Leto LXVI Poštnina plačana f gotovlnL V Ljubljani, v soboto, dne 13. avgusta 1938 štev. 185 a Cena 1.50 01«? ^ • j Cek. račun: Ljub« il^/^Ol^FA/T7^ iS Uredništvo je v VJr MBLšT gji ŠT tf ^ MM + ll prav a: Kopitar* Kopitarjevi ul.6/111 ^ jeva ulica štev. Telefoni uredništva iu uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Umik sovjetske diplomacije Hitro, kakor na odru, se je spustil zastor nad krvavimi praskami okoli hriba Čankufeng, kjer so se bili pred enim tednom spoprijeli japonski in ruski vojaki, in kakor na povelje se je sklenilo premirje, ki se bo končalo s sporazumom, čeprav sovjetski listi in ond znani krogi, ki v Evropi opravljajo posle sovjetske unije, zatrjujejo, da bo moskovska vlada stala budno na straži za varstvo svojih koristi na Daljneim Vzhodu. V resnici gre za popoln umik sovjetske velesile, ki je sama izzvala krvave dogodke na korejski meji, ker je vsakomur jasno, da Japonska, medtem ko je zapletena v dolgo in težko vojno s Kitajsko, nima nobenega interesa na tem, da bi se še zapletla v svojem hrbtu t vojno s sovjetsko Rusijo. Da je bil spor umetno izzvan od strani Sovjetov, se razvidi tudi ir. tega, ker Čankufeng do zdaj ni bil zaseden od nikogar, in je moskovska vlada dobro vedela, da ga Japonci ne bodo pustili osvojiti od sovjetske vojske, ker zadeva spada v mirna pogajanja med obema državama, ki že dolgo teko zaradi sporne mandžursko-korejsko-sovjetske meje, in so bila v zadnjem času samo prekinjena. Najsi je maršal Bliicher na svojo roko ukazal napad na Čankufeng, ki obvlada Posjet-sko luko južno od Vladivostoka, da pribori Rusiji izredno važno točko za kakšen bodoči Spopad z japonskim cesarstvom, ali pa je moskovska vlada sama na ta način nameravala izzvati vojno z Japonsko z namenom končnega obračuna, ali pa jo samo prisiliti, da odneha od vojnega pohoda proti Kitajski, ki se sedaj nahaja v veliki stiski — premirje, ki je bilo sedaj podpisano med sovjetsko in japonsko armado na korejski meji, pomeni vsekakor hud poraz Sovjetske diplomacije. ' Premirje je bilo ocivfdno tezuTtat hudega pritiska Ajiglije in francoske zaveznice sov-'jetsike unije ter ostalih njenih prisrčnih prijateljev v Evropi, ki so dosegli nameravani uspeh IT Moskvri še prej, nego so sami mislili. Napad »a Čankufeng je bil od strani sovjetskega režima poizkus, ki naj bi pokazal, ali so zapadne demokracije dovolj močne in pripravljene ter sploh voljne podpreti sovjetsko Rusijo, ako bi izbruhnila vojna med njo in Japonsko s svojimi neizogibnimi posledicami za Evropo in za ves Svet sploh. Španski državljanski vojni in hudi napetosti med Čehoslovaki in Nemci naj bi se pridružil požar na Daljnem Vzhodu, ki bi prinesel S seboj končni obračun z avtoritarnimi režimi v Evropi, ki je prva in glavna loSka na programu komunistične internaoio-nale. Stalin, ki je gotovo od samega začetka Imel pomisleke proti tako nevarnemu eksperimentu, se je radikalnemu krilu stranke, na katerem stoji tudi njegov nasprotnik in nevaren tekmec, bivši mu/ik, sedaj maršal Bliicher, Iz previdnosti vdal, ker je še vedno tako močan, da lahko ustavi streljanje pušk, ki jih je Sprožilo vrhovno poveljstvo ruske armade na Daljnem Vzhodu. Četudi Stalin ne bi nerad videl, da se stre agresivnost Japonske, ki hoče postati neomejen gospodar na vsej tihomorski obali Azije, pa vendar predobro pozna notranji položaj sovjetske unije, katere zmago ali poraz bi v prvi vrsti plačal on s svojo glavo, ker bi zmaga nad Japonsko prinesla diktaturo maršala, o katerem Stalin najbrž po pravici sumi, da je tihi vodja vse opozicije proti njemu, če pa bi ostale zmagovite zastave vzhajajočega sonca, bi namesto komunistične diktature sto pila obnovljena nacionalna Rusija. Tudi v Londonu in Parizu so krogi, ki bi gotovo ne obžalovali, ako bi se objestnost Japonske končala s popolno katastrofo, saj bi zmaga Japonske na Kitajskem pomenila hud upad angleškega in francoskega ugleda v Aziji 'ter prinesla veliko škodo njunim gospodarskim koristim. Toda angleška demokracija se obenem boji tako zmage Rusije, kakor njenega poraza. V primeru zmage sovjetske zveze bi sovjetska Rusija postala Angliji v Aziji še bolj nevarna nego Japonska, ker bi Sovjeti v tem primeru sprejeli nalogo in odgovornost za imperialistično politiko, ki jo je vodila v Aziji carska Rusija, in vrhu tega bi zmaga ruskih Sovjetov obenem bila zmaga komunizma na Kitajskem, kar bi pomenilo nevaren pretres v Vseh azijskih kolonijah britskega imperija, tudi v primeru, če bi se posrečilo vojno med sovjetsko Rusijo in Japonsko omejiti, kar pa je čisto izključeno. Če pa bi bila zmaga pridržana 'Japonski, bi angleški imperij ne utrpel samo škode od strani japonskega imperializma, ki bi segal od Indije do Avstralije, ampak bi se notranje homatije v Rusiji lahko končale z vzpostavitvijo ruske monarhije ali s čim podobnim. Treba pa je vedeti, da pomeni za angleški imperializem nacionalna Rusija hujše zlo od komunistične Rusije, ki je v teku 20 let pokazala, da se Angliji ni treba prav nič bati Sovjetov... Tudi v Parizu, kjer so seveda simpatije levice popolnoma na strani sovjetske Rusije, so radi ali neradi uvideli upravičenost stališča Chamberlaina, ki je zastavli vso moč in ves ugled britskega imperija, da ustavi nespametno krvoprelitje pri Čankufengu. V Parizu dobro vedo, da nihče v Evropi ne more tvegati nove svetovne vojne, in po razgovoru z nemškim poslanikom Welczekom je Bonnet vedel z vso gotovostjo, da bi Japonska v primeru vojne s sovjetsko Rusijo imela Nemčijo na strani ne samo moralno, ampak tudi kot svojega vojnega Ob 20 letnici Jugoslavije: Slovenska Akademija znanosti in umetnosti ustanovljena Prvi člani bodo imenovani s kraljevim ukazom še meseca septembra Belgrad, 12. avg. m. Snočnja seja ministrskega sveta je bila za Slovence izredno važna. Na njej so Slovenci po zaslugi sedanje vlade dobili največji dar ob 20-lctnici Jugoslavije: svoj najvišji znanstveni zavod Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani. Na predlog prosvetnega ministra Magara-ševiča jo na svoji snočnji seji ministrski svet med drugim namreč sprejel tudi uredbo o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, za katero je bilo s § 37 vneseno zakonsko določilo v finančni zakon za proračunsko leto 1938/89. Po tej uredbi dobi novo ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani značaj pravne osebe po javnem in privatnem pravu. Akademija ima štiri odseke: zgodovin-sko-filološkega, matematično-prirodoslovnega, pravnega in umetniškega. Predsedstvo in prvi redni člani bodo imenovani na predlog prosvetnega ministra s kraljevim ukazom. Slovenska Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani bo imela lahko rednih članov največ 30, dopisnih do 60, število častnih članov pa ni omejeno. Naloga Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je gojiti znanost, podpirati razvoj umetnosti, pokreniti in podpirati znanstvena raziskovanja in izdajati znanstvena dela. Pri Premirje med Japonsko in SSSR podpisano Ugodna znamenja za dokončno rešitev spora Tokio, 12. avgusta. AA. (Reuter) Vleraj popoldne so podpisali dogovor o premirju na sovjetsko-mandžurski meji. Listino o premirju sta podpisala sovjetski general Sulerni in japonskih polkov. Co. Snoči je bila južno od postojank pri Čankufengu prva konferenca med vojaškimi zastopniki Sovjetske Rusije in Japonske. Namen tega sestanka je bil določitev črte, na kateri stoje japonske , čete. Prihodnji sestanek bo danes popoldne. Tokio, 12. avgusta, b. INS poroča: Glasom uradnega poročila so imeli Japonci v borbah pri Čankufengu 300 mrtvih in 600 ranjenih. Japonsko-ruska komisija bo pričela v najkrajšem času z delom. Po mnenju japonskega zunanjega ministrstva bo sovjetsko-mandžurski oziroma japonski spor v najkrajšem času razčiščen, kar bo za nadaljnji razvoj razmer na Daljnem vzhodu velikega pomena. Merodajni krogi izjavljajo, da bo pri sedanjih pogajanjih igralo važno vlogo tudi vprašanje nenapadalnega pakta. Od japonskega vrhovnega poveljstva v Koreji ni nobenih nadaljnjih vesti o eventuelnih borbah. V Tokiu menijo, da so Sovjeti v teh bojih imeli 3000 mrtvih in ranjenih. V Tokiu: »Naprej je vse odvisno od sovjetov" Tokio, 12. avgusta. A A. Japonski jutranjiki pozdravljajo v Moskvi sklenjeni sporazum in izrekajo zahvalo japonskemu vojaštvu in japonski diplomaciji za njun nastop v tem sporu. Po njihovi sodbi gre japonski vojski in diplomaciji zasluga, da ni prišlo do hujših zapletljajev, ki bi se bila iz njih lahko izcimila vojna. »Niči Nici< pravi, da težkoč še nI konec, vendar se je pa našla pot za mirno ureditev. »Asahi Simbun« takisto meni, da afera še ni dokončno razčiščena. V6e je odvisno od poteka pogajanj za likvidacijo obmejnega spora. Če se to vprašanje dokončno ne uredi, bo ta obmejni odsek tudi v bodočnosti zmerom vir nevarnosti. Kitajsko upanje v vmešavanje tretjih v japonsko-kitajsko vojno se je