17. št.
V Ljubljani, dne 13. junija 1913.
IV. 1.
Rudar izhaja trikrat na mesec in sicer prvi, dragi in jtetrti četrtek v mesecu x 'datumom naslednjega dne. Naročnina za celo leto 4 K, pol leta 2 K in četrt letal K. Posamezne številke po 10 v.
Glasilo sloven skih rudarjev.
Reklamacije so proste poštnine. Nefrankirana pisma se ne sprejmejo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati po dogovoru. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ljubljani Ilirska ulica 22, drugo nadstropje.
Bogastvo in revščina.
Ko je delavstvo db pričetku kapitalističnega razvoja izvedlo prve boje proti krutemu izkoriščanju prvih industrialcev, so meščanski znanstveniki skušali pomiriti razburjeno, izsesano in izstradano ljudstvo s pripovedovanjem, <la je revščina neizogibna, ker je že narava sama •bsodila večino ljudstev, da morajo trpeti pomanjkanje in glad. Tako je bilo od začetka sveta in tako bo vedno, ker je tako hotel Stvarnik sarm
Angteši znanstvenik Maithus je tedaj skušal dokazati v neštevilnih knjigah, da: se človeštvo pomnožuje hitreje nego živali in rastline, ki so mu potrebne za prihranitev; preveč ljudstva je na zemlji, ki ne more rediti vse; naravno je zaradi tega, da mora večji del človeštva trpeti revščino. Po mnenju tega Malthusa bi bil en sam način, za odpraviti revščino: množiti čim manj mogoče človeški rod.
Ideje gospoda Malthusa niso sicer našle mnogih pristašev, vsaj med delavci ne, ki so ]»ridno pocnnoževali svoje dTUŽine. Delavci so proizvajali ogromnega bogastva, 'ki so ga vži-vald parasiti in kapitalisti in so si vprašali, kako je mogoče, da primanjkujejo življenjske potrebščine na svetu, med tem ko peščica izvoljencev živi v razkošju in sreči, ne da1 bi na kakšen način pospeševali splošno blagostanje. Tisti Mal-ihus, ki je prav«, da je narava kriva, če primanjkuje večini ljudstva vse, kar je potrebno za dostojno življenje, je obenem trdil, da ne bi mogla človeška družba obstajati brez kapitalistov in latifundistov, brez farjev in generalov; ‘ker ako bi ne bHo teh ljudi bi industrija ne mogla razpečavati vse svoje produkte; preobilost projzvaje bi ustavila industrijski razvod in pahnila družbo v nreazrešljivo krizo. Tako argumentiranje ni moglo upirvati na preprosti razum delavskih mas.
Ali je pa res, da nt na svetu zadosti bogastva za vse? Človek ni samo konsument, ampak tudi proizvajalec. Kako je mogoče, da bi zmanjkale življenjske potrebščine, če vsak delavec, ki dela, zamore preživeti sebe, svojo družino in še vse one, ki ne delajo, ki ne proizvajajo i® ki razsipavajo od delavstva proizvajano bogastvo?
Takim nazorom ne verjame niti gospodujoči Tazred sam. Toda vendar ponavljajo ob vsaki priliki, zlasti ko se delavstvo energično upre kapitalističnemu izkoriščanju, znano pesem o pomanjkanju bogastva za zadovoljiti potrebam vsega človeštva. Ali splošni razvoj1 in rapidno naraščanje proizvaje nam kaže, da če se pomnožuje človeštvo se še bolj pomnožuje bogastvo. Še nikdar ni bilo na svetu toliko bogastva kot v sedanji dobi splošnega kapitalizi-ranja. Vsa zgodovina pretečenega stoletja nam govori o pridobitvah človeštva in o neprestanem napredku proizvajalne tehnike. Proizvaja vseh življenjskih potrebščin se je v zadnjih
i *
LISTEK.
Tri tihe maše.
' ■ . K. IX -
— Dva purana, Garrigou? Z gomoljikami, praviš?
— Da, prečastiti, dva delikatna purana z gomoljikami. Vem, ker sem ju sam pomagal nadevati. Koža jima mora počiti na ražnju, sem dejal, tako smo ju nabasali.
— Jezus in Marija, gomoljike so moja najboljša! jed. Daj mi brž karete!} Garrigou! — In ka druzega si videl v kuhinji razen puranov?
— Same dobrote. Od poldne nismo drugega počeli kot fazane, brinovke in jerebice smo skubli — perje je kar frčalo po zraku — potem so prinesli iz ribnika jegulje, karpe, postrvi in ...
— Tolste postrvi, Garrigou? Kaj?
— Tolste, pa še kako, prečastiti; prave orjake!
— Oh, moj bog, tako mi je, kakor da' jih imam že pred nosom... Ali si že natočil vina v ‘Posodici?
— Vse je v redu, prečastiti. Ampak s tem po masi se ne da primerjati. Če bi videli grajsko
petdesetih letih več kot podeseterila. In tudi zemlja sama daje več produktov. Znansvo in skušnja nas uči. kako je mogoče z manjšim trudom pospešiti splošno bogastvo. Potrebščin je na tem svetu več kot dovolj za vse človeštvo. In vendar je še na svetu ogromna množina človeštva, ki trpi vsako pomanjkanje, ki nima niti zadostnega prepotrebnega vsakdanjega kruha! Milijonom delavcev primanjkujejo najelemen-tarnejše življenjske potrebe. Bogastvo se je pomnožilo ali večina ljudstva trpi še vedno stradanje in glad. Komu služi vse bogastvo in čemu ljudstvo dela in gara? V veliikh mestih se gradijo ogromne razkošne palače, se otvarjajo vsakovrstni denarni zavodi. Tam kroži vrednost bogastva, ki ga delavstvo vsi var j a. Kapi-tali ne služijo blagostanju občestva: Peščica izvoljencev in čete njih zagovornikov in braniteljev razsipavajo, uničujejo sadove proletarskega truda
Ne! Revščina ni nekaj naravnega in neizogibnega. Revščina je posledica sedanjega krivičnega gospodarskega in socialnega reda, ki deli človeško družbo po razredih, da eni delajo za druge, da eni trpe, zato da smejo drugi nemoteno vživeti, da je eden vedno bolj izkoriščan in izstradan, medtem ko je drugi vedno srečnejši in bogatejši. Ne narava, temveč kapitalizem je vzrok revščini. Zemlja daje dovolj bogastva za vse. le gospodujoči delijo to bogastvo krivično. Toda ureditev splošnega gospodarskega in političnega razmerja ni nemogoča. Ljudstvo samo si je postavilo sedanji sistem, in to ljudstvo zamore ta sistem tudi spremeniti!
Premogovna industrija in delavstvo.
(Konec.)
V	pretečenih letih (1910) je na primer zginila češka montanska družba, preje montanski obrati kneza Fiirstenberga na Kladnem. Pogoltnila jih je Praška železarska družba. Njeni delničarji so bili deloma izplačani, deloma pa so bile njihove delnice prevedene na novo lastnico.
Praška železarska družba! in Avstrijska montanska družba sta stopili celo v vzajemno razmerje, in je bil generalni ravnatelj Praške železarske družbe Kestranek izvoljen tudi generalnim ravnateljem Avstrijske montanske družbe.
