341. številka Trst, v petek 9. decembra 1904, Tečaj XXIX. tm~ Izhaja vsaki dan. Tudi ob neaeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. Posamične številke prodajajo po 3 novć. (6 stotink) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Cel j i, Kranju. Mariboru. Celovcu, Idriji, St. Petru. Sežani. Nabrežini. Novemmestu itd. Orlase in uroeke pprejema uprava lista ^Edinost", ulica ♦Jiorsrio lialatti St. is. — 1'radne ure s« «»«1 i. do H. zvečer. — Cene oglasom 16 st. na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON štev. lloT. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaša za vse leto 24 K, pel leta 12 K, 3 mesece 6 K. — >~a naroebe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Xe frankov an a pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti IS. (Narodni «lom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. Ptošno-hranilničui račun 5t. S41.(k>2. (Brzojavne vesti.) Puške vojne ladije na potovanju MALAGA 8. Ru ki kr žar »IsuraiuU ee je usidral v tukajšnjem pristanišču ter vzel vodo za prmožno eskadro, ki ga pričakuje na odprtem morju. Od ruske vztočne armade LONDON 8. »R?uter biro« porc?a prt ko $ DgkiEga iz glavnega stana nuke xit ene žrxadi: Težko topništvo strelja dan na dsn s Putdovega hriba z Lin- npu vendar ni piišio od zadn ih bojev generala Ren-nenkam. fa do novih spopadov. Dobrovoljci prodirajo po noći proti sovražni črti ter raz avajo hiše, ki so jih zasedli Japonsi. Ta podjetja so teveda zelo nevarna, toda vznemirjajo zelo sovražiika." V bcjih z geceralom Reanenkampfim st bili Japonci v znatni manjšin5. Zguba Ru-s>v 60 neznatne. I*ti so uplen li množino t pov ter so v eli pribl žao ICO Japoncev, ki so bili slabo oblečeni ter so trpel- mraz. V za I d j i h bojih so Japonci pustili proti s.o i navad: številne mrliče na bojišču. Ruska armada porabi na dan 320 tisoč pudov živil za armado in konje. Najbrž bo reka Hunho tekom tn?ga tedna zimrzalu, ta£o da bo mcžao z vozovi preko nje. Le dolom »Jermak«. KIEL s. Ruski ledolom »Jerni*k« je po ravijen ter je daoes zjutraj odplul iz tuka Mojega pristanišča. Boji okolo Port Arturja. TOKIO 8. Cesarski glavni stan javlja, da je bi izid včerajšnjega obstreljevanja ruskih ladij e topovi velikega kalibra, ki se irhvajo v portartur-kem pristanišču, izvrsten. Opazilo se je, da je mnogo strelov sadelo ladije >Piresvjet«, »Pobjeda« in >Pa iadac. »Per^B-jetc je ob T> in pol uri pričel g>ref. »Pobjeda« Be je nagnila. Brzojavne vesti. PotOTarje kralja Alfonza t Pariz. PAR i Z 8. Govori se, da je sedaj konično določeno, da pride španski kralj Alfonz meseca aprila Kcdočfgi leta v Parir. Kra j se pa naravnost iz Parita povrne zo-pe: v Madr.d, ter se ne poda, kakor se je prvotno govorilo, cd tukaj v London. Telefonska zveza Duoaj-Opatlja. DUNAJ 8. Tukajšnja trgovinska zbor n;ca e predložila mmisteretvu za notranje Ht ari pet cijo, v ktteri ee zahteva, da naj se kar najhitreje možno ueunovi direktna teit t >aska zveza med Dunajem in Opatijo. f Poslanec Svreton. PARIZ s. Poslanec Svveton se je zadušil vsied razlitja plina. Učiteljski konvikt v Ljubljani. In ee d3 več mi, imeli b:do naši itrcci in zanamci zo lombo v »Učiteljskem konviktu«, ki bo Sfzidan na naših prlLrankih, takcrek č na krvavo prislušenih ia od lsčaih ust jr.trganh krajearj h. Žito pa mo/a vse učiteljstvo na delo, in eicer nemudoma ! Po vs«h slovenskih krono-v'n:h ie treba razviti žisahno agitacjo v prid »Učiteljskemu konviktu«. Zastaviti moramo ( 83 sile, da nhb3re vsatra kroiovina v naslednjem desetletju po 20.000 K, in przi-devati si moramo, da dobimo v tsm času cd svojih prijateljev tudi 20 000 K. Koncem drugega desetlttja bi imeli na ta način delanjih 20.000 K potem novih kranjskih 20.000 K, štajerskih 20.000 K, primorskih 20.000 K in prijateljskih 20.000 K, t j. skupaj 100.000 K kapitala in še obrisi*. Kako pridemo do tega ? »Učitejski krnvikt« ima svojo krajcar-sko podružnico. Z dotičnim knjižicam: mora učite jstvo me 1 Iju li ! Će nam knjiž.ce ple-snijo djma, nam ne bo s tem nič pomagano. — Vsako učiteljsko društvo mora pristopiti k »Učiteljskemu konviktu« kakor pokrovitelj z 200 K. Vsako učiteljsko drušivo mora prirediti vsaj enkrat v letu koncert v prid »Učiteljskemu konviktu«. —Potrkati je treba pri občinah, raznih društvih in k jrporscijab, pri posojilu cjh in hranilnici h, da priskočijo na pomoč. — Nadalje bi moral biti pravi društveni člen vsak učitelj in vsaka učiteljica ter v ta namen plačati na leto 2 K. Če bi se zgodilo tamo to, bi imeli vsako leto tad 2000 K gotovega dohodka. — Goriško in štajersko deželno uČ teljsko društvo se mora okrniti s dobro utemeljenimi presojami na dežslai zbor. da dovoli v ta namea večji prispe7ek. Odbor »Učiteljskega konvikta« mora stopiti s takimi prošnjami pred občinski svet ljubljanski, pred deželni zb r kranjski in tudi pred »Kranjsko hranilnico«. — Vsaki uč telj iu vseka učiteljica Ee rmra posluže vati edino in Bamo »Gospodarskega programa«. Toda »Gospodarski program« je treba razširiti tudi izven Ljubljane po drugih kranjskih mestih (n. pr. Kranj, Ši( fja L>kr, Radov ljica, Kamnik, Postojna, Idrija, Vipava, Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Litija itd. — keder daje dobiček učiteljstvo iz kraja in okolice), in »Goipodarski program« naj ustanove tudi za Štajersko (n. pr. C;lje, Maribor, Brežice, Ptuj, Ljutomer, Rogatec itd.) in za Primorsko (n. pr. Gorica, Trst, Divača, Ajdovščina itd.) Učiteljstvo pa sme naročati io kupovati samo pri thtih tvrikah, ki so vpisane v »Gospodarski program«. O »Hranilnici in posojilnici Uč t?ljskega konvikta« in o nje pomenu za »Učiteljski konvikt« smo govorili zadnjič na tem mestu. — Odoor pripravlja tudi efektno h.tarijo, in dobiti bo še druge vire dohodkov. D/uštveni odbor Be je tudi odločil, da razpošlje znanim prijateljem ueiteljstva in šol-tva takole prošnjo: PODLISTEK. 