izjalovilo. List »Šimbun« meni, da nevarnosti še n! fco- proučevanju znanosti o jezikih, pravu, etno-grafiji itd. se bo Akademija v prvi vrsti ozirala na področje kraljevine. Akademija se bo vzdrževala z lastnim premoženjem, z dohodki od prodanih publikacij, z volili in prostovoljnimi prispevki. Prosvetno ministrstvo pa bo tudi vsako leto vstavljalo zanjo posebne postavke v državni proračun. Pričakuje se, da bodo prvi člani slovensko Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani imenovani že v teku meseca septembra in da bo Akademija mogla pričeti z rodnim de-, lom že to jesen. nec in da je nadaljnji razvoj dogodkov odvisen od zadržanja Sovjetske Rusije. V podobnem tonu pišejo tudi drugi listi. V Moskvi: »Proti Japonski z močno roko" M-oskva, 12. avgusta, b. »United Press« pow Ja: Ustavitev sovražnosti na sovjetsko-mandžurski meji je povzročilo popuščanje zanimanja za ta spor. Le še nekateri listi prinašajo resolucije proti Japonski. Seveda pa .je razpoloženje proti Japonski še vedno zelo veliko ter je imel Vulganin v nacionalnem odboru vrhovnega sovjetskega parlamenta govor, v katerem je slavil rdečo vojsko na Daljnem vzhodu ter zahteval, da Sovjetska Rusija proti Japonski vodi politiko močne roke. Vulganin je dalje zahteval, da se vseh 27 milijard rubljev državnega proračuna porabi za vojno oborožite^ proti sovražnikom Sovjetske Rusije, ^ Goring — Balbo V ponedeljek pride v Berlin poveljnik francoskega letalstva Berlin, 12. avg. TG. Italijanski letalski maršal Balbo je v Berlinu deležen velikih počastitev. V inozemskih diplomatskih krogih pozorno zasledujejo praktično stran obiska maršala Balba pri maršalu Goringu. Nemške oblasti poudarjajo, da je ta obisk čisto zasebnega značaja, toda mednarodni krogi menijo, da so v teku pogajanja za neposredno otipljive cilje. Nekateri diplomati so izrazili mnenje, da želi Italija vso svojo letalsko silo še enkrat preorganizirati in želi v ta namen tehničnega sodelovanja od strani Nemčije. To da je glavna vsebina razgovorov med obema maršaloma. Drugi zopet menijo, da gre za orga- Japonska in Kitajska se pripravljata na najhujše spopade Nezlomljiv kitajski odpor pred Hankovom Šanghaj, 12. avg. b. Vojni dopisnik INS poroča, da je kitajska ofenziva, ki se je pričela v začetku tega tedna in v kateri sodeluje pol milijona mož z ogromnim vojnim materialom, na mnogih krajih uspela. Namen ofenzive je bil, da se ustavi japonsko napredovanje proti Hankovu. V zadnjih 24 urah so Japonci poslali znatne okrepitve, toda navzlic temu Kitajci skoraj na vsej črti napredujejo. Vodijo se ogorčene borbe in Japonci so imeli doslej nad 1000 mrtvih in nekoliko tisoč ranjenih. Nevtralni opazovalci cenijo moč kitajske armade na pol milijona mož, ki pa še vedno dobivajo novih okrepitev. Prav tako pošilja tudi japonski generalni štab nove čete, zlasti pa pošiljajo pomoč v letalstvu in motoriziranih enotah. 24 japonskih transportnih ladij je izkrcalo na tisoče vojakov, težkih in lahkih topov, tankov in ogromne množine municije. Kankov, 12. avg. AA. (Havas.) Po izkrcanju Japoncev pri Hankevu, 14 km od Kijukijanga, na desnem bregu reke Jangce, se je razvil srdit boj. Več postojank je že nekajkrat menjalo gospodarja. Zdi se, da je cilj Japoncev zavzetje Učanga, južnozahodno od Kijuanga. Japonska armada zbira pri Kijukijangu tudi veliko vojnega materiala. Tokio, 12. avg. TG. Agencija Domej poroča, da je včeraj sto japonskih pomorskih bombnih letal pod poveljstvom polkovnika Matsumota preletelo Hankav in Vučan ter vrglo na tamošnja letališča in vojaška skladišča več ton bomb. Bombe so uničile hankavsko železniško postajo in vojaška skladišča. Kitajska letala se sploh niso spustila v boj. Japonske izgube znašajo samo dve letali. Japonski bombniki so danes dopoldne prodrli tudi v pokrajino Kvangsi in so tamkaj bombardirali rečno pristanišče Vučan, ki se nahaja 192 km zapadno od Kantona. Tudi tukaj se kitajska letala niso spustila v nobeno borbo. V Vu-čavu je uničena vojaška akademija in poškodovana železniška postaja. zaveznika. Diplomationo pa Francija danes bolj nujno, kot le kdaj, potrebuje sovjetsko Rusijo v diplomatični igri, ki se odigrava v Evropi, tako ob Pirenejih in na zapadnom Sredozemskem morju, kakor v Podonavju in ji zaradi tega nc more biti vseeno, če bi bil vezan večji del ruskih sovjetskih vojnih sil na skrajnem vzhodu, ko pa je v interesu Francije in njenih zaveznikov, da stoji močna sovjetska vojska na zapadni meji, kjer ščiti za vsak primer Ren. In v Parizu kljub vsem simpatijam do Moskve dobro vedo tudi, kakšne so notranje politične razmere v Sovjetiji in kakšen odmev bi mogla imeti državljanska vojna v Rusiji v Evropi, kjer bi v takem primeru avtoritarne države postale še vse bolj nevarna sila, nego so danes. Zaradi tega so tudi gg. Mandel, Herriot in Reynau ■■ ■ .».o.e^, Pa tudi drugi listi so ob tej priliki obširno govorili o rajnkem Radiču njegovi politiki in njegovem delu in ga primerjajo s tistimi, ki danes stoje na njegovem mestu. Tako piše sin pokojnega Vladimir Radič v svojem glasilu »Narodni vat«; »Z njegovo smrtjo je nastopila izguba in praznina, ki je nikoli ne bo mogoče izpolniti. Zato ni čudno, če smo Hrvatje danes v takem položaju. Primerjajmo samo delo velikega pokojnika s tem, kar se danes dela. Neštetokrat sem že slišal: Če bi bil predsednik še živ, bi bilo vse drugače.« : Prof, Maštrovič, eden izmed najbližjih sodelavcev Vla-dimirja Radiča, pa piše v svojem listu »Dom«: Razumljivi so vzdihi Hrvatov, zlasti Hrvatov kmetov po ve- • likem učitelju, rajnkem Štefanu Radiču. Brez njega je zadnjih deset let letelo mimo nas brez kakršnegakoli: sadu. Prav v nobenem oziru nič dejanskega. Dajali so nam poguma z nekimi prijatelji in prijateljstvi po inozemstvu. Ali smo takih prijateljev v inozemstvu res kaj imeli, ne vemo, danes pa za gotovo Vyemo, da se Marmanska obala največje oporišče sovjetskega vojnega brodovja Feldmaršal Hugo SchBfer z Dunaja objavlja v »Kolnische Volkszeitung« naslednje misli o možnostih nadaljnjega razvoja sovjetskega vojnega brodovja: »Vse evropsko časopisje je nedavno objavilo vest, da se Sovjetska Rusija pripravlja, da zgradi najmočnejše brodovje na svetu. Čisto naravno Je,' da se vprašamo, kje namerava Sovjetska Rusija imeti svoje glavno Oporišče za to svoje največje brodovje na svetu. Sovjetija je ogromna drŽava, ki pa ima slabe obale. Na Daljnem vzhodu sega do Tihega morja. Toda tlhomOrske obale so več mesecev zamrznjene in tamkaj ni mogoče vzdrževati velikih bojnih ladij. Tega bi Japonska ne dovolila. Sovjetsko tihomorsko brodovje je skromno in ga sestavljajo le male torpedovke in — res — veliko število podmornic. Vse to je bolj obrambnega značaja. Na obalah Tihega morja torej zaman iščemo oporišča za bodoče sovjetsko brodovje. Tudi Črno morje ne prihaja v poštev. Sicer so črnomorska pristanišča brez ledu in tamkaj so lahko največji arzenall nastanjeni. Toda tukaj nastaja vprašanje, kako naj brodovje pride Iz Črnega morja skozi ožine, ki so v rokah Turčije. In če bi Turčija tudi dovolila izhod in vhod, bi se sovjetsko brodovje moglo uveljaviti v Sredozemskem morju le ob strani angleškega ter bi bilo neprestano ogroženo od italijanskega brodovja in od italijanskih letal. Trenutno ima Sovjetija večji del svojega brodovja na Baltiku. Največji arzenall so v Ljenfoi-gradu. Glavno bojno pristanišče je Kronstadt. Toda tudi Baltik je pozimi zamrznjen, poleti pa je sovjetsko brodovje v svoji svobodi ovirano po drugih baltskih brodovjlh. V primeru vojne bi se sovjetsko brodovje moglo komaj gibati. Ostane še četrta obala, ki prihaja v poštev. namreč severna aH murmanska obala. In tamkaj Je sovjetska vojna mornarica tudi najbolj delavna. Murmanska obala je sicer še više ležeča kakor Baltik ali Tiho morje, a je vkljub temu brez ledu. Topli morski tok je ustvaril tamkaj ugodne obalne prilike in ugodno podnebje. Med svetovno vojno niti Rusija ni mogla svojim zaveznikom dostavljati živeža, niti so Ji njeni zavezniki mogli pošiljati orožje. Zakaj? Zato, ker Je bila na suhem odrezana od zaveznikov, na morju pa zaradi slabih obalnih prilik .nepristopna. Takrat so v Rusiji začeli misliti na murmansko obalo in na pristanišče Arhangelsk. Toda med svetovno vojno je bila Rusija v prometnem oziru slabo zvezana s to obalo in je zgradila prvo železnico do Ledenega morja šele s pomočjo vojnih ujetnikov. Po svetovni vojni se je sovjetska vlada z vso vnemo vrgla - na izkoriščanje murmanske obale in je s pomočjo stotisočev političnih kaznjencev z neusmiljeno okrutnostjo zgradila vse potrebne prometne zveze med Rusijo in murmansko obalo. Ob novi železnici iz Ljeningrada v Murmansk teče 4 m širok kanal prav gori v Ledeno morje. Na murmanski obali sami pa je sovjetska oblast z istimi sredstvi, zgradila obsežne pristaniške naprave, arzenale in skladišča ter poslala tja veliko število torpedovk, In podmornic. Sovjetska