Na Ostravskem je Avstrijska rudniška in fužinska družba pokupila premogovnike družbe Marije Ane, tako, da se je v tem revirju število družb za eno zmanjšalo. Premogovni obrati Gutmanov so podrejeni ravnateljstvu rudnikov barona Rotšilda. Pri dvanajstih premogovnikih družbe severne železnice poseduje baron Rot-šild čez polovico delnic in potom posredovanja njegove »Kreditne banke«, ki ima izključno pravico zastopstva vse ostale družbe trgu-
jedilnioo. polne karafinke, v vseh barvah. In pa srebrno posodo, namizno okrasje, cvetje in kan-delabre! Take gostije še ni bilo. Gospod marki je povabil vse plemstvo iz soseščine. Pri mizi bo najmanj štirideset oseb, brez oskrbnika in grajskega pisarja. Oh, kakšna sreča, prečastiti, da bodete med njimi. Samo povohal sem purane in čudoviti vonj me preganja vsepovsod;. Oh, moj bog!
—	Le urno, urno, sinko moj. Grešne požrešnosti nas bog obvari, zlasti na sveto noč. Brž prižgi sveče in pozvoni k maši. Polnoč se bliža in zakasniti se ne smemo.
Ta pogovor se je razpletal v božični noči Gospodovega leta šestnajsto in nekaj čez pred prečastitim Dominijemi Balagverijem, nekdanjim barnabitom, takrat pa grajskim kaplanom gospode trinklaške, in med malim zakristanom Garrigvujem, ali bolje s tistim, ki ga je imel zg svojega malega zakristana Garrigouja. Zakaj vedeti je treba, da je tisti večer hudič v lastni osebi zlezel v okroglo postavo mladega zakristana. da bi laglje premotil častitega patra in ga zapeljal v strašno pregrešno požrešnost.
Ko je torej takoimenovani Garrigou (hm, hm!) na vso moč zvonil v grajski kapeli, je zlezel prečastiti gospod v mali zakristiji v mašno oblačilo, in ker je bila njegova glava vsled živih gastronomskih opisov že nekoliko zmede-
jejo, ne izvzemajo velika rudniško in fužinsko družbo.
In tako je mogoče povsod in v vsem opažati, da bo v kratki prihodnosti bančna hiša barona Rotšilda odločujočim Činiteljem.
Na severnem češkem figurira na videz cela vrsta družb, v resnici sta pa le dve, ki razpošiljata in prodajata premog in ostale proizvode; obe posedujeta pretežno večino delnic vseh ostalih družb. Poleg tega sta tudi te dve družbi skupni posestnici rjavih premogovnikov v srednji Nemčiji. Treba je tore} računati z dejstvom, da v doglecnem času vsa industrija rjavega premoga v Avstriji in Nemčiji postane izključnim monopolom nekaj milijonarjev in njihovih bančnih zavodov.
Tako kakor napreduje osredotočevalni proces (razvoj) lastnine, jam in premogovne industrije v dveh največjih premogovnih revirjih. v roke maloštevilnih miljonarjev m njihovih bank, se razmere v tej smeri polagoma razvijajo tudi v vseh ostalih revirjih. Premogovna industrija pri nas v Avstriji ni še tako razvita, da bi bila v stanu pokrivati vso domačo porabo dasi v njen razvoj hitro napreduje.
Premogovna produkcija zadnjih let je sledeča:
Množina nakopanega premoga v tonah leta	kamnitega	prem.	rjavega	prem.
1890	8,931.100	15,329.100
1900	10,992.500	21,539.900
1905	12,585.300	22,692.000
1910	13.773.985	25,132.855
1911	14,779.817	25,265.333
1912	15,591.118	26,487.004
Produkcija kamnitega premoga je torej
kakor videti od 8 miljonov ton leta 1890. v letu 1912. poskočila na 15 milj. ton, produkcija rjavega premoga pa, ki je leta 1890. znašala 15 milj. ton je v letu 1912. poskočila na 26 milj. ton.
Oboje se je skoraj podvojilo. To naraščanje je gotovo vredno vpoštevanja, če pa pomislimo, da se je k nam v Avstrijo tekom leta 1912. uvozilo 11,848.535 ton kamnitega premoga, torej do malega toliko kolikor je znašala celotna naša produkcija tega premoga, tedaj moramo priznati, da je bil razvoj industrije kamnitega premoga precej nezadovoljiv. Ali navzlic temu, da je tržišč, ki bi jih industrija kamnitega premoga za svoje proizvode lahko še pridobila dosti, ako bi iztisnila izven avstrijske tuji kamniti premog, ne opažamo v industriji kamnitega premoga nikjer nobene konkurence.
Prodaja in razpošiljanje premoga se dandanes nahaja kot monopol v rokah le nekaterih maloštevilnih firm, cene premogu so v vsakem revirju za vrste in kakovost natančno, trdno in enakomerno določene. Nadalje je ?a vsak premogovnik določena kvota (množina), tako, da je v naprej vsaka konkurenca izključena. Kupec oziroma odjemalec mora za naro-
na, je mrmral med oblačenjem predse: »Pečeni purani... tolsti karpi... orjaške postrvi.. .«■
Zunaj je piskal nočni veter in spremljal godbo zvonov. Kmalu so se zasvetile na ban-tuških obronkih, na katerih so prestolovali stari trinklaški stolpi, posamezne luči. Družine zakupnikov, ki so hotele prisostvovati polnočnici v grajski kapeli, so lezle pojoč v raztresenih skupinah navkreber. Naprej je stopal oče s svetilko, za njim ženske v velikih rjavih plaščih; k njim so se stiskali otroci. Vzlic uri in ledeni sapi so korakali ljudje veselo, z lepo tolažbo v srcu, da bo po maši, kakor vsako leto, miza v kuhinji zanje pogrnjena. Od časa do časa so se v mesečini zalesketale šipe grofovske kočije, spremljane od bakljonoscev; pricingljal je mezeg po stari poti in ob medlem svitu lantern, ki so le slabo prodirale skozi meglo, so spoznali zakupniki svojega oskrbnika in ga pozdravljali: »Dober večer, gospod Arnoton.«
—	Dober večer, dober večeT ljudje božji.
Noč je bila jasna in hladna. Na nebu so se lesketale zvezde, sever je ostro zavijal in na obleko se je usipal droban, zmrzel dež. ne da bi jo premočil, m je tako zvesto dopolnil tradicijo o belem božiču. Visoko z vrha je pozdravljal grad s svojimi neštevilnimi stolpi in oboji, kapela je strmela v temnomodro noč in na tisoče lučic je trepetalo: prikazovale in zginjale so po
čeni premog plačati eno ceno, ki jo firma zahteva, popuščanja (glihanje) na cenah ni. Ako pa bi se kupcu za to ali ono kakovost in vrste premoga cena zdela previsoka, tedaj si ga more naročiti v tujini, ker drugače bi ostal brez njega. In tako so od premogovnih veletrgovcev« ki so obenem tudi posestniki najbolj velikih in največjega števila premogovnikov odvisni ne le ostale družbe, temveč vsi kon-sumentje (kupovalci) premoga sploh.