69 P. n. ! Poznamo Vas, da ste prijatelj šolstva in učiteljstva. To nam daje pogum, da se obračamo do Vašega blagorodja s ponižio ♦ r. šajo. Zn?.no je Vašemu blagorodju, da se »jurski uč t»lji hudo borimo za v. akdanji kruh. Z malo pkčo, ki jo dobiva učitelj, komaj samec izhaja, ne pa učitelj z druž no. In veadar je njegova dolžno3t, da vzgoja svojo daco stanu primerno. Zb g nizke plače mu je nemožno pošil ati svoje otroke v mesto v sreinjo šolo. Ca je pa že učitelj oče v taki stifrk;, pač ni t eba povdarjati, kake reve so v tem cziru šele učiteljske vdove in učiteljske sirote. Po geslu: »Pomagaj si sam in pomore ti Bog« smo učitelji leta 1894. ustanovili »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani«, katerega nam? a je, zgraditi v Ljubljani poslopje za zavod, v katerem bo skrbljeno za učiteljske otroke in sirote, da bi Be pripravljali za življenje ter bili za svoj h študj preskrbljeni kakor v uravnanem očetovem domu. V desetih letih smo nabrali 20.000 K zgradbenega kapitala, ki smo ga zle žili večinama učitelji sam:. Potreba učiteljskega konvikta postaja dan za dnevom večja in nujnejši. Iz lastne a oči pa ne pridemo učitelji še kmalu dj zažjljenega c Ija, če nc dobimo podpora in pomoči pri šolskih in učiteljskih prijateljih. Upalio pa. da bomo uslišani ter da nas bo narod, ki tam izroča in zaupa Bvoj najdražji zaklad: svojo deco — iz hvaležiosti draga volje podpiral na tem podjetju, ki ima edino skrbeti za učiteljske otroke in sirote. Z czirom na blegi namen se usijamo tudi Vaše blagorodje ponižio prositi danarne podpore ter se blagovolite v ta namen poslužiti priležene položnice. Vsak, tudi najmanjši dar, vsprejmemo z največjo hvaležnostjo. »Kamen do kamena palača.« * * * Preverjeni smo, da ne ostane ta prošnja glas vp jočaga v puš5avi. Nekateri naši prijatelji, ki so ž3 prejeli to prošnjo, so se tudi že odz?ali z znatnimi zneski. Pričakujemo, da se jih odzove še mnego. Da bo vedel drušiveni odbor, komu je poslati tu priobčano prošnjo, nsj nemudoma naznani vsak šolski voditelj, ali kdorkoli izmed neših tovarišev in tovarisic društvenemu blagajniku Jakobu Dimniku iz svojega kraja naslove sohk h prijateljev, o katerih je pričakovati, da bodo kaj darovali za »Učiteljski konvikt«. Končujmo s Simonom Gregorčičem : Le vkup, le vkup kamnarji zdaj, na delo vsi z darji zdaj, imć si proslavite, dom skupni nam zgradite ! Odbor »Učiteljskega konvikta«. (Zvršetek.) Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgnata Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć. Prevel M. C—6. VIL M:, katerih pleme ima jrioboki koren v rej zemlji, mi plemiči hrvatski, mi katerih ča-a povišuje s eta mi.ti cerkev, mi nieiio nič ! Ali srna — z očinci ! Kaj me gledata, čemu ee čudite'.® Evo vam tu tajno pismo ! Pisal je je pred štirimi meseci z Jelisavino roko Gorjanski — pisal Gričanom. Tu stoji Ličkov 6t tu 6tojis ti Sače in tvoj brat, tu stoji Paližna, tu ttoji moj brat, ti etojim jaz. Izdajice fcmo, pravijo, ker smo ljudje ; puntarji smo, pravijo, ker smo se dogovorili. Naj nas love kakor razbojnike, naj nas bijejo kakor zverjad, naj nam ugrabijo dedš5inc našo — da, poslali so na nas Ladislava Lučenca, besnega bojevnika ! Ali še smo ljudje, Š3 smo na dedlčini, niso nas prijeli Gričani, a bojevnik od Lučenca ne sme do naše meje, ker se nas boje, ker jim Benečani odrekajo po-m:Č, po kateri za&tonj kliče Gorjanski. Zovejo nas, naj na spcmla:! pridemo v Pcž^go, da se pomirimo in Marija da hoče potr d. ti pravične želje, ker se nas boje. Dobro je, pomirimo e?, močni smo. Ne navdaja me mnogo nade, sli pogajajmo se. Z vo besedo razode-ninto resnico. Vel i za je meč božja, ona jim more razsvetliti pamet, morda jih omehča. Saj mi ne zahtevamo krvi, iz katere ni nik 3ar vsklila dobrota. Pojmo v Pužego, povejmo, kar nam je na srcu. Ali bodimo zložni. Naj nikogar ne trga iz našega kroga milost mo-gočnikov, da se naša trda zveza ne bi mrvila in drobila. Ne bodimo mehka zemijs, iz ka koršnje moreš delati vsako podobnost, ampak trd kamen, ki ga ktadivo ne more razbiti. Pozval sem vas semkaj. Sredi gluhe no5i, v tem svetem hiamu, prisezimo si zvestobo, 9klenimo »ngo« za pravo in pravico, vi poštenjaki ie-med Save in Drave, vi junaki od kršnega morja, a tuii vi ljudje od Tise in Donave, v katerih se sicer pretaka druga kri, ali L i umejete, kaj je krivica. Iz te tmine naj sine luč, iz te noči naj napoči dan ! Plemiči sd skočili po koncu, a plamenček je sadrhtel kakor od strahu. V krog pa je stopil človek velike glave, dolge brade pod Črnim plaščem, na katerem se je belel podol-gast križ, Ivan Paližna, prizor vranski. — Pogajfcti se? Ne! je mahnil z roko. Oj, kako lahkoverni smo! Tepejo te, a ti jih poljubljaš. Spoznal si v dušo Gorjanskega, a pogajaš se žojim ! Je li modri državnik Lu-dovika postal dete Jelisave, ter se udal vodilu Gorjanskega ? - - Miru treba tej zemlji, je odgovoril škof, vsaka brazda nam je razruvana od meča, preičta krvjo. Trkaj na koče, vprašuj, je-li biva sreča v njih ? Povedo t;, da so pač njihovi pradedje Čuli o tej neznani ženski. Ali Rusko-japonska vojna. TrBt, 8. decembra 1904. Vojni načrt obeh nasprotnikov. (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) (Dalje.) Načrt Kuropatkinov je bil : za defenzivo: 1) da po oboroženju in zasedenju Poit Arturja in Vladivostoka, potem s četami zbranimi s prva v vztočni Az:ji — kacih 50 do 80 tisoč mož —, in slednjič s tamosnjt floto varuje Isstno razvrščenje čet skozi eno leto. A po razvrščanju vojske in brodovja za ofenzivo: 2) da sovražno vojsko, udreo v Mandžurijo, odreže in zajame. To pa tako : a) da