vlada je nadalje odredila, da se vsa njena ledenomorska obala od Finske do Daljnega vzhoda načrtno preišče. To se je zgodilo pod znnnstvenim videzom, a je služilo izključno vojaškim namenom. V isti okvir sovjetske murmanske politike spada tudi nakup danskih premogovnih rudnikov v Spitzbergih, kjer so zaposleni skoraj izključno ruski rudarji. Tako je Sovjetija dobila v neposredni bližini svojega vojnega pristanišča izdatno premogovno skladišče, katerega vrednost je neprecenljiva, če pomislimo, da' hočejo sovjetske oblasti ta premog predlstlllrati v gonilno olje. S posebno vnemo pa so sovjetske oblasti proučevale možnost pomorske poti od Murmanska ob severnosibirski obali do Vladivostoka. Postavili so ob tej obali cejo vrsto radiopostaj i,n i letalskih oporišč. Veliko je tudi število ladij, ki so v spremstvu ledolomilcev to pot prevozile v obeh smereh. Glavni cilj sovjetske pomorske politike pa je zgraditev velikega vojnega pristanišča v Murman-sku in v Polarnojem. To naj bi bilo glavno sovjetsko brodovno in letalsko oporišče, odkoder bi nadzorovali Atlantsko morje. Ako je sovjetska vlada izpovedala željo, da si zgradi največje brodovje na svetu — kot pravi —, potem je verjetno, da so bo to brodovje nahajalo na murmanski obali. Pogled nn zemljevid zadostuje, da nam prikaže nevarnost, ki bi nastopila, če hi Sovjetska Rusija z Murmanska nadzorovala Atlantik, to se pravi ne samo svoje skandinavske sosede, marveč v, prvi i vrsti Anglijo In — Nemčiio. rtt odmevi moramo z ozirom na inozemstvo zanašati samo ne sebe. Eno pa je gotovo res, da smo namreč v Belgradu imeli veliko prijateljev, pa se je njihovo število do danes močno zmanjšalo, če ne celo — razpolovilo. Mesta na Hrvatskem so očividno nezadovoljna s hrvatsko politiko in se odmikajo. od vodstva pristašev dr. Mačka . in gredo nekateri'na levo, nekateri na desno. Kaj pa bo: potem, ie ta bolezen zaide tudi na deželo?«, :,-, t / Ali so res nestrankarski 7 Oblačilna skupina JŠZ v Škofji Loki je imela v nedeljo 7. avgusta blagoslovitev novega prapora z obhodom po mestu, sv. mašo v župni cerkvi in taborom na trgu. Prireditve so se udeležili 4 pra-porji . iu precejšnje število ljudstva. Zborovanje na trgu je vodil V. Sever jz Puštala. Govorili so gg. Gostinčar, Žumer, Jurač in šq zastopniki nekaterih skupin s kratkimi pozdravi. Popoldne je bila dobro obiskana in dostojna zabava v gostilni Plevna. Tako Be je vsa prireditev dostf lepo iztekla. Meščani so v znak simpatij do delavstva in spričo vednega zatrjevanja, da je organizacija samo strokovna in nestrankarska, izobesili precej zastav. Pozorni pa so mnogi postali najprej, ko so organizirani vzkliki med sprevodom, bili samo proti fašizmu, za svobodo i'n za JŠZ, nič pa zoper komunizem ih marksizem. Drugo pozornost je vzbudil govornik, ko je, videč, da ni nobenega nasprotovanja, nekajkrat udrihnil samo po JRZ in ZZD ter druge stranke in strokovne organizacije pustil čisto na miru. — Ali . je to nestrankarsko? Ali nepristransko? — Socialnih zakonov in naredb, ki jih je izdala. sedanja ' vlada v korist delavstva, se mu niti omeniti ill zdelo vredno. Dasiravrio je tu še marsikaj 'nepopolnega, a na »strokovnem« delavskem zborovanju bi vsaj nekaj priznanja vendarle zaslužilo. Ali je to nepristransko? Zahteval je dalje, da morajo strokovničarji priti v javne zastope, v občino, banski svet in v parlament. Vse lepo! Na kakšen način naj to iž-Ipejjejo brez sodelovanja z najmočnejšo slovensko stranko, proti kateri v svojem »nestrankarstvu« itako radi zabavljajo? JNS v belgrajskih očeh O JNS. se v Belgradu sploh malokdaj kaj sliši, -Za središče našega političnega življenja te stranke skoraj hi; zato. je toliko večjo pozorndst vzbudil 'uvodnik »Samouprave«, v katerem Je podala odkrito sliko te politične prikazni. Takole pravi o JNS: »Polnih šest let že ta stranka — ki je ostala samo kot ponesrečen poizkus ljudi, ki so izgubili vsak stik z narodom — prenaša breme svojih dni, sebi in drugim v nadlego. Popoln neuspeh JNS pa ni prišel nepričakovano. Vsi pravi politiki so takoj v početku obsodili njene metode. Že to samo je kazalo, da gre pri JN8 za ljudi, ki 'so politično propadli, in za ljudi, ki so obenem nevešči In nesposobni. Niti na erietri polju, niti v enem narodnem -poslu niso uspeli. Po njihovi krivdi in nesposobnosti se je odprlo hrvatsko vprašanje in vsa druga plemenska in pokrajinska, vprašanja. Konec koncev so nničili narodno gospodarstvo in .oslabil-i mednarodni ugled države ln ko so r a seboj povsod pustili puščavo In neuspehe, so izginili s političnega odra. Oni so prav za prav padli sami od sebe, kakor vsaka trhla stavba.« — Nato »Samouprava« govori o sedanjem delovanju JNS in pravi: »Demagogija, obstrukcija, sabotaža, trgovina, z verskimi in nacionalnimi svetinjami — to je ves njihov način in vse njihovo delovanje. Kakor, da so se znkleli, da morajo prav vsemu vs.etu dokazati svojo nedoslednost In nesposobnost, ln — priznati jim Je treba — to se jim je popolnoma posrečilo.« — Madiarskl časnikarji v Sarajevu. V Sarajevo je dospela večja skupina madžarskih časnikarjev, ki bo ostala tam dva dni, nato pa odpotuje v Dubrovnik. ...i Počastite padle junake! »Domovina Ti izpolni svoj dolg, ko ji napoči jutro prostosti.« »Slovenski jug«, Odesa, 11. septembra 1916. V prvih mesecih leta 1916. so se jeli v Odesi, v južni Rusiji, zbirati dobrovoljci I. srbske dobrovoljske divizije, ki se je pozneje pretvorila v »Srbski dobrovoljški korpus«, odnosno v »Korpus Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Med dobrovoljci te divizije je bilo približno 40 slovenskih častnikov, katerim je kasneje sledilo tudi nekaj moštva. Komaj je bila divizija številčno dograjena, že je v avgustu istega leta odrinila na fronto v Dobrudži, čeprav ji je do popolne materielne Eriprave še mnogo nedostajalo. Vojna v Do-rudži je terjala ogromne žrtve od prve dobrovoljske divizije. Od omenjenih 40 slovenskih častnikov dobrovoljcev so trije dali življenje za našo slobodo, in sicer: podporočnik Radoslav Bračič, rojen v St. Vidu pri Planini, okraj Šmarje pri Jelšah; podporočnik Franjo Kolarič, rojen v Jastrebcih blizu Sv. Bolfenka pri Središču v ptujskem okraju, ter podporočnik Vladimir Kobler, rojen tv Kozjem. Vse dobruške žrtve iz vrst slovenskih častnikov je torej rodila štajerska zemlja. Čeprav zgolj naključje, vendar dokazuje ta okolnost, da je naša severna zemlja hrepenela, da otrese raz sebe avstrijski jarem, dokazuje pa ta okol-jiost tudi to, da je ta zemlja dala v imenovanih junakih svoj krvni delež za dosego svobode. .Ti junaki so sicer gojili močno željo, da bi se borili na domači zemlji proti sovražniku te zemlje, ker pa to takrat še ni bilo mogoče, so šli poslušno, kamor jih je poslal domovine ukaz, ter so s svojo krvjo poškropili dobruške pustinje. Toda duhovno je njih kri orosila tudi domače doline in bregove, ter iz njih izvabila hrabre posnemalce in prinesla končno prostost našim pokrajinam. To je prvi razlog, zakaj je nasa severna meja dolžna spominjati se imenovane trojice junakov^ ^ _ razlogi da 0t, dvajsetletnici Jugoslavije s posebno častjo imenujemo ta tri imena, je javna obljuba, ki jo je dala domovina mučeniku Bračiču v prvih dneh po njegovi smrti. . Pisec teh vrstic je namreč napisal v st. 25 'dobrovoljskega glasila »Slovenski jug« z dne 11. septembra 1916, izhajajočega v Odesi, pok. Radoslavu Bračiču skromen spomin pod naslonom »P r v a d a r i t e v«. Ta spominski članek mi je dal pobudo, da sem danes napisal pričujoče vrstice, zato v naslednjem citiram dobesedno nekatere odstavke tega spominskega članka, kar storim še posebno zaradi tega, ker je v njih obsežena obljuba padlim dobrovoljcem, ki dela dolg vsej domovini. , (1. odst.): »Ob cesti v romunski vasi Sa-randži je vzrastel grob s preprostim lesenim križem. S svinčnikom je napisano na križu: »Tukaj počiva junak Radoslav R. Bračič iz Št&jcrskcii (4. odst.): »Za slovensko, jugoslovansko misel je živel, zanjo je umrl. V domačem kraju je navduševal rojake k narodni obrambi proti Nemcu; v Pragi, ognjišču jugoslovanskega di-jaštva, ga vidimo med ustanovitelji skupne jugoslovanske organizacije »Jugoslavije«. Dosleden svojemu prepričanju je bil med prvimi Slovenci, ki so (v Odesi) prisegli na zastavo Jugoslavije.« (8. odst.h »Junaku Jugoslovanu — slava, Slovencu — večna hvaležnost za krvavo 'daritev na žrtveniku svobode, tovarišu in prijatelju nepozaben spomin in prisega neugasljive ljubezni za ideje, za katere si deloval in za katere si prelil svoje mlade-niško kril Rusko višje poveljstvo Te je odlikovalo za izredno hrabrost z zlato kolajno. Domovina Ti izpolni svoj dolg, ko ji napoči Ijntro prostosti.