Dasi je iz navedenega razvidno, da! premogovna industrija pri nas ni še tako razvita, da bi bila v stanu pokrivati vso uporabo, je vendar že tako osredotočena in združena (organizirana), da iz tega združenja polagoma raste ogromno telo izključne kapitalistične moči ene industrijske panoge. Ta kapitalistična moč premogovne industrije ima ne samo odločujočo besedo na domačem trgu in monopol (izključno pravico) izkoriščati 150.000 delavcev ter izkoriščati vse konsumente, temveč noa ima tudi velik vpliv na javno in politično življenje.
Vsaj smo imeli velikokrat že priložnost opažati, kako .se je zaradi interesov te male skupine tudi proti rudarskemu delavstvu pošiljalo v boj večino današnjega državnega zbora. Najbolj očitno se je to v državnem zboru opazilo pri zadnjem posvetovanju glede zakona o štirinajstdnevnem izplačevanju plač rudaijem. Dasi so bile v posameznih revirjih že po desetletja upeljane tedenske plače, ki so bili neovrgljiv dokaz za to, da je možnost dana uvesti jih povsod, se je vendar, ko je bil v državnem zbor stavljen predlog, po katerem naj bi se tedensko izplačevanje mezde rudarjem uveljavilo za celo Avstrijo, uprl temu predlogu premogovni delničar in poslanec dr. Liht (in tudi dr. Benkovič), in kar je najbolj čudno, postavila se je na njegovo stališče tudi vlada. Ona vlada, ki je v državnih rudnikih tedensko izplačevanje mezde rudarjem bila preje že sama izvedla. In s tem je v zajmu premogovnih baronov in proti rudarjem vpregla v delo celo vladiio večino ljudsk§ zbornice, ki je želji premogovnih baronov tudi ustregla na ta način, da je upeljala izplačevanje plač rudarjem vsakih štirinajst dni. Takih slučajev bi lahko navedli celo vrsto: ali dejstvo, da meščanski poslanci hlapčujejo premogovnim baronom je tako znana stvar, da je ni potrebno še posebej dokazovati.
To so vzroki zakaj še dandanes rudarji ni-So zavarovani proti nezgodam, zakaj imajo rudarji še vedno nevzdržljive bankerotne bratovske skladnice, zakaj ni še izvedena jamska inšpekcija, ki bi imela nalog varovati življenje in zdravje rudarjev, zakaj še nimajo rudarji obrtnih sodnij in celo niti zakonu odgovarjajočih bolniških podpor itd: Velikanski vpliv, ki ga imajo posestniki rudnikov onemogoča rudarjem potom zakonodaje vsako zboljšanje in vsak napredek sploh.
Poleg velikega vpliva, ki ga posestniki rudnikov imajo v državni upravi in zakonodajnih zborih, kjer ta vpliv močno čutimo, čutimo močno njihov vpliv tudi pri vseh uradih in sodnijah.
Ni nam treba imenovati c. kr. okrajne rudniške urade, rudniška glavarstva, ministrstvo za javna dela z njegovimi rudniškimi oddelki v državni upravi. Njihova »nepristranost«! je splošno znana. Imenujemo le okrajna glavarstva, okrajna sodišča in višja sodišča. Neštetih naravnost kričečih krivic se je že rudarjem prizadjalo ne da bi jim bilo mogoče doklicati sl pravice. rPitožbe in tožbe, ki so jih vlagali rudarji na merodajna mesta vsled krivic, ki so jim jih prizadjaii podjetniki, so žalostno poglavje bojev, ki jih morajo rudarji voditi. Jasno dokazane krivice so »neodvisni« sodniki s tem,
iii)M‘iiirmri ijri.jJiiLiimri "uii ■ n' i	 uZjOTIiM
oknih in kakor fantastne vešče so švigale nad temnim poslopjem. Onkraj grajskega mostu in vrat so morali ljudje, namenjeni v kapelo, preko malega dvorišča, na katerem je mrgolelo kočij, služabnikovi in nosilnic in ki je bilo od ba-kelj in od ognjišč v kuhinjah razsvetljeno kakor o belem dnevu; tam se je razlegalo škripanje ražnjev, ropotanje ponev, žvenketanje kristalnega in srebrnega posodja — in nad vsem je visela mlačna sopara, duhteča po pečenki in okusnih omakah.
»Kakšna gostija bo po maši«, tako je mrmral predse kaplan, tako so si mislili zakupnik, grajski pisar, škrata vsi.
II-
Cinklingeling! Cinklingeling!
Polnočnica se je začela. V grajski kapeli, majhni katedrali z umetniško obokanimi vratini in okni, do stropa oblečeni v hrastovino, so pogrnjene dragocene preproge in vse sveče so prižgane. In koliko ljudstva! In prekrasna oblačila! Spred okolo kota1 sede v mojstrsko izrezljanih cerkvenih stoleh gospod trinklaški ,v temnozelenem židanem suknjiču in poleg njega odlični gostje. Na baržunastem klečainiku njim nasproti klečita staTa vdovela markiza v ognjeno rdečem brokatu in mlada grofica trinklaška. počesana po najnovejši pariški modi, z visokim
ko so tožbo prizadetega delavca zavrgli, razglasili za pravico. Pojrsod, ker gre za koristi delavca ali koga drugega proti posestnikom premogovnikov, povsod se opaža moč poslednjih.
Dolžnost delavstva je imeti vse to pred očmi, da bo v vsakem slučaju kakega nastopa vedelo, s kakšno močjo mora voditi boje in kako mora biti na te boje pripravljeno, kajti pogoj vsakega je boja poznavati ne samo le svojo, temveč tudi moč nasprotnika.
Rudarji v Trbovljah in njihova pravica.