z baltiško floto pretrga zvezo med Japonsko in poluotokom Kvantung: Inkau, Daljni-Takušan ; b) z zavitjem vztočnega krila proti Koreji; c) da v gornji namen prisili sovražnika, da težišča svojim operacijam ne zavzame preko Vladivestoka, marveč preko Port Arturja, v notranjem velikega strategičnega razpotja Vladivoit >k-Port Artur-Harbin, torej v najdaljši operscijski smeri ; d) da uničuje sovražne moči na morju ; e) da izvede ofenzivo proti Japonski (Tokio) Bami z izkrcanjem čet pri Sansebo-Nagazaki ; in da si po strtju vseh japonskih sil izsili vsaj za eno stoletje zagotovljen mir s tem ; f) da Japonska odstopi Rusiji otok Kiu-siu s tamošnjima vejnima pristaniščema Na-gazaki in Sansebo vred, potem otoke v Korejski cesti, in pristanišče v Kako. (Pride še.) * * * , Kupčija, ki je bila postala nekaj ča«a sem nekaj sumljiva, mlačno, je zopet nekoliko cživela. Fabrikacija terdencijoznih, pretiranih ali celo direktno izmišljenih vesti o vspehih Japoncev pred Port Arturjem — ali samo tu, ker gori v Mandžuriji jim je, kakor se zdi, popolnoma sapo zaprlo — je zopet začela. Serija najnovejih japonskih ' »vspehov« se je začela z zavzetjem tako imenovanega »griča 203 m.« Vesti o tem do-j godku je že aneliziral naš strokovnjaški so-! trudaik in je dosazil, da je pomen tega ? dogodka za napredek oblegovaDja blizu ničle, j Mi pa naj označimo tu kakor golo slepo mamljenje nevednega občinstva vse tiste vesti, ki so trdile, kako so Rusi poskusili, da bi Bi zopet osvojili ta grič, a kako da so s tem poskusom, ki j.h je stal nad .'>000 mež, temeljito ponesrečili. Kdor ima le mrvico pojma o trdujavski vojn;, ve, da t9 ve£ti pomenjajo goli nezmisel. Naloga posadke je, da ne pušča oblegovalcem nikdar miru, da jih neprestano vznemirja iu s tem slabi in utruja. To se imenuje aktivna obramba. Le ne sovraži danea brat brata, sin očeta, ali ne trohni stara krepka kri v novih žilah radi večaega prepiranja? Ali se ljudje Hpominj8jo, kaj je B)g, so li vešala kedaj prazna, brez razbojniških glav ? Narod je podivjal, plevel davi pšenico. Miru treba. Jaz nisem lahke vere, ne gojim velikih rad, ker poznam Gorjanskega. Ali pogajati se hočem, ker smo, vidite, močni, a močni tudi ostanemo, ako bomo zložni. Tu stojimo pred licem božjim, na svetem mestu. Ne bi vas bil pozval semkaj na krvavo delo pred skrinjo miru božjega, ampak na možko odločitev. Imenuješ me dete, Paližna, brat, ker ti Bi v soju primorskega solnca tudi v zrelih letih o3tal gorak miade-denič. Ali junaštvo postaja najmočneje po razsodnosti. Skušajmo doseči mir ; čim pa uveni zadnja nada, iztržemo kraljevski pečat iz rok Gorjanskega — in tedaj pomozi nam Bog! Bojevniki božji! Jaz pravim : mir z vami ! Mir z narodom ! (Pride še.) takov manever bo morda izveli Rasi proti »griču 203 m.« Da bi pa oni tako krvaveli za teko malopomembno pozicijo, to je jednostavno izključeno. — Da bi bili voditelji obrambe, katsrim mora biti vendar vrhno in kardinalno pravilo: ekonomija s človeškim materijalom, za tako policijo žrtvovali kar 3000 mož, torej morda petino vse posadke, tega ne bo verjel noben vojak. T:ike nerszmerno velike žrtve bi imele sm s a morda le v slučaju, ako bi bil polcžaj trdnjave skrajno obupen. Ali to ne, ker — se b! ža baltiška flota. Denimo tudi, da bodo. sedežem. To bo Japonci odsl j res napredovali, vendar ni tim vpračanju. mi-1 t*', da bi napredovali tako, da bi si o! Zaključuje pa tako-le : ognja, naj malo okusijo slast' pritiska. N a njih je učenje in b p o k o r j e n j e.' V naš protinemški tabor jih prižene brez' koncesij naravni tok. Znajdemo se sami na isti poti in tedaj bo to imelo tudi trajno vredi noet«. Potem izvaja člankar, kako bi Italijani gotovo znali zabraniti vaako delo slovenskega vseučilišča v Trstu in prihaja do zaključka, da sedež italijanskega vseučilišča bodi v T r i d e n t u ter meni, da se Italijani končno zadovolje s tem mestom kakor vseučiliškim podlaga za kompromise v Sanje Bismarckove. j Nimajo časa za to strogi gospodje, ker jim (Le Reve de BismarclD. prevelike skrbi panslavizem, ki Pod tem naslovom donaša franoozki po- je zavratno skrit v vsjkem — slovenskem litič io literarni dnevnik »L e S o 1 e i U jako »Očenašu«. interesanten članek, interviewf ki ga je imel j Pogreb pok. Antonije Gonibač bo njegov sotrudoik Fernand Kousselot s pe- danes ob 2. in pol uri popoludne iz hiš? snikom d.rom Tres ć - Pavičidem, ki se te Štev. 10 Cdcapo San Giacomo (nasproti cerkve dni nahaja v Parizu, kakor udeležnik in go- sv. Jakoba). svečanih zborih »K elto-la- na vrlu aktuvalno Demisija puljskega župana. Iz Pule poročajo, da je tamošnji župan dr. Kizzi pedal svojo ostavko kakor župan puljski. vorni k na tinske zvez e«. Interview se razteza nevarnost pangermanizma, na tendencije, ki j Vsled tega je podalo ostavko tudi mestno jih uresničuje v Bismarckovem duhu avstrij- zastopstvo. Sedaj ne preostaja druzega, nego pravem času prisvojili vso trdnjavo. Za to je prepozno. Za tako velikansko nalogo nimajo več d i potrebnega časa, ni zadostno v to spcscbaega vojaštva. Pomislimo le, da velikemu delu dobre oblegovalne vojske, kolikor so jo Japonci res imeli pred Port Arturjem, »Tisočeri interesi nam velevajo zahtevati svoje vseučilišče. Dolga bo se pot do njega. Danes zahtevamo zistemastiČne priprave za bodoče vseučilišče. Priprave duševne in materijalne strani za nase vseučilišče bodo gotovo trajale desetletje. Danes bi bil že čas, že t rohnijo koBti. Kar prihaja v nadomestilo, stvariti podroben program, kako bi dosegli je materijal druge in tretje vrate. j dobro slovensko univerzo, program tega, kar V isto kategorijo poročil, ki si jih razni moramo zahtevati od vlade, pa tudi program k re?pondenti seaajo iz prstov, spadajo tudi te:;a, kar moramo