« Utegne me kdo vprašati: »Kdo Te je pooblastil govoriti obljube v imenu domovine? Odgovor: Na posebnem zborovanju prve skupine 40 slovenskih častnikov dobrovoljcev v Odesi mi je bila poverjena naloga, da vodim propagando za zbiranje slovenskih dobrovoljcev in da urejujem slovenski del dobrovoljskega glasila »Slovenski jug«. Ti tovariši (med njimi tudi pok. Bračič, Kobler in Kolarič), prvenci slovenskih dobrovoljcev, so mi dali formalno legitimacijo, da sem mogel izreči citirano obljubo. Če pa sem izrekel obljubo za širši krog, mi gotovo nihče ne more odrekati vsaj moralne legitimacije, kajti domovina takrat pri največji želji takih obljub še ni mogla izrekati, ker jo ie še močno držal v svojih krempljih avstrijski orel in je imela na ustih ključavnico. Kako naj domovina izpolni svoj dolg nasproti padlim junakom? Predvsem s tem, da ideje padlih junakov živijo večno in neokrnjeno v našem mišljenju im delovanju. Na zunaj pa izkazujmo čast imenom teh junakov na ta način, da ne bo nobenega kraja, kjer ne bi na javnih mestih blestela njih imena. Povsod, kjer visijo ulične tablice, naj se nekatere ulice imenujejo po padlih dobrovoljcih, postavljajmo jim spomenike, društva segajte po njih imenih, imenujmo po njih razna poslopja itd. Posebno bi bilo želeti, da imamo kako akademsko drušrtvo, z imenom padlih treh junakov, ker so vsi trije izšli iz akademskih vrst. Dajte dober zgled avtonomna mesta Maribor, Celje in Ptuj! Posebno pa Ti, ponosna Ljubljana, kdaj boš izpolnila svoje kulturno poslanstvo nasproti padlim dobrovoljcem? Slovencem se večkrat očita, da nismo Hali svojega deleža za svobodo. Temu smo mnogo sami krivi. Namesto da bi vsepovsod v javnosti uveljavili in dali čast imenom padlih slovenskih junakov, kakor jim v resnici gre, se iz ozkosrčnih in sebičnih razlogov mnogi trudijo, da bi imena naših padlih juakov ostala pozabljena in neznana. V slavo naše severne meje navajam še nekaj: Padli junak Kolarič Franjo je imel brata Josipa, ki je tudi vstopil v vrsto dobrovoljcev, vendar pa ie prišel v Odeso nekaj kasneje kot fiadli brat Franjo ter se je potem izredno odlikoval na solunski fronti, za kar je bil odlikovan z visokim francoskim in srbskim redom. Ko smo dobili prve vesti o bojih v Dobrudži, je prišel k meni v uredništvo »Slovenskega juga« Kolarič Josip, da poizve o usodi svojega brata Kranja. Takrat smo v uredništvu že imeli vest s fronte, da je padel Kolarič Franc. Obvestilo o smrti, pa če tudi gre za junaško smrt, je gotovo težko za sorodnike padlega junaka, zaradi česar jc obvestitelj vedno dolžan postopati obzirno. Tudi jaz sem skušal Josipa polagoma pripraviti na tužino vest o smrti njegovega brata Franja Toda Josip me kar sredi stavka prekine, rekoč: »Nič ne skrivajte, kar povejte, da je padel, ljubše mi je, da je padel za Jugoslavijo, kakor pa, da bi ležal in gnil v jetniških taboriščih, kot to delajo mnogi drugi oficirji.« Povedal sem mu resnico brez ovinkov. Oči so Josipu zažarele od ponosa in ni bilo solze v njih. Te močne in vzvišene besede Josipa Kola-riča delajo čast naši severni zemlji, ki je rodila take značaje, še posebno zato, ker so prišle iz ust preprostega kmetovalca te zemlje. Ni pa v čast današnjemu pokolenju na tej zemlji, ki pusti, da prav ta Kolarič Josip živi v največjem pomanjkanju, sam in njegova rodbina. Ni moj namen razpravljati podrobneje na tem mestu, kaj je slovenska domovina storila za svoje padle junake, oziroma točneje povedano, česa ni storila, moj namen je prispevati s tem člankom, da bi vsi Slovenci brez razlike strank pri vsaki proslavi dvajsetletnice Jugoslavije storili sklep, da bodo do zadnje možnosti izpolnili dolg, ki ga imajo nasproti imenovanim in vsem ostalim padlim dobrovoljcem in h kateremu so se zavezali leta 1916 z obljubo na naslov junaka Bračiča z besedami: »Domovina Ti izpolni svoj dolg, ko ji napoči jutro prostosti.« Dr. Gašper Pekle. Meščanska šola v Črnomlja Še nekaj tednov in meščanska šola v Črnomlju bo pod streho. Seveda bo to veličasten trenutek za Črnomelj in vso Belo Krajino, saj bo nova stavba ena najlepših stavb v Beli Krajini, kakor po svoji velikosti, tako tudi po svoji edinstveni legi. Jeseni pa bo že pripravljena, da sprejme vase kader izobrazbe željnih Belokranjcev in jih povede v svet, kakor se človeku spodobi. Ob tej priliki nikakor ne smemo pozabiti onih, ki se niso ustrašili niti truda niti stroškov za zidanje potrebnega prosvetnega hrama. Zavedali so 6e, da sedanji čas hoče izobraženih ljudi in da so za dosego tega cilja potrebne tudi žrtve. Toda preko vsega so šli pionirji belokranjske prosvetljenosti in začeli z gradnjo, ki bo skoraj končana. Največ zaslug za zidanje prosvetnega hrama ima sedanji občinski odbor s predsednikom g. Klemencem na čelu. Seveda ne smemo kratiti zaslug za zidanje meščanske šole g. Bitnarju Pavlinu, dekanu in banskemu svetniku, ki je neprestano interveniral, da se je z gradnjo čimprej začelo. Mnogo si je prizadeval za gradnjo meščanske šole tudi g. Štrbenk Karel, sedanji ravnatelj meščanske šole. Poleg imenovanih pa sc k zidavi pripomogli vsi črnomeljski meščani in vse belokranjsko ljudstvo, ki je spontano zahtevalo tudi za sebe, med drugimi kulturnimi dobrinami, največjo kulturno dobrino sedanjega časa — meščansko šolo. Popolna dograditev meščanske šole je zagotovljena, ker je tudi denarno vprašanje ugodno rešeno, saj je »Mestna posojilnica v Črnomlju« dala amortizacijsko posojilo 800.000 din, a to za dobo 30 let. Tako bo delo še hitreje napredovalo, da bo šola čimprej koristila belokranjskemu ljudstvu in mu vzgojila nov rod za lepšo bodočnost. Dekliški dan na Betnavi dne 15. avgusta SAMO ŠE NEKAJ DNI IN VSTAL BO PRED NAMI NAŠ VELIKI DAN! Praznik našega mladostnega poguma in veselja, ljubezni, upanja in vere! NAJ NE GRE DEKLIŠKI DAN MIMO TEBE! Poskrbi si knjižico in znak! OB NAŠI NAVDUŠUJOČI 20-LETNICI POKAŽIMO SVOJO DUHOVNO RAST — DEKLETA! Velika povodenj v Šaleški in Mislinjski dolini Slovenji Gradec, 11. avgusta. Minulo noč so prebivalcu Tolstega vrha, Sv. Florijana v Doliču, Zgornjega Doliča in Kozjaka v občini Mislinje preživeli strašno noč. Sredi noči se je med deževjem utrgal oblak, nastal je strašen naliv. Številni hudourniki, jarki in potoki so 6« hitro prenapolnili, da niso zmogli več ogromne količine vode, ki je drla s hriba v dolino. Voda je odnašala rodovitno zemljo, mostove, les in celo nekatere manjše žage so izginile brez sledu. S cest in potov štrli samo golo kamenje, ker je voda odnesla vso vrhnjo plast gramoza in zemlje., Na drugih mestih pa je puščala velike količine materiala, kamenja in zemlje ter je neka hiša v Sv. Florijanu vsa zasuta s kamenjem in zemljo. V Hudi luknji, kjer se vije banovtnska cesta I. reda št. 14, tik ob potoku Paka, je voda odnesla most in cca 200 metrov te ceste in tam, kjer je bila prej cesta, teče 6edaj voda. Promet med Velenjem in Gornjim Doličem po tej cesti je popolnoma nemogoč za dobo najmanj 14 dni, ter moraš iti na Vitanje—Vojnik—Nova cerkev—Dobrna—Velenje, če hočeš potovati v Velenje, Šoštanj, Savinjsko dolino ali proti Ljubljani. V Selu je voda razdrla železniško progo v dolžini cca 15 metrov ter se promet vrši s prestopanjem. Tudi je v dolžini cca 300 m raztrgan brzojavni vod ter bo brzojavni promet prekinjen za najmanj 8 dni. Tudi banov. ce6ta I. reda štev. 16 Zg. Dolič—Vitanje—Vojnik je bila močno poškodovana, ker so plazovi zasuli cestišče. Vendar je bila cesta danes dopoldne že očiščena, da se lahko promet vrši po tej cesti. Na lice mesta se je dopoldne podal okrajni načelnik g. dr. Fr. Hrašovec, načelnik cestnega odbora g. Ivan Smolčnik ter tehn. osobje cestnega odbora, da se je odredilo takojšnje popravilo porušenih cest in prilično ugotovila škoda. Ugotovilo se je, da znaša škoda pri raztrgani banovinski cesti najmanj 100.000 din, na občinskih mostovih in cestah najmanj cca 200.000 din, škoda povzročena na poljih in odnesenih žagah pa najmanj 700.000 din, skupaj torej okrog 1,000.000 dinarjev. Brzojavno je bila o nesreči obveščena kr. banska uprava, ki naj pošlje komisijo, da točno preceni škodo in nudi svojo pomoč. Velenje, 11. avg^ V noči od srede na četrtek se je ob izviru Pake utrgal oblak. Voda je prihrumela v velikanskih množinah po strugi in poplavila bližnje travnike in njive skoraj od izvira do izliva v Savinjo. Največje razdejanje je napravila od Hude luknje do Šaleka in deloma tudi do Velenja, kjer Prijazno letovišče Laško vabi na prosvetni tabor v nedeljo, SI. avgusta t.l. je tekla po njivah, posajenih s krompirjem, koruzo, peso, korenjem in ovsom. Odnesla je velike množine teh pridelkov, ostalo pa popolnoma uničila. Po travnikih je naplavila velike množine grušča, peska, kamenja in drv ter tako uničila otavo. Drva je odnesla iz devet skladanic pred Hudo luknjo, ki so last g. Skaze. Najhujše je pa razdejanje v strugi sami. Podrla in odnesla je tri jezove pri žagah in dva mostova ter jih popolnoma uničila. Posestniku Javorniku p. d. Špeglu je voda odnesla žago in jez. Pustila je le zidano stavbo, vso leseno konstrukcijo je odnesla. Streho, ki je bila krita z deščicami, je pustila kakih 1500 