Kakor se zdi, rudarji drugih krajev res še verjamejo mamljivim obljubam' agentov (brr-movcev), ki jih Trboveljska premogokopna družba oziroma uprava njenega premogovnika v Trbovljah pošilja po svetu, da nabirajo za to oderuško družbo novih človeških žrtev. Rudarji res še verjamejo tem ciganskim agentom, ki svojim žrtvam, da jih premotijo, pojejo o »prijaznem ravnanju«, o »plači od pet do šest kron na dan« in o, »nepopisni vstrežljivosti« te družbe, ki jo bodo deležni, ako se podajo v to pravcato dolino krvi in solz. Le škoda, da delavec nikdar ne pomisli, da ni vse zlato kar se sveti, kajti delavec, ki gre tem ciganom na lim goljufa sam sebe in svojo družino. Ne le samo zdravstvene razmere, ki so v Trbovljah pod vsako kritiko, in ki so krivi, da je strašna bolezen legar (tifus) domač gost, povzročajo opasno degeneracijo (splošno nazadovanje rasti in zdravja) med trboveljskimi rudarji, temveč tudi prehranjevanje, ki od daleč ne odgovarja potrebam telesa posebno pri rudarjih, ki so izpostavljeni hudemu naporu, ki si pa potrebne zadostne hrane kupiti ne morejo ker jim nedostaja vsled prenizke plače denarja, je eden izmed najpoglavitnejših vzrokov, da se med rudarji v Trbovljah vedno 'pojavljajo kugam podobne moreče bolezni, ki uničuje v premnogih slučajih cele družine. Umazane plače, škandalozne jamske in stanovanjske razmere, ki zaničljivo kljubujejo vsakemu popisu, s katerimi Trboveljska premogokopna družba, ki je podobna krvoločnemu vampirju, rudarje in njihove družine, ki imajo to nesrečo, da se nahajajo v njenih krempljih, ubija, se tudi z njeno vednostjo sporazumno z bratovsko skladnico v mnogih slučajih krajšajo prejemki pri izplačevanju pokojnin ubogim vdovam ih še bolj ubogim sirotami po predčasno uničenih rudarjih. Da se vdove in sirote pri njihovih itak naravnost smešno malenkostnih pokojninah (penzijah) se goljufa, je neglecje na v nebo upijoči greh, taka sramota, da pač ostud-nejše biti ne more. In vrhu tega je vse to rudniškemu uradu v Celju, ki ima vrhovno nadzorstvo nad bratovsko skiadnico, znano. Ta rudniški urad, ki je o vsem tem že dolgo natančno poučen se ne gane, molči kakor riba. Nehote se vsiljuje človeku vprašanje, k čemu se pravzaprav vzdržuje dragi aparat tega rudniškega urada, ki ne izvršuje svojih dolžnosti? Vsaj na ta način diši celjski rudniški urad po neki ekspozituri Trboveljske premogokopne družbe, ki ima nalogo, vso divjo gonjo za profitom te družbe zakrivati. Potemtakem seveda se gospodje pri omenjenem uradu, katerih je prva naloga paziti, da se vrši obratovanje V premogovnikih po strogo določenih predpisih in da se varuje koristi delavcev pri rudniških ustanovah, ne morejo čuditi, če jim povemo, da so delavci do njih zgubili' sleherno zaupanje. Če bi še hoteli govoriti o številnih nesrečah, ki se v trboveljskem premogovniku dogajajo, tedaj bi morali reči. da na teh groznih nesrečah ni le Trboveljska premogokopna družba sama kriva, temveč
stolpom bruseljskih špic na prežlahtni glavi1. Nekoliko vzad sta v črni obleki z neznanskima barokama oskrbnik Tomaž Arnoton in grajski pisar magister Ambrož, dve črni pegi med svetlo bleščečimi židanimi in brokatnimi oblačili. Dalje so rejeni dvornik. za njim paži, lovci, valpet ključarica Barbara z neštevilnimi ključi na močnem, srebrnem obroču. Cisto v ozadju sede na klopeh hlapci in dekle, zakupniki s svojimi družinami; tam spod poleg duri, ki se potiho podirajo in spet zapirajo, pa se pojavljajo za nekaj trenotkov kuharji in spuščajo v praznično ozaljšano, z voščenimi svečami razsvetljeno in razgreto cerkev zapeljivi duh po večerji.
Ali pogled na te bele čepice moti mašnika pred altarjem? Ali ga bega Garrigoujev zvonček, ta preklicani ob vznožju altarja semintja, kakor da bi neprestano klical ; »Le naprej, le naprej! — Čim prej skončamo, prej bomo za mizo!« In vselej kadar zacinglja zvonček, pozabi kaplan na svojo mašo in premišlja le še na gostijo. V svojem duhu vidi nemirno vrvenje v kuhinji, odsev ognjene žrjavice. ki žari z ognjišča. soparo, ki se vzdiga iz kipečih loncev, in v tej sopari dva orjaška, nadevana, tolstotrebu-šna purana z gomoljikami...
V	svojih mislih sledi neskončni vrsti čednih pažev, ki nosijo sklede v rokah. Nepopisne vonjave se razširjajo. Z njimi stopa v veliko
da je v veliki meri tudi sokriv rudniški urad celjski, ki trpi. da vpričo njega uprava te družbe vse jamske in druge predpise cinično prezira, ropa in sploh s celim svojim izkoriščevalnim zi-stemom ljudi ubija.
Toda k stvari. Celi vrsti upokojencev, ki niso bili zavarovani po prehodnjih določilih, izplačuje bratovska skladnica samovoljno skrajšane pokojnine že za ves čas obstoja tozadevnih določil in so bili prizadeti ljudje na ta način za znatne zneske naravnost ogoljufani. Paragraf 23 pravil natančno določuje, da imajo pri pokojninski blagajni zavarovani člani vsakih pet do pet let prestopati, oziroma uvrščeni biti v višji zavarovalni razred, in da se imajo tudi pokojnine izplačevati po onem višjem Tazredu v katerem je zavarovanec ob vstopu v pokoj1 uvrščen. Toda bratovska skladnica pokojnine ne izplačuje ka-izplačevati po onem višjem razredu, v katerem je bil zavarovanec naposled uvrščen, temveč le za pretečeni razred. In to se dogaja navzlic dopisu, ki ga je pisal' že leta 1911 zavarovalni tehnik v ministrstvu za javna dela, gospod Alojzij Palisa, tozadevno bratovski skladnici in v katerem je na napačno razlaganje smisel pravil opozoril. Tudi o vsem tem je bil rudniški urad v Celju natančno poučen. Ali navzlic temu, da je stvar že davno dognana, je življenje rudarjevi v Trbovljah, vsled skrajno umazanih razmer, ■pravcata trnjeva pot polna grenke bede. Vrhu tega morajo ubogi jamski sužnji na svoja stara leta kadar so že do kosti izmozgani in postanejo deležni »sreče« upokojitve, tedaj morajo za svojo pravico, za katero se jih je leta goljuf falo, prehoditi vnovič krvav križev pot.
Plače rudarjev v avstrijskem rudništvu v letu 1911.
Premogovniki za rjavi premog.
Kakor znano morajo rudniški uradi sestavljati tudi pregled o rudarskih plačah. Vsi ti pregledi se poleg drugih poročil pošiljajo na ministrsto za javna dela na Dunaju, ki jih potem objavi skupno kot poročilo. Posestniki premogovnikov in rudnikov sploh so pobijali in se branili z vsemi štirimi proti objavljanju teh poročil. Ali pomagalo jim ni nič; Poročila o plačah delavstva v rudnikih* iz katerih je razviden zaslužek posameznih kategorij rudniškega delavstva iz posamičnih krajev, imajo le to napako, da prihajajo mnogo prepozno na dan, Gospodje v ministrstvu za javna dela kakor je videti, rabijo za sestavo tega poročila strašno dolgo. Krivo je pač staro, znano avstrijsko uradno kljuse, ki ga ni moč spraviti v hitrejšo hojo.
To je pač vzrok, da je bilo sedaj šele izdano poročilo glede rudarskih plač za 1. 1911.
V	poročilu o plačah delavcev v premogovnikih za rjavi premog, opažamo neko novost, ki posamične kategorije delavcev natančneje ločeno navaja. Med tem, ko so prejšnja poročila navajala zaslužke mladostnih delavcev vposle-nih v jamah in na dnevu skupaj, jih navaja to pot razdeljeno. V nastopni razpredelbi plačilnih razmer za leto 1911. so rubrike o razliki jamskih mladostnih delavcev in mladostnih delavcev vposlenih na dnevu prazne, kar po-menja, da na podlagi preračunanja promernega zaslužka, kar se tiče promerne plače obeh kategorij. ni bilo mogoče dognati nobene razlike. To potrjuje, da so bili promerni zaslužki teh dveh vrst mladostnih delavcev enaki.