sami postaviti današnje vesti, o ruskem brodovju v Port in pripraviti za svojo almo m a-Artur u. Pcročevalci vedo natančno, koliko ter. Razgovor o tem bo plodnejši nego me- in katere ruske ladije so »uničene« in poznajo tudi natančno način in mero poakodeb. To pa je neverjetno. Japonci si lahko dom nevajr, da so z obstreljevanjem poškodovali rusko brodovje, ali tega ne morejo vedet*, kakove mere so ta poškodovanja. Sicer pa stoji dejstvo, da so japonofilska poročila že tanje polen in medsebojno očitanje, da nič ne dosezamo. R»vno slovensko dijaštvo je brez dvoma v pripravah z naše strani jeden prvih činiteljev, ne da bi se teera dovolj zavedalo«. Reforme v Rusiji. Iz Petrograda poročajo, da se tam širijo parkrat »popolnoma uničila« rusko brodovje,' govorice, da je minister notranjih stvari zbog česar se more sedaj jako čudno doz je- J Sviatopolk-Mirski izdelal program reform, ki vati, kako so mogli že uničeno brodovje sedaj j ohsto^ iz f)2 to6k' ~ To ve9t ne 8matram0 zopet »silno poškodovati !« Vidimo torej tudi to, da se ti vestni korespondenti sproti ne spominjajo več, kaj so malo poprej porcčali, ali pa smatrajo čitatelje za tam s tepce ! Naši akademiki in vseućilišćno vprašanje. Pravim zadovoljstvom beležimo, da se mi samo kakor možno, ampak kakor zelo verojetno. Ista je tudi v skladu s tem, kar Brno bili napisali mi takoj na prve vesti o gibanju v Rusiji za u vedenje ustave. Mi smo bili rekli, da ne dvomimo na obstanku gibanja za reforme. Tudi največ! prijatelj Rusije ne more tajiti, da je upravni zistem v Rusiji res potreben preomove, ker ne da se je slovensko visokošolsko dijaštvo postavilo ^ da birokrfiCija ruska ni vsezkozi na na pravilno stališče v posojanju razpolože- ( yišIni BVoje n8loge/ Tudi ne tajimo, da je le nja Italijanov nasproti Slovanom ic da je Be javn0 življenje v Ru8iji moder- naša dijaštvo na Dunaju z odločnim nastopom nekako saniralo pogreško, ki se je bila storila z nepremišljenim demonstrativnim izjavljanjem simpatij na italijansko aareso. na je • demonstracij v prileg njim, ki zbog svojega postopanja nasproti nam nimajo ni najmanje pravice do tacih simpatij. Stal šče naših akademikov je precizirano v z dnji številki »Omladine« v uvodnem č'anku. V uvodu Člaoka je rečeno: »Prav zanimivo za one, ki se navdušujejo za mogočo slogo med Slovani in Italijan-, bi bilo, natančno slediti ulogi, ki jo igrajo Italijani v avstrijski politiki. Navadno se jim v naši državi godi dobro; redno jih torej najdete v nemški in vladni družbi. Komaj pa jim kaj malega ni prav in jih nekje pritisne o, že čujemo glasove o slovansko-italijanski zvezi. Za nai) bol in nesrečo se nikder niso zmenili. Naj pa le pretepo nekje par iredentiatov, že hiti slo vaneki Samaritan ponujat svojo pomoč. Značilno nizira u vedenjem raprezentativnega principa. Tega nismo tajili mi nikdar, pač pa smo trdili iz globine svojega prepričanja, daje gola izmišljotina, ki jo morejo producirati le ali Naših fckademikov na Dunaju zasluga. 80vražniki aH nepoznavatelji Rusije, trditev, da^ pr.šlo med slovanskim dijastvom do j da imajo ruski narod za 8eboj tiari elementi, ki hočejo izsiliti reforme z revolucijo. To so le maloštavilni, sporadičui in desperatni elementi, ki nimajo nikake korenine v masah ska birokracija, Korberjev. Mi bi radi reproducirali ves ta interesantni članek v obliki vernega prevoda. Ali žal, da nam omejeni prostor ne dovoljuje tega zelo instruktivnega — luksusa. Ozirom na to hočemo izerpiti le najbitstveneje ideje, ki so vodile d.ra Tresic Pavičića na tem interviewu. V svojem uvodu predstavlja F. Rous-selot francoskim čitateljem uvaževano osebo dr. Tresića, kakor poznanega književnika in nekdanjega urednika »Jadrana«, ki je ob sodelovanju generala R ccioti Garibaldija, italijanskim in hrvatskim orožjem, bil boj proti nevarnosti pangermanizma. Ta nevarnost postaja od dne do dne veča in gre za tem, da izključi Slovane ob obali »Adrije«. »Jadran« si je bil tudi nadel nalogo, da v to svrho — kakor sredstvo do cilja — združi Italijane in Jugoslovane za boj proti tevtonizmu. To ci plod najnoveje dobe. Isti je ekw» stiral že v Bismarckovem političnem testamentu : v tem glasovitem testamentu nemške ekspanzije. Tudi na ta testament se ozira Tres-ć in citira filozofijo železnega kancelarja. »Ako bi tudi bilo možno anektirati Prusiji nemške, Avstriji podložne dežele, jaz ne bi želel storiti tega dotlej, dokler Avstrija ne izvrši svoje historične miBije, ki sestoji v tem, d a se germanizirajo vsi kraji države Habsburgov. Prepuativši torej Avstriji, da deluje mirno in postopno, b: mi končno razširili povsodi Bvojo nemško dominacijo. Ta pasus političnega testamenta Bismar-ckovega je danes na potu uresničevanja. Avstrijski režim, ne gledajoči nimalo na interese dinastije Habsburgov, iemlje v roke tista sredstva, ki se mu zde najprimerneja za rapidno germanizacijo njega pokrajin. In uprav v tem pogledu vidimo, kako izdava lepe svote za razširjenje tržaškega prista- per txcellence pa kabinet da ge imenuje upravni odbor, oziroma, da naroda. Pač pa priznavamo, da ima bodočnost ono gibanje, ki hoče pravilnim, legitim- kako koncentrira vso trgovino tega nim potom dovesti Rusijo d d reform, do meBta v rokah Nemcev, kako eubvencijonira moderniziranja. Obanem pa smo že povdar- 8amo nemgka komercijalna podjetja ! za nas je, da se vselej mi ponujamo; oni pa šele, kadar nikjer več ni vratic iz stiske, dobrohotno prikimajo k tiradam o Keltih in Slovanih. Kdor le malo umeva pomen Primorja za S'.ovence in Slovane in ve, da te zemlje Italijani z lepa nikdar ne izpuste, ta uvid', da je Blovanskc-italijanska sloga utopija. Mnenja pa smo, da moremo vkljub tej sporni točki nastopati skupno zoper Nemce. — Pa tudi tu 89 ni treba