metrov niše spodaj ob cesti, vse drugo je nesla dalje ter se je ob pečinah vse popolnoma razbilo. Pri g. Skazi p. d. Pavlincu je voda odnesla cele skladanice desk in plohov. Niti ena skladanica pri žagi ni ostala na svojem mestu, če je že ni odneslo, jo je pa prestavilo za 25—30 m. Tudi železniškim tračnicam ni prizanesla. Izpod jedla je ne daleč od Sel železniške pragove v dolžini dveh metrov, tako da so morali še pred prihodom jutranjega vlaka delavci podložiti tračnice. Škoda, ki jo je prizadejala ta jx>vodenj, je ogromna in jo cenijo na 2 milijona din. Nagradno žrebanje „Slovenca na Mariborskem tednu a »Slovenec« razpisuje za Mariborski teden, Id bo od 6. do 15. avgusta, posebno nagradno žrebanje. Pogoj: Vsak, kdor bo kierkoli na razstavnem prostora M. T. (bodisi v trafikah, ki so na razstavnem prostoru, bodisi v pritličje deške osnovne šole, kjer bo razstava »Slovenca«) kupil ▼ času M. T., to je od 6. do 15. avgusta L L »Slovenca«, naj zahteva i« prospekt, na katerem bo posebna številka. Prospekt s številko naj vsak dobro spravi Dn« 17. avgusta t L ob 18 bo v podružnici »Slovenca« v Mariboru žrebanje pred komisijo treh rednih naročnikov »Slovenca«. Darila so: Lapa namizna ara (dobavila tvrdka L Jan. v ar, Grajski trg v Maribora), zapestna ali žepna ura (po izberi, dobavila ista tvrdka), k o v č e g (dobavila tvrdka Jak. Lah, Maribor, Glavni trg 2), lepa o d e f a (dobavila ista tvrdka), damska torbica (dobavila ista tvrdka), 18 krožnikov (dobavila tvrdka Kovačič, Koroška cesta 4, Maribor), kavni servis (dobavila ista tvrdka), vinski servis (dobavila ista tvrdka). Na Mariborskem tednu hitite kupovat »Slovenca«! Vsak izvod »Slovcnca« vam lahko prinese lepo nagrado. Lastništvo »Slovenca«. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Strupenih gob je malo Ker letos ni bilo skoraj nič pomladanskih in zgodnjih poleinih gob, je pričakovati, da jih dobimo po izdatnem deževju zadnjih dni dovolj v poznem poletju in zgodnji jeseni. Naše ljudstvo je še preveč nezaupno nasproti uživanju gob, ker pozna in uživa le par vrst, t. j. splošno znane užitne gobane (jur), smrečke ali mavrohe, lisičke in medvedove tačke (prstke), tu in tam še blagve (karželj) in mraznice (v ljubljanski okilici splošno znane pod imenom »sivke«). Zaradi prevelike previdnosti in nezaupnosti pogrešamo na našem trgu najmanj 50 vrst prav dobrih gob. Ako katero ljudem neznano vrsto kakšna kmetska ženica prinese na ljubljanski trg, je nihče ne kupi ali pa celo tržni organi ženico z njenimi gobami vred preženejo, ker pač tudi sami gob ne poznajo. Previdnost je potrebna povsod, tako tudi glede gob, toda trditev, da je med gobami manj užitnih nego strupenih, je napačna. Begova knjiga »Naše gobe«, ki pa še od daleč ni popolna, ker zaman čaka na drugo izpopolnjeno izdajo, nam opisuje 81 vrst gob s slikami, med njimi je označenih s križcem, t. j. strupenih 15. Naknadno pa so dognali svetovni mykologi (goboslovci), da je med temi 15 vrstami resnično strupenih le 7, ostalih 8 vrst pa je le neužitnih, oziroma jih celo uživajo brez nevarnosti, ako jih prekuhajo in vodo od-lijejo. Še bolje ovržejo sumljivost drugi, popol nejši avtorji, n. pr. prof. dr. Macky v svoji knjigi »Cesky hubaf« (izšla tudi v nemškem jeziku), ki opisuje 182 vrst gob s slikami, med njimi je 90 dobrih, 6 do 7 strupenih ozir. sumljivih, vse ostale pa so le neužitne zaradi slabega duha ali okusa. Ponovno pa je treba naglašati: za spoznavanje užitnih gob, odnosno za razločevanje užitnih gob ni zanesljivih znakov. Zanesljive so le strokovne knjige z dobrim opisom in jasnimi barvnimi slikami. Kljub temu pa smo Slovenci lahko ponosni, da imamo glede gob izvrstno pisano knjigo »Naše gobe«« od Ante Bega, kjer so navodila za spoznavanje strupenih gob, kako rastejo, kako jih nabiramo, sušimo in pripravljamo okusna jedila. Knjiga ima 75 barvnih slik po naravi, kar omogoča vsakemu nabiralcu, da nabere prave užitne gobe. Suhe gobe se tudi izvažajo v veliki množini iz naše države, kar je zopet lep dohodek revnejših slojev, ako se pravilno in stanovitno po-primejo tega posla. Goba pa je poslala v teh dragih časih tudi hrana najširših plasti naroda^ in bi temu vprašanju morali posvečati vso pažnjo tudi poklicani krogi. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani za ceno 50 din. ZATO KER JE BONBON ODLIČEN MNOOI OA PONAREJAJO. Pazite ln odklanjajte PONAREDKE! Izpred tiskovnega senata Ljubljana, 12. avgusta. Tiskovni senat je dane6 dopoldne obravnavaj več tiskovnih pravd, V prvi je bila izrečena opro» stilna sodba. Odmev Teiblovega procesa Mihaela Lombarjeva, hči posestnika iz Zg. Šiške na Celovški cesti, je vložila tiskovno tožbo proti uredniku »Slovenca« Viktorju Cenčiču, ki je 10. februarja letos objavil daljše poročilo o sladkornih in kokainskih sleparijah Teibla. Iz Teiblovega zagovora je tožiteljica, zastopana po odvetniku dr. Fr. Lokarju, inkriminirala naslednji odstavek: »Andreja Lombarja je Teibl nagovarjal, naj naroči vagon sladkorja, ta mu je odvrnil: »Imam hišo. Moja hčerka je specialistinja za sladkor in kokain.« Urednik Čenčič je nastopil dokaz resnice, da je Teibl res govoril te besede, nikakor pa ne priča Andrej Lombar. Ta dokaz se mu je v celoti posrečil. Prav obširno je skušala tožiteljca dokazati, da je obtožba utemeljena, da so bile inkriminirane besede podtaknjene priči Andreju Lombarju, kar ni res, in da so besede, javno objavljene, za njo žaljive. Obtožnica se je postavila na stališče, da se ne bi smelo priobčevati tisto, kar žali ali sramoti osebo, če tudi je take besede izrekel obdolženec ali kaka druga oseba. Zato je tudi poročila z glavnih razprav potrebno prikrojiti tako, da osebe ne bodo ponovno žaljene v časopisu, ko so bile žaljene od obdolženca.« Zastopnik dr. Lokar je obširno plediral za obsodbo. Branilec Miloš Stare je v jedrnatih izvajanjih nasprotno predlagal oprostitev. Senat je razglasil oprostilno sodbo, s katero je bil urednik »Slovenca« Viktor Cenčič oproščen. Sodba poudarja, da bi morala Mihaela Lombarjeva tožiti Teibja samega, nikakor pa ne urednika, ki je objavil čisto objektivno poročilo o po« tekn Teiblovega procesa. Obsojen zaradi napadov na nadzornik« Peterlina Tednik »Branik«, ki je začel izhajati v L)ubJ ljani namesto ustaVljfentega »Pohoda« in ki je sedaj tudi prenehal, čigar odgovorni urednik je bil Boltazar Roman, je objavil podlistek pod naslovom »Roka roko umije« v dveh številkah, in sicer 11. decembra lani in 18. februarja letos. V tem podlistku, ki se med drugim Kočevje imenuje Gošej, kjer živi mandarin Gogo, skupuh i. t. d., je bil indirektno napaden in sramočen šolski nadzornik g. Peterlin Alojzij. Državno tožilstvo je uradno obtožilo prestopka klevete po členu 52 tiskovnega zakona odgovornega urednika »Branika« Romana Boltav-zarja in pisca tega podlistka, suspendiranega učitelja in književnika Alojzija Zupanca iz Stare cerkve pri Kočevju. Prvi, Roman Boltavzar, je izjavil, da je bil odgovorni urednik, a ni točno pregledal podlistka. Drugi, Zupane, je zatrjeval, da ni nikdar mislil na nadzornika g. Peterlina. Podlistek je bila gola satira. Kot priča zaslišani šol. nadzornik g. Peterlin je v logičnih in z dejstvi podprtih izvajanjih navajal, da je bil v tem podlistku mišljen edinole on, ko so ga mnogi po objavi članka prijemali in spraševali. V podlistku se prav čudno ujemajo nekatera dejstva z domačimi razmerami g. nadzornika. Obtoženi Alojzij Zupane je bil že 18. februarja letos obsojen pred kočevskim okrajnim sodiščem zaradi prestopka nevarne grožnje in ža-ljenja časti na 480 din denarne kazni ali 8 dni zapora, pogojno za 2 leti. Tiskovni senat je oprostil Romana Boltavzar-zarja v smislu § 280 k. p. Obsodil pa je Alojzija Zupanca, ki je hud nasprotnik g. šolskega nadzornika, na 600 din denarne kazni ali 10 dni zapora, to nepogojno. Zupančev zastopnik dr. Lulik' je prijavil priziv in revizijo proti sodbi. Mladinski nastop v Kranju V nedeljo, dne 21. avgusta t. m. ob 3 popoldne priredita Fantovski odsek in Dekliški krožek v Kranju svoj prvi letni javni nastop na »Planini«. Spored bo prav zanimiv. Nastopila bo tudi naša vzorna vrsta slovenskih fantov. Po telovadbi bo prosta zabava in srečolov z bogatimi dobitki. Sodeluje tržiška godba. Vabim vse! Pevski tečaj v Celju Pevski zbor pevovodij in organistov s sedežem v Ljubljani priredi v dneh 22., 23. in 24. avgusta svoj vsakoletni tečaj. Letos bo tečaj v Celju. Namenjen je v prvi vrsti članom imenovanega zbora, posebno tistim, ki so se že udeleževali zadnja leta tečajev in ki imajo naštudiran Foersterjev in Jenkov spored. Tečaj vodita g. inšpektor Bajuk in g. prof. M. Tome. Svojim članom bo skušal zbor po svojih močeh vsaj deloma poravnati stroške za hrano. Legitimacijo za polovično voznino naj si vsak sam takoj preskrbi. Na razna vprašanja in prijave odgovarjamo, da se lahko udeleže tečaja tudi organisti in pevovodje, ki sicer niso