizatorji s ceste niso želeli umakniti kombija, ki je pripeljal hrano, vodo, šotore in klopi. Ob tem je prišlo do prerivanja med policisti in udeleženci shoda, Podobnik pa je ocenil, daje to »konec pravne države«. V kabinetu predsednika vlade Janeza Janše dogajanja včeraj niso komentirali. (STA) OBRAČUNI - Sporočilo družbe DZP Prae bralcem in naročnikom Kljub dobrim rezultatom lanskega leta, nas zelo verjetno čakajo novi težki časi TRST - V četrtek, 24. aprila, je bil na sedežu podjetja v Ul. Montecchi v Trstu redni občni zbor družbe DZP Prae - družbe, ki izdaja Primorski dnevnik, na katerem je v imenu Zadruge Primorski dnevnik, edinega člana družbe, njen predsednik Ace Mermolja odobril bilanco za leto 2007. Ta se je zaključila z dobičkom v vrednosti 9.627 evrov. Ker je prejšnjemu odboru potekel mandat, je predsednik Zadruge imenoval nove člane upravnega odbora druž-be.Upravni odbor je bil delno spremenjen, za člane pa so bili imenovani: Adriano Ko-vacic, Igor Pahor, Igor Švab, Rado Race in Tanja Vessel. Doktorju Diegu Marvinu, ki po desetih letih sodelovanja zapušča odbor, so se predsednik Zadruge in ostali člani odbora iskreno zahvalili za njegov izreden profesionalni in aktiven prispevek. Z odobritvijo bilance za poslovno leto 2007 se je končalo desetletno obdobje, ki se j e začelo leta 1997, potem ko j e novoustanovljena Zadruga PD postala lastnik družbe DZP Prae in glave časopisa Primorski dnevnik in je bila med njima podpisana desetletna pogodba o najemu glave časopisa. S podpisom te pogodbe se je družba DZP-Prae zavezala plačevati Zadrugi ustrezno najemnino za glavo časopisa, Zadruga pa je odplačevala desetletno posojilo, ki gaje istega leta najela za rešitev dnevnika s pomočjo vseh tistih, ki so takrat z osebnim jamstvom to omogočili. Če usmerimo pozornost na naše delovanje v tem desetletnem obdobju, si upamo trditi, daje bilo poslovanje družbe DZP-Prae zadovoljivo. Če naštejemo samo najpomembnejše dosežke, moramo navesti naslednje: ob tem, da je Zadruga Primorski dnevnik v celoti in brez zamud izplačala omenjeni dolg in sočasno svoje premoženje zvišala od začetnih 86.666 na sedanjih 424.659 evrov, j e družba Prae svojo bilanco vedno zaključevala s pozitivnim Predsednik DZP Rado Race rezultatom in si ustvarila neto premoženje, ki je v zadnji bilanci znašalo 3.393.295 evrov. V navedenih desetih letih se je povprečno število strani časopisa zvišalo od 18,3 na 26,7; število zaposlenih novinarjev se je rahlo povečalo; vsi novinarji, ki so se v tem obdobju upokojili, so bili nadomeščeni z mladimi kadri; povečalo se je tudi število zunanjih sodelavcev, trženje oglaševalskega prostora pa smo oddali specializirani družbi. Redukcija tiskarskega osebja, ki je bila v zadnjih letih izpeljana zaradi potrebnega krčenja stroškov, je bila uresničena brez socialnih težav, in sicer tako, da so se tiskarji, ki so imeli potrebne pogoje, predčasno upokojili. Število naročnikov je v tem obdobju rahlo, ampak stalno raslo. V desetletnem obdobju smo dvakrat v celoti obnovili tehnološko opremo, lani pa tudi grafično obliko dnevnika. V tem obdobju seveda ni manjkalo težav in težkih trenutkov. Med temi naj omenimo le to, da so nas spremembe pravil, ki urejajo delovne odnose v založniškem sektorju, postopno prisilile, da smo celoten sistem distribucjie in dostave časopisa na dom naročnikov, ki predstavlja eno od največjih stroškovnih postavk naše bilance, korenito reorganizirali. Davčne in skrbstvene dajatve, ki bremenjio sodelavce, so se krepko zvišale, upravne in administrativne obveznosti, ki bremenijo podjetje, so iz leta v leto večje. Med opravljanjem našega dela smo vsekakor vedno skušali upoštevati smernice, ki nam jih je Zadruga postavila ob imenovanju: voditi podjetje po načelih korektnega in zdravega poslovanja, z edinim ciljem, da bo v mejah razpoložljivih sredstev časopis čim boljši, čim kvalitetnejši in zanimiv za naše bralce. Pri tem želimo poudariti, da so k takšnim rezultatom s svojim delom bistveno pripomogli vsi naši uslužbenci, zato naj gre celotnemu kolektivu Primorskega dnevnika in kolegom, ki so se upokojili, naša zahvala za marljivost in profesionalnost, ki so ju vložili v svoje delo. Brez njihovega sodelovanja navedenih uspehov ne bi dosegli. Zahvalo bi radi razširili tudi na zunanje sodelavce in osebje podjetij, ki najbolj tesno sodelujejo z nami, med temi predvsem na zadrugo Vital in tiskarno Edigraf. Kaj pa za naprej? Med prioritetami, ki si jih je postavil prejšnji odbor, sta sedaj na vrsti korenita sprememba in izboljšanje naših spletnih strani in nadaljnje izboljšanje tiskane izdaje dnevnika; s tiskarno se namreč že dalj časa pogajamo, da bi nam s čim manjšimi stroški omogočila tiskati celoten časopis v barvah; pomembna bo tudi pozornost do mladih sodelavcev, da bo mogoče novinarje, ki bodo v prihodnosti odhajali v pokoj, zamenjati z mladimi in perspektivnimi kadri. Naš namen je tudi izvesti temeljito anketo med naročniki, da upoštevamo njihove potrebe in mnenja pri ustvarjanju časopisa. Zavedamo se, da uresničitev teh in vseh ostalih načrtov ne bo lahka. Če smo z rezultati, ki so bili doseženi v preteklosti, lahko zadovoljni, je treba po drugi strani poudariti, da je naša prihodnost pod vprašajem in razlogov za zaskrbljenost za prihodnost časopisa je kar nekaj. Da je bil rezultat bilance DZP-Prae za 2007 poziti- ven, je treba pripisati predvsem Zadrugi Primorski dnevnik, ki se je decembra 2007, po izplačilu zadnjega obroka desetletnega posojila, delno odpovedala terjatvi, ki jo je imela do podjetja DZP-Prae zaradi neplačanih obrokov za najemnino glave časopisa, kar pomeni, da so bili v letu 2007 tekoči stroški večji od normalnih prihodkov. Dejstvo je namreč, da stroški za dnevnik fiziološko rastejo bolj ali manj po uradni stopnji letne inflacije. Kar zadeva prihodke, pa je treba podčrtati, da rahlo naraščanje prihodkov od prodaje in reklame stalnega letnega zvišanja stroškov ne more kompenzirati. Večji del naših prihodkov je namreč sestavljen iz državnih prispevkov, ki so že 15 let nespremenjeni; v letu 2007 in za letošnje leto 2008 pa so bili na podlagi spremembe obstoječe zakonodaje celo krčeni za dva odstotka. Posledic krčenja ni povsem ublažilo niti dejstvo, daje Urad za Slovence po svetu Republike Slovenije letos zvišal svoj prispevek časopisu. Zato se zavedamo, da nas verjetno čakajo težki časi: potreba po uravnoteženem in korektnem poslovanju bi nas lahko v kratkem, ko se bodo pozitivni efekti ukrepov, ki so bili sproženi v zadnjih dveh letih, neizbežno izjalovili, silila v nove posege za krčenje stroškov. Da bi se takim posegom, ki bi v današnjem položaju gotovo drastično vplivali na kakovostno raven časopisa, izognili, bo potrebno iskati ustrezne rešitve tudi strukturnega značaja, morebiti tudi v sodelovanju z drugimi založniki. Potrebno bo veliko dela in truda, pri katerem tako kot doslej računamo na podporo našega lastnika, Zadruge PD, in na sodelovanje vseh uslužbencev, sodelavcev, raznašalcev, bralcev in še posebno naročnikov, katerim gre naša iskrena zahvala za zaupanje, ki ga nam vsako leto z obnovitvijo naročnine izkazujejo. Upravni odbor družbe DZP Prae DEŽELA Tondo »lovi« tudi Dina Zoffa Dino Zoff VIDEM - Novi predsednik Dežele Renzo Tondo »lovi« ugledna imena za svojo novo vlado. Tržaška pisateljica Susanna Ta ma ro je že od klo ni la po -nu dbo za od bor niš tvo za kul tu -ro, Tondo pa računa na Dina Zoffa, slavnega nogometaša in potem trenerja, ki je doma iz Furlanije. Med mož ni mi kan di da ti za mesto v novem deželnem od-bo ru se go vo ri tu di o no vi nar -ju Canale 5 Toniju Capuozzu. Ton do bo od bor men da se sta vil takoj po prvem maju. dežela Moretton bo vodil demokrate Bivši ODBORNIK Moretton TRST - Ra zen pre se ne čenj bo Gi an fran co Mo ret ton vo dil Demokratsko stranko v novoizvoljenem deželnem svetu. Dose-da nji pod pred sed nik De že le in odbornik za civilno zaščito in okolje, kije doma iz Pordenona, je namreč dobil daleč največ oseb nih gla sov. Novoizvoljeni deželni svet se bo prvič sestal v torek, 6. maja. Izvolil bo predsednika, ki bo menda Eduard Ballaman (Severna liga) ter dva podpredsednika. Eden bo iz vrst le vo sre din ske opozicije. saz Slovenska kulturno-gospodarska zveza vabi DELEGATE ČLANIC na REDNI OBČNI ZBOR SKGZ jutri, 28. aprila 2008, ob 17.30 v prvem in v drugem sklicu ob 18. uri v Slovenskem kulturnem centru v Spetru (Ul. Alpe Adria 69 -condominio Al centro) 5 prispevkom »petih tiso cink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovil l.¿-|( hiJT.li i h.I [¡■^H'iri.k-- Lir, i:j in íHiix llu- IvíTtílIi I IK PET"! lahko nMivH'inV SkLulu IhirtV Saninhi. ki fx ^It/ljvj^' /-islLLÍnini mini j pii/inníinin skn^iLhtiil] nki'ili : m:i ii|>i lii/k-ž lLii k:i 11:1 lL<: il i<: hL.kL' 11: i.111:111-11 ■ I■ :■ 11 r■: h.I■ ] 1: 11 ■ (iri^mi./.k ■ ■=■ ■ 111 [LCflll/lLli:!!! lr'-VLIlLTVItl'l]. I:i sešitim '.|Vl-;I:Hl*Ii -i k L k! I Jiitii- SJnbrf Sviij prispevek lahkn namenile lak". db t. po^e obrazca, ki k' nimKiiijiwi i^dtfink'IninHnjynk^itihim in tVtpitAniúl ivfciw i^im v iiiínEflili (Ll II3 73G/tooddtt> Unkx>, Vptícte db^íi!" ílcvilko SkhuJjL Líijrív >:inLi i 11 se |>l m.11:1J. 1 ■ Ih.■ h'.'-i*.-, i-k íifiM.iLu^'inh- iH.- 1'iitKkK-^.i iknih'iL III UL:< Qjl* ipJ-.iiiIi ^-.Lililí- Jji huí*. davčna Številka Sklada líoríc ¡Sardwí je: 91013840318 / ALPE-JADRAN Sobota, 26. aprila 2008 1 5 POSLOVNI OBRAČUNI - Na tržaški Pomorski postaji letna skupščina delničarjev zavarovalnice Vrh Generali z dobrimi rezultati zavrnil »napad« sklada Algebris Toda vojna se bo nadaljevala - Bernheim ne izključuje sodelovanja v navezi za prevzem Alitalie TRST - Na včerajšnji letni skupščini delničarjev tržaške zavarovalnice Generali in celotne skupine krilatega leva so bila poleg odličnih poslovnih rezultatov v ospredju tudi trenja okrog izvolitve novega nadzornega odbora. Na tržaški Pomorski postaji je bilo neposredno in posredno zastopano približno 45 odstotkov kapitalske glavnice, delničarji pa so imeli na dnevnem redu tudi odločanje o novem načrtu za spodbujanje menedžmenta. Iz popisa delničarjev izhaja, da je njihova sestava ostala v glavnem stabilna: Mediobanca ostaja največji delničar s 14,054-odstotnim deležem, Banka Italije ima 4,452%, Unicredit 3,618% (lani je imel 4,67%), družba De Agostini 2,679%, Pre-mafin 2,043% in družba Carlo Tassara Romaina Zaleskega 2,021%. Z manj kot 2-od-stotnim deležem so na seznamu naslednji delničarji: finančna družba Delfin in-dustrijca Leonarda Del Vecchia (1,99%), banka Cariplo (1,62%), finančna družba Ferax (1,54%), Intesa SanPaolo (1,49%), nemški INV Ag (1,41%) in Commerzbank (1,12%), Benettonov Edizioni Holding (1,0%), Caltagirone (0,99%), banka Carige (0,99%) in Cassa nazionale di assistenza forense (0,75%). Delničarji so na nenavadno dolgi skupščini odobrili lanski poslovni obračun, po besedah predsednika Antoineja Bern-heima najboljši v 176-letni zgodovini zavarovalne družbe, proti odobritvi je bil samo britanski investicijski sklad Algebris, ki že lep čas odkrito kritizira upravljanje zavarovalne skupine in je včeraj izrazil tudi nasprotovanje predlogu za nov nadzorni odbor. Algebris, ki ga kot pooblaščeni upravitelj vodi 37-letni italijanski finančni analitik Davide Serra, ima v Generali 0,52-odstotni delež, vendar ne pristaja na logiko, da bi imeli majhni delničarji manj pravic pri odločanju od velikih. Če se ustavimo pri glavnih številkah iz lanskega poslovnega obračuna, izstopa podatek, da je čisti dobiček glede na leto 2006 zrasel za 21,2% na 2,92 milijarde ev-rov, od česar bo šlo skoraj 1,27 milijarde za dividende. Te bodo znašale 0,90 evra za delnico, 0,15 evra več kot leto prej, ko so razdelili 0,75 evra na delnico. Dividende bodo začeli izplačevati 22. maja. Kot sta Bernheim in pooblaščeni upravitelj Giovanni Perissinotto zagotovila na včerajšnji skupščini, je poslovanje tudi v letošnjem prvem četrtletju zelo uspešno, s približno 5-odstotno rastjo prihodkov, kar daje sklepati, da bo tudi čisti dobiček višji od lanskega. Po predsednikovih besedah družba lani ni samo dosegla vse zastavljene cilje, ampak jih je tudi znatno presegla. Vrh tržaške zavarovalnice je »napad« britanskega sklada zavrnil ravno z dobrimi rezultati. Toda Davide Serra, za katerim naj bi po Bernheimovi oceni stal poskus prevzema družbe, je prepričan, da bi bili lahko rezultati še boljši: »Če se nič ne spremeni, bodo rezultati rasli, če pa pride do sprememb v vodenju družbe, se bo nji- Levo predsednik upravnega sveta zavarovalne družbe Generali Antoine Bernheim, desno delničarji na včerajšnji skupščini v Trstu kroma hova rast močno pospešila.« Algebris je s svojim polodstotnim lastniškim deležem napovedal »vojno« upraviteljem zavarovalnice, katere izid, kljub prvi izgubljeni bitki, še ni znan. Z nasprotovanjem kandidatni listi za nadzornike sicer ni prodrl, čeprav je upal, da mu bo uspelo pridobiti enega člana nadzornega odbora, vendar je svoj vpliv na skupščini povečal daleč čez težo svojega deleža, saj je za njegov predlog glasovalo 8,3% delničarjev v zastopstvu 3,6% kapitala. Lista upravnega sveta je prejela 53,69% glasov (23,49% kapitala), lista združenja finančnih posrednikov Assoges-tioni pa 29,32% glasov (12,83% kapitala), kar ji v vlogi manjšinske liste daje pravico do mesta predsednika nadzornega odbo- ra. To funkcijo bo opravljal Eugenio Co-lucci (ostali nadzorniki bodo Gaetano Ter-rin, Giuseppe Alessio Verni in Gianfran-co Barbato, namestnika pa Maurizio Dat-tilo in Paolo Bruno), ki mu Algebris očita, da ne izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje. Po volitvah je Serra napovedal, da bo njegov sklad proti izvolitvi ukrepal po sodni poti. Naj dodamo, daje Algebris, kot je Serra napovedal na skupščini, glasoval tudi proti bilanci. Vrh tržaške zavarovalne družbe je torej na včerajšnji zapleteni skupščini delničarjev zmagal, predvsem po zaslugi Banke Italije, ki je igrala vlogo jezička na tehtnici. Vendar to še ne pomeni, da krilati lev ni ranljiv, tudi glede na mednarod- ni finančni položaj, za katerega sicer Bernheim, predsednik častitljive starosti 83 let, zagotavlja, da zavarovalnega velikana v nobenem pogledu ne ogroža. Na tiskovni konferenci po skupščini delničarjev so voditelji zavarovalnice govorili tudi o načrtih, ki so na področju širjenja dejavnosti po prodoru na Kitajsko in v Indijo zdaj usmerjeni na Rusijo. Na vprašanje, ali bi Generali sodelovala v morebitni navezi za prevzem Alitalie, pa je predsednik odgovoril, da ga o tem nihče ni povprašal, vendar te možnosti tudi ni izključil. Po njegovem mnenju bi bilo idealno, če bi se Alitalia naslonila na verigo italijanskih podjetnikov in se nato strateško povezala z Air France KLM. (vb) PLACAS MÍSFeRO Do 30. aprila 2008 Pršut SAURIS cena za kg Sir Latteria Spilimbergo LATTERIE FRIULANE cena za kg S g Tunina v oljčnem olju RIO MARE 80 g x 4 pločevinke Mobilni telefon SAMSUNG SGH-U600 quadriband • gprs • edge • wap • barvni zaslon • bluetooth 1 polifonična zvonjenja • igrice prostoročno telefoniranje spomin 60 MB, razsirljiv fotoaparat 3,2 megapixel ^šf le ■ 1.1 ■ ',00! PANES, NEDELJA 27. APRILA, ODPRTO ^ Hipermarketi Emisfero ^^^^^^^^ MONFALCONE/TRŽIČ (GO) - Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 - ponedeljek 14.30 - 20.30, od torka do sobote NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 20.30 - NEDELJA 9.30 ■ EMISFERO JE PRISOTEN TUDI V KRAJIH: VICENZA, BELLUNO, PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), ZANE (VI) 20.00 Nedelja, 27. aprila 2008 2 3 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it SVEČANOSTI - Ob prazniku osvoboditve izpod nacifašizma Danes na Komenščini in v Dolini, jutri proslava in razstava na Opčinah Svoje padle bodo počastili s proslavami in polaganjem vencev po okoliških občinah in mestnih predelih Spominske pobude in polaganja vencev ob 63. obletnici osvoboditve izpod nacifašističnega jarma se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih dneh. Prva med temi bo že današnja, ko bodo člani KŠD Rojanski Krpan ob 11. uri priredili že tradicionalno spominsko srečanje na Komenščini, v Ul. Bruni. Slabo deževno vreme je v petek