epokoriti nam, ampak Italijanom, ki morajo resno začeti nasprotovati vladi. Danes so oni pravi polit čni boli£.nieni : Italijanov ni nihče avstrijskega mišljenja. Nam se zdi to popolnoma naravno. Niti v zlo jim tega ne štejemo, saj avstrijskega interesa ne pozoamo. Pri vsem tem pa je ta naravni protidinastiČni in protiavstrijski narod vedno gojenec in podpornik vlade. Naravno obstrukcije&ega naroda niti v pošteni opoziciji ne najdeš. Danes tukaj, jutri tam ; zanesljivost je njim jali mi, da, ako pride v Rusiji do uveljav-Ijenja reprezentativnega zistema preko one v sedanjih zemstvih že obstoječe mere, ee zgodi gotovo to načinom, ki ne bo kopija zapadnega korumpiranoga parlamentarizma, ampak ki bo odgovarjal posebnostim Rusije. Če je torej gornja vest, da sam minister S\viatopolk Mirski izdeluje načrt za reforme, potem je to le v podkrepilo našega nazora, da se sovražniki Rusije, zastonj nadejajo v Rusiji parlamentarizma, kakoršen po drugih državah odpira široko polje internacijonalnim hijenam, ki pijejo kri in mozeg drŽavam. Pred tako nevarnostjo hočejo ruski merodajni krogi obvarovati svojo Rus j o niso pa nasprotni svobotfnostnim zahtevam, ki so v skladu z naravo in bitstvom te velike države. (Pride še). neznana lastnost. kupčija, pri kateri smo na-cedolžni tretji, k i vadno mi Slovenci eni plačajo, jim je vse. Dokaz ne še slabosti je, da Be ponujamo. Tudi MladoČebi bi megli uvideti, da se sa par nezanesljivih glasov v parlamentu ne is-plača niti koketovati. Načelo večine itak več ne velja. Italijani naj se sami potegnejo is Drobne politične vesti. Anglež ki princ pri papežu. Artur vojvoda Connaught, ki je na krstu italijanskega prestolonaslednika zastopal an-gležkega kralja,, je bil v sredo predpoludne vsprejet od papeža v avdijenci. Za bodoče ogrske volitve. Ogrski listi poročajo, da ima ministerski predsednik grof Tisea že na razpolago 16 milijonov kron, da pokrije »male« stroške na bodoč.h državnoeborskih volitvah. — Ta vest zveni nekako čudno ozirom na dejstvo, da imajo na Ogrskem sedaj zakon, ki naj garantira »čiste volitve«! Je že reB, da ima vlada nekaj neizogibnih treskov z volitvami. Ali če potrebuje kar 16 milijonov za »male« troške, potem se usiljuje misel, da hoče g. grof Tisza nekoliko zaviti nos tistemu zakonu o »čistih volitvah«. Nemčija in nove trgovinske pogodbe. Iz Berolina poročajo, da se v tamošnjih parlamentarnih krogih pričakuje, da vlada objavi nove trgovinske pogodbe. Domače vesti. Imenovao je. »\Viener Zeitung« od mi-nole srede prinaša imenovanje goap. Frana Dukicd, dosegaj svetnika na tukajšnjem deželnem sodišču, predsednikom c. kr. okrožnega Bodišča v Rovinju. To imenovanje smo mi avizirali že predvčerajšnjem. Z g. Duki-Ć9m pridobi rovinjsko okrožno sodišče vestnega in pravičnega sodnika, ki je vsposob-ljen za to mesto radi znanja "seh treh deželnih jezikov in še posebe radi tega, ker pozna, kakor sin Istre, razmere in potrebe poverjenega mu okrožja. Nov odvetnik. Te dni je položil go3p. dr. Rudolf Gruntar, rodom iz Kobarida, odvetniški izpit na ttikajšnjem višem sodišču ter be nastani kakor odvttnik v Tolminu. Čestitamo Tolmincem na taj pridobitvi ! Za Italijo ! Oudna, zelo čudna vest nam je prišla včeraj iz cerkve pri Jezuitih. Včeraj, na praznik brezmadežnega Spočetja Device Marije, bo v rečen: cerkvi na poseben način Blavili 50-letnico proglašenja dogme brezma* dežnega Spočetja. Zjutraj in popoludne je opravil službo božjo sam mon9. dr. Frančišek Ksaverij Nagi. Tem povodom so na cerkvenih vrat h razDbesili lepak, ki je naznanjal, da bodo »alle ore diecisette (5 ore pom.) slovesne vtčernica, cerkveni govor iti. Torej »alle diecisette« — ob sedemnajsti uri!! To je tista čudna vest, ki nam sporoča, da so v tržaških cerkvah jeli uvajati računanje časa, ki velja — v italijanskem kraljestvu ! Za deželnim glavarjem istrskem, tržtšie cerkvene oblabti. Nič se nimajo radi italijanski liberalci in klerikalci, iiič manje se ne sovražijo med seboj nego n. pr. na Kranjskem. Ali ob žaru peterožarne zvezde si podajajo bratske roke za italijansko propagando. Ali tega ne vidi nihče in ne — obsoja nihče. se mestna uprava poveri vladnemu komisarju. Nadina Slavjanska v Trstu. Kakor se nam javlja, pride Nadina Slavjanska, hči slavnega Agrenjeva Slavjanskega, ki je pred leti žel pri nas triumfe se svojim zborom, v Trst ter nastopi, ako bo dvorana do takrat oblastveno potrjena, dne 15. in H5. t. m. v »Narodnem domu«. V par dneh bo mogoče priobčiti definitivno ve3t, ako se posreči izpo-slovati oblastveno dovoljenje. Včeraj popoludne je Nadina Slavjanska priredila s svojim zborom koncert v puljskem kazinu vojne mornarice. Novi Tržačani. Domovinsko prav'co v Trstu so zadobili: Marija vdova Gorane iz Srpenics, spadajoča v Vreme ; Josip Jelen iz OpatjegEsela pri Gorici in Ivan Vatovec iz Oreheka pri Materiji. (J. Jelen je ob tfj priliki podaril 2 K za »Božićnico« ženske podružnice sv. Cirila in Metodija). Novi slovenski Časnik. Došla nam je 1. številka »Jeseniške straže«, ki bo izhajala veako soboto v Kranju. V svojem pozivu piše list, da je ustanovljen zgolj v obrambo slovenske zemlje '"n slovenskega jezika v Gorenjski dolini od Trbiža do Lssec, t. j. za občine: Rateče, Kranjska gora, Dovje, Hru-sica, Jesenica, Javornik in Koroška Bela, dalje za Tržič in Domžale. »Jeseniška straža« fco torej strogo naroden list. Za »Dijaško podporno društvo« je podarila vesela družba v hotelu »Balkan« 12 K. 52.700 vrec riža. V torek zjutraj je do3pel v našo luko iz Moulmeina in Port Saida angležki parnik »Gloamin« z 52.700 vrečami riža. Kranjske mlekarne namerujejo — ka kor se nam poroča — z novim letom zvišati cene mleku radi visokih cen krmjenskih pridelkov. Tobačna trafika št. 9 v Kanalu se podeli potom javnega pogajanja. Ponudbe je uložiti pri predstojniku c. kr. finančnega nadzorništva v Gorici do 27. decembra t. 1. »Slovanska Čitalnica« v Trstu priredi jutri dne 10. decembra t. 1. v svojih novih društvenih profctorih v »Narodnem domu« I. društveni koncert s sledečim vsperedom: 1. Iv. pl. Zaje : Finale in dvospev \r. opere »Nikola Šubic Zrinjski«, orkester. 