člani zbora, pa se za tečaj zanimajo. Pri koncertu bodo mogli nastopiti kvečjemu pri točki: Narodna pesem, ki jo bomo sedaj na novo naštudirali. Nečlani morajo seveda sami nositi vse slroške za prehrano, kakor tudi za prenočišča. Zbor, ki ma-terielno ne stoji dobro, bo mogel kvečjemu za svoje člane kaj prispevati. Vsi udeleženci naj bodo v Celju nazpoztieje v ponedeljek, 22. t. m. dopoldne do 12. Zaradi morebitnih nadaljnjih informacij glede tečaja zasledujte dnevne vesti v »Slo-, vencu«. Kaj pravite? Pretekle dni je zboroval v Ljubljani kongres Mednarodne zveze katoliških esperantistov. Pritli so nanj zastopniki iz 15 evropskih držav, (e ne vet. Med njimi so bili ljudje evropskega slovesa. Vsi so z občudovanjem govorili o Ljubljani in o naii državi ter pridno pisali domov o gostoljubnosti, ki so je bili deležni, o pridnosti natega ljudstva ter o krasotah natih krajev. Zgodilo pa se je tik pred razhodom kongresa, da je priiel iz frančiškanske cerkve gost iz tujine, ki je generalni tajnik Mednarodne zveze, in je na Marijinem trgu gledal okrog sebe, kje bi mogel najti koga, da bi mu povedal, kje se kupijo znamke, ki jih je hotel prilepiti na pismo, v katerem je bil sla-vospev na kulturnost Ljubljane. Obrnil se je na gospoda, lepo oblečenega, ki je nosil »neki znak« »n mu skuial s kretnjami dopovedati svojo željo. Ta »gospod« je tujega gosta, ki je nosil kongresni znak na prsih, malo posluial in medtem ko je ta iskal v denarnici drobiž, ki mu je komaj poznal veljavo, ga je »gospod z nekim znakom* namesto informacije s pestjo udaril v obraz. Ko se je tudi gost zavedel od presenečenja, je videl, kako jo je ta »gospod z nekim znakom« viteško brisal v stransko ulico. Fuji gost, kateremu na čast je Ljubljana razsvetlila grad, je potem šel v lekarno, da tamkaj išče leka ta posledice v Ljubljani veljavnega mednarodnega občevalnega jezika, ki se mu pravi — pesi. To se je zgodilo dne 10. avgusta 1938, ko je Mednarodna zveza imela svoj kongres v Ljubljani, prestolnici Slovenije. Le ikoda, da ni nikogar bilo, ki bi bil temu »gospodu« pogledal v obraz in na njegov znak. Avstrijska Kajak zveza priporoča za sončenje le Tschamba Fii. Drogerija Gregorič, dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova 5. Koledar r Sobota, 13. avgusta: Janez Berhmans; Kasijan, mučenec. Nedelja, 14. avgusta: 10. pobinkoitna nedelja. bo f niha 9 npkatfte s para&itnikl ** Dober teki — Ilavantinski župnijski aradi sc naprošajo, da v nedeljo pri službi božji oznanijo, da sc dekliški dan na Bctnavi vrši in da je na želeinici polovična voinina. — Sv. maša v Logarski dolini. V nedeljo, 14. t. m. na obletnico posvečenja turistične kapelice v Logarski dolini bo cerkvena slovesnost s procesijo, pridigo in sv. mašo. —Turisti se opozarjajo, da bo v nedeljo in Sonedeljek ob 10 sv. maša v Marijini cerkvi na ureščku. — Državna dvorazredna trgovska iola v Ljubljani. Učenci in učenke, ki žele v š. 1. 1938-39 na novo vstopiti v I. razred ali ga ponavljati, se morajo osebno priglasiti dne 24., 25., 26. ali 27. avg. 1938 med 8 in 12. Prinesti morajo s seboj: 1. Izpolnjeno prijavo, ki jo dobe za 50 par pri šolskem slugi in jo morajo kolkovati z 10 din. 2. Rojstni list ali izpisek iz rojstne knjige. 3. Izpričevalo o nižjem tečaj, izpitu ali završnem izpitu. 4. Davčno potrdilo. Kdor je na dan vpisa star več kot 17 let, toda manj kot 19 let, mora predložiti še rešitev banske uprave o spregledu starosti. — Dne 29. avg. 1938 bo konferenca, pri kateri bo sklenjeno, kdo je sprejet. Dne 30. avg. 1938 ob 10 bodo sprejeti objavljeni na razglasni deski. Nesprejeti bodo prejeli istega dne svoje listine pri šolskem slugi. — Sprejeti se bodo definitivno vpisali dne 1., 2. ali 3. sept. 1938 med 8. in 12. uro in plačali 1. dodatni kolek za prijavo 40 din, 2. šolnino in drugo, kakor je objavljeno na razglasni deski. — Vpisovanje v II. razred se bo vršilo dne 1., 2. in 3. sept. 1938 med 8. in 12. uro. S seboj je treba prinesti: 1. prijavo, ki jo dobe za 50 par pri šolskem slugi, in jo morajo kolkovati s 50 din, 2. izpričevalo I. razreda, ponavljale! pa predlože izpričevalo II. razreda. 3. davčno potrdilo. Plačati morajo šolnino in drugo, kakor je objavljeno na razglasni deski. — Popravni izpiti se prično dne 24. avg. 1938 ob 8 po razporedu, ki je objavljen na razglasni deski. Završnl izpit v septembrskem roku se bo pričel dne 30. avg. 1938 ob 7. — Redni šolski pouk se bo pričel dne 12. sept. 1938 s sveto mašo ob 9 v Križankah. — Vid vaSib oči »1 obvarujete le i optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr P Z a j c n. izpraSanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. — Namesto šopka na krsto gospe Matilde .lojene sta darovala za slepe v Kočevju: župnik g. Anton Dodič in g. Štefka Jazbar vsak po 100 dinarjev. Bog plačaj! — Duhovne vaje in tečaj KA za učiteljice bodo v uršulimskem samostanu v Ljubljani od 13. t. m. ob 6 zvečer do 19. t. m. zjutraj. Vzdrže-valnina za ves čas 120 din. Vse prisrčno vabljene. Prijavite se na naslov: Dom dijakinj, Masarykova cesta 12. ZKU. — Udeležencem počitniškega pedagoškega te-?aja v Ljubljani. Prijave za tečaj so zaključene. Pedagoško društvo je vzelo na znanje vse prijav-ljence, ki so se pismeno ali ustno prijavili za tečaj. Kdor se še ni prijavil, pa bi želel obiskovati tečaj, naj se javi 22. t. m. pol ure pred otvoritvijo tečaja v dvorani Delavske zbornice, kjer se bo tečaj vršil, da ga naknadno vpišemo, šolska vodstva so dobila pred kratkim odlok, da morajo biti vsi učitelji Že 25. t. m. na službenih mestih Z ozirom na to sporočamo vsem udeležencem, da smo se obrnili v tej zadevi na kralj, bansko upravo in dobili zagotovilo, da smejo ostati tečajniki do 27., to je do zaključka tečaja v Ljubljani. — Otvoritev tečaja bo v ponedeljek, 22. t. m. ob 8 v dvorani Delavske zbornice. Pred otvoritvijo se bo-Ho izdajale legitimacije in pobirala prijavnina. Danes premiera veseloigre, ki s« jo i navdušenjem in veseljem gledali v Beograau celih 16 dal, v Zagrebu 12 dni in povsod drugod dolgo vrsto dni pri razprodanih predstavah! Muhasta nevesta Olavno vlogo igra VaSa ljubljenka, lepa Danlalla Darriamt, nepozabna lz filma „Zloraba zaupanja". Predstavi ob 19"15 ln 2l'15 url. Tel. 22-21 Do soli se boste nasmejali. lato pridite in oglejte si ta sa-nimiv film! KINO UNION — Ustanovna skupščina »Prostovoljne svese sobo-črkosllkarjev, pleskarjev in ličarjev za dravsko banovino« bo nepreklicno v nedeljo, dne 14. avgusta t. 1. ob 10 v Narodnem domu v Celju. — Državno priznani Enoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostor! Dopisne trgovske šole), vpisuje dnevno od 9 do 12 in od 4 do 6 ure popoldne. Tečaj je priznano prvovrsten. Izpričevala o zaključnem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Zavod razpolaga z zares odgovarjajočimi, velikimi učilnicami in zbirkami ter ima edinstveno lego v središču mesta. Vodstvo in učno osebje je kvalificirano, pouk vzoren. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno. ' Na Brezje! V soboto, 13. in v nedeljo, 14. avgusta ob pol 8 zvečer pridite na Brezje k pasijonski igri „V času obiskanja" Toliko igralcev in na tako velikem odru na Gorenjskem še nismo videli. — »Po stopinjah naših prednikov« bi se lahko imenovalo veliko romanje, ki ga napravijo verniki ljubljanske škofije pod vodstvom prevzv. g. škofa na grob sv. Heme dne 20. in 21. avgusta. Saj nas bo peljalo skozi najpomembnejše kraje slovenske Koroške po poti, ki so jo prehodili pred nami mnogi pobožni kranjski romarji na grob svetnice, ki je bila rojena na naših tleh in imela najtesnejše etike z našimi predniki, kot znova potrjujejo poslednja odkritja. — Rok za prijave: do 16. avgusta. Sprejema jih Sal. zavod Rakovnik, Ljubljana 8. — Materam. Kako naj ravnajo matere po porodu s svojimi novorojenčki in dojenčki? Priredil dr. Justin. Izdala Slovenska krščanska ženska zveza. Cena 3 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Naroča se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Masarykova c. 12, Mladinski nastop v Krizah pri Triiiu V nedeljo, 14. avgusta priredi Prosvetno društvo združeno z FO mladinski nastop s sledečim sporedom: Ob 13.15 sprejem gotov na postaji Križe—Golnik, ob 13.30 sprevod v vas in nazaj v cerkev, kjer bodo ob 14 slovesne litanije. Ob 14.30 za novim domom zborovanje. Ob 15 telovadni nastop, nato prosta zabava. Zveze z vlakom in avtobusi najugodnejše. V primeru dežja te prireditev preloži na praznik 15. avgusta. — Ravnateljstvo trgovskega učilršča "»Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cest» št. 15, na mnoga vprašanja razglaša, da sprejema med počitnicami prijave za vpis le pismenim potom. Redno vpisovanje se pa prične od 20. avgusta dalje vsak dan. Kdor želi točnih informacij glede vpisa, sprejema in ostalih pogojev, naj piše na ravnateljstvo, da mu pošlje letošnje šolsko poročilo in izvestje. — Za 