popoldne preprečilo svečanost ob 63. obletnici osvoboditve na Taborju v Dolini. Organizatorji, Vsedržavno združenje partizanov Italije - ANPI, so bili zaradi plohe prisiljeni preložiti slovesnost. Ta bo zato danes ob 17. uri na Taborju. Nastopila bosta pihalni orke- Na Opčinah bodo jutri odprli razstavo fotografij fotoreporterja Edija Šelhausa (na fotografiji levo) in predvajali dokumentarec »Bil sem zraven«. Na fotografiji desno utrinek s petkove svečanosti v Rižarni, ko je dolinska županja Fulvia Premolin odkrila ploščo z imeni občanov, ki so tam izgubili življenje kroma ster Breg pod taktirko Maurizia Co-dricha in pevski zbor Valentin Vodnik pod vodstvom Anastazije Purič. O pomenu protifašističnega boja, odpor-ništva in osvoboditve ter o aktualnosti protifašističnih vrednot bosta spregovorila zgodovinski raziskovalec Sandi Volk in zgodovinar Stefano Lusa. V primeru slabega vremena bo svečanost potekala v prostorih domačega kulturnega društva Valentin Vodnik. Tudi društvo Tabor in sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi in Piščanci bosta počastila dan osvoboditve, in sicer jutri, 28.aprila, na predvečer začetka bojev za osvoboditev Opčin pred 63 leti. Ob 20. uri bo pri osrednjem vaškem spomeniku na Opčinah minuta zbranosti s pesmijo zbora OŠ Franceta Bevka pod vodstvom Ane Palčič in priložnostno mislijo višješolca Gregorja Žnidarčiča. Po proslavi se bodo udeleženci podali do Prosvetnega doma, kjer bodo ob 20.30 odprli razstavo Fotozgodbe Edija Šel-hausa in predvajali dokumentarec Edi Šelhaus: Bil sem zraven / Io c'ero v režiji Jurija Grudna. Razstavo bo predstavila njena avtorica Jožica Šparovec, o filmu pa bo ob prisotnosti režiserja spregovoril Aleš Doktoric sicer predsednik Kinoateljeja, ki je koproducent filma, prejemnika nagrade Darko Bratina - Poklon viziji 2007. Večer je sad sodelovanja med Skd Tabor, Muzejem novejše zgodovine Slovenije in Ki-noateljejem. Kdor je zamudil prejšnje razstave in predvajanja, ima torej jutri priložnost, da vstopi v zelo razgibano in pestro življenjsko zgodbo fotorepor-terja Šelhausa - preko fotografij in prepričljivo filmsko govorico, ki predstavljata celostno življenjsko pot te enkratne osebnosti, zapisovalca prelomnih dogodkov zgodovine naših krajev in ljudi. Pri Skd Tabor na Opčinah je Edi Šelhaus že razstavljal v letih 1976 in 1983. Tokratna razstava v Prosvetnem domu na Opčinah bo odprta do 10.maja, med 16. in 19.uro. Svoje padle bodo počastili tudi v Barkovljah, ko bodo v sredo, 30. aprila, priredili svečanost na domačem pokopališču ob 15. uri. Na sporedu je polaganje vencev, po priložnostni misli pa bodo nastopili učenci osnovne šole Frana Saleškega Finžgarja. Zgoniška občinska uprava bo polagala vence na spomenike in obeležja padlim, ki se nahajajo na območju občine, v sredo, 30. aprila, dopoldne pri proseškem pokopališču (ob 10. uri) in Proseški postaji (ob 10.15), popoldne pa z zbirališčem v Zgoniku ob 18.15, še v Repniču (ob 18.15), Briščkih (ob 18.25), Gabrovcu (ob 18.40), Sa-matorci (ob 18.50), Saležu (ob 19. uri) in Zgoniku (ob 19.15). Tudi uprava Občine Dolina bo polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine v sredo, 30. aprila. Zbirališče bo pred županstvom ob 14.45, pred Spomeniškim parkom v Dolini pa bo ob 15. uri ob priložnostnih mislih županje Fulvi-je Premolin zapel še MPZ upokojencev iz Brega. Vence bodo nato polagali ob 15.30 pri spomeniku »Na Taborju« in pokopališču v Dolini, ob 15.45 pri spomeniku v Prebenegu, ob 15.50 v Mačkoljah, ob 16. uri pri Domju, ob 16.05 pri spomenik na pokopališču v Ricmanjih, ob 16.15 pri bunkerju in spomeniku na pokopališču, ob 16.40 v Gročani, ob 17. uri pa še v Boljuncu. ZGODOVINA - Polemično stališče tržaškega pisatelja v dnevniku Gazzettino Pahor: Ne vem, če bi sprejel odlikovanje iz rok predsednika republike Napolitana »Italija mi hoče podeliti odlikovanje? Lahko bi ga tudi odklonil, saj bi ga s težavo sprejel od predsednika republike, ki se spominja samo povojnega nasilja Slovencev in ne navaja italijanskega nasilja nad Slovenci.« Boris Pahor je v izjavi za beneški dnevnik Il Gazzettino takole komentiral novico, da je italijansko notranje ministrstvo začelo postopek za podelitev državnega priznanja. »Če bi odlikovanje sprejel, bi to storil v znak hvaležnosti do italijanskih prijateljev, ki so podprli to pobudo, o kateri sem zvedel iz časopisja,« je poudaril pisatelj. Novico o postopku za podelitev državnega odlikovanja Pahorju je po petkovi spominski prireditvi v Rižani posredoval vladni podtajnik Ettore Ro-sato. Pisatelj je novinarju Gazzettinapovedal, daje zadovoljen z besedami tržaškega župana Roberta Dipiazzo, ki ga je v Rižarni citiral kot poštenega intelektualca, ki je vedno razmišljal s svojo glavo. Iz tega izhaja, da bo Pahor z zadovoljstvom sprejel priznanje Občine Trst, ki ga je napovedal župan. »Predsednik Napolitano ne more ne vedeti, kaj se je dogajalo s fašizmom pri nas,« pravi Pahor. »Žal je nasilje nad Slovenci med obema vojnama in med drugo vojno povzročilo nasilje nad Italijani, a ne samo nad njimi. Napolitano se med lanskim in letošnjim spominskim dnevom ni spo- mnil na ustreljene slovenske talce, na požgane domove in na deportacije starejših, žensk in otrok v italijanska koncentracijska taborišča. Reakcija hrvaškega predsednika Stipeta Mesica je bila reakcija na Napolitanov molk. Takoj zatem je pri-ja telj Clau dio Ma gris v Cor ri e re del la Se ra na pi -sal, da se je treba spomniti tudi italijanskih kriminalnih dejanj in da se ne sme izkoriščati žrtev v politične namene. Magrisov članek mi je bil v tolažbo,« je še poudaril Pahor. Avtor Nekropole se v beneškem časopisu spominja otrok, ki so umrli v taboriščih na Rabu, v Go-narsu in Viscu. Gazzettino navaja tudi pretresljivo pričevanja Ludvika Puntarja, rojenega leta 1934, ki je bil kot otrok deportiran na Rab in tam izgubil ses tri co Da ni co in oče ta. PROSLAVA Milan Kučan bo v sredo gost Križanov Milan Kučan kroma Nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan bo v sredo častni gost na prireditvi ob prazniku osvoboditve Trsta, ki bo v Domu Alberta Sirka v Križu. Pobudo, ki se bo začela ob 20.30, prirejata vaška sekcija VZPI-ANPI Evald Antončič in kul tur no druš tvo Ves na. Pri re -ditvi bo sledila tradicionalna ba kla da do spo me ni ka pad lim, nakar bodo mladi prižgali prvomajski kres. / TRST Nedelja, 27. aprila 2008 s OBLETNICE - 110-letnica Slovenskega kulturnega društva Primorsko iz Mačkolj Začetek praznovanj s prijetnim in kakovostnim pevskim večerom Nastopili nonet Primorsko, moška vokalna skupina Lipa, oktet Odmevi in mešani zbor Mačkolje V letošnjem letu bo več društev praznovalo pomembne obletnice delovanja, ki v nekaterih primerih presegajo stoletje, s koreninami v obdobju prebujanja narodne zavesti in posledičnega razcveta kulturnih dejavnosti. Leta 1898 se je začela zgodovina Slovenskega kulturnega društva Primorsko iz Mačkolj, ki še danes nadaljuje 110-letno tradicijo in bo obeležilo jubilejno sezono s tremi prireditvami. Praznovanja so se uradno pričela v četrtek zvečer s pevskim uvodom, ki so ga že pomladansko razpoloženi odborniki priredili na lepo okrašenem dvorišču Eme Tul (p'r Mincen-evih) v neposredni bližini mačkoljanske cerkve. Vreme je bilo prirediteljem naklonjeno, saj je sončnemu dnevu sledil lep večer, ki so ga dodatno olepšali prisrčni zvoki slovenskih pesmi. Prijateljsko srečanje v stilu nekdanjih vaških prireditev ali tudi sproščenih srečanj vaščanov na trgu, ni prenašalo priložnostnih besed, zato je glavno vlogo odigrala predvsem glasba tistih zborov, ki so na razne načine delili dolgoletna prizadevanja mačkoljan-skega društva in njegovih pevcev. Tudi programske izbire nastopajočih so ustrezale namenu s priredbami ljudskih pesmi in starimi, ponarodelimi motivi. Kot prvi so pričarali atmosfere fantovskega petja na vasi gostitelji, člani no-neta Primorsko. Pevci so prepričano, natančno in z zaupanjem v svojo zborovod-kinjo Aleksandro Pertot ustvarili prijetno, komorno vzdušje s pevskim pozdravom, ki je uvedel v nastop prvega gosta, moške vokalne skupine Lipa iz Bazovice. Skupina je s toplino sprejela mačkoljanske pevce ob priložnosti revije moških skupin »Fantje pojejo na vasi«, zato se ji je društvo Primorsko tokrat oddolžilo za gostoljubnost. Pevski navdušenci so prisrčno zapeli pod vodstvom Anastazije Purič in so se s svojim programom spomnili med drugimi Ubalda Vrabca in Ignacija Ote. Tudi oktet Odmevi iz Saleža je kot sorodna vokalna skupina delila z nonetom Primorsko košček svoje novejše zgodovine, na primer ko so pevci skupaj oblikovali koncert v spomin na preminulega pevca kraške skupine. Lanska sezona je bila za oktetovce prehodnega značaja zaradi bistvene prenove zasedbe. Zanimiv nastop na mačkoljanskem dvorišču je odražal prav to spremembo, še odprt postopek za združitev dveh generacij in različnih izkušenj. Skupina mora še pridobiti enotni izraz in večjo sproščenost, a zna pritegniti pozornost poslušalca s skrbno naštudiranim programom, v katerega je umetniški vodja Rado Milič vključil tudi Praznovanje 110-letnice se je uradno začelo v četrtek zvečer s pevskim uvodom, ki so ga že pomladansko razpoloženi odborniki priredili na lepo okrašenem dvorišču Eme Tul (p'r Minčen-evih) kroma sugestivne izbire kot so Simonitijeve »Ljubavne pesmi iz Rezije« in Krekova priredba otroške pesmice »Marko skače«. Edina mešana zasedba večera je bil zbor Mačkolje, kije pred dvema letoma povabil nonet k oblikovanju revije »Zapojmo, prijatelji!«; takrat se sodelovanje ni uresničilo, tokrat pa je lepo uspelo v znamenju skupne pevske tradicije vasi. Zboro-vodkinja Andreja Štucin je povezala program s teritorijem z izbiro skladb istrskih in tržaških avtorjev, ki jih je zbor zapel v mehkem, zaupnem tonu. Predsednik društva Primorsko Miloš Tul je v svojem pozdravu poudaril simbolični pomen izbire vaškega dvorišča namesto prostorov Srenjske hiše, saj se je zgodovina društva izoblikovala prav na domovih vaščanov, v sentimentalno močno zaznamovanih krajih, kjer še živijo spomini na vrednote in običaje prednikov. Prav zgodovina vasi in ljudi, razmišljanje o prejšnjih, sedanjih in bodočih generacijah v odnosu do društvenega kulturnega udejstvovanja bo glavna tema letošnjih praznovanj, ki se bodo nadaljevala junija meseca s predstavitvijo monografije, s katero bo priznani fotograf zaobjel stoletni kulturni in človeški utrip okrog društva z osvetlitvijo raznih, ključnih poglavij. Osrednja proslava pa bo na sporedu v jeseni, ko bo iste teme obravanavala bogato zasnovana prireditev, pri kateri bo sodelovalo več profesionalnih umetnikov. ROP V TOREK - Predstavitev knjige B. Klabjana O Češkoslovaški na Jadranu v 1. polovici 20. stoletja Predstavitev v Narodnem domu pripravila NŠK in Slovenski klub Narodna in študijska knjižnica in Slovenski klub vabita na predstavitev knjige Boruta Klabjana »Češkoslovaška na Jadranu: Čehi in Slovaki ter njihove povezave s Trstom in Primorsko od začetka 20. stoletja do druge sve tov ne voj ne«, ki bo v to rek, 29. april a 2008, ob 18.30, v razstav ni in kon fe ren čni dvo ra ni »Narodni dom« (ul. Filzi 14). Poleg avtorja bo na predstavitvi sodeloval še zgodovinar Jože Pirje-vec, ki bo spregovoril o Klabjano-vem delu. »S pomočjo arhivskega gradi va, ki ga je zbral v češ kih in ita -lijanskih arhivih, ter časopisnih vi rov av tor osvet li druš tve no de -lovanje Čehov v Trstu, njihovo vpe tost v druž be no, go spo dar sko in kulturno življenje mesta ter nji ho vo po ve za nost s slo ven skim meščanskim okoljem. [...] Avtor komparativno analizira italijan- Borut Klabjan kroma ske in ju go slo van ske po voj ne zah te ve ter opo zo ri na od mik, ki je v po gle dih na pri mor sko in tr -žaš ko vpra ša nje vi den med vo dil -ni mi češ ko slo vaš ki mi po li ti ki, ki so za ra di ge os tra teš kih raz lo gov (zagotoviti si dostop do morja) nastopali kot zavezniki Italije, in širšo češkoslovaško javnostjo, ki je pod pi ra la ju go slo van ska sta liš -ča,« je v recenziji Klabjanove knjige med drugim zapisala zgo-do vi nar ka dr. Mar ta Ver gi nel la. ŠOLSTVO - Na povabilo Zavoda RS za šolstvo in ob pomoči ministrstva za šolstvo Poučna ekskurzija dijakov poklicnega zavoda Jožef Stefan v Belo krajino in Rašico Na povabilo Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in podpori Ministrstva za šolstvo so bili tudi letos dijaki tretjih razredov poklicnega zavoda J. Stefan na enodnevni ekskurziji po Sloveniji. Tokrat je naše dijake pot vodila v Belo krajino v Semič na obisk tovarne Iskra kondenzatorji (na posnetku) in znamenito Rašico na Dolenjskem, kjer se je pred petsto leti rodil Primož Trubar. Z Oberdankovega trga v Trstu smo se 11. aprila popeljali z avtobusom podjetja Avriga prek meje pri Fernetičih, letos prvič brez mejne kontrole. Pomladno vreme s svojo muhavostjo nas je spremljalo z občasnimi krajšimi deževnimi pozdravi vseskozi mimo Novega mesta čez Gorjance in Vahto do Semiča. Tovarna Iskra kondenzatorji v Semiču, je velik poslovni sistem, s 55-letno tradicijo na področju proizvodnje in razvoja kondenzatorjev, orodij in opreme. Osnovna dejavnost je razvoj in proizvodnja folijskih kondenzatorjev, kjer spada Iskra med najvidnejše in najboljše proizvajalce na svetu. Svoje izdelke prodaja v več kot 40 držav na vseh petih celinah. Podjetje je pomemben nosi- lec razvoja širše okolice in nudi zaposlitev okrog 900 prebivalcem z območja Bele krajine. Poleg kondenzatorskega programa v Iskri konstruirajo in izdelujejo najrazličnejša orodja za brizganje plastike in orodja za izsek in obdelavo, ki so lahko prilagojena še tako posebnim zahtevam in željam naročnika. Izdelujejo tudi stroje za proizvodnjo elektronskih komponent in strežne na-prave-manipulatorje za sortiranje, podajanje, preoblikovanje in vlaganje kovinskih in nekovinskih delov v orodja za brizganje plastike in še marsikaj. Ogled tovarne je bil zato kar obsežen, videli pa smo le del širšega proizvodnega programa. Poslovili smo se od prijaznega osebja, ki nam je nudilo vpogled v svet tovrstne industrijske proizvodnje z željo, da se s svojim delom uveljavljajo v svetovnem merilu ter s tem potrjujejo uspešnost slovenskega znanja v svetu. Po okusnem in bogatem kosilu v pri- jetnem gostišču Pezdirc v Semiču smo zapustili Belo krajino preko Čermošnjic v smeri Žužemberka po razgibani dolenjski pokrajini ob obronkih Suhe krajine. Ob redkem prometu čez mestoma gozdnato pokrajino smo preko Vidma-Dobrepolje dospeli do Rašice. Tu smo obiskali Trubarjevo domačijo, kjer nam je vodič s svojo zanimivo pripovedjo približal Trubarjeve čase in razmere v katerih je naš veliki mož deloval. Veliko truda je vložil, da smo Slovenci leta 1550 dobili svojo prvo knjigo. Naše ljudi je takrat v knjigi nagovoril »ljubi Slovenci« in s tem nas prvi poimenoval. Danes, ko petsto let kasneje stopamo v glo-baliziranem svetu po poti naprej, v prepihu združene Evrope, pa nas s kovancev za en evro po slovensko ogovarja in opozarja »Stati inu obstati«. Poslovili smo se od Trubarjeve Rašice in se po lagodni vožnji v večernih urah vrnili v Trst. Ob tej priliki se zahvaljujemo pedagoški svetovalki prof. Andreji Duhovnik Antoni, ki je uredila vse potrebno za koristno in zanimivo ekskurzijo. (ba) DSI - Jutri Okrogla miza o volitvah Andrej Berdon Igor Dolenc Igor Gabrovec Igor Kocijančič Društvo slovenskih izobražencev organizira okroglo mizo, na kateri bodo naši politiki razpravljali o manjšinski problematiki po volitvah 2008. Parlamentarne in de žel ne vo lit ve so po pol no -ma spremenile politično sliko, saj bo tako državo kot de-že lo v no vi man dat ni do bi upravljala desna sredina. Dras tič na spre mem ba nas je pre se ne ti la zlas ti na deželni ravni, kjer se je zdelo, da se bo le vi sre di ni ven -darle posrečilo ubraniti Illy-je vo upra vo še za dru gi man -dat. Mi smo v to možnost vsekakor upali, ker nam je bila pre te kla upra va ven dar le naklonjena, čeprav še vedno prepočasna. Zmagovita desna sre di na nam na šo skup no pod po ro le vi sre di ni ne mo -re zameriti, ker se njihova upra va - ko je bi la na ob las ti - ni ni ti za ko rak pri bli ža la iz -vajanju zaščitnega zakona. Po leg te ga je na še manj -šin sko za stop stvo moč no skr -čeno. V takih razmerah nam zdaj grozi novo petletje zastojev, čakanja in naših jalovih protestov. Ali si lahko zamislimo strategijo, ki nam bo ven dar le omo go či la, da pos -topoma začnemo uresničevati upravičena pričakovanja, ki smo jih po la ga li v za ščit ni za -kon? Na to in druga aktualna vprašanja bodo jutri skušali od go vo ri ti no va de žel na svet -nika Igor Kocjančič in Igor Gabrovec, Andrej Berdon in Igor Dolenc. Okrogla miza bo jutri v Pe ter li no vi dvo ra ni, uli ca Do -nizetti, 3. Začela se bo ob 20.30. 