2. Oajkovskij : Arija Onjegina (II. dejanje) iz opere »Evgenij Oajegin«, poje operni bariton gosp. Oskar Angeli b epremljevanjem glaeo-virja, 3. H. Vieuxt3mps: Romanca (Barka-rola) op. 8 št. 3 za gosli b spremljevanjem glasovirja, izvpja go^pica S. M. 4. a) Bolzani : »Menuettc, b) pl. Komzai : »Bosanska e-genda«, na godala izvaja orkester. 5. V. Lisinski: »Utočište«, balada za baritm, poje operni bariton gosp. Oskar Angeli s Bprem-Ijevanjem glasovirja. G. a) Dvorak : »Iz Su-mave«; VI. »Iz burnih doba«, op. 68, II. knjiga; b) A. Dvorak: »Legende«, II. molto moderfito, op. 59. Glasovir četveroročno, izvaja gospa Duška Mankoč Foeratar in goBp. Josip Mandić. 7. Mokranjac: »II. rukovet srpskih narodnih pjesama«. Prvi nastop mešanega zbora členov »Slovanske Čitalnice« v Trstu 8. F. Smetana: Potpouri iz opere »Prodana nevesta«, orkester. — Začetek točno ol> 8. in pol uri zvečer. Opomba: P. n. člene se s tsm obve-sČuje, da društvo prirejuje svoje zabave i z -ključno za svoje člene in njihove obitelji in da se bodo plesne vaje redno vršile vsako sredo ob 8. uri zvečer pooenši z dnem 14. t. m. Miklavžev večer, ki ga je minoli ponedeljek priredila možka podružnica družbe sv. Cirila in Metodija na Greti v Konsum-nem društvu v Rojanu, je privabil mnogo občinstva iz Bojana camega in bližnjega liel-vederja. Miklavžev nastop je provzročil mnogo smeha, osobito, ko je »odrasle« obdaroval ; daril je bilo nepričakovano mnogo. Po Miklavževem odhodu vnela se je jako lepa zabava cb pevanju pevskega društva »Zarja«, ki je trajala pozao v noč v občo zudovoljnost. Vstopnine ni bilo, VBekako se je pa nabrala svota 19 K 14 st. I> 3tii tem potom izrečena najtoplejša zahvala vsem darovateljem ! Miklavžev večer v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu je prav dobro vspel v vsakem oz ru. V prvi vrati badi za to iskrena hvala gospicam pevkam Makuc, Odinal, M. Ne-gode, Bibič, K. (rodina in Mikeluci ter g. pevovcd,i Baretu. — Da se je igrica »Indijski siroti« izvršila tako lepo, moramo zahvaliti \rle gojpice Pelicon. Krnov, Gerdol, Mare, Sosič. Prosen, Stano, Mikeluci, Babič in druge deklice ter gospodiča Cirila Schm dta in M. Negode. Posebno pa sta ugajali Vera P. in J. Negode, na katero opozarjamo »Dramatično društvo«, kajti mlada gospioa ima vse zmožnosti za oder. Na tem, da je bil Miklavžev nastop tako imeniten, — vse priznanje g^sp. H. Smidtu. Občinstva je bilo pnlno samih domačinov. Vsa čast jim ! Vstopnino so preplfićaii g. Vatovec 2 K. V ji h ni 60 st., Z^fred kG0 st., Gržina G0 st., Vatovec G0 st. Srčna jim hvala. Dohodkov je lilo 119 K. 10 st. Stroškov 12 K. Ostane čistega dobička 107 K. 10 st; t., ki ga vdob: ženska podružnica sv. Cirila in Metodija v Trstu po zaslugi g. P., ki je priredila ta večer. Pozabiti ne smemo tudi društva »Narodnega doma« pri sv. Ivanu, ki nam gre vedno na roko, ko gre za našo šolsko družbo in ki nam prepušča prostore za polovico cene, ali pa zastonj, kakor je prepustilo tudi sedaj. Ne prezirajmo torej tacegs društva in vračajmo milo za drago. Pri po m b a. Opisal' smo nekoliko podrobneje ta večer, da vidijo rodoljubi in rodo jubke posebno po vaseh, s kako malimi sredstvi se vendar nekaj doseza. Vidite, ako bi vse podružaice širom domovine prirejale take M klavževe večere, koliko lepih prispevkov bi bilo za družbo ! Miklavž je pač mil znanec vse slovenske mladine in gotovo vsem docaša darove na okno. Mesto tega naj bi delale vplivniŠ9 csebe, da se v vsakem večem okraju priredi skupni »Miklavž« z malo d.mačo zabavo. Saj ne treba druzega nego malo truda in požrtvovalnosti dveh ali cei<» eiie same osebe ! Puskusite torej z Miklavžem za Cirila in videli bodete, da je to re* lep hvaležen večer, ki se izplačuje in ki bi ^1'a^onGa donaša1 redni i večih ali manjših prispevkov za našo toli potreb ao šolsko družbo ! Odobreni sklep! municipalne dtle- ffaclje. Gjspcd name&taik je odobril sledeče sklepe municipalne delegacije. Za podružnico komunalne više realke in za komunalno ljudsko šolo v ulici Giuseppa Parini in tiiici Paolo Veronese se sisteaaizira po ero novo mesto šolskega sluge ; zdravniški po3taji se prizna za bodoče triletje 190-">—O* dosedarja letna podpora v znesku iO.OOO kron ; za notrenjo upravo novega poslopja mestne zastavljalnice se dovoli kredit K 20.446*12 iz premoženja zastavljalnice. »sreča na parniku Frančišek Rspetc, častaifc trgovinske mornarice, ukrcan na italijanskem parniku »Cistellaccio« je včeraj pupoludne ob 2. uri in pol, sprehajaje se po krovu, pal na dno parnika (v štivo) ter se tam t* ž ko pobil. Pozvali so k njemu teltf;-ničnim potom zlravnika se zdra.niške postaje. ki je konstatoval, da eo se nesrečnežu mučno pretresli možgani in da mu je najbrže strta lobanja. Podelil rtu je najnujnejšo p-.moč ter ga dal potem odvesti v bclnišnko. Iz »Škrata« : Čistost. I č i t e 1 j : »Jurček, si se li danes um.l V« Jurček: »Jaz S9 umijem le ob ne- dei t h « Učitelj: »Kak? to, umiti se moraš vsaki dan ?