Mezdne razmere v posamičnih revirjih za rjavi premog se navajajo po delavskih kategorijah in nam za leto 1911. predočujejo naslednjo sliko:
dvorano, praznično ozaljšano. Razkošje! Tam stoji v bleščeči svetlobi ogromna pogrnjena miza; na sneženem prtu se šopirijo ponosni pavi z izpreminjajočim se perjem in fazani širijo svoja zlata krila; za rubinastimi karafinkami gledajo izza zelenja pel e'P ir amid e sadja in tam se leskečejo razkošne ribe, o katerih je prej pripovedoval Garrigou (seveda, kdo drug kot Garrigou!); s svojimi srebrnimi luskami počivajo na sveži travi, kakor žive, s šopom sladko-dehtečih zelišč v razklenjenem gobcu. Vsi ti čudeži se prikazujejo Balagveriju na bogato vezenem altarskem prtu, in pogosto se zareče in izgovarja »Benedicite« namesto »Dominus vo-biscunv«'. Ne glede na te zmotice pa opravlja častiti' mož svoje sveto opravilo prav vestno, ne da bi izpustil najmanjšo vrstico, ne da bi pozabil na še manj važen poklon, in dokonča prve maše je vse dobro; ampak v božični noči mora brati duhovnik tri maše zapored.
(Konec prihodnjič.)
Rudarji, agitirajte med svojimi tovariši za pristop v strokovno organizacijo, in širite povsod „Rudarja“ in „Zarjo*.
Rudniški urad ali dežela
	! js c	4* KJ JS m	«- "Soi	š <y	i3	So
	“gs,	0.0 >	Vi OJ*-*	0 E	£>3 x-> le	
•n -	N C	0*3	2 IS >	Ju c-o	CC "H.r-1	>0 o«2
vposleni delavcev	Število šihtov e delavca	Odtržki enega d na leto	5^-3 P a > 0 ”iS 8» Ir? <u D- Ji 73	W BO) 3 «c J2 cg o~Sž	C 5 32 E > g c — £■0 "	ss~ ~ > p N 41 S af-o c.
Kopači in izpravijači
Teplice-Mostec-Komotava............................ 12.478	1	273	3	67 —
Falknov-Loket......................................  3.430	|	276	S	62'59
Ostali premogovniki na Češkem, Morav-	J	8
skem in v Sleziji.................................. 540	I	259	j	47'98
Zgornje Avstrijsko.................................... 824	J	266	j	60' 17
Ljubno.............................................. 3.O17	|	300	82 08
Gradec.............................................. 2.433	J	280	66-48
Celovec-Ljubljana...........................  .	3.968	S	298	74-29
Ostale planinske dežele.  ............................ 778	291	74 60
Istra-Dalmacija..................................... 1.104	j	392	89-45
Galicija  ............................................ 269	|	246	I	58-60
Drugi dorasli jamski
Teplice-Mostec-Komotava.........................
Falknov-Loket...................................
Ostali premogovniki na Češkem, Moravskem in všieziji............................  .
Zgornje Avstrijsko..............................
Ljubno.........................................
Gradec.........................................
Celovec-Ljubljana...............................
Ostale planinske dežele .........
Istra-Dalmacija.................................
Galicija . . .  ................................
5.167
951
11
117
156
108
274
40
15
5
293 292
306 277 302
294 308
307 245 199
43-29
52-54
44.14 68 07 4695 4504 85 86 52-18 55-90 32-20
1360-90	+ 37 03		4-98
121105	+ 24-43		4-39
761 04		- 23-20	2-94
1054-16		h 29 24	3-96
1217-24		-60 73	4-05
985-18		-50-79	3-52
960-70	_	- 42-55	3-22
101807		-35 68	3-50
853-92		-8416	2-93
528-33		-j 15-97	2-14
ci			
1044-86	+ 21-67		3-56
945-65	+ 24-80		3-24
808-88		h 55-94	264
1032-52		- 79-25	3-73
1072-04		- 40 30	3-55
860-44		-56-56	2-92
957-43		- 1-95	3 10
922-45		-18-88	3-01
644-05		- 1811	263
284-60			291-33	1-43
+ 0-06 + 0-03
— 0-01 + 009 --0-11 - - 0 08 --0-10 --0-09 - - 0 05 --0-19
+ 0-04 + 005
+ 0 26 + 0-17 + 008 + 0-27 + 0-08 + 0-29 -+0-12 — 0-72
Mladostni jamski delavci
Teplice-Mostec-Komotava Falknov-Loket .... Ostali premogovniki na skem in všieziji	.	.
Zgornje Avstrijsko	.	.
Ljubno....................
Gradec....................
Celovec-Ljubljana .	.	.
Ostale planinske dežele . Istra-Dalmacija .... Galicija..................
Češkem, Morav-
110
78
15
84
93
47
90
38
55
40
284
274
276
290
287
284 296 295
285 252
59-93
3052
25-74 28-13 28-27 31-19 57-45 45-51 35-70 38 64
578-49
552-65
425-22
45807
88-59
557-23
406-41
611-04
523-64
245-31
Dorasli delavci na dnevu
Teplice-Mostec-Komotava Falknov-Loket .... Ostali premogovniki na skem in v Sleziji . . Zgornje Avstrijsko . .
Ljubno....................
Gradec....................
Celovec-Ljubljana . . . Ostale planinske dežele . Istra-Dalmacija .... Galicija..................
Češkem, Morav-
7.282
2.045
148
421
1.028
707
1.683
238
368
96
300
299
299 285 335 291
300 316 314 256
4780
52-49
3672 52-34 43-83 50-18 55 — 41-85 49-59 2001
112899 1040 09
741-67 74978 1201-29 859 -839-01 1012-32 771-61 379-16
+ 45-91 + 6953
+ 42-54 --10-81 --42-95 58 14 18-81 + 101-76 - 123-67 -31-35
204
202
1-54
1-55
1-70
1-96
1-37
207
1-84
097
3-76
3-48
2-48
2-63
3-59 295 2-80 3-21 2-46 1 49
+ 0-06 + 0-19
+ 0-08 0 03 010 + 0-18 0-06 + 018
— 0‘34
— 013
Mladostni delavci na dnevu
Teplice-Mostec-Komotava .......
Falknov-Loket...................................
Ostali premogovniki na Češkem, Moravskem in všieziji...............................
Zgornje Avstrijsko..............................
Ljubno....................................
Gradec ......................................  .
Celovec-Ljubljana  .........................:	.
Ostale planinske dežele.........................
Istra-Dalmacija  ...............................
Galicija . . •..................................
Teplice-Mostec-Komotava .......
Falknov-Loket  .................................
Ostali premogovniki na Češkem, Moravskem in v Sleziji..............................
Zgornje Avstrijsko..............................
Ljubno..........................................
Gradec..........................................
Celovec-Ljubljana...............................
Ostale planinske dežele.........................
Istra-Dalmacija.........................'.	.	.
Galicija..................................  .	.