6 Nedelja, 27. aprila 2008 GORIŠKI PROSTOR / ŠOLSKO GLEDALIŠČE - Dijaki liceja Prešeren jutri na reviji Palio degli Asinelli Samo prekinitev toka obudi komunikacijo V predstavi o razvadah sodobne družbe igrajo dijaki III. A razreda pod mentorstvom prof. Lare Gulich »Ali ste prepričani, da ne zanemar- ^ jate ničesar? Ali tudi vi neprenehoma hi- _.■■'"'' tite, ne da bi sploh vedeli zakaj?« Na ta vprašanja bodo skušali odgovoriti učenci III.A razreda multimedijske smeri Liceja Franceta Prešerna z gledališkim razmišljanjem o navadah in razvadah sodobne družbe in družinskega življenja. Zanje je vodja projekta, prof. Lara Gulich, napisala tekst z naslovom Blackout, ki bo doživel premi-erno uprizoritev jutri ob 19.45 v gledališču Orazio Bobbio v okviru tradicionalne gledališke revije tržaških višjih šol Palio degli Asinelli. Aktualna »refleksivna komedija« govori o družini, kjer samo začasna prekinitev elektrike lahko obudi medsebojno komunikacijo, ko se vsi električni stroji, alarmi in po naključju tudi mobilni telefoni za trenutek ugasnejo. Tri generacije družinskih članov predstavljajo v igri različne poglede na življenje in na medsebojne odnose; nosilec komične žilice je nono Stelio, ki še živi »v starih časih« in je zato še sposoben poglabljati odnose z ljudmi, mama Sandra in oče Jack prevečkrat izgubljata orientacijo v iskanju pravega ravnovesja med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, ki jo predstavljata njuna otroka Victor in Orlando, na različna načina sinova tega kaotičnega časa, kjer je tehnologija prvi in glavni posrednik komunikacije. Avtorica teksta je profesorica italijanščine, ki se je že uspešno preizkusila v pisanju scenarijev za šolske produkcije, med katerimi je izstopal mini muzikal Artaka-demija, ki ga je realizirala v sodelovanju s kolegi NSŠ Sv. Cirila in Metoda. Z novim tekstom je še izraziteje posegla v resnično življenje, čustva in v misli mladih: »Poglobila sem njihove značilnosti, gradila sem na individualnosti dijakov, da bi jim bili liki in zgodba čim bližji. Hiter življenjski tempo, v katerega je vpeta celotna družba, je večkrat nekaj pretiranega, v nekaterih primerih že navada. V času pomanjkanja osnovnega dialoga in človeške izmenjave potrebujemo nasmeh, trenutek dobrega počutja. Zato verjamem v zvrst komedije in v njeno širše sporočilo. Smeh, ki je povezan z razmišljanjem, predstavlja dvojno prednost.« Ironična obravnava snovi in njena aktualnost sta zbudili zanimanje učencev, ki so se z veliko motivacijo lotili uprizoritve in si porazdelili funkcije igralske in tehnične ekipe. Po trdem delu, ki so mu posvetili tudi veliko prostega časa, bodo dijaki slovenskega liceja končno stopili na oder z ironično obarvanim razmišljanjem o novih in starih vrednotah in o večno aktualni potrebi po izmenjavi s sočlovekom. ROP Dijaki liceja Prešeren so se dela lotili z veliko motivacijo DOLINA - Pogovor z županom in županjo Majence Priprave že v polnem teku Letošnja Majneca bo na sporedu od 8. do 13. maja, napovedujejo pa precej novosti Pride čas, ko se v breških vaseh prebudi pričakovanje majskih praznovanj in se obnovi običaj postavljanja majev. V Dolini je Majenca najbolj pričakovani čas v letu, čas, ko srca Dolinčanov in Dolinšc utripajo kot eno samo veliko srce, srce Majence - edinstvenega slovenskega ljudskega običaja. Ta čas je že tu, vonj po Majenci, praznični vonj pomladi, že preveva vso vas, obuja lepe spomine na pretekle Majence in obenem spodbuja pričakovanje na letošnji praznik, ko bo v Dolini sredi Gorice zakraljeval maj. Ritem priprav, ki potekajo pod nadzorom župana in županje Majence, se iz dneva v dan stopnjuje. Letos je bil februarja, na prvi fantovski in dekliški uri, izvoljen Sandi Ze-riali - Mravljica, na drugi uri pa, meseca marca, Breda Cunja. Povprašala sem ju, ali nam lahko kaj vnaprej zaupata. Kako potekajo priprave? Sandi: »Dela so v polnem teku. Organizacija sloni predvsem na odboru Majence, ki ima vsak teden sejo, priložnost, ob kateri združimo nase zamisli in predloge o porazdelitvi del, o glasbenih skupinah in o drugih nalogah, za katere poskrbijo vsi člani fantovske in dekliške. Poleg sej odbora, ki so se pričele že januarja, smo imeli tudi posebno sejo z vaščani, na kateri smo se skupaj pogovorili o zadevah, ki vključujejo tudi nje.« Breda: »Zadnje čase je v vasi vse bolj živahno, tudi vaški trg se je pred kratkim spet prebudil, saj imajo parterji in parterce »na Gorici, na placu« zvečer plesne vaje. Kmalu se bomo z vsemi člani fantovske in dekliške sestali še na zadnji uri, ki bo, kot vsako leto, 30.aprila; nato se bo družen- je nadaljevalo pozno v noč, saj bo uri sledilo postavljanje topola na Kuluži, studencu sredi vasi. Topol oznanja začetek Majence.« Kako se počutiš v vlogi župana/županje? Breda: »Po pravici povedano, nisem pričakovala izvolitve. To, da mi je bila dodeljena ta vloga, mi je v čast, tudi zato, ker je dokaz velikega zaupanja; imeti tako veliko odgovornost vsekakor ni enostavno; treba je poskrbeti za mnogo stvari. Seveda pa lahko ob tem računam na pomoč župana, s katerim se slišiva vsak dan, in prispevek vseh ostalih, saj Majenco ustvarjamo s skupnimi močmi. S Sandijem se dobro razumeva, Majenca naju je združila že kot soplesalca, ko sva bila še parterja.« Sandi: »Ja, pri organiziranju se z županjo skupno dopolnjujeva, saj česar eden od naju ne more, to stori drugi. Tudi meni je v veliko čast imeti to nalogo, kljub njeni zahtevnosti. Upam, da bomo pri organizaciji in uspehu imeli veliko zadoščenje in da bo odziv obiskovalcev velik. Vsi skupaj pa si srčno želimo, da nas bo nagradilo tudi vreme.« Letošnja Majenca bo potekala od četrtka 8. do torka 13.ma-ja. V sklopu praznovanja bodo kot vsako leto tudi občinska razstava vin in oljčnega olja, umetniške razstave, nastopi priznanih glasbenikov in skupin ter koncert hrvaške estradne pevke Severine. Vsekakor se obiskovalcem obeta marsikatera novost. O podrobnem programu bomo še poročali. Dolinska fantovska in dekliška pa že zdaj toplo vabi na Majenco 2008! Jasna Pangerc Jutri informativni sestanek o majenci za obrtnike Bliža se Majenca in torej razstave povezane z dolinskim praznikom. In-formativi sestanek za razstavo amaterskih obrtnikov, ki bodo razstavljali v cerkvici Sv. Martina (in sicer za osebe, ki obdelujejo les, kamen, železo in steklo) bo jutri ob 20. uri v prostorih SKD V. Vodnika. V sredo 30. aprila, ob 20. uri, ravno tako na sedežu domačega društva, pa bo pripravljalni sestanek z likovnimi ustvarjalci za vsakoletno razstavo v društvu Vodnik. Za vse informacije je v večernih urah na voljo številka mobilnega telefona 0039-339-1976323. (beto) Jutri dopoldne v Dragi brez vode Tehnični urad občine Dolina obvešča, da bo zaradi vzdrževalnih del na občinskem vodovodnem omrežju, v ponedeljek, 28. aprila 2008, od 9. ure do približno 13. ure, prekinjena dobava vode v kraju Draga. V primeru neugodnih vremenskih razmer bo prekinitev odložena na prvi dan, ko bo mogoče izvesti popravila. Odvažanje odpadkov v občini Dolina Tehnični urad občine Dolina - Zunanje službe, obvešča, da bo služba za nabiranje odpadkov, ki v petek, na praznik osvoboditve ni delovala, odpadke odvažala jutri v popoldanskih urah po sledečem razporedu: steklo, plastika in pločevinke (rumena kanta) v Gročani, Dragi, Pesku in Jezeru; papir in karton (modra kanta) v Krmenki in Industrijski coni; ne-ločene odpadke (zelena kanta) v Bol-juncu, Gornjem koncu, Domju, La-kotišču, Frankovcu in Zavljah. V Trebčah v torek odprtje razstave Rumeno kot... SKD Primorec pripravlja za torek, 29. aprila, ob 20.30 v Hiški od Ljenčkice v Trebčah fotografsko razstavo »Rumeno kot...«, na kateri bodo predstavili fotografije Marjetice Možina in Mirne Viola. Avtorici bo predstavil Robi jakomin, v glasbenem delu sporeda pa bo nastopil Nomos ensamble. Zbiranje gradiva za občinsko glasilo v Repentabru Občina Repentabor zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repentabor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040-327335) najkasneje do 15. maja 2008. ISTRSKA ULICA - Sinoči huda prometna nesreča v bližini spomenika padlim pri Sveti Ani Mlad motociklist naravnost v avto 19-letni mladenič je najprej končal v vetrobran, nato pa ga je odbilo na pločnik - Hudo poškodovanega, a še živega, so prepeljali v katinarsko bolnišnico Motorist je trčil v desno prednjo stran corse, od koder ga je odbilo v vetrobransko steklo in nato na pločnik kroma Kako se je pravzaprav zgodilo, sino či še ni bi lo jas no, po sle di ce pa so bi -le očitne vsem, ki so si ogledali prizorišče nesreče, v kateri se je 19-letni mladenič zelo hudo poškodoval. Sinoči so namreč reševalci službe 118 malo pred 20. uro prejeli klic, preko katerega so izvedeli, da je na Istrski ulici prišlo do trčenja. Reševalci in pripadniki občinske policije, ki so se v kratkem pripeljali na kraj nesreče na višini spomenika padlim pri Sveti Ani na voznem pasu v smeri Valmaure, so imeli pred sabo strahovit prizor: na pločniku je ležal mladenič, malo bolj naprej je bil ustavljen avtomobil znamke opel corsa temne barve z uničenim prednjim delom in vetrobranom, še bolj naprej pa uničeno motorno kolo, povsod naokoli pa so bili raztreseni deli motornega kolesa, mladeničeva čelada in čevelj. Agenti občinske policije, ki so sinoči pregledovali prizorišče, nam takrat še niso znali obrazložiti točne dinamike nesreče. Ugotovili so le, da sta čelno trčila opel, ki je vozil proti Valmau- ri in ga je upravljal 45-letni Tržačan, in motorno kolo, ki je vozilo v nasprotno smer, upravljal pa ga je 19-letni mladenič prav tako iz Trsta (imen oz. začetnic obeh nam agenti včeraj niso želeli posredovati). Kaj se je v resnici zgodilo, ni znano, verjetno je mladenič izgubil nadzor nad motorjem in zapeljal naravnost v nasproti vozeč avtomobil. Hitrost je verjetno bila visoka, saj je mla de ga mo to ci klis ta po ne ka te rih ugo to vi tvah naj prej vr glo v oplo vo ve -trobransko steklo, nato pa ga je odbilo na pločnik, kjer je bil sinoči viden večji krvni madež. Motor je odbilo še kakih dvajset metsov naprej, na točko, kjer se Ul. Vigneti, ki se spušča iz Šked-nja, spaja z Istrsko ulico. Čeprav smo sinoči najprej prejeli informacijo, da je mladenič umrl, nam agenti in reševalci tega niso potrdili. Nesrečni motociklist je bil ob prihodu reševalcev službe 118 še živ, vendar je utrpel številne udarce in zlom noge, zato so ga takoj odpeljali v bolniš-ni co na Ka ti na ro. / TRST Nedelja, 27. aprila 2008 s promet - Več zapor in prepovedi vožnje Promet bo danes oviran zaradi tekme v triatlonu jutri pa zaradi dirke na rolkah Tržaško nabrežje, od Sv. Andreja vse do Velikega trga bo danes popoldne, od 12.30 do 16.30 zaprto za promet, ker bo na tem območju potekala tekma v triatlonu v okviru športno-družbene prireditve Ba-visela. Triatlona se bo udeležilo kakih 250 tekmovalcev iz štirih držav. Za promet bodo zaprti Trg pri Sv. Andreju, Ul. Giulio Cesare, Ul. Ottaviano Augusto, Nabrežje Grumu-la, Nabrežje Gulli, Nabrežje Sauro, Nabrežje Mandracchio, Veliki trg, Nabrežje 3. novembra, Drevored Gessi in Drevored Fiame gialle. Zaprto območje bo primerno zaznamovano in avtomobilistom bo nakazan obvoz. Danes bo zaradi triatlona od 7. do 17. ure zaprto za promet tudi območje Trga Irneri, Ul. Maestri del la-voro in v Drevoredu Gessi od Ul. Te-deschi do Trga Irneri. Zaprt bo tudi odsek Drevoreda za Lovec, ker bo na njem potekala kolesarska dirka. Dirko na kro-nometer v reber prireja tržaško kolesarsko društvo ADS Ciclistica gentelman. Gre za osmo tovrstno dirko. Odvijala se bo na 3,4 kilometra dolgi progi, udeležilo pa se je bo kakih sto kolesarjev, ki bodo startali v časovnem razmiku ene minute. Odsek drevoreda za Lovec bo zaprt za promet od 9. do 13. ure, in sicer od Ul. Pindemonte do križišča z Ul. Marchesetti. Tržaška občinska uprava je tudi odredila prepoved parkiranja, in sicer od križišča pri Ul. Pinde-monte in Bošketa do Drevoreda za Lovec ter od križišča z Ul. Pinde-monte do križišča z Ul. Marcheset-ti. V okviru Bavisele bodo jutri, priredili dirko na rolkah. Zaradi tega bo od 20.30 do 22.30 ob prehodu tekmovalcev na Trgu Duca degli Abruzzi, na Nabrežju 3. novembra, na Nabrežju Sauro, na Nabrežju Gu-li, na Nabrežju Grumula, v Ul. Ottaviano Augusto, v Ul. Giulio Cesare, na Trgu Sv. Andreja, na Trgu Ir-neri in v Ul. Campo Marzio prepovedan promet. Prevozno podjetje Trieste Tra-sporti obenem sporoča, da bodo zaradi današnje tekme v triatlonu nekateri avtobusi spremenili svoj vozni red okvirno samo od 12.30 do 16. ure. Ker bo promet prepovedan na območju Trga Irneri in po mestnem nabrežju (od Marsovega polja do Velikega trga) bodo avtobusi št. 8, 9, 15, 24 in 30 vozili po spremenjeni, nekoliko okrnjeni progi. SKAVTI - Še danes v oratoriju pri Sv. Ivanu Fuzbalada 2008 Ves dan tekme med klanovci in priložnost za druženje 16. do 20. leta starosti, so prepričani v združevalno moč nogometne tekme, ki lah ko predstavlja ve lik izziv in pri -lož nost za pri ja telj sko sre ča nje med mladimi iz zamejstva in Slovenije. Zato že šesto leto zapored organizirajo tradicionalno Fuzbalado, na katero se je letos prijavilo šest ekip: že stari pri-jatelji-tekmeci iz Idrije in Novega mesta, katerim so se pridružili še skavti iz Ptuja, Gornje Radgone in Vr-hni ke ob do ma čih Tržačanih. Fuz balada se je začela včeraj, potekala pa bo še da nes na no go met nih igriščih ora -torija pri Sv. Ivanu. Tekme med kla-nov ci bodo da nes potekale ves dan, ob nogometnih tekmah pa bo veliko časa še za dru že nje, saj so kla nov ci pre -no če vali v skavt ski ko či v Dra gi, da -nes zjutraj pa so se udeležili sv. maše na Pesku. (cer) Kaj je le pše ga za mla de fan te in dekleta kot zabijanje žoge v nogometna vrata? Kla nov ci in no vin ci Učen Kla na, ki deluje v Slovenski zamejski skavt -ski organizaciji in združuje mlade od Taborniki RMV danes na Opčinah 22. april je datum, ki ga povezujemo z Dnevom Zemlje. Po naključju sovpada ta datum tudi z Dnevom tabornikov, ko so pred 57. leti v prostorih Univerze v Ljubljani ustanovili Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS), današnjo slovensko nacionalno skavt-sko organizacijo, članico Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM). Dan bodo danes obeležili tudi taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice, ki se bodo zbrali na Opčinah, kjer bodo potekala tekmovanja v različnih taborniških veščinah. Pomerili se bodo v lokostrelstvu, signalizaciji, ajanju, skici terena in lovu na zaklad. Po kosilu pa bosta na vrsti še taborniški kviz in skupinska igra. Taborniki se bodo na Mandrji (pri baru Istria) zbrali ob 9.30, akcija pa se bo zaključila ob 16.uri. Predstavitev Coslovicheve knjige v novinarskem krožku Pisatelj Marco Coslovich bo jutri ob 17. uri v novinarskem krožku na Kor-zu Italia 13 predstavil svojo knjigo »Tuttavia nella foresta risuona un canto allegro. Racconti dal lager«. O publikaciji bosta spregovorila še Fabio Amodeo in Anna Millo, nekaj odlomkov pa bosta prebrala Nikla in Franco Panizon. O azbestu v državni knjižnici V konferenčni dvorani državne knjižnice na Trgu Papa Giovanni XXIII 6 bodo jutri ob 17. uri predstavili publikacijo Enrica Bulliana »Il male che non scompare« o škodljivosti azbesta. Srečanje o 1. členu ustave Združenje Kruh in vrtnice, kino-krožek bratov Marx in deželni center italijanske federacije filmskih krožkov prirejajo jutri ob 18.30 v društveni gostilni na Kontovelu srečanje ob 60-let-nici ustave »Italija je demokratična republika, ki temelji na delu«. Ob fotografijah, glasbi