« Jurček: »Ni res, moj oče mi pravi, da čistemu obrazu je treba malo vode. Razne vesti. Državni poslanec obsojen. V Budimpešti je bil v «redo državni poslanee in odvetnik dr. Eotcoi, ki je bil obtožen, da je od neke kbjentioje izmamil 90.000 kron, obsojen na 3 leta ječe in na izgubo pol t čnih pravic za dovx> 10 let. 50 letnica prve hrvatske gimnazije v Dalmaciji. Bodoči ponedeljek bo 50 let cdkar so Krucčiškani v 8inju (v Dalmtc ji) s po močjo sinjskih rodoljubov ustanovili prvo hrvatsko gimnazije, kateri je dala vlada pravico iavnoBti. Dcčim se je v oni dobi šopiril po gimnazijah na Hrvatskem nemški jezik, po r gimnazijah v Dalmaciji pa italijanski jezik, se je v malem mestecu Sinju ustanovila vzlic velikim nasprotstvom hrvatska gimnazija. Slučaj kuge v Londonu. Na parniku »Bviride«, ki je odplul v London iz južne Amerike, so konstatirali en slučaj kuge. Knez Uhtomski prične koncem tega meseca v Petrogradu izdajati novi dnevnik pod naslovom »Svitanje«. Novi dnevnik bo zmerno napreden ter bo izhajal popoludne. To je prvo dovoljenje za časnik, ki ga je izdal novi ruski minister notranjih stvari knez Svriatopolk-Mirski. Srbi v Sarajevu. Splitsko »Jedinstvoc javija, da bodo Srbi (narodna stranka) v Sarajevu pričeli z novim letom izdajati nov dnevnik, ki bo izhajal dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. Imajo ža svojo tiskarno in fond: list bo uredoval dr. Gavrila iz Banata, pripadnik radikalne stranke na Ogrskem. Bodoča velika svetovna razstava bo v Londonu. Ta ideja je že v toliko dozorela, da se pričakuje o tem v kratkem službenega priobčenja. Trojna obsodba na smrt. V sredo so bili radi umorstva v Budimpešti obsojeni na smrt na vislicah F. Feller, Andrej Fuska in njegova Boproga. Vihar v severni Francozki. Vsled silnega viharja, ki ie v sredo divjal v severni Fran cozki in v kanalu La Manche, je bila pretrgana telefjnska ic brzojavna zveza med Parizom in Londonom. V Parizu je razsajal vihar ves dan tar je bil ds nekaterih mest h tako Bilen, da je onemogočil promet po ulicah. Vinski pridelek v Franciji je letos cenjen na 06,016.507 hektolitrov, t. j. 30,614.231 hektolitrov več, nego lansko leto in za 23,662.608 hektolitrov preko srednjega pridelka v zadnjih 10 letih. Vpcštevaje, da je dal Alg r 6 milijonov hektolitrov in Korzika 160.000 hektolitrov, se računa skupni pridelek na 72 milijonov hektolitrov. Tega števila se ni še doseglo od leta lŠ7f>, razun leta 1900 Tri milijone dedščine. Nekemu Chre tienu, ki je služd kakor nižji uradnik v neki tovarni v Chalonesur-Saone na Francozkem, so prišli p veiat oni dan, da mu je umrla neka teta, ki je bivala ca Angltžzem, ter da je zapustila njemu in njegovima bratoma vse svoje premoženje, znašaječe 3 milijone frankov. Eden njegovih bratov je delavec, a drugi trgovec se živino. Chičtien je — po tej veati — mirno dalje delal do večera, a potem se je cdpeljei v London po ded-ščino. Mati poskušala zastrupiti 7 otrok. Sj- proga delavca v Budimpešti je minoli torek poskušala zastrupiti svoje otroke. D ;ema deklicama okolo 11 let je dala popiti strupa, vsled česar sta težko oboleli. Petero otnik je zbežalo iz strahu. Na to se e skušala žena sama usmrtiti, toda »abranili so jej to sosedje. Ta čin je hotela etor;ti radi sramote, ki je zadela vso rodbino s tem, da eo eno hčeri zalot li na tstvin'. Dalmatinsko vino za Japonsko. Neki dalmatinski vinogradnik je odposlal na Reko večo množino dalmatinskega vina, katerega bo L v lov parmk prepeljal na Japonsko. Statistika o gledališčih. Največ gledališč ima Francija, namreč 394, potem slede : Italija s 389, Nemčija z 264, Anglija z 205, Španija s 190, Avptro-< >^zska s 188, Rusija z 99, Belgija z f>9, Švedija in Norvegija s 46, Nizozemska z 42, S/ici s 3f>, Portugalska s 16, Danska s 13, Turčije z 9, Grška z 28, Romunska s 7 in Srbija s 6 gledal šč . Velike književne nagrade. Nekateri zna meniti pisatelji zaslužijo s svojim peresom kupe zlata. Tako dobiva angležki pisatelj Kipling od svojega založnika za vsako besedo 1 š.ling, to je 1 krono in 20 stotink. Za eno Btran svoje tiskane knjige dobiva 500 kron, a za knj'go od 200 strani znaša nagrada 100 000 kron. Biizo ravno toliko dobiva tudi Mark Tujin, glasoviti ameriški humorist. John Morlev, ki je nedavno napisal Gladsto nov ž votopiB, je dobil 10.000 funtov eter* liogov, to je četrt milijona kron. — List »Dailv Chronicle« je plačal Nansenu, ko se je povrnil z ekspedicije na severni tečaj, sa en članek, ki je imel 15.000 besed, 100.000 kron. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Dve nakupljeni novi vojni ladij i za Rusijo. LONDON 8. »Morsing Post« poroča iz \Vashingtona od 7. t. m. : Japonski odposlanec je prejel vest, da se je nekemu ameriškemu agentu ruske vlade posrečilo nakupiti od Argentinije, baje za Maroko, dve ok'opnjači. Ladiji odplujeti v Srednje morje, in ko se jih bo na videz izročilo Maroku, bodeti pluli dalje pod rusko zastavo. Japonsko odposlanstvo je vsprejelo to vest z vbo re3ervo. Premog za Rusijo in Japonsko. LONDON 8. »Morning Post« poroča iz CardiflU od 7. t. m. : Parnik »Kapitan Men-zeli« je dobil dovoljenje, da sme za lastno potrebo vkrcati premog. Ladija mora zapustiti Cardiff z vodnim balastom. Na vprašanje, zakaj je bilo ladiji prepovedano, da ne sme vkrcati premoga več nego za lastno potrebo, ni hotel zunanji urad dati nikakega odgovora. Rusija in Japonska sta zopet naročili veče množine premoga. Angležki trgovci so v zadnjih štirinajstih daeh najeli kakih 20 parnikov, da prepeljejo nad 200.000 tonelat premoga v kitajska pristanišča na direkten račun Japonske. Shod županov v I m s tu INOMOST 8. V Imstu bb je vršil predvčerajšnjem, v navzočnosti poeluncev Haneisa in Haida, shod vseh županov poli- i tičnega okraja Imst. Na shodu se je name- j stoiku Sch^varteenau izreklo zaupanje ter se obsodilo agitacijo proti njemu. Italijanska zbornica. RIM 8. Minister državnega zaklada Luzzatti je podal danes ekspofč državnega proračuna, ki pokazuje 58 in pol milijonov | prebitka. Od teh se porabi 12 milijonov za gradnjo železn e, 13 za amortizacijo dolgov. ! Prebitek je tem znameniteji, ker si znašali novi izdatki 