Ta razpredelnica kaže. da je v celi Avstriji v letnem promeru kakor tudi za posamezen šiht, plača malo poskočila. Kdor le površno motri številke o plačah in Številke o produkciji, bi po pri ravnanju obojih kaj lahko bil mnenja, da so bili premogovni baroni tako obzirni ter priznali delavcem v 'letu 1911. pri zvišam produkciji ravno tako velik del zaslužka, kakor v letu 1910. pri manjši produkciji. A ni tako:
V letu 1911. so delavci nakopali in izpravili daleko večje število metrskih stotov premoga, njihova delavnost se je znatno zvišala, sorazmerno pa se ni zvišala plača. V najobsežnejših avstrijskih revirjih za rjavi premog. Teplice-Mostec-Komotava bilo je leta 1910. izplačano za eno tono premoga 1 K 83 v, čiste mezde, nasprotno pa je čista mezda pri eni toni premoga znašala v letu 1911. le 1 K 82 v torej za en vinaf- manje. V ljubljanskem rudniško-urad-nem okraju se je leta i910. od ene tone premoga izplačalo 5 K 04 v 1. 1911. pa le 5 K 03 v.
V okraju rudniškega okraja v Gradcu je leta 1910. za eno tono znašala čista plača 3 K 45 v, leta 1911. pa le 3 K 43 v. In tako se imajo stvari tudi v ostalih okrajih oziroma revirjih.
Kadar rudarji pri boljši konjunkturi, v času mnogega dela in dobri kupčiji, napenjajo svoje moči, da nakopljejo ter izpravijo več premoga, tedaii so vselej v prvi vrsti posestniki premo-
175	285	2411	502-65		■		1 ‘76		•	
157	279	27-64	530 54		1-90	
3	260	16-56	383-75	.		1 48	
17	287	26-69	463 14	—•—	1 61		*	
27	306	14-32	43702	—•—	1-43		•	
28	292	2007	705-50	—•—	242		■	
91	289	3202	407-25	—•—	1-41		•	
11	391	12-80	474-95	—-—	1-58	— •	
14	292	30-—	224-97	—■■_	1-45		*	
	~~					—. —
Delavke 983 S 273		2918	484-93	+ 11-79		1-78
198	282	18-44	476-34	+ 21-67		1-69
6	256	21-53	34125	+ 27-79		1-33
104	262	26-72	346-26		- 5 98	1-32
334	282	16-15	427-99		h 31-54	1-52
172	279	2092	376-59		- 8 97	1 35
379	303	26,-	494-83		-16 43	1-63
70	286	16-67	432 66		- 3-35	1-51
30	215'	14 90	226-88		- 24-88	1-06
6	263	6-50	257-33	-|- 37-23		0-98
+ 001 + 0-02
+ 0-03 --0-01 --014 --0.02
— 002 + 0-12 — 011
govnikov tisti, ki od zvišane delavnosti in vsled nje zvišane prodtikcije imajo svoj delež, kar zopet dokazuje leto 1911. Pri vsem tem pa se kupcem (konsumentom) premoga stalno dopoveduje^ da je vsled zvišanih plač rudarjem, treba zvišati tudi ceno premogu in da so zdra-ževanja premoga krivi izključno le rudarji. Ne moti jih prav nič dejstvo, da se nahajajo njihove trditve v kričečem nasprotju z resnico.
Na rudarjih je ležeče, da si navedeno resnico, ki se takorekoč z vsakoletnim uradnim izkazom o plačah rudarjev redno ponavlja, dobro zapomnijo, in da javnost in nastavljence premogovnih baronov na njo stalno opozarjajo. Rudniško delavstvo je zmirom tisti na kojega plečah se vsi preobrati in izpremembe premogovne trgovine odbijajo. V času trgovinske krize se mu krajša plača za pogojeno delo (Geding), češ trgovina s premogom gre slabo, in 'kadar gre trgovina in odbit premoga dobro, tedaj se ga z izgovorom, da je treba potrebo naročil kriti, zopet nečloveško priganja, tako da mora z nadčloveškim naporom svojo delavnost zvišati do skrajnosti. Posledica pa je vedno ta, da če je promerna plača rudarjeva za en vinar ali celo le za kako desetinko vinarja višja, da mora biti profit premogovnih posestnikov se večji. Rudarji so vselej tisti, ki se jih opehari, vrhu tega se jih še pred jav-
nostjo dolži, da so oni krivi vednemu podra-ževanju premoga, ker prihajajo vsak čas z zahtevo po zvišanju plače, če pa rudarji v javnosti že veljajo za take grešnike, potem bi imeli poskrbeti za to, da se napravi s slepljenjem javnosti konec na ta način, da bi res tudi za se dosegli boljše premogovne konjunkture.
Hišna agitacija na Angleškem.
Rudarji v. južnem Valesu (Angleško) so v zadnjem času opravili velik kos dela, ki je vredno občudovanja. Pred nekaj tedni so. da spravijo vse dosedaj še neorganizirane tovariše v organizacijo, začeli postopati jako energično, Skupno število v južnem Valesu vposlenih rudarjev znaša okroglo 160.000, od teh jih ni bilo ob začetku agitacijske kampanje organiziranih nič več in nič manj kakor 60.000, Izmed katerih so mmopi seveda včasih že bili člani. Navzilc velikemu odstotku neorganiziranih je zveza sklenila vsakega posameznika nemudoma v or+ ganizacijo privesti. Postavila se je na popol*. noma pravo stališče, da, ker vsak delavec uži* va sadove boja in žrtev, ki jih je organizacija z dosego teh sadov doprinesla, je potemtakem vsak posameznik tudi dolžan k tem žrtvam svoj del doprinašati.	fj-
Kot začetni trenotek za splošno agitacijo ie določila zveza dan prvega majnika. - Dan Drvega majnika je praznovalo vse delavstvo celega južnega Valesa in do tega dne je zveza pričakovala, da se bodo dotičniki priklopili organizaciji prostovoljno. Sklenila pa je tudi obenem, da se ima na vsaki jami, kjer bi se po prvem majniku nahajal še kak neorganiziran rudar, takoi začeti s stavko. Vse je šlo natančno po določenem programu, agitacija pa je bilai tudi tako energična, da je do prvega majnika res 5000 neorganiziranih k zvezi pristopilo. Toda s tem uspehom organizirani delavci niso bili zadovoljni. Dne 2. majnika so začeli nA vseh jamah, kjer se je nahajal še kaik neorganiziran rudar, stavkati. Stavkali so posebno Vi Rhonddatale, kier je tudi približno 6000 delavcev ostalo izven organizacije.
Kot spomin neorganiziranim je zadostovalo v pretežni večini slučajev par dni stavke, tako je bilo mogoče po jamah zaporedoma začeti zopet delajti. Semtertja pa je vse eno ostalo nekaj trdovratnežev, ki niso hoteli razumeti delavske solidarnosti. Proti tem pa so porabili druga sredstva.