in besedah bodo nastopili Edoardo Kanzian, Alessandro Radovini, Andrej Papucci in Claudio Sepin. Možnosti zaposlitve Pri pokrajinskem okencu za delo v Ul. Scala dei Capuccini 1 (nekdanji sedež zavoda Irfop) bodo jutri od 9.30 do 12.30 in od 15. do 16.30 in v torek od 9.30 do 12.30 zbirali prošnje za delovno mesto upravnega sodelavca pri združenju Pro Senectute za nedoločen čas. BOLECA IZGUBA - Smrt Matejke Peterlin Maver Dejavna do konca Zagnana kulturna delavka se je posvečala zlasti gledališki dejavnosti v okviru Radijskega odra Še za veliko noč je na bolniški postelji uredila praznično številko rojanske-ga župnijskega glasila Med nami, na koncu pa je bolezen zahtevala svoj davek. V noči na soboto je v nabrežinskem sana-toriju umrla Matejka Peterlin Maver, šol-nica in predvsem zagnana kulturna delavka, ki je sled svojega delovanja pustila v prvi vrsti na gledališkem področju. Matejka Peterlin Maver je prav pred nedavnim, 30. marca, praznovala svoj 65. rojstni dan, saj se je bila rodila leta 1943v Ljubljani v družini za razvoj slovenske kulture na Tržaškem zaslužnega prof. Jožeta Peterlina in soproge Lojzke Lombar. Po drugi svetovni vojni je njena družina zapustila Slovenijo in prišla v Trst, kjer je pokojnica obiskovala tukajšnje slovenske šole, nakar je študirala leposlovje na tržaški univerzi, v Trstu pa se je tudi poročila in ustvarila družino s kasnejšim predsednikom Slovenske prosve-te Marijem Maverjem. Določeno obdobje je tudi poučevala na slovenskih šolah (predvsem angleščino, latinščino in slovenščino, a tudi zgodovino umetnosti), vendar je bila njena velika ljubezen gledališka dejavnost. Nagnjenju do slednje je sledila že v mladih letih in se tako že zgodaj pridružila Radijskemu odru, kateremu je kot igralka in režiserka, a tudi kot voditeljica tečajev in urednica jubilejnih publikacij skozi desetletja ostala zvesta do konca. Če je v prvem obdobju poslušalce tržaškega radia razveseljeval njen glas, ko je odigrala najrazličnejše vloge v produkcijah Radijskega odra, se je potem posvetila tudi skrbi za negova- nje pravilne slovenske izgovarjave, zato je pred leti začela voditi tečaje lepe govorice, ko je z dejavnostjo začela gledališka šola Studio Art Slovenskega stalnega gledališča pa je tam vodila tečaj dikcije. Ravno tako je z velikim veseljem na gledališke nastope pripravljala tudi otroke (celo za zadnjo Prešernovo proslavo v Rojanu). Pokojnica je bila dejavna tudi v okviru Slovenske prosvete, mirovala pa ni niti v krogu slovenske župnijske skupnosti v Rojanu, katere je bila aktivna pripadnica kot pevka v cerkvenem zboru ter članica misijonskega krožka in društva Rojanski Marijin dom, obenem je praktično do smrti urejala glasilo ro-janskih slovenskih vernikov Med nami. S svojo plodovito dejavnostjo je vneto nadaljevala tudi potem ko so ji lani odkrili zahrbtno bolezen, kateri se je več mesecev upirala, a ki ji na koncu ni prizanesla. Ob boleči izgubi izreka možu Mariju Maverju, otrokom Manici, Andreju in Martinu, sestrama Lučki in Anki, bratu Jožiju in družinam ter ostalim svojcem globoko sožalje tudi Primorski dnevnik. CREDITO COOFEHA71VO DEL UlttO ZADnuiM KRtiKA BANKA Slovensko deželno gospodarsko združenje, podjetje Servis in Zadružna kraška banka v sodelovanju z Deželno komisijo za obrt prirejajo predavanje na temo ENERGETSKO VARČEVANJE: prednosti za uporabnike in vloga obrtnih podjetij Predavanje bo v prostorih Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio, 2, v torek, 29. aprila 2008, z začetkom ob 19. uri. Posegi: - Geom. Alesander Sosič: energetsko varčevanje v gradbeništvu - Rajko Petejan: prednosti uporabe fotovoltaične tehnologije - Podjetje Servis: davčne ugodnosti in prispevki v zvezi s posegi za energetsko varčevanje; - Zadružna Kraška banka: bančni inštrumenti v zvezi s posegi za energetsko varčevanje. Vabljeni! Pet tisočink - Davčna prijava 2007 Ob predložitvi davčne prijave za leto 2007 letošnjih "pet tisočink" davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite delovanju SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA SL0RI. Svoj del davkov namenite tako, da v polje obrazca, ki zadeva dobrodelne organizacije in neprofitne ustanove v prijavah CUD/730/Unico, vpišete davčno številko (códice fiscale) inštituta 80014890323 terse podpišete. Gre za majhno brezplačno gesto, ki za SL0RI veliko pomeni. Že vnaprej najlepša Vam hvala za podporo. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA in SLOVENSKI KLUB vabita na predstavitev knjige Borut Klabjan: ČESKOSLOVSKA NA JADRANU Cehi in Slovaki ter njihove povezave s Trstom in Primorsko od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne TOREK, 29. APRILA OB 18.30 v Narodnem domu v Trstu Poleg avtorja bo na predstavitvi sodeloval dr. Jože Pirjevec [HI Osmice glia v Medjivasi št. 6. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprla družina Laurica v Dolini. Tel. 040-228511. OSMICO v Samatorci sta odprla Gruden Mario in Ondina. Tel.: 040-229449. PAROVEL vinarji in oljkarji imajo odprto osmico v Boljuncu. Točijo belo in črno vino s hladnim prigrizkom do nedelje, 4. maja. V GABROVCU št. 27 sta odprla osmico Igor in Roberta. ŠUBER ima na Opčinah odprto osmico. Loterija 26. aprila 2008 Bari 72 3 39 44 35 Cagliari 48 84 30 44 78 Firence 81 33 8 9 73 Genova 69 28 51 22 30 Milan 56 9 48 72 35 Neapelj 83 60 17 52 34 Palermo 86 16 44 4 15 Rim 64 12 24 63 81 Turin 27 54 65 58 43 Benetke 32 66 76 80 30 Nazionale 25 48 59 20 38 Super Enalotto Št. 51 DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. NA KONTOVELU je odprl osmico Henrik Lisjak. OSMICA je odprta na farmi Kraljič, Pre-beneg 99, tel. št.: 040-232577 ali 3356322701. OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnovca št. 4. OSMICO je odprl Ivan Pernarčič v Vižovljah. Tel. št. 040-291498. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. OSMICO je odprl Štolfa Srečko, Salež 46. Toči belo in črno vino. Tel. št.: 040229439. OSMICO je odprla družina Frandolič, Sliv-no 25. Nudi belo in črno vino ter domač prigrizek. Tel. 040-200750. OSMICO je v Logu odprla kmetija Komar. Poleg namiznega belega in črnega vina toči ustekleničeno Vitovsko in Malvazi-jo letnik 2005. Za pod zob so na voljo prašičje dobrote in oljke Belica. Možen je nakup ekstradeviškega olja Belica. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Ferfo- 56 64 72 81 83 86 jolly 32 Nagradni sklad 43.514.824,86 € 1 dobitnik s 6 točkami Jackpot 40.595.858,78 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 14 dobitnikov s 5 točkami 52.124,40 € 1.908 dobitnikov s 4 točkami 382,46 € 63.037 dobitnikov s 3 točkami 11,57 € Superstar 25 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 10 dobitnikov s 4 točkami 38.246,00 € 208 dobitnikov s 3 točkami 1.157,00 € 3.138 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 19.574 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 45.733 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratova- le naslednje črpalke: AGIP: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine -križišče Q8: Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. 601 Nedelja, 27. aprila 2008 GORIŠKI PROSTOR / KD ROVTE - KO LO N KOVEC Ulica Monte Sernio 27 vabi danes, 27. aprila ob 17. uri na Nastopata Otroški pevski zbor in Mlajša dekliška pevska skupina VESELA POMLAD z Opčin Vodi Mira Fabjan "i Društvo slovenskih izobražencev vabi JUTRI na okroglo mizo na temo 1Kako do uveljavitvB manjšinskih pravu po volitvah 2008" Sodelujejo deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič, Andrej Berdon in predstavnik Demokratske stranke. Začetek ob 20.30 Peterlinova dvorana, ul. Donizetti 3 Slovensko stalno gledališče in ZTT-EST Pesniški večeri - sezona 2007/08 ■i tà-'Jtv- FlVJÍTiJ: v torek, 29. aprila, ob 20.30 Vstop prost! Prisotna bosta Marko Pogačnik in avtor fotografij Bojan Brecelj. Večer vodi Martina Kafol info brezplačna tel.št. 800 214302 Včeraj danes Danes, NEDELJA, 27. aprila 2008 ZITA Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 19.07 - Dolžina dneva 14.08 - Luna vzide ob 2.03 in zatone ob 10.36. Jutri, PONEDELJEK, 28. aprila 2008 VALERIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,4 stopinje C, zračni tlak 1025,6 mb ustaljen, veter 3 km na uro severo-zahodnik, nebo pooblačeno, vlaga 60-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,3 stopinje C. OKLICI: Livio Zaccaria in Elena De Lo-renzi, Fabio Gazzin in Elena Angelica, Gabriel Benvenuti in Alessandra Brai-co, Marco Starace in Anna Zinchenko, Fabrizio Erbi in Valentina Graniero, Mario Bruni in Sandra Planchensteiner, Alessio Fontana in Anna Berto-relle, Guido Bargelatto in Carmela Sterrentino, Lorenzo Cadelli in Flavia Devetta, Fabio Clemente in Paola De Martini. [12 Lekarne Nedelja, 27. aprila 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica - Grudnova ulica 27. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 6. Bazovica - Grudonova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). Od ponedeljka, 28. , do srede, 30. aprila 2008, ter v petek, 2. in soboto, 3. maja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268). Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). Četrtek, 1. maja 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Dadnte 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268). Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih sto- SKD TABOR - VZPI/ANPI-OPCINE V ponedeljek, 28.4.2008, ob 20.uri, na predvečer bojev za osvoboditev Opčin pred 63 leti, SE BOMO ZBRALI PRI VAŠKEM SPOMENIKU, da se poklonimo spominu vseh padlih za svobodo. Zapel bo zbor o.š. F. Bevka pod vodstvom Ane Palčič. Ob 20.30 sledi v Prosvetnem domu odprtje razstave Fotozgodbe Edija Šelhausa in predvajanje dokumentarca Edi Šelhaus: Bil sem zraven / lo c'ero SKD TABOR OPCINE MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE KINOATEUE V ponedeljek, 28.aprila 2008, ob 20.30 v Prosvetnem domu odprtje razstave FOTOZGODBE EDIJA ŠELHAUSA in predvajanje celovečernega dokumentarca EDI ŠELHAUS: BIL SEM ZRAVEN/I O C'ERO režija Jurij Gruden. Uvodna beseda: Jožica Sparovec, avtorica razstave in Aleš Doktoric, predsednik Kinoateljeja. Mednarodno italijansko podjetje s sedežem v Sežani, išče kandidata na finančnem področju. V svoj kolektiv vabimo dobro organiziranega in visoko motiviranega kandidata ali kandidatko za delo na delovnem mestu FINANČNEGA KONTROLORJA (M/Ž) Iščemo osebo, ki: • ima najmanj VI. stopnjo ekonomske izobrazbe (ali pa je tik pred diplomo) • dobro govorno in pisno znanje slovenskega, hrvaškega in italijanskega jezika • dobro poznavanje računalniških programov MS Office • veselje do dela na področju financ • pripravljenost na potovanja v tujino • samostojnost, samoiniciativnost, orientiranost k ciljem • prilagodljivost različnim kulturam Vaše delo bo obsegalo: • priprava poročil za matično družbo • skrb za izvedbo različnih analiz • sodelovanje pri sestavi plana in strateškem planiranju • potovanja v podjetja v BIH in Italijo • skrb za ekonomično in gospodarno poslovanje • izdelava izračunov ekonomičnosti in različnih ekonomskih analiz • sodelovanje pri odločitvah v proizvodnji Zainteresirani kandidati naj pošljejo svoj življenjepis v slovenskem in italijanskem jeziku na naslov: K.K. Kras Kabine d.o.o. Kraška ul. ? - 6210 Sežana - Slovenija ali po e-mailu: sezana@kk-cab.com - Telefonske informacije na št:00386 5 PO? 00 30 ritvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino ALCIONE - 15.15, 17.15, 21.00 »Non pensarci«; 19.15 »Riprendimi«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tutti pazzi per l'oro«. ARISTON - 18.30 »La banda«; 16.30, 20.00, 22.00 »Oxford Murders -Teorema di un delitto«. CINECITY - 11.00, 13.00, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20 »Ortone e il mondo dei chi«; 10.45, 15.00, 17.25, 19.45, 22.10 »21«; 10.45, 12.45, 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Step - up 2«; 20.00, 22.10 »In amore niente regole«; 10.55, 12.55, 14.45, 16.30, 18.15 »Alla ricerca del-l'isola di Nim«; 22.05 »Il cacciatore di acquiloni«; 10.55, 13.10, 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »3ciento - Chi l'ha duro..la vince«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.30, 19.45, 22.00 »Tutti pazzi per l'oro«; 11.00, 13.00, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »U2-3D«. EXCELSIOR - 17.00, 18.30, 21.00 »10 cose di noi - Un incontro puo cambiare la vita«; 21.15 »Rolling Stones' Shine a Light«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.15 »Il matrimonio e un affare di fami-glia«. FELLINI - 16.15, 20.00 »Il cacciatore di acquiloni«; 18.15, 22.00 »In amore niente regole«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I demoni di San Pietroburgo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Un amore senza tempo«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 19.10, 21.40, 0.10 »Ni prostora za starce«; 16.30, 19.00, 21.30, 0.00 »Pozabi Saro«; 18.40 »Skakač Jumper«; 20.40, 23.00 »Kralji ulice«; 17.00, 17.50 »SOS planet in morski psi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.30, 18.45 »Alla ricerca dell'isola di Nim«; 18.15, 20.15, 22.15 »21«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 22.15 »3ciento - Chi l'ha du-ro..la vince«; Dvorana 3: 11.00 »Ce-nerentola e gli 007 nani«; 15.20, 17.00, 20.30, 22.15 »Step up 2 - La strada per il successo«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00 »Or-tone e il mondo dei chi«; 20.30, 22.15 »La sposa fantasma«. SUPER - 16.30 »Juno«; 18.15 »La ra-gazza del lago«; 20.00 »Tutta la vita davanti«; 22.00 »L'ultima missione«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.45, 17.50, 20.10, 22.00 »3ciento - Chi l'-ha duro ... la vince«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Step up 2 - La strada del successo«; Dvorana 3: 15.30, 17.00 »Ortone e il mondo dei chi«; 19.50, 22.10 »21«; Dvorana 4: 15.30, 17.30, 20.00, 22.10 »Un amore senza tempo«; Dvorana 5: 15.30, 17.40, 20.10, 22.15 »Tutti pazzi per l'oro«. ¿I Čestitke OPRAVIČILO Pri čestitki SARI MOSETTI za dokončani študij baročne violine v Gradcu, objavljeni v nedeljo, 20. aprila 2008, se je žal vrinila neljuba in neželjena, a žal, ker tiskana, nepopravljiva napaka: podpisana je bila družina Mosetti, točno pa bi morala biti Družina MAZZIERO Naročniku objave se opravičujemo in obžalujemo napako Agencija TMEDIA Trst Naš Elko jih osemdeset slavi! Še na mnoga leta in veliko zdravja mu v SKD Primorsko želimo prav vsi! Res hitro dnevi hitijo, a prišel je dan, ko naš Elko praznuje 80. rojstni dan. 'Na zdravje!' na ves glas ti kličejo žena Ervina in hčerki z družinama In spet je napočil dan, da proslavimo tvoj rojstni dan. Vsi skupaj na Padriče bomo prihiteli in vse najboljše ti zaželeli, ker vsi za mamo MAGDO bi te radi imeli. Vedno aktivna, delovna, prijazna in dobra ostani, ker veš, da vsi te imajo radi. Zato pa še veliko lepih in srečnih dni ti zaželimo in iz vsega srca vse najboljše ti želimo. ENDADUFA Na univerzi v Trstu je ANJA PERTOT doktorca postala. Čestita ji njena varuška Livia Ferluga. SKD Barkovlje čestita MARTINU TURKU, ob sprejemu njegovega najnovejšega kratkega filma »Vsakdan ni vsak dan« na festivalu v Can-nesu, v sklopu Quinzaine des Réalisateurs in mu želi še veliko nadaljnjih uspehov. Danes praznuje 4 leta DANIEL iz Boljunca. Da bi bil vedno tako priden, prijazen in simpatičen mu iz srca želita Vida in Macri'. S Izleti Že osemnajstič rojstni dan boš praznovala, čez noč polnoletna boš postala. Draga IRINA, želimo ti veliko lepih, srečnih dni in vsega, kar res te veseli! Boter, botra in botrica. 