3G milijonov in so odpadli izredni prihodi lanskega leta. Vznemirljivo je pa, da so se poviš:li iziatki. Glede nove železniške uprave je minister izjavil, da dogovori z železniškimi druž bami obvezujejo državo, da izplača skoraj pol milijarde, druga polov ca milijarde, ki se razdeli na 10 let, je dolcčeaa za dogradnjo železn'ških prog in za nabavo meterijala. To polovico milijarde zamore italijanski ta-klad železniškim družbam takoj izplačati, vsled čeaar ni treba izdati razdolžae rente ter bo s tem obrestno breme za nad 5 mili-jono7 na leto olajšano. Minister je nagl&šal, da se je posrečilo sklenit' z vaemi državami gospodarski mir, omenil je pogajanja h Francijo, Nemčijo in Švico glede osnove zveze veeh oaih držav, ki pridelujejo svilo v svrho, da sa uravnajo carinski postavki. Nadtl e je minister napovedal konverzijo še r bstoječega notranjega dolga glede zmanjeaDja obrestnega breaataa za nekoliko milijonov. Minister je opczor.l zbornico na vel Le naloge, ki jo čakajo, kakor uravnava želez nic, sklep trgovinskih pogodb, reforme indirektnih davkov ter počasno znižanje doklad na živila. Loterijske številke, izžrebana dne 7. decembra : Brno 21 24 31 01 32 Inomost 8 88 18 84 66 Mattonijeva kislina. V ojstrem letnem času, v katerem se prikazujejo vsakdanji katarni pojavi, se pripor.<Ča Mattonijev Giess-hiibler, kateri sa uporabna z izvrstnim uspehom pri oboljenju zračnih organov katsra v žrelu, brenhij, pluč in vnetju prane mrene. Obče začudenje S1> vzbujali lepi zeleni, posebno uincjtao okrašeni zavitki, tcoji se sedaj vidijo v vsakem oknu prodajalnic. J V ist:h se nahaja »Dć i<, neka z^rstna posebnost lobosiške tovarne za čokolado, ki odgovarja največjim zihtevain ter daleč presega švicarske, kakor tudi holandske jedilne ! čokolade. oooooooooooooooo oooooooooooooooo ■•I w s 1 • Sprejemajo se vsakovrstna dela in po posebnih načrtih. am- JMrovan ceniK brezplačno in franfco. Tovarna pohištva == RAFAEL ITflLIfl — Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po zelo nizkih cenah. S : H i s OI9a«<«ifl» Tovarn« pofiifliv.^ Aleksander Levi Hinzi muz ulica Tesa št. 52 A . • v lastni hiši.} ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko ponlopjt-i teae, da se nI ba*,! ulkckn kon^rv;«-^ v Sprejemajo sp vs>ako*rslč* t».r i po posebnih načrtih Iluatrovasi onnt> • *»« it I • • • III TRST - Farneto 33 k- Prva narodna A TRST - Fameto 33 mr mirodilnica ^m Simona Sk r i n j a r - j a Velika zaloga vseh in svežih barv, pokost za podove, einajlna pokost, vseh vrst čopiče vf petrolej, šipe, parfamerije, gobe, mineralne vode, kuhinsko in toiletno milo. Tp® -=== SPECIJALITETA ----- r PREPARIRAN VOSK ZA PALKETE. II lil Važno naznanilo za krčmarje in restavraterje! V dobroznani poznani zalogi steklenin in porcelane tvrdke JAKOB HIRSCH = v TRSTU, ul. Cavanai5=z (nasproti škofijski palači). se nahaja velikanski izbor kozarcev in vrčkov vsake oblike in velikosti. Brezkonkurenčne cene. " s^rc-jeira zavarovan a človeškega iiv-I enja po najraznovrptnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko no-beca droga zavarovalnica Zlasti je c godno zavarovanje na doživetje in smrt t zmanjšujočimi Be vplačili. V*ak Banque Hypotliecaire et dePrets Franco-Anglaise PARIŠ - 20-22, RUE RICHER - PARIŠ na Corsu št. prodajalnico obuvala, koja je bogato založena z obuvalom najnovejših modelov za moške, ženske in otroke. Sprejema tudi naročbe po meri. Gustav de ifcosa. KKKKKHXXX*XXKXKK Proflaialnica rokovic in kravat A. HUB9IANN (Jstanovlj. 1865 — Corso 19 glacp I . 2 gumba gl. 1, a gu-nbi gl. 1*20 šved. u Dante z* prat^ 3 gumbi glage in Dante ?a dečke za prati z imita kože z meh zaponkami od volne za l), dei-ke giage I za gospođe z d\ojn. ševom cd volne za gospode od 5*0 nr do za častnike gld. 1" 10 pode. Kravate zadnje novosti. Rokovice se opere v 24. urah. XXXXKW«XHXXKWKKH dovoljuje hitro in kulantno : AMORTIZACIJSKA POSOJILA po 3 7, in 4% na prve in druge stavke do dela cenilne vrednosti za dobo od 15 do 75 let. OSEBNA POSOJILA Corso 19 rckovice rokovice rt iovice r< kovice rt kovice rokovice rckovice rokovice 1-20 < OSO o* 50 1-40 1-20 0 70 Pekarna FRAN PASCUTTI z;t 1 a^a 11* 1 j prvih hotelov, restavracij, kavarn in vojarn. Piazza della Caserma 4 in ui Carlo Ghega 4 —— Telefon št. 1333. Trikrat na dan svež kruli. Pošiljanje na dom. po 4 7* in 5° o duhovnikom, oficirjem, državnim in zasebnim uradnikom. trgovcem in industrijalcem s poroki ali brez porokov za dobo od 1. do 15 let. Konverzija bančnih dolgov financiranje in spremenjava podjetij v delniške družbe. Dopisuje: francosko, angleško, nemško, italijansko, rusko in špansko. - Pojasnila, brezplačna ! —— ........."" X X X X K X S X X X X X X X X X X X K X X X H X X K X X X X K X X Pekarna in sladčičarna FRAN MILLANICH Trst. — ulica Commereiale 7 — T r: Trikrat na dan svtž kruh \saki vrate. R z našan e na dom. Sprejema naročbe na slad j.ee itd. o priliki porot in krsto.'. Najugodnejše cene. OOOOOOOOOOOOOOOD Oglas. Javljamo slavnom općinstvu, da smo otvorili podrum dalmatinskih vina i rakije droparice-iz Šibenika od vlastitih proizvoda. U nadi smo. da će se to slavno općinstvo ] služiti što većim naručbawa na veliko, na r i za obitelj, franko u kući. Naša će biti zadaća, da slavno općinstvo zadovoljimo u svakom pogledu, umoljavaju« is «> da se izvoli osobno ili pismeno obratiti kod : MAKALE & KUiUŠIC Gostilnica : Pn, lim . „Alla Donata di SeDenico" n, ica br ulica dele fonte br. 6 nllcn l'Jllozz iMJkmmma m «rie W uUfT 6or-e ksucčHm- LJUBLJANI Podrtižnioa v Spljetn Denarne vioge vsprejema v tekočem račanu ali na vložne knjižice proti ugoilnina obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vlos;e d — -= = dne vsdiga. — . - Promet m deki in nakaanioami.