Vsacega posameznega so obiskali na domu. in ker stavkujoči niso imeli druzega opravila, se jih je zbralo vselej kakih 3000 in več skupaj, ter so obiskovalce do hiše, kjer je stanoval kak neorganiziran rudar spremljali. Skratka, napravili so vselej kar celo procesijo. Toda te demonstracije se niso morda vršile s kakim hruščem in vpitjem, temveč v popolnem miru, tako, da so imele celo prijazen značaj, in vselej svoj namen dosegli, Ni trajalo dolgo in cilj je bil dosežen. Pristop zadnjega neorganiziranega rudarja se ie za naše pojme izvršil pod precej čudnimi okoliščinami, namreč spričo policije! Bilo je takole: Ko Je mož zagledal veliko procesijo svojih tovarišev, ki se je bližala njegovemu stanovanju, se je hudo prestrašil in začel jokati, in ker se je bal, da mu bodo storili kaj žalega, je zbežal v drug kraj, kjer se je zatekel v okrilje policije na policijsko stražnico. Ali procesiji §e ni prav nič mudilo, pomikala se je počasi za bezajočim in prišedši pred policijsko stražnico, kjer se je ustavila, se je zvezni tajnik Watts Morgan podal v stražnljco, kjer je begunca na licu mesta pregovoril za pristop, kar se je zgodilo.
V razmerah, ki vladajo pri nas v Avstrijj, kjer je vse prežeto z predpotopnim policijot-skim duhom bi bila' agitacija na tak način težko mogoča.
Iz državne Alpinske montanske družbe
Ljubno-Seegraben.
Da bode javnost videla, kako Alpinska montanska družba delavcem dane obljube izvršuje, smo primorani ozreti se nekoliko na tukajšnji premogovnik. To je tem bolj potrebno ker ta družba draginjo premoga vedno utemeljuje z visokimi delavskimi plačami in novimi zahtevami rudarjev, ki so baje vedno čim dalje tem večje.
Ker se cesto dogaja, da ni mogoče brez presledkov delati rudarjem vedno na odkopu, ker je potrebno izvršiti razna postranska dela, kakor na primer prevažanje jamskega lesa, tračnic (šine) itd. ie Alpinka ob priliki zadnjega mezdnega gibanja priznala rudarjem za poštrtfn-ka dela, ki niso všteta v pogojno delo (Geding) za vsako uro 45 vinarjev. Nekaj časa po mezdnem gibanju se je rudarjem od strani paznikov čas, ki so ga vporabili za izvršenje postranskih del natančno zapisovalo in od strani rudniške
uprave vestno zaračunavalo ter izplačevalo. Toda v zadnjem času se je vtihotapila neka nekam čudna navada, uprava premogovnika postranskih del namreč noče več plačati.
Namesto tega se z rudarji za postranska 'dete baranta, kakor bi vsa Alpinska montanska družba sestojala iz samih smrdljivih čifutov. Ako pride nadplezalec prevzemati pogojno delo in mu naznanijo delavci tudi izvršena postranska' dela, tedaj enostavno reče. da to njemu nič ne gre mar; in ker paznik tudi ni ničesar zapisal, rudarji potem enostavno za ta dela ničesar ne dobe. Velik del paznikov namenoma in dosledno postranskih del ne zapisuje. Če postopajo pazniki vsled ukaza ali iz lastnega nagiba tako. se še m moglo natančno dognati. Ako pa izvira označeno postopanje oziroma ravnanje paznikov iz njihovega lastnega nagona, tedaj je to njihovo dejanje pač vsake obsodbe vredno, tembolj ker ne more nihče razumeti, kakšne koristi naj bi imeli od tega, če revnim delavcem od-jedo nekaij krvavo zasluženih grošev.
Sumimo pa. da se godi vse to le vsled ukaza od zgoraj, in zdi se, da je naša suuvnja tem bolj upravičena, ker sta se v zadnjem času dva višja jamska uradnika napram rudarjem izjavite. češ da na podlagi ukaza ne smeta; dopuščati, da bi rudarji toliko zaslužili. Ce je to res, tedaj ne bi se nahajali oni, ki rudarske plače tlačijo navzdol v Seegrabnu, temveč na Dunaju pn_generalnem ravnateljstvu.
Smo pa mnenja, da se gospodov v Seegrabnu tudi ne sme oproščati krivde, ker bi bila za nje prav lahka stvar, potom svojega vpliva ukreniti, da bi rudarji prišli do svoje plače katero jim je družba vrh tega zagotovila. Seveda se uradniki otresajo vsake krivde izjavljajoč, da njih vpliv ničesar ne zaleze, ker prihaja po njihovem zatrdilu pritisk od zgaraj.
Poročalo se nam je celo, da so rudarje na jami »Šucengel« izplačevali le po 3 K 20 vin., dasi znaša sedanja plača za gosposki šiht 3 K 25 vin. In ker je bil velik del rudarjev mnenja, da se ijh izpod gosposkega Stota sploh ne sme plačevati, so se radi tega pritožili. Na njihovo pritožbo se jim je na kratko odgovorilo: Za rudarske zaslužke imamo tarifo, in za to se izplača toliko, kolikor se je bilo na podlagi pogojnega dela zaslužilo vsled česar se ne jemlje noben ozir na to, ali je delavec pri pogojnem delu na svojo plača prišel ali ne. Če je pogojno delo oddajajoči uradnik pogojno delo pravilno oddal ali ne, se ne more naknadno jemati več v upo-štev. Kar torej on reče je pravilno in resnično. Dotičmk je po mnenju teh gospodov takso nezmotljiv kakor sam papež v Rimu. V službenem redu sicer stoji, da ima rudar pravico, ako se čuti pri pogojnem delu prikrajšanega se pritožiti. ampak na to se gospodje uradniki ne ozirala Ako se namerava kateri izmed rudarjev pritožiti, tedaj uradnik zbeži in rudar ostane tam, kjer je bil preje, na ta način se vsaka pritožba onemogoči m to se zdi gospodom' v redu.
Zdi se nam pa, da so rudarji na teh razmerah krivi največ sami. Da je postala Alpinska montanska družba tako predrzna, temu je kriva edino le mlačnost Tudarjev in dejstvo, da so potem, ko se je zadnje plačilno gibanje brez boja ugodno zaključilo, enostavno vse zapustili. Nekateri so celo bili tako »premeteni« in so mislili, če bodo napram organizaciji kalili' vodo, da bo potem1 bolje! Niti na um jima ni prišlo, da pride potem vselej ravno narobe. Menda se bodo sedaj tudi tisti posamezniki spametovali in prepričali, da enostavno ni res. da bi bila družba dala, oziroma priznala rudarjem nekaj prostovoljno. kajti če bi res družba1 rudarjem prostovoljno nekaj hotela dati, tedaj bi imela dosti prHike in bi onim rudarjem, ki pri pogojnem delu niti na plačo gosposkega šihta niso prišli, lahko primaknila vsaj toliko, da ne bi bili na zgubi. Na mestu tega pa gospodje enostavno rečejo: »Doplačali ne bomo nič. lahko delamo kar hočemo, gospodarji pri hiši smo mi in vi imate poslušati ter ubogati.«
Iz navedenega se rudarji zopet lahko prepričajo, da je skrajni čas otresti se mlačnosti in zaspanosti, ki jih tako tepe, ali ni morda še vzrokov dovelj za to? Čisto gotovo je, da bo gospodom, ako se rudarji ne bodo pravočasno spametovali greben še bolj zrasel, in da bodo skušali slabšati zaslužek še naprej. Rudarji si bodo končno morali reči, da je nujno potrebno združiti se tesno v organizaciji, da se odpravi negotovost zaslužkov in da bo končno po vzoru naših tovarišev na Angleškem, mogoče udej-stviti zahtevo po uvedbi minimalne plače. Če je bilo-to mogoče na Angleškem, mora biti tudi mogoče v Avstriji. Ali rudarji morajo imeti v prvi vrsti močno strokovno organizacijo, brez
katere se ne da opraviti' nikjer ničesar. Kdor nasprotno nekaj trdi, ta vedama ali pa iz neumnosti mlati prazno slamo.
mmrnm	H	mnn	
Rudarji v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku pozor! Izlet v Trst, kateri je bil nameravan za dne 29. junija 1.1 .se je vsled tega, ker se je dosedaj premajhno število izletnikov priglasilo, preložil do časa. doklej* se jih zadostno število priglasi in znesek 10 K. kolikor stane vožnja tja in nazaj, vplačajo. Priglasiti se je: V Zagorju pri sodrugu Skrabar Francu, v Trbovljah pri sodrugu Ule Antonu in v Hrastniku pri sodrugu Malovrh Karolu. Sodrugi. agitirajte povsod, da se zadostno število izletnikov priglasi ter, da se izlet čimpreje izvrši. — Pripravljalni odbor.