18 svečk boš jutri na torti uga-sila, ob vsaki svečki se ti bo želja izpolnila. Kaj naj ti pa mi želimo? IRI naša vedno taka ostani: zdrava, sončna in srečna med nami! Danes na Križpotu naš prijatelj ELKO 80. rojstni dan slavi. Še tolko kapljic, tolko let ter mnogo zdravja mu iz srca voščijo Genjo in Miranda z družino. SPDT organizira danes, 27. aprila 2008, avtobusni izlet na Bloško planoto. Na programu sta dve varianti: krajša (tri ure) in daljša od 4 do 5 ur. Izlet ni zahteven, priporočamo le dobro, nepre-močljivo obutev. Odhod avtobusa iz Trsta, s trga Oberdan ob 8. uri in iz Opčin, izpred hotela Danev ob 8.15. Za vpis in vsa potrebna navodila pokličite (čimprej) na tel.: 040-220155 (Livio) ali 040-2176855 ali 3335994450 (Vojka). AŠD-SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. maja 2008, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje bo na sedežu društva, Repentaborska ul. št. 37, v torek, 29. aprila 2008, in v torek, 6. maja 2008, od 19.30 do 21. ure. Informacije lahko dobite na tel. št.: 3475292058. Rok za vpisovanje zapade 9. maja 2008. Vljudno vabljeni. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 4. do 14. maja. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo čim prej na sedež krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040360072. KRUT - Bralni krožek »Skupaj ob knjigi«, ob Trubarjevem letu, vabi v soboto, 10. maja na izlet na Dolenjsko, z ogledom Rašice in okolice. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu KRUT-a v Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN prireja izlet na Bistriško v nedeljo 11. maja 2008; obiskali bomo: Prem, staro mestno jedro Ilirske Bistrice, Hodnikov mlin, slap Sušec, grad Kalec (dom Miroslava Vilharja), in še marsikaj. Odhod iz Nabrežine ob 8.30, povratek okrog 19. ure. Cena izleta 35,00 evrov, vključno s kosilom. Prijave v trgovini Sergij Kosmina (040200123) in v Kavarni Gruden. KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI (Evald Antončič - Stojan) organizira v nedeljo, 18. maja 2008, bogat in zanimiv enodnevni izlet z ogledom Zagreba in koncentracijskega taborišča v Jase-novcu. Za informacije in vpisovanja tel. na št.: 040-220200 (Ida Tretjak) ali 040-229237 (Gabrijela Sedmak). 50-LETNIKI TRŽAŠKE POKRAJINE organizirajo 24. maja 2008 celodnevni izlet v Belo krajino. Vpisovanje v torek, 6. maja 2008, od 18. do 20. ure, v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Za informacije pokličite na tel. št.: 347-9604775 (Igor) ali 347-0396371 (Nadja). Vabljeni vsi polstoletni prijatelji in prijateljice. / TRST Nedelja, 27. aprila 2008 s S Poslovni oglasi PRODAM PO ZMERNI CENI AVTOMOBIL Tasso 330 cc za dve osebi, brez vozniškega dovoljenja, v zelo dobrem stanju, prevoženih 5.000 km in že vplačana taksa in zavarovanje do aprila 2009. Tel. 335-8112434 V OBRTNI CONI ''ZGONIK''dajem v najem prostor, 130 kv.m, možnost delitve, prvo nadstropje, dvigalo, klima, ogrevanje, wc in parkirišče. Tel. 348-2812360 BAR NA PROSEKU išče mlado osebo z računalniškim znanjem, tudi part-time. 040-225286 ITALIJANSKO PODJETJE V KOPRU IŠČE 2 dinamični osebi od 30 do 50 let za obisk lastnih strank. Nudimo redno zaposlitev, zanimive provizije in povračilo potnih stroškov. Obvezno znanje italijanščine in lastno vozilo. Tel. 00386-5-6641074 (od 13. do 18. ure). PEKARNA NA PROSEKU išče vajenca 19-23 let z voljo do dela. 040/225257 ali 3478783629 v dopoldanskih urah. PODJETJE ZA SERVIS IN MONTAŽO DVIGAL išče vajence/ke. Tel. 335-8135641 TRGOVINA JESTVIN IŠČE delavca/ko. 040/9220109 KMEČKI TURIZEM ANTONIČ V CEROVLJAH, s suhim prigrizkom, je odprt ob sobotah in nedeljah. 040/299798 Mali oglasi PRODAM štirikolesnik quad polaris, 330 cc, letnik 2005, za dve osebi, v odličnem stanju. Okvirna cena 3.900 evrov. Tel. 333-2631685. DAJEM V NAJEM box za avto, komaj dograjen, v Škednju, Ul. Soncini 78. Za 120,00 evrov mesečno. Tel.: 040-825059 ob večernih urah. ENKRAT RABLJEN STROJ za mletje mesa in izdelavo klobas prodam. Tel. 3490981408. PRODAM 4 hrastove sode (skupna kapaciteta 1000l), 1 plastično kad (1000l), 1 plastično kad (300l), 1 stiskalnico za grozdje (premer 40 cm), 1 mlin za grozdje (ročni), 1 električno pumpo s cevmi za vinski pretok. Vse v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. ob uri obedov na tel. št.: 040-942071. PRODAM kraško skrinjo iz oreha, 2 metra dolgo ter mizarski pult. Tel. št.: 3397396098. PRODAM hišo in zazidljivo zemljišče v Gropadi. Tel. 040-214854 ali 3397806313. PRODAM otroški voziček »Inglesina« v dobrem stanju. Klicati v popoldanskih urah na tel. št.: 040-201284. □ Obvestila JUS REPEN vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 5. maja 2008, ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu na Colu. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER V NARODNEM DOMU V TRSTU (Ul. Fil-zi 14) vabi slovenske organizacije, ki bi rade posredovale informacije o svojih pobudah, da kontaktirajo urad ob sledečih urnikih: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure, sreda in petek od 16. do 18. ure, na tel. št.: 040-3481248 ali e-mail: info@narodnidom.eu. POZOR MLADI!!! Če si star/a od 18 do 28 let in te zanima enoletno služenje v obliki prostovoljne civilne službe, te vabimo, da se oglasiš na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. San Francesco 20, Trst, tel. št. 040-635626), kjer boš dobil/a podrobnejše informacije. Civilna služba je enkratna priložnost za pridobivanje osebnih in profesionalnih izkušenj, namenjena tako študentom kot mladim iskalcem zaposlitve. Za prostovoljce/ke je predvideno mesečno povračilo stroškov. KŠD ROJANSKI KRPAN vabi danes, 27. aprila 2008, ob 11. uri, na tradicionalno spominsko svečanost na Komeščini (Ulica Bruni). SLOVENSKI TABORNIKI RODU REGA VALA prirejajo danes, 27. aprila 2008, Dan tabornikov. Zbirališče na Opčinah (v Mandrji, za barom Istria) ob 9.30. Akcija se bo zaključila ob 16.00. Obvezna oprema: kroj, športna oprema, pelerina in pribor (za kosilo). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja prihodnji ponedeljek, 28. aprila 2008, v Peterlinovi Dvorani, Do-nizettijeva 3 v Trstu, okroglo mizo »Kako do uveljavitve manjšinskih zahtev po volitvah 2008?« Začetek ob 20.30. OBDELUJEŠ kamen, les, železo ali steklo? Udeleži se druge razstave amaterskih obrtnikov v sklopu Majence. Informativni sestanek bo v ponedeljek, 28. aprila ob 20. uri v prostoru SKD Valentin Vodnik v Dolini. Za info je v večernih urah na voljo številka mobilnega telefona: 0039-339-1976323. SKD TABOR OPČINE - VZPI - ANPI V ponedeljek, 28. aprila 2008, ob 20. uri, na predvečer bojev za osvoboditev Opčin pred 63. leti, se bomo zbrali pri vaškem spomeniku, da se poklonimo spominu vseh padlih za svobodo. Zapel bo zbor OŠ Franceta Bevka pod vodstvom učiteljice Ane Palčič. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi delegate članic na redni občni zbor SKGZ, ki bo v ponedeljek, 28. aprila 2008, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu, v Slovenskem kulturnem centru v Špetru (Ul. Alpe Adria 69 - condominio Al centro). ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v ponedeljek, 28. aprila, ob 8. uri v prvem sklicanju in v torek, 29. aprila ob 20. uri v drugem sklicanju, v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v torek, 29. aprila 2008, ob 20. uri, na svojem sedežu (Prosek št. 159). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 29. aprila 2008, ob 20.45, na sedežu na Padričah, generalka za nastop na Prvomajskem prazniku na Opčinah. KULTURNA DRUŠTVA KD SLOVAN-PADRIČE IN KD SKALA-GROPADA vabita Padričarje in Gropajce, da se poklonijo svojim padlim s polaganjem vencev pred vaškima spomenikoma NOB v sredo, 30. aprila 2008, ob 20. uri v Gropadi in ob 20.30 na Padričah. Vabljeni. OBČINA ZGONIK - Ob 63. Obletnici osvoboditve bo občinska uprava v sredo, 30. aprila 2008 , polagala vence na spomenike in obeležja, postavljena v spomin Padlim, ki se nahajajo na območju občine po sledečim razporedu: 1. Proseško pokopališče (ob 10.00), 2. Proseška Postaja (ob 10.15), 3. Zgonik (zbirališče) (ob 18.15), 4. Repnič (ob 18.15), 5. Briščki (ob 18.25), 6. Gabro-vec (ob 18.40), 7. Samatorca (ob 18.50), Salež (ob 19.00), Zgonik (ob 19.15). SKD VALENTIN VODNIK iz Doline vabi likovne ustvarjalce na pripravljalni sestanek za vsakoletno razstavo ob Ma-jenci. Sestanek bo v sredo, 30. aprila, ob 20. uri v društvenih prostorih. Za informacije v večernih urah je na voljo št. mobilnega telefona 0039/339 1976323. UPRAVA OBČINE DOLINA bo kot vsako leto polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine v sredo, 30. aprila 2008, po sledečem vrstnem redu in s sledečim urnikom: 14.45 - zbirališče pred županstvom, 15.00 - SPOMENIŠKI PARK V DOLINI, ob priložnostni misli županje Fulvije Premo-lin bo zapel MPZ Upokojencev iz Brega, 15.30 - DOLINA: spomenik padlim »Na Taborju« in pokopališče (5 kurirk), 15.45 - PREBENEG: spomenik padlim, 15.50 - MAČKOLJE: spomenik padlim, 16.00 - DOMJO: spomenik padlim, 16.05 - RICMANJE: spomenik padlim na pokopališču, 16.15 - BORŠT: bunker in spomenik padlim na pokopališču, 16.40 - GROČANA: spomenik padlim, 17.00 - BOLJUNEC: spomenik padlim. UPRAVNI ODBOR SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA sklicuje občni zbor v sredo, 30. aprila 2008, ob 19. uri v prvem sklicu in ob 19.30 v drugem sklicu, v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Dnevni red: poročilo ravnatelja, poročilo blagajnika, odobritev obračuna 2007 in proračuna 2008, predstavitev novega ravnatelja Inštituta, razno. V BARKOVLJAH bomo počastili padle na domačem pokopališču v sredo, 30. aprila 2008, ob 15. uri. Na sporedu: polaganje vencev, priložnostna misel, nastop učencev OŠ Finžgar. Vabljeni. ŠTUDIJSKI CENTER Melanie Klein obvešča, da bo meseca aprila urad zaprt. Za informacije: info@melanieklein.org ali tel. št.: 328-4559414. KD KRAŠKI DOM vabi v četrtek, 1. maja 2008, na pohod pod geslom »Srečanje na Volniku«. Srečali se bomo s člani razvojnih združenj Repentabor, Pliska, Gmajnca ter Turističnim društvom Kras. Odhod s trga v Repnu ob 9.30. PRVOMAJSKA BUDNICA Bivši Radio Opčine, Agrososič, Pizzeria Rino, sla-doledarna Arnoldo, Hotel Valeria, bar Tabor Sandro, bar sladoledarna Vatta vabijo na polno številno udeležbo tradicionalne Prvomajske budnice, ob spremljavi trebenske godbe na pihala »V. Parma«. Zbirališče ob 9.45 pri spomeniku padlim na Opčinah. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA slavi letos desetletnico. SC Melanie Klein in Slovenska prosveta obveščata, da bo potekal od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta od 3. maja do 14. junija. Podrobne informacije na www.melanieklein.org ali tel. 3284559414. OBČINA DEVIN-NABREŽINA, v svoj-stvu glavne Občine Socialnega Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik, Repen-tabor) sporoča, da zainteresirani lahko predložijo prošnjo za brezplačna mesta v kolonijah in v poletnih centrih do 7.maja 2008, v uradu socialnega skrbstva Občine Devin Nabrežina, v Naselju Sv. Maura 124, Sesljan, v sredah in petkih, od 8.30 do 10.30. CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta vabi vse zainteresirane v petek, 9.maja 2008, od 18.00 do 19.30, na informativo srečanje »Satsang«, ki ga bo vodila Swami Shivaroopananda Saraswati na sedežu društva v Trstu, v ulici Economo 2 (2. nadstropje), na temo »Satya-nanda Yoga Symposium« ob priliki obiska v Evropi Paramahansa Niranjanan-da Saraswatija prihodnjega meseca maja. Več informacij o dogodku lahko dobite na spletni strani drustva: www.satyanandayogatrieste.it. Toplo vabljeni. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slo- venskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bodo Poletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št.: 040635626, 0481-531495). MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481531495). 0 Prireditve KD ROVTE-KOLONKOVEC, Ul. Mon-tesernio 27, vabi danes, 27. aprila 2008, ob 17. uri, na veseli popoldan z mladimi pevci Vesele pomladi z Opčin. Nastopata OPZ in MlMPZ. Vodi Mira Fabjan. KD ZA UMETNOST KONS vabi v ponedeljek, 28. aprila 2008, ob 18. uri, v galerijo »Narodni dom« (Ul. Filzi, 14 -Trst) na srečanje z umetnikom Dezi-derijem Švaro, ki bo predstavil svojo umetniško pot in razstavo »50 let slikarstva«, ki je na ogled do 2.maja v Narodnem domu. SKD TABOR OPČINE v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in s Kinoateljejem vabi v ponedeljek, 28. aprila 2008, ob 20.30, v Prosvetni dom na otvoritev razstave »Fotozgodbe Edi-je Šelhausa« in na predvajanje celovečernega dokumentarca »Edi Šelhaus: Bil sem zraven/Io c'ero«, režija Jurij Gruden. Uvodna beseda Jožica Šparo-vec, avtorica razstave in Aleš Doktorič, predsednik Kinoateljeja. Vabljeni! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA IN SLOVENSKI KLUB vabita na predstavitev knjige »ČESKOSLOVAŠKA NA JADRANU - Čehi in Slovaki ter njihove povezave s Trstom in Primorsko od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne« (avtor: Borut Klabjan), ki bo v torek, 29. aprila 2008, ob 18.30, v Narodnem domu v Trstu. Poleg avtorja bo na predstavitvi sodeloval še dr. Jože Pirjevec. SKD PRIMOREC vljudno vabi na odprtje fotografske razstave »RUMENO KOT... « v torek, 29. aprila 2008, ob 20.30, v hiški od Ljenčkice, Trebče. Razstavljata Marjetica Možina in Mirna Viola. Predstavi ju Robi Jakomin. Glasbena točka Nomos ensamble. SKD VESNA IN SEKCIJA VZPI EVALD ANTONČIČ - STOJAN vabita na v sredo, 30. aprila 2008, ob 20.30, v Kulturnem domu Alberta Sirka. Slavnostni govornik MILAN KUČAN, prvi predsednik Republike Slovenije. Kulturni program bodo izoblikovali: učenci osnovne šole Alberta Sirka, mladi glasbeni ustvarjalci, flavtistke iz razreda prof. Tamare Tretjak - GM, Ženski pevski zbor Vesna, Moški pevski zbor Vesna. Sledila bosta baklada do spomenika padlim v NOB in prižig prvomajskega kresa. GLAS HARMONIKE - KD FRAN VEN-TURINI vabi na tradicionalno srečanje godcev na diatonično harmoniko, v četrtek, 1. maja 2008, v centru Anton Ukmar-Miro pri Domju, od 14. ure dalje. Toplo vabljeni godci in ljubitelji ljudske in narodnozabavne glasbe. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek 1. Maj, vabi v Ljudski dom v Podlonjerju v četrtek, 1. maja, na praznik. Ob 13. uri bo Prvomajsko kosilo in odprtje kioskov, ob 19. uri Prvomajski pozdrav, sledil bo ples s skupino Move Ant Groove. V dvorani bo na ogled razstava ob 30. letnici Ljudskega doma. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi na Prvomajski praznik pod šotorom na Opčine v četrtek, 1. maja. Ob 14. uri odprtje kioskov, ob 16.30 Prvomajski pozdrav, ob 17. uri koncert TPPZ P. Tomažič, sledi nastop ansambla Mladi kraški muzikanti in ples s skupino Kraški ovčarji. V dvorani ob 20.30 film »Apnea«. V petek, 2. maja 2008, ob 18.uri, okrogla miza na temo: Delo, pre-kernost, plače. Zvečer ples s skupino Le Mitiche Pirie. V dvorani ob 20.30 film: »La strada dei capelli. Il mestere che porto' Elva in giro per il mondo« in »Realities Kosovo. Voci di minoranze dimenticate«. V soboto, 3. maja 2008, ob 18. uri, debata na temo: Bodočnost levice v Italiji in v Evropi. Ples s skupino Tiresia. V dvorani ob 20.30 film »Ora o mai piu'«. V nedeljo, 4. maja 2008, ob 17. uri, koncert godbenega društva Na-brežina, ob 20. uri ples z ansamblom Oasi in v dvorani ob 18.30 film »Edi Šel-haus: bil sem zraven«, ob 20.30 pa film »La rieducazione«. KD FRAN VENTURINI v sklopu praznovanj 40-letnice društva vabi na koncert »Denis Novato in prijatelji« v soboto, 3. maja 2008, ob 20.30, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Prisrčno vabljeni. t Po kratki bolezni nas je zapustil naš predragi Ludvik Pirc Žalostno vest sporočajo žena Anita, otroci Miloš in Tanja, brat Milko z družino ter ostali sorodniki Pogreb bo v petek, 2. maja. Zadnji pozdrav od 10. ure dalje v ulici Costalun-ga, sledila bo kratka maša v Zgoniku. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Salež, 27. aprila 2008 Ob boleči izgubi očeta Ludvika žalujeva s Tanjo in družino Erika in Sara t Mirno je zaspal naš dragi Vladimir Gombacci (Ladi) Žalostno vest sporočajo sestra Laura, nečakinji Anica in Marta z družino Od našega Ladita se bomo poslovili s sv. Mašo v torek, 29. aprila ob 13.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Sledil bo pokop žare v ponedeljek, 5. maja ob 15.30 na pokopališču na Opčinah. Opčine, 27. aprila 2008 Kraško Pogrebno podjetje Lipa t Zapustila nas je naša draga Olga Strain vd. Jercog Žalostno vest sporočajo sin Nevio z družino, Tatjana, Uroš in Jožica, brat Milan in ostalo sorodstvo Pogreb bo v ponedeljek, 28. aprila ob 13. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v dolinsko cerkev. Dolina, 27. aprila 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine Walter Bullo Lidia Giugovaz Bullo Pogreb bo v petek, 2. maja ob 15.30 na kontovelskem pokopališču. Nedelja, 27. aprila 2008 2 3 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Na 38. vzorčnem sejmu Expomego včeraj Goriški dan Novogoriški obrtniki poživili sejemsko ponudbo V lepo urejen razstavni prostor so obiskovalce priklicali z modno revijo in glasbo Nuša Derenda med nastopom v razstavnem prostoru novogoriških obrtnikov, vse okrog župani in publika bumbaca Letošnjo izvedbo tradicionalnega goriškega vzorčnega sejma Expomego so poživili obrtniki iz šestih občin, združeni v Območni obrtno-podjetniški zbornici Nova Gorica, ki imajo svoje razstavne prostore v hali D razstavišča v ulici Barca. Včeraj v popoldanskih urah so namreč tam priredili Goriški dan, med katerim so res številnim obiskovalcem ponudili glasbeni nastop Nuše Derenda, modno revijo, predstavitev kmečkih žena in harmonikarjev. Prisotne je nagovoril predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Nova Gorica Aljoša Fiegl in poudaril, da so novogoriški obrtniki prvič skupaj prisotni na goriškem sejmu. »Upam, da se bo po prvem stiku sodelovanje nadaljevalo,« je poudaril Fiegl, za njim pa je spregovoril še predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun. Po njegovih besedah obrtniki v Sloveniji marsikdaj ne znajo izkoristiti priložnosti, kijih imajo, zato pa je novogoriška prisotnost na goriškem sejmu še toliko bolj pomemben znak pravilne strateške izbire, ki cilja na razširitev tržišča in poslovnih stikov preko državne meje. Ob prisotnosti župana občine Miren-Kostanjevi-ce Zlatka Martina Marušiča in direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andreja Šika je novogoriš-ki prvi občan Mirko Brul c pozval vse obiskovalce sejma in Goričane nasploh, da naj obiščejo restavracije, gostilne in druge javne lokale v Novi Gorici in širši okolici, kjer je tudi marsikatera naravna in zgodovinska znamenitost vredna ogle da. V ime nu ob či ne Br da je spre go -voril podžupan Joško Zamar in omenil številne turistične pobude, ki med letom potekajo v Medani, Vipolžah, Šmartnem in drugih briških vaseh. Pozdravne nagovore so popestri- le glasbene točke Nuše Derenda, pred raz stavnim pro sto rom Ob moč ne obrt -no-podjetniške zbornice pa se je gneča še dodatno povečala ob modni reviji, med katero so manekenke predstavile kopalke in svilene rute, zatem pa še druga modna oblačila in dodatke. Še pred začetkom razvedrilnega programa sta zanimanje obiskovalcev priklicala novogoriška lepotilna salona, ki bosta tudi danes med 16. in 20. uro nudila brezplačno nego, sicer pa so na sejmu prisotni tudi predstavniki novogoriških gostincev, gradbincev, kovinarjev, lesarjev, grafikov in inštalaterjev; pred njihovimi stojnicami je postal marsikateri obiskovalec, ki se je pozanimal za ponudbo, predvsem pa za cene raznih artiklov in storitev. V drugih halah sejmišča so na ogled pohištvo, kuhinjska oprema, peči in zadnje novosti s področja biogradnje. Vstopiti je mogoče v pravo ekološko hišo, kije zgrajena iz naravi prijaznih materialov. Uporabljen les prihaja iz selektivne sečnje, prestal je daljše sušenje, lakirali pa so ga z barvami, v katerih ni kemijskih raztopil. Ogledati si je mogoče tudi razne vrste izolacij, ki omogočajo prihranek porabe električne energije, in sis teme za ogrevanje, seve da pa tudi bazene, kopalne kadi in štedilnike. Poleg tega obiskovalci lahko uživajo ob kioskih z enogastronomsko ponudbo. Danes bo obisk sejma možen med 10. in 21. uro; vstop bo prost. Brezplačen avtobus bo med 14. uro in 20.30 vozil izpred razstavišča na goriški grad, kjer bo še danes potekal praznik pomladi s srednjeveško tržnico in viteškimi dvoboji. Vrata goriškega sejemskega razstavišče bodo ponovno odprta prihodnji konec tedna, in sicer od četrtka, 1. maja, do nedelje, 4. maja. (dr) GORICA - Tondova deželna vlada Na vrsti šušljanje o Razziniju Pa se bomo še mi poigrali na račun ugibanj o tem, kdo bi lahko bil goriški član deželne vlade Renza Tonda. Novoizvoljeni predsednik je bil med svojim petkovim obiskom v Gorici zgovoren in je z novinarji rad pokramljal, naenkrat pa je postal odrezav, ko ga je doletelo (obvezno) vprašanje o deželnih odbornikih. »Ne vprašujte me o odboru,« je dvakrat zabrusil in se rešil novinarskega obleganja. Da bi njegovo odrezavost olajšal, je župan Et-tore Romoli z nasmeškom pripomnil: »Lahko povemo, da bo odbor lep.« Ni dvoma, da Romoli odigrava vlogo v dogovarjanju za oblikovanje deželne vlade, saj ni le župan Gorice, temveč tudi v de- želi vodilna osebnost stranke Forza Italia prej in danes Ljudstva svobode. Na mestu pa je tudi vprašanje, če ima Romoli interes, da dobi Goriška odbornika, kar pomeni, da bi imel v odnosih z deželno vlado posrednika. Vsekakor mora Tondo pri oblikovanju odbora skrbeti, da zadovolji vse politične podpornike. Potem ko naj bi iz igre dokončno izpadla Antonio Deve-tag in Gaetano Valenti (ta naj bi sicer ne bil nikoli zares kandidat za odborniško mesto), se zadnje dni vse pogosteje šuš-lja ime Federica Razzinija iz Severne lige, ki sedi v tržiškem občinskem svetu in je bil na deželnih volitvah poražen. Tudi v deželi Severna lista pritiska. Razpis za razvoj podeželja V deželnem avditoriju v Gorici bodo v torek, 29. aprila, ob 20. uri predstavili razpis dežele Furlanije-Julijske krajine, na podlagi katerega bodo delili sredstva za podeželski razvoj v programskem obdobju 2007-2013. Na večeru bodo pojasnili, kateri projekti bodo lahko deležni podpore in kako bo treba vložiti prošnje. Kozara v Doberdobu V Modra's galeriji kulturnega društva Jezero v Doberdobu bodo jutri ob 21. uri predvajali legendarni jugoslovanski vojni film Kozara režiserja Veljka Bulajica, nagrajen s številnimi nagradami po vsem svetu. Zgodba se dogaja junija leta 1942, ko Nemci začenjajo ofenzivo proti partizanom v gozdovih planine Kozara. Partizani se poskušajo prebiti skozi njihov obroč. Da je naloga še težja, morajo poskrbeti za ranjence in begunce, zato se razdelijo na manjše skupine in upajo, da jih Nemci ne bodo našli. Seminar o odpadkih v FJK Zveza Legambiente zbira prijave za celodnevni seminar o odpadkih v FJK, ki bo potekal v soboto, 10. maja, med 9. uro in 17.30 v parku na Polaču v občini Foljan-Redipulja. Informacije so na voljo na spletni strani z naslovom www.legambiente.fvg.it; za udeležbo je potrebna najava najkasneje do 30. aprila. Pomožno osebje v bolnišnici V pokrajinskih uradih za delo v Gorici in Tržiču bodo od jutri do torka zbirali prijave za nadaljnje selekcije za tri pomočnike bolničarskega osebja, ki bodo zaposleni s pogodbo za nedoločen čas v tržiški bolnišnici. V pokrajinskem uradu za delo v Gorici bodo zbirali prijave še za mesto šolskega pomočnika, ki bo zaposlen za določen čas treh mesece pri goriški občini. Vpisovanje na spletu Videmska univerza bo z jutrišnjim dnem začela zbirati predvpise za tečaje v akademskem letu 2007-08. Obrazec je na razpolago na spletni strani uni-verso.miur.it. Višješolci se lahko vpišejo na Videmsko univerzo s pomočjo tu-torja na goriškem sedežu v palači Alvarez ob ponedeljkih med 9. in 12. ter med 15. in 17. uro, ob torkih med 9. in 12. uro, ob petkih med 15. in 17. uro. Solenghi v Gradišču S predstavo »L'ultima radio« bo v sredo, 29. aprila, ob 21. uri v dvorani Bergamas v Gradišču nastopil priznani italijanski komik Tullio Solenghi; pred-prodaja vstopnic pri združenju Arti-stiAssociati (tel. 0481-532317). GORICA - Danes vrhunec mestnih praznovanj Vrnitev v srednji vek Skupine v srednjeveških kostumih oživile graščino - Občina uredila grajski šotor MA CHE FESTA È? (Kakšna fešta je pa to?) BandOrkestra.55 & Orkestra Zbylenca dirigent: Marco Castelli Kulturni dom Gorica (Ul. I.Brass 20) Torek, 29. aprila, ob 20.30 Info: Kulturni dom v Gorici (tel. 0481 33288) Otroke je navdušil obrtnik, ki je izdeloval viteške čelade bumbaca Gorica se je včeraj vrnila v srednji vek. Na trgih Cavour in Sv. Antona so postavili tržnico štirih letnih časov z dobrotami, srednjeveškimi obrtniki in otroškimi igrami, na gradu in v grajskem naselju pa je društvo Meginardus de Go-ritia v okviru prazni ka Di es Domi ni oži -vilo viteške dvoboje in nekdanje navade. Srednjeveško vzdušje se bo nadaljevalo tudi danes med 10. in 20. uro, nas topi -le pa bodo razne skupine v zgodovinskih kos tumih, ki bodo pri kazale utrin ke iz življenja vitezov in princes. Včeraj sta goriški grad obiskala župan Ettore Romoli in odbornik za kulturo Antonio Devetag, ki sta si ogledala grajski šotor, pod katerim so svojčas prirejali koncerte in filmske koncerte. Izpod šotora so odpeljali cel kup odpadkov, ki so se z leti nabrali, in odstranili tribune, namestili pa so nekaj lesenih miz in stolic. Šotor je tako spet na voljo obiskovalcem gradu, saj je občina dobila dveletno dovoljenje za njegovo uporabo. Po drugi strani pa bo po vsej verjetnosti med letošnjim poletjem zaprt lokal v grajskem obzidju Bastione fiorito. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 23. aprila 2008 1 604 GORICA-SOVODNJE - Petstoletnica rojstva slovenskega reformatorja Ob rubijskem gradu Trubarjevo znamenje Bronast kip bo občini podarila družina Černic - V torek proslava v centru Lojze Bratuž Kljub temu da je Trubarjevo bivanje na Goriškem trajalo samo štirinajst dni, se je trajno zapisalo v našo zgodovino, ob petstoletnici rojstva slovenskega reformatorja pa bo pustilo trajna znamenja tudi v prostoru. V nedeljo, 11. maja, bo odkritje bronastega kipa ob obzidju rubijskega gradu, kar je omogočil današnji »graščak«, Venko Černic, ki bo kip z zemljiščem vred po klo nil ob čin ski skupnosti. Če se bo uresničil načrt slovenske konzulte pri goriški občini, bo še letos jeseni nameščena trijezična plošča na nekdanjo hišo plemiča Haniba-la Ecka na trgu za stolno cerkvijo v Gorici, mesto pa naj bi dobilo tudi Trubarjevo ulico. Angažiral seje tudi Sindikat slovenske šole, ki bo meseca maja sprožil nabir-ko med bivšimi dijaki klasičnega lice-ja Primoža Trubarja iz Gorice. Zbrani denar bo omogočil izdelavo obeležja, ki ga bodo dijaki na oktobrski proslavi podarili liceju Trubar. Kljub temu da nosi šola tako častitljivo ime, še ne premore na vidnem mestu Trubarju posvečenega kipa ali obeležja. Bronasti kip, ki bo stal pri rubijskem gradu in ga danes prvič predstavljamo javnosti na objavljeni fotografiji, je po naročilu Venka Černica izdelal romunski umetnik Dumitru - Ion Serban, v Bukarešti rojeni akademski kipar, ki živi v Vidmu. Postavljen bo na kamnit steber na vogalu med stopniščem, ki vodi v grajski park, in obzidjem, na lepo vidnem mestu. »Odločili smo se, da ga ne bomo posadili v grajski vrt, kjer bi bil skrit očem mimoidočih, temveč na vidno mesto, zato da bo pričal o zgodovinski vrednosti gradu in prisotnosti našega naroda,« pravi Venko Černic, ki obnavlja rubijski grad, saj namerava po koncu del odpreti park javnosti, v stavbi pa urediti hotel višjega ranga. Odkritje kipa v nedeljo, 11. maja, ob 11. uri bo pospremila Trubarjev kip in Rubijski grad kulturna prireditev z nagovori, petjem in udeležbo uglednih gostov. Kip si je zaželel in željo uresničil Venko Černic z družino, pri organizaciji prireditve sodelujeta goriški Kulturni dom in sovodenjska občinska uprava, pristopila pa so še nekatera društva in ustanove, zato da bo priložnost priklicala čim večjo množico ljudi; pokroviteljstvo so zagotovili SKGZ in SSO, odbomištvo za kulturo pri deželi FJK, goriška pokrajina, SAZU in Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. »Želimo si velike udeležbe, ker bo na ta dan naša družina podarila Trubarjev kip občini, pa še s cvetjem urejeno zemljišče na 70 kv. metrih, zato da ga bo vzdrževala in bo lahko nanj ponosna skupaj s celotno našo skupnostjo,« poudarja Černic, ki je hotelski in vinsko-turistični projekt Grad Rubije zasnoval ob koncu devetdesetih let, eno izmed vin iz grajske produkcije pa poimenoval po Trubarju. Da je slovenski reformator pridigal in prenočeval v Rubijah, je znano; sam Trubar pravi, da je štirinajst dni zapovrstjo pridigal »v hiši gospodov Eckov in na gradu v Rubijah«, krajane pa je nagovarjal slovensko, nemško in italijansko. Sovodenjska občina je po njem že poimenovala cesto pod rubijskim gradom. Kmalu bo po zaslugi domačina dobila še kip. Še pred majskim odkritjem kipa bo 500-letnico Trubarjevega rojstva počastila Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici. V torek, 29. aprila, ob 20.30 bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž proslava z naslovom Primož Trubar na Goriškem. Ob nagovorih slovenistke Lojzke Bratuž, državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Silvestra Gabrščka in prosvetnega delavca Daria Bertinazzija bosta na prireditvi sodelovala še moški zbor Mirko Filej iz Gorice in oktet Vrtnica iz Nove Gorice. (ide) TRUBARJEVO LETO - V Velikih Laščah Goriški prispevek k veličastni proslavi Pravkar mineva 500 let od daljnega junija leta 1508, ko se je na Rašici pri Velikih Laščah rodil Primož Trubar, avtor prve slovenske tiskane knjige. Ob tej priložnosti so se dijaki goriškega klasičnega liceja, poimenovanega po Trubarju, odzvali vabilu osnovne šole iz Velikih Lašč, ki je ob tej pomembni obletnici organizirala v petek, 18. aprila, proslavo, na kateri so sodelovale šole iz raznih koncev Slovenije, namreč šole, ki so po Trubarju poimenovane ali pa iz krajev, kjer je slovenski reformator pridigal. Ob prihodu na Rašico so si dijaki najprej ogledali Trubarjevo domačijo, nato pa so se v osnovni šoli v Velikih Laščah srečali z otroki Večstopenjskega zavoda iz Doberdoba in še z dijaki šol iz Ribnice, Celja, Vipavskega Križa, Reke, Trsta, Ljubljane in Velikih Lašč, ki so z njimi sooblikovali prireditev. Organizatorji so si namreč večer zamislili kot neke vrste prikaz Trubarjeve poti skozi slovensko deželo. Po uvodnih mislih profesorja Mihe Glavana je stekla prireditev, na kateri so dijaki in učenci s petjem, plesom in dramskimi prizori prikazali Trubarjevo življenjsko Lucrezia Bogaro na odru v Velikih Laščah foto ucej trubar pot. Proslava je bila veličastna in vsebinsko bogata. Goriški prispevek so najprej prinesli učenci nižje srednje šole Prežihovega Vo-ranca iz Doberdoba Jessica Frandolič, Martina Furlan, Mihaela Devetak in Caterina La-mesta, ki so pod mentorstvom Štefana Io-ba predstavili glasbeno točko; spremljali sta jih prof. Neda Čok in ravnateljica Sonja IKanjšček. Sledili so jim licejci, ki so pod vodstvom profesorjev Damjane Devetak in Petra Černica pripravili desetminutni prizor, v katerem so orisali Trubarjev obisk Gorice novembra leta 1563. Da bi bili kos nalogi, so se dijaki v mesecu aprilu posvetili raziskovalnemu delu, predvsem branju Trubarjevih pisem in pa strokovne literature. V tem okviru so se srečali tudi s prof. Lojzko Bratuž, ki jim je spregovorila o zgodovinskih okoliščinah Trubarjevega obiska, obenem pa so si pod vodstvom Alessia Stasija ogledali stari del Gorice in Lantierijev dvorec ter vse to fotografsko dokumentirali. Uspešnem nastopu, v katerem sta blestela predvsem Lucrezia Bogaro in Michele Schincariol, je sledil še pozdrav ministra za šolstvo Milana Zve-ra in pa nepogrešljiva dolenjska večerja. GORICA v • Soncnica vabi otroke Poletno središče za otroke od četrtega do dvanajstega leta, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole na Goriškem, prireja tudi letos Skupnost družin Sončnica. Srečanja 2008 - kot so poimenovali poletno središče - bodo potekala od 9. junija do 11. julija med 7.45 in 13. uro z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom ali brez. Napovedujejo vodene igre z animacijo, proste igre v parku, gradnjo in varovanje »baz«, kopanje v bazenu, izlete, delavnice, srečanja in obiske ter raziskovanja in pustolovščine. Predvpis s popustom je možen samo od ponedeljka, 5. maja, do četrtka, 8. maja, na sedežu Mladinskega doma v ulici Don Bosco 60/66 v Gorici; predvideni so dodatni popusti za brate in sestre ter za pettedenski vpis. Pisarna Mladinskega doma je odprta od ponedeljka do petka med 15. uro in 17.30; podrobnejše informacije nudijo na tel. 0481-546549, 