Dopisi.
Trbovlje. (Knjižnica.) Cenjenim članom podružnice »Trbovlje« Unije rudarjev avstrijskih se v zmislu sklepa odborove seje naznanja, da se bodo knjige iz podružnične knjižnice izdajale in nazaj jemale le ob nedeljah ob 8. do 10. ure dopoldan. Podružnični odbor prosi vse one, ki so si knjige pred daljim časom izposodili in jih niso nazaj vrnili, naj jih najkasneje do nedelje dne 15. t. m. nazaj vrnejo. Ker je knjižnica na novo urejena in ker se nahaja v njej mnogo lepih in poučnih knjig, se priporoča članom. naj se iste v mnogem številu posiužijo.
—	Podružnični odbor.
Zahtevajte v vseh radarskih krajih t vseh gostilnah „Rudarja“ in „Zarjo“!
Razne vesti.
Ruski vohuni v avstrijski armadi. Minule dni je nastalo velikansko razburjenje po ceh Avstriji: zvedelo se je, da je bil polkovnik generalnega štaba pri 8. armadnem zboru v Pragi Redi plačan ruski vohun. Redi, ki je bojda ob enem za Avstrijo vodil vojaško vohunstvo v Rusiji! Do sedaj je dognano, da je Redi za visoko odškodnino vohunil v avstrijskem generalnem štahuže celih 14 let v prilog Rusiji; izdajal je bojne načrte in prepise tajnih povelj za slučaj mobilizacije in vojske; domače vojaške urade je napačno podučeval o razmerah v Rusiji in izdajal obenem isti državi imena avstrij. vohunov. To izdajalsko delo bi imelo lahko v slučaju vojske nedogledne posledice. Redi je bil tudi v svojem zasebnem' življenju malovreden človek; spolno je zlorabil svoje sluge in živel z mnogimi ženskami. A užival je zaupanje visokih vojaških 'krogov, dokler mu niso prišli na sled1 in pred nekaterimi dnevi se je v nekem dunajskem hotelu, pravijo, da prisiljeno, ustrelil. Imel ie najbrž med častniki več pomagačev, katere sedaj zasledujejo in zapirajo.
Budimpešta. Ogrski državni poslanec Deš je imenoval ogrskega ministrskega predsednika Lukacsa »največjega panamista1 (t. j. sleparia.) na Ogrskem«. Pred sodiščem se mu je posrečil za to trditev dokaz resnice in je bil oproščen. Na to je Lukacs s celim svojim ministrstvom odstopil
Konec male loterije. Cesar je te dni podpisal postavo, ki določa uvedbo razredne loterije in odpravo dosedanje male loterije.
Delavec zadet glavni dobitek. Delavec v graški tovarni za stroje F. Fiedler je zadel glavni dobitek ogrske državne loterije v znesku 200.000 kron! Obveščen o tem, je mirno dalje delal.
Statistika o balkanski vofcki. »Pressbure-au« je objavil nekaj statističnih podatkov iz balkanske vojske. Bolgarija je zasedla 59 tisoč, Srbija 60.000, Crnagora 5000 in Grčija 30 tisoč kvadratnih kilometrov turškega ozemlja. Od tega ozemlja, pripade po bolgarski zahtevi na Bolgarijo 87 tisoč, Srbijo 26.000, Črnogoro 7000 in Grčijo 11.000 kvadratnih 'kilometrov. Mobilizirale so: Srbija 401 tisoč, Bolgarija 450 tisoč, Grčija 150 tisoč in Crnagora 45 tisoč mož. Invalidov v tej vojski ima Bolgarija 4Q tisoč, Srbija 21 tisoč, Crnagora 8000 in Grčija 6000 tisoč mož. Stroški vojne so uradno določeni in sicer je imela Bolgarija 1050, Srbija 717, Crnagora 165 in Grčija 340 milijonov frankov stroškov. Vsak kvadratni kilometer zasedenega ozemlja stane Bolgarijo 12 tisoč. Srbijo 27 tisoč, Crnogoro 23 tisoč in Grčijo 30 tisoč frankov.
Panamski kanal v nevarnosti. Iz Novega Jarka poročajo: Navzlic vsem nasprotnim zatrjevanjem je zgradba Panamskega kanala ven-
darle resno ogrožena. Poročila, 'da se podira zemlja se množe od dne do dne. V zadnjem času je zdrknilo več nego pol milijona kubičnih metrov zemlje v kanal Otvoritev kanala se bo naj-brže še za nadaljnih šest mesecev zakasnila.
Avstrijsko orožje za Rumintijo. Ministrski svet v Bukareštu je pooblastil vojnega ministra skleniti pogodbo z orožarno v Štayru glede dobave JOd.OOO pušk. Dobava se mora izvršiti vsaj tekom leta 1914.
Listnica uredništva.
Idrija. Poročilo o shodu prinesemo v prihodnji številki.
Črno in Leše. Ženski shodi se vrše zanesljivo 29. junija.
Preklic.
Podpisani obžalujem vse razžaljive besede, s katerimi sem žalil Tomaža Hočevarja, kateremu nič slabega ne morem dokazati. Zategadelj se. mu srčno zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja.
V	Idriji, 8. junija 1913.
Ivan Eržen IV.
Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor
želodčni likčr
Najboljši želodčni likčr!
Sladki in grenki.
Pristni »FLORtAN* ne štabi in ne »mami, ampak daje moč In veselic do delal
Naslov za naročila: »FLORIAN«, Ljubljana.
Postavno varovana
-^■3n.tozxlx2. 2v£©rtli3r
v ftpice (Češko)
razpošilja po povzetju vsake vrste platno, volneno blago za razne hišne potrebe po želji 30 do 40 metrov komad za 15 do 20 kron. Zahtevajte vzorce in cenik.
Ljubljana
Danajska cesta št. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
xa rodbino in obrt. glsaJba.1 stroji ^ufX-C3J.©2:**„
“Vozoclsu kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
KOLINSKO
jPriporočazno našim g O Sp O Ciin. j SL33Q.
—- iz	SloTreaa-sUs:©	ToTram©
CIKORIJO!
T7* uuTolj ani. —
Izdajatelj in zalagatelj M. C o b a 1 v Zagorju ob Savi. — Odgovorni urednik Ivan Tokan v Ljubljani. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.