0481-536455 ali 328-3155040. TRUBARJEVO LETO - Velike Lašče obiskali tudi upokojenci Ponosni na nastop »Goriški in doberdobski dijaki pokazali sovrstnikom, da na Goriškem veliko damo na narodni obstoj« V Trubarjevo rojstno Rašico so se 18. aprila odpravili tudi odborniki in nekateri člani Društva slovenskih upokojencev za Goriško. Med potjo jih je mučil neusmiljen dež, sonce pa se je nazadnje prikazalo, ko so prišli na cilj, kjer so si ogledali Trubarjevo rojstno hišo in muzej. Tam so srečali dijake klasičnega liceja iz Gorice, ki je poimenovan po Trubarju, in se z njimi udeležili proslave na osnovni šoli v Velikih Laščah. Na skupino goriških upokojencev je naredila proslava velik vtis, saj je v kulturnem progra- Goriški upokojenci na Trubarjevi domačiji foto s.r. mu sodelovalo kar petnajst šolskih skupin tako iz matične države kot iz zamejstva. Posebno so bili ponosni na nastop goriških licejcev in doberdobskih srednješolcev. Svojim slovenskim sovrstnikom so namreč pokazali, da na Goriškem veliko damo na narodni obstoj, so ugotavljali upokojenci, ki se posebej zahvaljujejo ravnatelju šole v Velikih Laščah Ediju Zgoncu za gostoljubnost. Z njim so prišli v stik že marca letos, ko so na obisk Trubarjeve domačije popeljali iz Goriške kar 106 slovenskih upokojencev. (sr) NOVA GORICA Tumova knjižnica je zaklad Petra Kolenc foto k.m. Henrik Tuma je bil konec 19. in v začetku 20. stoletja ena vodilnih goriških osebnosti. Rojen je bil v Ljubljani leta 1858, a je večino življenja preživel na Primorskem, najdlje v Gorici, kjer si je ustvaril ime, družino in premoženje, živel pa je tudi v Postojni, na Dunaju, v Trstu in Tolminu. Bil je slovenski odvetnik, politik, marksistični teoretik, publicist, planinec in jezikoslovec. Njegov vstop v javno življenje se je začel leta 1894, ko je v Gorici odprl odvetniško pisarno, v kateri je vztrajno uradoval v slovenskem jeziku, in zaživel kot slovenski goriški meščan. Leto kasneje je bil izvoljen za goriškega deželnega poslanca. Kasneje je sodeloval pri ustanovitvi Trgovsko-obrtne zadruge in prvega slovenskega denarnega zavoda v Gorici - Goriške ljudske posojilnice. Po smrti leta 1935 je zapustil obsežno knjižnico z več kot 4.000 enotami, ki jih je zbiral 42 let; njegovi potomci so jo v hrambo izročili Zgodovinskemu inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, raziskovalni postaji v Novi Gorici. Tuma ima v mestu doprsni kip, po njem se v Novi Gorici in Gorici in še nekaterih drugih mestih imenujejo ulice, v Tolminu drevored. Petra Kolenc, bibliotekarka in sodelavka omenjene raziskovalne postaje, je ob letošnji 150. obletnici njegovega rojstva izdala o njem knjigo pod naslovom Dr. Henrik Tuma in njegova knjižnica, po štirih letih dela pa je zaključila tudi prvi bibliografski popis celotne ohranjene knjižnice. »Tumova knjižnica je pokazatelj duha časa, stanja tedanje družbe, je tudi priča meščanskega elementa v tedanjem goriškem prostoru. Vsebina ohranjenih knjig govori o vpetosti goriškega prostora v evropski prostor,« pojasnjuje Kolenčeva. Tuma je knjige naročal v vseh tedaj pomembnih kulturnih središčih v Evropi: v Parizu, Berlinu, Moskvi, Sofiji, Rimu, Vidmu. Njegovo področje vedenja je bilo zelo široko in zato ni naključje, daje knjižnica zastopana v vseh desetih UDK področjih. UDK je univerzalna decimalna klasifikacija, ki v bibliotekarski stroki razdeli celotno človekovo vedenje na 9 oz. 10 področij. V Tumovi knjižnici je tako mogoče najti splošne enciklopedije in leksikone, filozofijo, knjige s področja teologije - poleg krščanstva seje zanimal tudi za druga verstva. Največ polic Tumove knjižnice zasedajo knjige s področja družboslovnih ved, od pravne literature do knjig s politično, večinoma marksistično orientacijo. Med najstarejšimi knjigami kakega slovenskega avtorja v Tumovi knjižnici je knjiga Jurija Vege O umetnosti računanja in algebri iz leta 1802. V knjižnici so tudi številni anatomski atlasi in medicinski priročniki, pa še 42 bibliografskih enot opernih libretov. Pomembna podskupina je tudi alpinizem, bogata je zbirka slovarjev, pravopisov, 805 je leposlovnih enot in kar 271 periodičnih naslovov, največ, kar 96 slovenskih. Tuma knjižnice ni imel le za zasebno rabo, pač pa je knjige izposojal mnogim ljudem. Okrog sebe je namreč zbiral številne, predvsem mlajše intelektualce. Imel je tudi čez tisoč predavanj o marksizmu. Napisal je prvo alpinistično delo v slovenskem prostoru: Imenoslovje Julijskih Alp. Enajst let pred smrtjo se je preselil v Ljubljano in knjižnico vzel s seboj. Z njegovo smrtjo se je zaključilo tudi njeno dopolnjevanje. Na željo sinov, ki so jo med vojno uspeli skorajda v celoti ohraniti, se je knjižnica kasneje vrnila v goriški prostor, kjer je Tuma preživel največji del življenja. Kolenčeva je pri izdelavi bibliografskega popisa ugotovila, da v njej sicer manjka 333 enot, kar pa ne hromi njene vrednosti. Celoten katalog Tumove knjižnice je v elektronski obliki dostopen na naslovu http://zimk.zrc-sazu.si/eknjiga/Tuma-katalog.pdf. Katja Munih 1 2 Nedelja, 27. aprila 2008 GORIŠKI PROSTOR / DOBERDOB - Združenje krvodajalcev GORICA - Druženje »klasikov« Z novim odborom Sooblikovali izzivom naproti latinski dan Septembra bodo praznovali 20-letnico pobratenja s krvodajalci iz Kranja Obisk Škofijske gimnazije v Ljubljani doživetje Na sedežu združenja krvodajalcev iz Doberdoba so konec marca potekale volitve novega odbora. Udeležba je bila zelo visoka. Predsednik doberdobskih krvodajalcev Aldo Jarc je pojasnil, da je volilo 82 od skupno 130 aktivnih članov. Novoizvoljeni odbor se je prvič sestal v začetku aprila. Jarc, kije lani nasledil odstopajočemu predsedniku Jožefu Ferletiču, je uvedel sejo in čestital novoizvoljenim odbornikom. Nato je obrazložil delovanje društva v letošnjem letu. Marca so se po njegovih besedah v osnovni šoli Stražišče srečali delegaciji krvodajalcev iz Doberdoba in Kranja, poleg njih pa so bili prisotni predstavniki osnovne šole Stražišče in Večstopenjske šole Doberdob. Pobudo sta si zamislila predsednika Območnega združenja Rdečega križa Kranj in sekcije krvodajalcev iz Doberdoba, ki želita nadgraditi prijateljske sti- Člani novega odbora doberdobskih krvodajalcev fotoa.j. ke s sodelovanjem obeh šol. Septembra bo potekala baklada, njen izkupiček bodo namenili hospicu Via di Natale iz Aviana; mesec kasneje bodo Doberdobci obiskali Kranj, kjer bo proslava ob 20-letni-ci pobratenja med kranjskimi in doberdobskimi krvodajalci. V nadaljevanju seje so z volitvami porazdelili društvene funkcije. Za predsednika je bil potrjen Aldo Jarc; za podpredsednika sta bila izvoljena Darjo Ferfolja in Danjela Lavrečič, za tajnico pa Maja Jarc. Za blagajnika je bil potrjen Enrico Cecchini. Odborniki so Luca Colja, Aleksandro Devetta, Marco Ferfolja, Mario Gergolet in Emanuela Pieri. V razsodišče so bili izvoljeni Umberto Jarc, Claudio Lavren-čič in Ivan Marušič, v nadzorni odbor pa Renzo Gergolet, Erik La-vrenčič in Paolo Peric. Novoizvoljeni predsednik je na koncu seje zaželel vsem odbornikom uspešno delo v prihodnjem štiriletju. GORICA - Dijaki zavodov Zois in Cankar na strokovnem izletu Poučna Dolenjska Obiskali so industrijski obrat Adria Mobil, nato še Novo mesto in Jurčičevo domačijo Ob koncu meseca marca so se dijaki višješolskega zavoda Žige Zoisa in nekaterih razredov zavoda Ivana Cankarja iz Gorice udeležili strokovne ekskurzije na Dolenjsko, ki jo je na posredovanje svetovalke za slovenske šole v Italiji Andreje Duhovnik organiziralo in omogočilo slovensko ministrstvo za šolstvo in šport. Poročilo o poteku poučnega izleta so sestavili dijaki tretjega razreda zavoda Zois; v nadaljevanju ga objavljamo. »Zjutraj smo po veseli vožnji z avtobusom najprej obiskali industrijski obrat Adria Mobil, ki je nekaj kilometrov oddaljen od Novega mesta. V tej znani slovenski tovarni avtodomov in prikolic so nas sprejeli zelo vljudno. Najprej so nas pogostili, nato nam je kvalificirani delavec predstavil podjetje. Opisal nam je njegovo zgodovino in dejal, da podjetje nudi tudi štipendije in da je po opravljeni srednji šoli možno pri njih najti zaposlitev. Po predstavitvi smo si ogledali proizvodnjo izdelkov, in sicer proizvodni trak avtodomov in prikolic vse do končnih izdelkov, ki so bili zelo lepo urejeni in opremljeni s sodobno tehnologijo. Bili smo naravnost navdušeni nad prikazom, zato smo se predstavniku podjetja prisrčno zahvalili. Žal je čas pritiskal in smo se morali kmalu posloviti, če smo si hoteli še pred kosilom ogledati Novo mesto. Tam nam je vodič najprej pokazal frančiškanski samostan, kjer se nahaja tudi knjižnica. V njej hranijo zelo stare in dragocene rokopise. Frančiškani so vodili tudi gimnazijo, leta 1992 pa je bil samostan razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Potem nas je vodič pospremil do glavnega trga, kije osrednji del starega mestnega jedra. Svojo tako značilno obliko je trg dobil v drugi polovici 16. stoletja ter je bil eden izmed najlepših v deželi. Hiše imajo kamnite arkade z nosilnimi stebri, nekatere pa tudi atrijsko dvorišče. Na zgornjem delu trga stoji na podstavku tudi marmor- Goriški višješolci med ogledom Novega mesta nati, sedemkotni vodnjak, do katerega vodijo ravno tako marmornate stopnice. V sredini vodnjaka se dviguje kamnit steber s kotanjo, na robu pa so vklesani verzi Kettejeve pesmi Na trgu. Fontana je bila izdelana po zamisli Marjana Mušiča leta 1955 na mestu, kjer je do leta 1903 stal litoželezni vodnjak. Obiskali smo tudi cerkev svetega Janeza Evangelista z znamenitim zvonikom, ki je visok čez 65 metrov. Na poti k avtobusu smo si ogledali še Narodni dom v starem mestnem jedru in Kandijski most. Po kosilu smo se lotili vrnitve domov. Na poti smo se ustavili še na Muljavi, v dolenjski vasici, kjer se je rodil prvi veliki slovenski pripovednik, Josip Jurčič. Njegova rojstna hiša je sedaj preurejena v muzej z izvirno notranjo opremo ter dopolnjena z dodatnimi gospodarski- Ljubljanski in goriški dijaki v igri Gostija v Emoni mi stavbami. Sestavljajo pet opremljenih prostorov, in sicer veža s črno kuhinjo in ognjiščem, "hiša", soba, na drugi strani pa "štiblc" in klet. Na severni strani hiše je bil hlev, ki so ga preuredili in kjer najdemo prikaz Jurčičevega življenja in dela. Za hišo pa je preurejena Krjavljeva koča, to je tip bivališča, kjer so nekoč živeli revnejši ljudje. Prenesli so jo z okoliških hribov, tako da obiskovalec lahko opazi razliko med bogatejšo domačijo, kjer je živel Jurčič, in revno hišo. Za Jurčičevo domačijo se nahaja čudovit naravni amfiteater, kjer domača gledališka skupina uprizarja pisateljeva dela. Jurčič je napisal prvi slovenski roman Deseti brat in prvo slovensko tragedijo Tugomer. Zvečerilo se je že, ko smo se trudni, a zadovoljni in polni lepih vtisov pripeljali v Gorico.« Dijaki prvega klasičnega liceja Primoža Trubarja iz Gorice so se 12. februarja že zarana odpeljali z novogoriške avtobusne postaje proti Ljubljani. Namenili so se obiskati Škofijsko klasično gimnazijo, kar sta njihovi spremljevalki profesorici Mirjam Bratina in Nadja Marinčič pripravljali že več mesecev. Z ljubljanskimi kolegi sta se domenili za srečanje na latinskem dnevu, ki so ga na tamkajšnji gimnaziji prav tega dne priredili že drugič. Dijaki so nam poslali poročilo, ki ga v nadaljevanju objavljamo. »V sončni, a še hladni Ljubljani nas je pričakala prof. Neža Karlin, mentorica latinskega dne, in nas pospremila do šole v Štu-li. Ob pogledu na mogočno zgradbo in obsežni park smo onemeli. Šolo je dal zgraditi ljubljanski škof Anton Jeglič v začetku prejšnjega stoletja, leta 1913 pa je bila na njej prva slovenska klasična matura (istega leta je bila v Gorici uradno ustanovljena prva državna slovenska klasična gimnazija). Med prvo svetovno vojno je bila v njej vojaška bolnišnica, nato je gimnazija delovala do leta 1941, ko je stavbo zasedla nemška vojska. Po vojni je v njej bila vojašnica Jugoslovanske ljudske armade. Šele po osamosvojitvi se je zgradba vrnila v škofijsko last. Na novo je bil ustanovljen Zavod sv. Stanislava za vzgojo in izobraževanje, v sklopu katerega delujejo od leta 1993 Škofijska klasična gimnazija, dijaški dom, glasbena šola, študentski dom, v septembru pa bo začela s poukom zasebna osnovna šola A. Šuštarja. V prostorni stavbi imajo svoj sedež še nekatera druga društva. Ko smo vstopili skozi velika glavna vrata, nas je vratar takoj utišal, saj je v glavnem avditoriju ravno potekalo tekmovanje v so-lopetju. V prvem nadstropju smo srečali štiri dijake 3.Č razreda, ki so nas potem spremljali ves dan. Najprej so nam razkazali šolo. Sestavljata jo dve stavbi, ki se križata, in vmes je pred kratkim obnovljena kapela z velikim, zlatim mozaikom p. Marka Ivana Rupnika. Peljali so nas v Platonovo votlino, intimno debatno sobo, kjer dijaki in profesorji lahko posedajo in razpravljajo med grškimi napisi, ki nagovarjajo sogovornike k ljubeznivemu medsebojnemu odnosu. Nato smo si ogledali bogato knjižnico in prizidano prostorno telovadnico, kjer imajo poleg tradicionalnih odbojkarskih in košarkarskih igrišč celo visoko in zahtevno plezalno stezo. Tu so pred kratkim organizirali državno tekmovanje v plezanju za gimnazije. Presenetilo nas je, da dijaki telovadijo ločeno po spolu. Medtem ko smo se sprehajali po dolgih hodnikih, okrašenih s fotografijami izletov, z grškimi in latinskimi napisi, z risbami popoldanske likovne dejavnosti, ki na simpatičen način prikazujejo antične mite, so nam "škofijci" pripovedovali o šolskem življenju, o pestrih popoldanskih dejavnostih na šoli in nam razložili nekaj hišnih pravil. Pokazali pa so nam tudi novo zanimivost, vietnamskega prašička Huga, ki domuje na notranjem dvorišču. Ogledali smo si posebne učilnice za kemijo, fiziko in geografijo, v mul-timedijski sobi pa nas je prof. Kremžar v za- nimivem predavanju, podprtim z informat-skim materialom, popeljal v antično Emono. Že je bil čas za glavni, 35-minutni odmor. Hodniki so zaživeli v latinskem duhu: šolski radio je oddajal odlomke Orffovih Carmina Burana, rimske dame so nam popotnikom ponujale rimske jedi, po hodnikih je korakala izbrana četa rimskih pretorjancev. Po obilni malici je v knjižnici bil šolski finale v hitrostnem brskanju po latinskih slovarjih. Tudi ravnatelj Mlakar nam je gostoljubno namenil nekaj svojega dragocenega časa. Predstavil nam je gimnazijo, izrazil veselje nad našim obiskom in zanimanje za našo šolo. Nadaljevali smo z rednim poukom. S 3.Č razredom smo sodelovali v delavnici na besedilo Gostija v Emoni pod skrbnim vodstvom prof. Dragice Fabjan. Sprejelo nas je za naše pojme veliko število dijakov, čez trideset, to je za dva naša gimnazijska razreda! Seveda je nesmiselno primerjati naši šoli po številu, tudi pogoji za delovanje so bistveno različni: kuhinja in prostorna jedilnica s toplimi obroki omogočata marsikatero popoldansko dejavnost in popestritev šolske ponudbe. Škofijsko gimnazijo obiskuje približno sedemsto dijakov, porazdeljenih v štiri letnike s petimi ali šestimi paralelkami. Latinščina je obvezna za vse dijake, vsak letnik pa ima en grški oddelek. V naslednji šolski uri smo pred širšo publiko dijakov in profesorjev uprizorili dve Fedrovi basni, sad našega šolskega truda. Bili smo napeti, saj je bil tekst v celoti v latinskem jeziku, toda posrečilo se nam je ustvariti prijetno vzdušje. Nekateri profesorji so izrazili svoje občudovanje, ker naša šola tako poudarja humanistične predmete in ima več ur klasičnih jezikov kot njihova. Dijaki pa niso bili istega mnenja... V zadnji delavnici smo v knjižnici prevajali s "škofijci" Mar-cialove pesmi. Bila je odlična priložnost, da se pobliže seznanimo s sovrstniki ter prijetno pokramljamo o šolskih izkušnjah, medtem ko so si profesorji izmenjavali didaktične izkušnje. Po kosilu smo se popeljali v družbi naših spremljevalcev do centra Ljubljane. Pokazali so nam lokal, kjer se mladi radi zbirajo, nato pa smo krenili do Mestnega muzeja. Najprej smo v z rimskimi freskami okrašeni dvorani in v rimskih oblačilih uprizorili igro vlog Gostija v Emoni, ki pripoveduje o srečanju med rimskim veteranom Avrelijem in gotskim vojščakom Teo-dorikom. Na zabaven način smo spoznali, kako so se Rimljani oblačili, kaj se je dogajalo na forumu, kako je bilo opremljeno rimsko stanovanje, kaj so jedli. Z velikim zanimanjem smo se zatem sprehodili po sobanah pred kratkim prenovljenega Mestnega muzeja, ki na dopadljiv način izčrpno oživlja zgodovino mesta od svojega začetka (mostiščarji v kameni dobi) do današnjih dni. Naš dan seje že iztekal. Zadnje trenutke skupaj smo preživeli v ljubljanskem središču. Z Ljubljančani smo se res lepo razumeli. Izmenjali smo si elektronske naslove, tako da ostajamo v stiku. Sedaj nestrpno pričakujemo priložnost, da jim lahko povrnemo gostoljubnost in razkažemo svojo Gorico.« / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 26. aprila 2008 1 1 OBIČAJ - Z Jeremitišča in iz Rupe se odpravljajo na Panovec Drevesa bodo posadili, mlaje pa dvigovali Rumitrski jus bo tudi letos poskrbel za popis in merjenje Na predvečer prvega maja zaživi v številnih vaseh po Goriškem tradicionalni običaj dvigovanja mlajev, za katerega vlada med domačini vsako leto veliko pričakovanje. Priprave se začnejo že nekaj dni pred tridesetim aprilom, ko se fantje in možje odpravijo v gozd, da bi izbrali najvišje in najlepše drevo. Zatem ga pripeljejo v vas, ga okrasijo, nazadnje pa ga na predvečer prvega maja dvignejo, v večini krajev zgolj s človeško silo. Rumistrski jus bo tudi letos opravil popis mlajev iz vsega goriškega prostora, majske veselice pa ne bo, saj so se po lanski izvedbi v Rupi odločili, da bo potekala vsaki dve leti. Lani so v okviru natečaja »Naj mlaj« izmerili 118 mlajev. Najvišjega so postavili v Kanalu, meril je 32 metrov, najlepšega pa v Ozeljanu. Najvišji mlaj, ki so ga dvignili ročno, je stal v Doberdobu, kjer so ob vaški cerkvi dvignili topol, visok 25,76 metrov. Člani Rumitrskega jusa prirejajo letos v sodelovanju s prijatelji iz Rupe poseben dogodek že v torek, 29. aprila. Zbrali se bodo ob 15. uri na Frna-ži v Rupi, od koder se bodo odpravili na Panovec. Pri pobudi bodo sodelovali tudi domači otroci, ki obiskujejo sovodenjsko osnovno šolo Peter But-kovič Domen; do Panovca se bodo odpravili s šolskim avtobusom, zatem pa bodo po pobočjih posadili približno petdeset smrek, bukev in gabrov. Vsako dre vo bo do po i me no va li, na ko li -ček, na katerega bo pritrjeno, pa bodo na pi sa li nje go vo ime in pri lož nost -no misel. Na Panovcu bodo zatem podrli tri drevesa, dve večji za jeremi-tar ski in ru pen ski mlaj ter eno manj -še za otroški mlaj, ki j ih bodo zatem prepeljali na Jeremitišče. Tu jih bodo pripravili in okrasili, tako da bodo na-red za naslednji dan, sredo, 30. aprila, ko jih bodo dvignili. Okrog 18. ure bodo postavili mlaj na Jeremitišču, zatem pa ostala dva v Rupi. Dvigovanje bo pote ka lo roč no, za to pa bo po moč vseh, ki jim j e stari običaj pri srcu, še kako dobrodošla. Ko bodo trije mlaji ponosno kraljevali nad Jeremitiščem in Rupo, bodo nazdravili, družabnost pa se bo zatem nadaljevala na prireditvenem pro sto ru druš tva Ru pa-Peč, kjer bodo domači prosvetni delavci poskr-be li za po gos titev. Na splet ni stra ni z na slo vom www.jeremit.com si je mogoče ogledati vse fotografije mlajev, ki so jih popisali in izmerili lani. (dr) Lani so v Doberdobu dvignili 25,76 metra visok mlaj www.jeremit.com ŠTEVERJAN - V Sedejevem domu Črna komedija v krču smeha Dvakrat polna dvorana, obakrat navdušena publika Z nastopa na odru Sedejevega doma GORICA - Majda Bratina DS naj vztraja na poti prenove »Deželne volitve so za nami, in kljub nepričakovanem neuspehu Demokratične naveze mislim, da trud vložen v volilno kampanjo ni bil zaman,« ugotavlja neizvoljena kandidatka Demokratske stranke (DS) Majda Bratina in dodaja: »Volilne kampanje sem se lotila z resnostjo in odgovornostjo, zato pa sem prepričana, da smo na ta način zastavili delo za prihodnost. Iskreno se želim zahvaliti vsem, ki ste me podpirali v tem intenzivnem mesecu, še posebej pa se zahvaljujem vsem volivkam in volivcem, ki ste me podprli s svojo preferenco. Zbranih preferenc je bilo res veliko (skoraj 1.200), žal pa niso zadoščale za izvolitev v deželni svet. Za vsak prejet glas čutim v sebi veliko odgovornost. Če bomo nadaljevali po poti prenove, ki smo jo začrtali z DS, bomo marsikaj dosegli. DS želi biti odprta in tudi v nadaljnjem bo vsem na voljo za pripombe, pobude in vprašanja. Hvala torej za zaupanje, delo se pa nadaljuje!« GORICA - Slovenska skupnost Pokrajinski svet z Gabrovcem Slovenska skupnost bo ocenila izid nedavnih volitev na zasedanju pokrajinskega sveta stranke, ki bo potekal na njenem goriškem sedežu v drevoredu 20. septembra 118 v sredo, 30. aprila, ob 20.30. Po uvodu pokrajinskega predsednika Ivana Černica bo obravnava volilnega rezultata. Seje se bo udeležil novoizvoljeni deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Na dnevnem redu so tudi priprave na kongrese sekcij in na pokrajinski kongres, ko bodo obnovili pokrajinski svet ter bosta izvoljena novi tajnik in predsednik. V ospredju bodo hkrati še priprave na občinske volitve prihodnjega leta. Na volivce naslavlja zahvalo neizvoljeni kandidat SSk Dario Bertinazzi: »Z glasom za našo listo ste pripomogli k dosegi enega odstotka glasov, potrebnega za izvolitev deželnega svetnika. Posebej se zahvaljujem vsem, ki ste oddali preferenčni glas zame. Delo v javno upravi se tako nadaljuje, saj ne smemo dovoliti, da črni oblaki zasenčijo upanje v boljšo prihodnost.« GORICA - Poletno središče Dijaškega doma Simon Gregorčič Na kmetiji bo prav lepo V petek so srednješolci podrli visok mlaj in ga v spremstvu redarjev na ramenih prinesli v Dijaški dom, kjer ga bodo jutri postavili Posnetek iz lanskega poletnega središča Hip hura, cirkuška predstava Končno se je pokazalo pomladansko sonce, zato pa so se v Dijaškem domu Simon Gregorčič opogumili in prišli na dan z vabilom za letošnje poletno središče. Sonce je prebudilo tudi njihove prijateljice, živali. Letos bodo namreč v Sve-togorski ulici v Gorici postavili na noge pravo kmetijo, da bodo lahko otroci spoznali, kako je na kmetiji lepo. Od 9. junija do 18. julija in od 25. avgusta do 5. septembra bodo opravljali vsa kmetova opravila, in to od 7.30 do 15.30. Zjutraj bodo pozdravili sonce, ki ljudi in zemljo tako prijazno greje. Kokodakanju in noremu racanju po igrišču, ali bolje rečeno petju in plesu, bo sledila izdelava hleva, krma živali, oranje in sejanje, pregled panjev in točenje medu. Seveda ne bo manjkala kmečka južina in počitek, saj je kmetovo delo naporno in utrudljivo. Dopoldne bodo gradili tudi kozolec, shranjevali slamnate bale, čistili traktor in veselo vrt-narili. Za kosilo si bodo spekli kruh, cvrli bodo frtaljo, pripravljali domače štruklje in še veliko naravnih dobrot bodo postavili na mizo. Popoldne bo več časa za po- čitek in prijetnejša opravila, kot so urejanje gredic, pospravljanje semen, čiščenje in popravilo orodja. Na kmetiji bo torej lepo in tudi dovolj prostora je še za vse osnovnošolske otroke in malčke, seveda od takrat, ko bo pouka v vrtcih konec. Vpisovanje poteka vsak delavnik v popoldanskih urah na tajništvu Dijaškega doma do zasedenosti razpoložljivih mest; za podrobnejše informacije je na voljo telefonska številka 0481533495. Kot vsako leto bo vzporedno s poletnim središčem Dijaškega doma potekala tudi športna šola, ki je namenjena srednješolcem. Vabila pravkar pripravljajo in bodo prav kmalu porazdeljena. Iz goriškega Dijaškega doma ponosno sporočajo, da so prejšnji petek njihovi srednješolci podrli visok mlaj in ga v spremstvu redarjev na ramenih prinesli v Dijaški dom, kjer čaka na postavitev. Jutri ga bodo otroci lepo okrasili in korajžno dvignili. Tako bodo tudi letos obudili staro slovensko navado, pozdravili pomlad in počastili praznik dela. foto franco kovic Dramska družina števerjanskega društva F.B. Sedej se je tudi tokrat predstavila z vso svojo svežino in prepričljivo izkazala svojo voljo do odrskega nastopanja. Priljubljenost amaterskih gledaliških predstav pa je potrdila številna publika, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano Sedejevega doma v Števerjanu ter z navdušenjem spremljala sobotno krstno uprizoritev in nedeljsko ponovitev najnovejše društvene igre Črna komedija. Med gledalci so bili tudi predsednik SSO za Goriško Janez Povše in predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Franka Padovan. Po biografski uspešnici z naslovom Ti iz oči ljubezen je sijala, ki so jo števerjanski gledališčniki posvetili lanski 70-obletnici smrti Lojzeta Bratuža, so se tokrat vrnili h komediji. Pod mentorstvom večletnega društvenega sodelavca, režiserja Franka Žerjala in po daljšem pripravljalnem obdobju so na domačem odru odigrali tekst angleškega dramaturga Petra Shafferja. Vse se dogaja v tipičnem apartmaju londonske četrti nekje v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Mladi kipar Brindsley je na svoj dom povabil zbiralca umetnin, da bi si ta ogledal njegova dela v upanju, da bi z njim sklenil donosen posel. Da bi stanovanje izgledalo lepše, predvsem pa da bi bilo gostu po godu, se Brindsley s pomočjo zaročenke Carol odloči, da bo sosedu, ki ga sicer ni doma, na skrivaj pobral nekaj hišne opreme. Povsem nepričakovano pa jim jo za-godi električna varovalka, ki stanovanje pusti v popolni temi. Zmeda je popolna, še dodatno pa jo poveča nepričakovana vrnitev soseda. Tehnično je bila izvedba igre zahtevna, saj so morali igralci zaradi časovne inverzije igrati, kot da bi tavali v popolni temi. Gledalcu pa se je njihovo dramsko izražanje predstavilo v popolni luči. Skoraj poldrugo uro trajajoča predstava z dobrim ritmom in hitrim razvojem dogodkov, prežetih s situ-acijskim humorjem, je publiko vseskozi držala v krču smeha. Glavno vlogo je v igri odigral Nikolaj Pintar, obiskovalec gledališke šole StudioArt, kije prvič nastopil s števerjan-sko dramsko družino. Ob njem so na odru igrali še Sara Miklus, Jasmin Kovic, Branko Terčič, Simon Komjanc, Nikol Dorni, Ivan Komjanc in Marko Černic. Da je predstava brezhibno stekla, so v zakulisju prispevali še-petalka Katja Dorni, kostumografinja Sneži-ca Černic ter scenografa Evgen in Simon Komjanc. Luči in odrske efekte je krmilil Marko Lutman, za glasbeno kuliso pa je skrbel Igor Škorjanc. Nad rezultatom so lahko vsi ponosni, saj dvakrat so igro uprizorili, obakrat je bila dvorana polna in so gledalci s ploskanjem spremljali dogajanje. (VaS) 14 Nedelja, 27. aprila 2008 GORIŠKI PROSTOR CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 048169019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. Q Kino pričel v teku meseca maja in bo potekal ob torkih in petkih z urnikom od 18. do 21. ure. Glavni cilj projekta je nuditi tečajnikom osnovno poznavanje za sestavljanje spletnih strani. Sposobnosti, ki jih bo vsak udeleženec razvijal, so vezane na funkcije osnovne uporabe programskega jezika HTML. Interesenti naj pohitijo z vpisom; informacije na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51, tel. 0481-81826. M Koncerti GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 17.45 -20.00 - 22.00 »3ciento - Chi l'ha duro... la vince«. Dvorana 2: 15.45 - 17.30 »Ortone e il mondo dei Chi«; 19.50 - 22.10 »21«. Dvorana 3: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »I demoni di San Pietroburgo«. CORSO Rdeča dvorana: 15.45 - 17.50 -20.00 - 22.15 »Tutti pazzi per l'oro«. Modra dvorana: 15.45 - 17.50 - 20.00 -22.15 »Step up 2«. Rumena dvorana: 15.45 - 17.50 »Alla ri-cerca dell'isola di Nim«; 20.00 - 22.15 »Shine a Light«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.50 -20.10 - 22.00 »3ciento - Chi l'ha duro... la vince«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Step up 2 - La strada del successo«. Dvorana 3: 15.30 - 17.00 »Ortone e il mondo dei Chi«; 19.50 - 22.10 »21«. Dvorana 4: 15.30 - 17.30 - 20.00 - 22.10 »Un amore senza tempo«. Dvorana 5: 15.30 - 17.40 - 20.10 - 22.15 »Tutti pazzi per l'oro«. 9 Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je samo še nekaj prostih mest na 80-ur-nem tečaju sloveščine III. stopnje, ki se bo začel 13. maja in bo potekal ob torkih in petkih od 19. do 21. ure; informacije na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51, tel. 0481-81826. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest na 48-urnem tečaju Uvod v Web Publishing, ki se bo Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 SNOVANJA 2008: 30. aprila ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici koncert z naslovom »Turning Point« (pianisti Alexander Gadžijev, Giuseppe Guarrera, Neva Klanjšček, Simone Pe-raz iz razreda Sijavuša Gadžijeva); informacije na tel. 0481-532163 ali scgvkomel@tin.it; vstop prost. M Izleti ČETRTI VODENI ČEZMEJNI POHOD ob mejni reki Idriji za most v Podklancu in cestno povezavo Kambreških vasi z Dolino Idrije in Benečijo bo v četrtek, 1. maja, ob 9. uri. Hoje bo za približno tri ure in pol; start izpred balinišča na Kambreškem, prehod na italijansko stran do vasi Breg-Clabuzzaro do So-larjev, kjer bo zaključek s kosilom; ob zaključku organiziran prevoz do Kam-breškega. Pohod bo ob vsakem vremenu. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) vabi v nedeljo, 4. maja, na pohod na Šentviško planoto iz doline Idrijce; lahka pot, možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci bo v društvenih prostorih v torek, 29. aprila, ob 18.30 uri; vodi Nada Pisk; informacije na www.planinsko-drustvo-ng.si, e-mail planinskod.no-vagorica@siol.net; uradne ure: torek in četrtek od 15. do 18. ure. SPDG vabi v nedeljo, 11. maja, na izlet na Matajur v sklopu vsakoletne pobude Sa-botinske družne poti; organiziran bo avtobusni prevoz. Posebej vabijo k udeležbi člane Kekčeve druščine. Pri pobudi sodelujejo planinska društva Brda, Nova Gorica in goriška sekcija CAI.Prija-ve na sedežu društva, ob četrtkih med 19. in 20. uro do 30. aprila. SPDG IN KRAŠKI KRTI vabijo danes, 27. aprila, na izlet v okolico Vrha z ogledom jame Kraljica Krasa in pohodom na Bre-stovec. Organizatorji opozarjajo, da je za ogled jame potrebno imeti s seboj čelno svetilko in rezervna oblačila. Zbirališče ob 8.30 pred gostilno pri De-vetakih; informacije na tel. 0481-81965. □ Obvestila FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bo v sredo, 30. aprila, ob 13.15 zapadel rok za vložitev prošenj za koriščenje prispevkov, ki jih namenjajo združenjem in ustanovam za uresničevanje projektov in dejavnosti v letošnjem letu. Prošnjam je treba priložiti izpolnjeno informativno polo in osnutek projekta; obrazci z vsemi navodili za vložitev prošnje so na razpolago na novem sedežu Fundacije v ulici Carducci in na spletni strani na naslovu www.fon-dazionecarigo.it; informacije nudijo tudi na telefonskih številkah 0481-537111 in 0481-537197. KD BRIŠKI GRIČ prireja Brdavt 2008: orientacijska vožnja z avtomobili po Brdih v nedeljo, 4. maja; informacije in prijave na tel. 334-2294517. Razpis in pravilnik sta na razpolago v uradih ZSŠDI in ZSKD v KB centru v Gorici. KMEČKA ZVEZA v Gorici obvešča, da je na razpolago svojim članom in drugim m . àft KO. Brñki Grtf v xndrltiwuifii ' : zskdhskgb PROtiRAK PRVOMAJSKEGA $LATJA V STL VLKJAMi 30. APRIL* 2O0S P D iu.45 MOZAIK ŽiVUEMAV t O TO pod vodikom Sogdani fo-V? pora: J&™ra Skfaa in Jana 5&*mnY IJiVI-iLlJKF 3 MAJA HOS Ofcjl .® DdOGOl KRA&KI OVČARJI 4. MAJA 2009 00 9 O0SH EKAVAJMO EKIU- jKiftrtd po iirJih tn nrirultmng r fu-tttnuMfi clrU.DO KULTURNI SPORED (asiop pivite sbuprv Sldrnisiefta duri ka ■i (iO- i [ -t. Slfli Zii^mblom MAČKI Pnoflfam h hi mfillil bi pri raktrn nori (■gffttmj ni Bukn|u. 7d ptfKtft ^ SH-ltTttfid- ¡«O \. ■ JSJH-i&Hl / Prosvetno društvo "Rupa-Peč" prireja v Kupi PRAZNIK FRTALJE Program: DANES-NEDEUA, 27. aprila nb 16Ji): Kiistop prhrkoviilujv iir Mtifril (Slo) I L'liinui'jitjc Ti pripravi nujh Day Vabljeni! Jwçja ilovfflslí fcíiüliífcí pwiíetf KgHuf (ii «ruer lojie Sratui WinJet «ikvertih polkih îiwfpv PRIMOŽ TRUBAR NA GORIŠKEM ob £DC-letnici rojstva začetnika slovenske pisne kulture f SODELUJEJO: Ofrící VVtnrffl Stfreitór Götjriček. lek'tUQf nú minilttuw ¿a kattufù ftS tojïkù BraJuž Dam Bertinozzi _Mopz Mirko File j_ Torek, 29. Jp rila 2 OD H ob 20,30 -