9-dncvno potovanje po Italiji z modernim izletniškim avtomobilom od 18. do 26. avgusta, do Rima in Neaplja preko Padove, Benetk, Milana, Firence, Loreta, Assisia itd. za 800 diij, moremo oddati še nekaj nezasedenih mest interesentom, ki imajo svoje potne liste. Informacije (izjemoma tudi 14. in 15. avgusta od 9 do 11) pri »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Narodni belokranski mladinski tabor v Metliki bo v nedeljo, dne 21. avgusta 1938 pod pokrovii-teljstvom ljubljanskega župana dr. Jure Adlešiča. Ob pol 10 sprejem gostov na postaji. Ob 10 sveta maša na prostem s slovesno pridigo; po sveti maši javno zborovanje. Ob pol 15 litanije. Ob 15 javni nastop na Vereju pri Metliki. Tekme za pokal župana dr Jure Adlešiča. Po nastopu prosta za;-bava. Igra metliška mestna godba. — Izlet v Gorico m Trst. Odpotujemo v soboto, dne 27. avgusta popoldne iz Ljubljane. Vrnemo se v nedeljo, dne 28. avgusta pozno zvečer v Ljubljano. Ogledamo si vse zanimivosti ob avtobusni progi Ljubljana, Postojna, Vipavska dolina. Sv. gora, Doberdob (bojišča in pokopališča), morje. Trst. Prenočimo na Sv. gori. Cena za vožnjo, potni list in prenočišče 115 din. Udeleženci izven Ljub» Ijane doplačajo za vožnjo do Ljubljane po oddaljenosti. Prijave do 19. avgusta! Na poznejše pri; jave se ne bo mogoče ozirati. Vsak udeleženec naj prijavi na centrali ZZD (Čopova 1) svoje imej priimek, očetovo ime, kraj, dan in leto rojstva} poklic, stalno bivališče (točen naslov). Priložiti mora tudi vsak dve fotografiji v velikosti vsaj 4X6 centimetrov. Udeleženci izven Ljubljane morajo poslati še potrdilo okrajnega načelstva, da smejo potovati v Italijo. To potrdilo dobijo brezplačno, Pohitite s prijavami! Izlet bo lep in zanimiv! Priporočamo vsakemu izletniku, da si nabavi nekaj lir za hrano. Denar za vožnjo pošljete lahko po položnici ZZD. Do 19. avgusta morn vsak udeleženec plačati vsaj polovico voznine (60 din). Ostalo polovico (55 din) lahko plača pred odhodom v Ljubljani. -» Zveza združenih delavcev. ■■■m ■ Dnu KINO SLOOA Tal. 27-30 Danes poslednji« ob Ifi, 1!)-15. In 21'15. url ZAKON PRERIJE ZHnlmlv In napet cowboJskl film J — Neki gospod je dne 11. avgusta t. 1. odnesel aktovko iz Rodetovega avtobusa, ki je vozil v Ljubljano zjutraj ob 8. Prosimo, naj aktovko takoj izroči na Rodetov avtobus, da ne bo morebitnih posledic. — Sušenje sadja v gospodinjstvu. Kako pripravimo preprosto pa praktično sušlnico za sušenje sadia na štedilniku, nam pove slika z navodili v knjižici »Kuhaj varčno in dobro«. Cena 3 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Dobi se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Ma»arykova cesta 12. Ljubljana 1 Jutri in v ponedeljek na praznik Marijinega Vvnebovzetja bo v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15 sv. maša za izletnike in turiste pred odhodom izletniških vlakov. 1 Na drž. ženski realni gimnaziji v Ljubljani (Resljeva cesta, v poslopju drž. učiteljske šole) se bo vršilo vpisovanje učenk v I. razred 1. in 2. septembra, v II. razred 2. septembra ter v III. in IV. razred 3. septembra, vsakokrat od 8. do 12. ure. Vpisovanje učenk z drugih zavodov v vse razrede bo 5. septembra od 8. do 11. ure. Otvoritvena služba božja bo 10. septembra v cerkvi Srca Jezusovega ob 8. Po maši se začne redni pouk. — Popravni izpiti se bodo vršili 24. in 25., dopolnilni pa 26. avgusta. 1 Umetnostna razstava, najvernejše ogledalo slovenske kulture, traja še zmerom in vzbuja pozornost pri vseh slojih. Kdorkoli ima količkaj smisla za razumevanje slovenske umetnosti in kdorkoli ima količkaj ljubezni do samoniklosti slovenskega naroda, si to razstavo ogleda, kajti tu si najlaže utrdi prepričanje, da smo Slovenci res narod, ki ne kloni tudi v najtežjih časih in ki si zna tudi v dneh svobode ustvarjati dela, ki bodo zanamcem bogastvo. Opozarjamo pa še posebej na dejstvo, da je s permanentno vstopnico združena tudi pravica do žrebanja. 10 najboljših slik najbolj priznanih slovenskih umetnikov so pa nagrade. Žrebanje bo 16. t. m. Ne zamudite prilike in kupite vstopnico ter obiščite razstavo. — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joselova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josetova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. _Ogl. reg. S. br. 30474/35._ 1 Kolodvorski misijon 6 svojim zavetiščem se je iz Marijinega doma preselil v Slomškovo ul. l/L 1 Tombola v Zgornji Šiški. V nedeljo, 14. t. m. griredi gasilno društvo Zg. Šiška na prostoru g. erneta pri gasilnem domu svojo vsakoletno tombolo, združeno s prosto zabavo na prostem. Glavni in ostali dobitki tombole eo dragoceni in praktični, zato naj občinstvo ne odklanja nakupa tombolskih kart, zlasti še, ker je čisti dohodek namenjen izključno le v koristne svrhe gasilnega društva. — Pričetek veseliice ob 14, tombole pa ob 15. Maribor m Sv. maSe sa izletnike. V nedeljo 14. t. m. bodo sv. inaše za Izletnike: pri Mariborski koči ob 9, pri Arehu ob 10, na Uršli gori ob 9; v ponedeljek 15. avgusta pa pri Mariborski koči ob 9, pri Arehu ob 10, na Uršli gori ob 9 in na Pesku ob 10. Zjutraj ob 4.15 je pred odhodom vlakov sveta masa za turiste v frančiškanski cerkvi v, Mariboru. m Jubilejna kulturna razstava ▼ Maribora, Onim, ki so se nameravali udeležiti narodnega tabora v Mariboru, se nudi še vadno ugodna prilika, da izkoristijo polovično voznino za obisk Mariborskega tedna in velike jubilejne kulturne razstave, ki se vrši v okviru proslave 20 letnice Jugoslavije v Mariboru. Ugodnost polovične voznine velja za dopotovanje do 15. avgusta in za povratek iz Maribora do 19. avgusta. Jubilejna kulturna razstava nazorno prikazuje obiskovalcu razvoj kulturnega, prosvetnega in socialnega življenja v Mariboru v. jugoslovanski dobi. Tudi ostale razstave in prireditve Mariborskega tedna so ravno letos izredno zanimive ter je pričakovati, da bo obisk zunanjih gostov prav posebno v zadnjih dnevih zelo močan« m Procesije k Devici Mariji na Bresju. V torek 16. avgusta gresta dve procesiji iz Maribora v čast sv. Roku k Devici Mariji na Brezju. Ena procesija gre iz frančiškanske bazilike po sv. maši, ki bo ob 5.30, druga pa iz magdalenske župnijske cerkve ob 6. Te procesije se vrše vsako leto, vedno ob številni udeležbi ljudstva. m Nastop praških konservatoristov. V četrtek' zvečer je bil v dvorani Grajskega kina koncert učencev operne šole praškega konservatorija. Nastopil je mešan zbor, dalje solisti, na sporedu je bila tudi solistična točka na klavirju. Zbor je vodil prorektor praškega konservatorija Oskar Da-non. Zanimanje za koncert je bilo izredno ter so poslušalci napolnili dvorano do zadnjega prostora« Bilo pa je to zanimanje tudi poplačano z redkim glasbenim užitkom. Češka narodna pesem, ki jo je podajal zbor in posamezni solisti, je bila svojevrstno doživetje. Le žal, da je skusala skupina nekih mladeničev izrabiti koncert v svoje levičarsko pobarvane politične namene. Nastopili so s organizirano skupino, ki je po vsaki točki sporeda namesto s ploskanjem izražala svoje navdušenj« z raznimi vzkliki. S tem niso samo motili velike večine poslušalcev, temveč tudi prireditedje in pevce 6ame, katerim je bila taka politična demonstracija kar vidno neprijetna. Po premoru .so ti vzkliki prenehali. m Veliko zanimanje vzbujajo na Mariborskem tednu brzopletilni stroji znamke »Ano6< na ročni pogon, na katerem se dajo izdelovati vse vrste pletenine. Tvrdka »Anos« v Orožnovi ulici 6, ki je domača tvrdka, nauči vsakega kupca stroja brezplačno plesti vse vrste pletenine. Opozarjamo na oglase, ki izhajajo v našem li6tu. m Železničarji bodo gradili? Podporno društvo železničarjev v Mariboru, ki je za mestno občino največji hišni posestnik v mestu ter je šele nedavno zgradilo lejx) stanovanjsko hišo na vogalu Radvanjske in Frankopanove ceste, name- Probleml modernega svata v velikem francoskem filmu (DENIS VIEKGES) POLDEVICE Hsdtlaim Brnaud - Hautlce Eicand« Premiera KINO MATIC« ob 1«, ll'15 ln 2115 url 1 Huda nesreča v Robbovi ulici. Včeraj popoldne se je v Robbovi ulici pripetila huda nesreča. Na novi stavbi je prišel 36 letni delavec Janez Menart v dotik z električno žico, ki ni bila izolirana. Električni tok je delavca omamil,' tako da je Menart padel na tla ter obležal nezavesten. Poklican je bil reševalni avtomobil, ki ga je prepeljal v bolnišnico. Menart ima pretresene možgane in je njegovo stanje skoraj brezupno. 1 Mestna ljudska kopel v Prečni ulici bo od 16. do 27. t. m. zaradi generalnega čiščenja kopaliških naprav zaprta. 1 Mestni kulturni odsek v Auerspergovi palači zaradi snaženja prostov 16. in 17. t. m. ne posluje, pač je pa Mestni muzej odprt ter se je za obisk muzeja treba javiti pri hišniku. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Celje c Blagoslovitev kapele v salezijanskem domu v Gaberju bo v nedeljo dne 4. septembra in ne že na Veliki Šmaren (15. avgusta), kakor je bilo v načrtu. Kapucini-novomašniki. Letos so bili posvečeni trije slovenski kapucini, O. Alfonz Kšela primicira 15 avgusta v svoji rojstni župniji pri Sv. Juriju ob Ščavnici. O. Emilijan Zavratnik, bivši učitelj, bo imel novo sv. mašo v Cezanjevcih, kjer je doma. O. Bogdan Skofič primicira v nedeljo pri Sv. Martinu pod Vurbergom. c Celjska mestna občina je včeraj poslala 20 revnih otrok na počitniško kolonijo na Pohorje, kjer bodo ostali otroci 6 tednov. c Po evidenci Javne borze dela v Celju je bilo 31. julija 196 brezposelnih, 10, avgufta pa je število narastlo na 245. c Kino Union: »Alarm v Pekingu. (Gustav Frohlich). c Nesreča v kamnolomu. V kamnolomu v Pa-ki pri Velenju je padel delavcu Vodeniku Vinku velik kamen in mu poškodoval drobovje. Nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnišnico. c Glas iz občinstva. Stanovalci na Vrazovem trgu in na Ljubljanski cesti so se že večkrat uradno pritožili na merodajnem mestu, da bi se odpravilo stalno kaljenje nočnega miru pred neko gostilno, kjer že na vse zgodaj in pozno v noč razbijajo in motijo nočni mir, katerega kaljenje je policijsko prepovedano. Stanovalce te četrti ponovno prosimo merodajno oblast, da v tem oziru naprav^ red, da ne bo zopet nepotrebnih očitanj, ki se v takih primerih prav rada dogajajo. c Državna rudarska šola v Celju sprejema prošnje novih kandidatov za sprejem do 16. t. m. Popravni izpiti in vpisovanje bo 12., 13. in 14. septembra, s 15. septembrom se prične redni pouk. c Hmeljarski tabor v Žalcu pri Celju priredi tudi letos z običajnim dnevnim redom Hmeljarska zadruga na Veliko Gospojnico, v ponedeljek, 15. avgusta dopoldne v Roblekovi dvorani, JVouo mesto Vsem številnim blngosrčnim Novomeščanom, ki so s prostovoljnimi prispevki in bodo še s častnim obiskom naše prireditve za proslavo 20-letnice Jugoslavije dne 1. oktobra pripomogli do zaželenega uspeha in namena čisto nacionalne prireditve, najlepša hvala. — Združenje vojnih invalidov, Novo mesto. rava zopet graditi dve hiši. V, ta namen je ž« kujrilo veliko parcelo v Studencih, sedaj pa se pogaja še za veliko stavbišče v Melju, ki je bilo svoječasno last Južne železnice.^Nakup tega zemljišča in pa zgradbo obeh hiš zavirajo še neke zapreke, katere pa se bo agilnemu vodstvu gotovo ix>srečilo premostiti. V vsaki hiši bi bilo po 20 moderno opremljenih udobnih stanovanj, kar bi bilo za Maribor vsekakor ogromne važnosti. m Kostanjarji, ki želijo v sezoni 1998-89 peči kostanj v območju mesta Maribora, se vabijo, da ee javijo pri mestnem tržnem nadzorstvu od 16. do 20. avgusta med uradnimi urami. Zglasijo se naj samo oni kostanjarji, ki imajo obrtno pravico in ki so že lansko leto pekli kostanj. Osebam, ki nimajo obrtnega pooblastila, se dovoljenje za pečenje kostanja ne bo izdalo. m Nevarna avtomobilska nesreča ae je pripetila v Šmartnem v noči na četrtek. Težko naloženi tovorni avto, lasi trgovca Lukmana iz Šoštanja, je zdrčal 6 ceste ter se prevrnil v 2 m globok jarek. Na avtomobilu je bilo 2000 kg raznega blaga ter 5 dalmatinskih krošnjarjev, katere je šofer vzel na avtomobil. Poškodoval pa se je pri prevrenitvi samo krošnjar Nikola Matišlč, katerega so morali odpeljati v bolnišnico. m Vlomilec v selniško občinsko blagajno izsleden. V Selnici pri Mariboru je bilo lansko leto v noči na 12. november vlomljeno v občinsko pisarno. Vlomilec je odprl večjo blagajno, ro&io blagajno pa je odnesel s seboj. Ugotovilo se je sedaj, da je zagrešil ta vlom znani vlomilec A. Pichler, ki se sedaj nahaja v marib. kaznilnici. m Podporno društvo žel. uslužbencev in upokojencev v Ljubljani obvešča, da bodo ponovno volitve delegatov in namestnikov za XIX. volišče delavnice Maribor v nedeljo, dne 4. septembra t. 1. Razpis volitev smo poslali za razdelitev predsedniku volišča g. Veroneku Francu poslovodji delavnice. Glasovnice se bo pričelo deliti s 15. avgustom t. 1. podrobna navodila so označena v razpisu. m Krznarstvo P. Semko, Gosposka 37 vara nudi sedaj ceneje kožuhovino in krznarske izdelke. Žrtev poklica Dne 11. avgusta okrog 6. pop. se je smrtno ponesrečil elektrotehnik g. Krnovšek Franc v rudniški centrali drž. rudnika v Zabukovci. Pri nekem popravilu je prišel v stik z visoko napetostjo; dasi takoj toka osvobojen, zanj ni bilo več nobene rešitve. Rajni si je uredil prijeten dom v Žalcu. Zapušča ženo in troje nedoraslih otrok. Bil je zelo spreten v svoji stroki, priljubljen tudi izven revirja. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje! Dol pri Ljubljani Velik mladinski tabor pod pokroviteljstvom g. bana dr. M. Natlačena, ki bo 28. t. m. v Dolu pri Ljubljani, bo ena največjih prireditev vseh fantovskih odsekov In dekl. krožkov našega Zasavja. Ne samo blagoslovitev prapora, ki ga delajo po načrtu g. Gajika šolske sestre, in Mafetna tekma za okrožni prehodni pokal, ampak tudi ostali taborni dopoldanski in popoldanski spored nam jamči, da bo prireditev res častna za Dolča-ne in vso okolico. V nedeljo 28. avgusta vsi v; Dol pri Ljubljani. Kamnik Dobrodelna tombola. Obrtno društvo v Kamniku priredi v nedeljo, 14. t. m., veliko tombolo. Glavni dobitek je motorno kolo, kompletna kuhinjska oprema in še več drugih praktičnih dobitkov. Čisti dobiček je namenjen za podporni »klad za najrevnejše in hudo bolne obrtnike. —i Naš izvoz lesa Ministrstvo ca gozdov« in rudnik«, oddelek za upravo državnih gozdov je izdalo statistiko o izvozu proizvodov gozdarstva v letu 1937. v posebni knjigi. Knjiga vsebuje podrobne statistične Sodatke o našem izvozu lesa in gozdnih proizvo-ov v lanskem letu po mesecih, po predmetih in po državah. Sestavljena je na podlagi podatkov glavnega ravnateljstva carin, ima pa to prednost, da je preglednejša in da prinaša tudi n. pr. mesečne podatke v veliko bolj podrobnih ugotovitvah in je zaradi tega vrednost te publikacije znatna. S knjigo se prav za prav nadaljuje, vendar v izpremenjeni obliki, prejšnja publikacija tega ministrstva »Statistika izvoza in uvoza proizvodov gozdarstva kr. Jugoslavije 1936—1935«, ki je prinesla tudi podatke (v zelo zgoščeni obliki) tudi za 1936, obsegala pa je, kot kaže že naslov« tudi podatke o uvozu. Je pa uvoz teh proizvodov dejansko zelo majhen in v primeri z ogromno količino izvoza niti ne prihaja v poštev. Tako je znašal ves uvoz leta 1935. komaj 26.975 ton v vrednosti 75.69 milij. din, dočim je znašal istočasno ves izvoz 1,029.218 ton v vrednosti 851.16 milij. din. Iz obeh dosedanjih publikacij dobimo naslednjo sliko o količini in vrednosti našega izvoza lesa v teh letih: količina vrednost v tis. ton milij. din. količina vrednost v tis. ton milij. din 1929 2.470 2.081.07 1930 1.934 1.655.9 1931 1.290 1.021.54 1932 847 556.5 1933 988 704.8 1934 1.133 868.0 1935 1.029 851.16 1936 660 654.3 1937 1.208 1.133,1 Iz te tabele )e razvidno, da naš izvoz lesa še vedno znatno zaostaja za izvozom v letih dobre konjunkture. Po količini je leta 1937. dosegel komaj polovico količine iz leta 1929. kakor tudi tedanje vrednosti. V primeri z letom 1937. je sicer razviden velik napredek, ki pa se ni držal v letu 1938. Glavne države našega izvoza lesa so bile leta 1936. in 1937. naslednje (v milij. din): 192t 1927 1928 1.751 2.023 2.447 1.222.14 1.409.95 1.802.86 Anglija Italija Madžarska Nemčija 1936 126.8 39,4 57.86 135.1 1937 228.05 248.9 79.75 159.3 Knjiga prinaša tudi uvodno splošen pregled lesnega trga v letu 1937 po vrstah lesa in uvoznih državah ter je uvod preved«n tudi na nemško, dočim je bil v nreišnii oublikaciji prevod francoski. Svetovna produkcija zlata in srebra Po podatkih Zveze narodov, ki so objavljeni v zadnjem statističnem letopisu za 1937-38, je lani dosegla svetovna produkcija zlata rekordno višino z 1,100,000 kg, dočim je znašala leta 1936 samo 4,030.000 kg. To je skoraj še enkrat več, kot je dosegla produkcija pred 10 leti. Prirastek beležijo skoraj vse produkcijske države na svetu. V Evropi je produkcija zlata majhna. Največji producenti ilata so v Evropi: Romunija, Švedska in Francija. Naslednja tabela kaže razvoj produkcije zlata v najvažnejših evropskih državah v letih 1936 in 1937 v kg: 1936 1937 Romunija 4977 7871 Švedska 4925 6010 Francija 2665 — Jugoslavija 2640 2724 Češkoslovaška 343 — Italija 237 — Nemčija 236 — Finska 155 — Portugalska 102 «- Tudi produkcija srebra na vsem svetu je narasla od leta 1936 na 1937 od 7,590.000 kg na 8,300.000 kg in je s tem dosegla rekordno višino. Pripominjamo, da je znašala doslej največja produkcija srebra leta 1929 8,256.000 kg. V Evropi je poleg Nemčije najvažnejši pro-ducent srebra naša država. V ostalem navajamo produkcijo važnejših evropskih držav v tisočih kilogramih: ^ ^ Nemčija Jugoslavija Češkoslovaška Švedska Italija Romunija Francija 203.5 55.5 31.2 29.2 19.6 18.5 14.8 69.8 29.4 19.0 Niso pa upoštevani podatki za Španijo, ker je višina tamošnje produkcije neznana. Produkcija v Španiji je znašala leta 1935 45.000 kg, leta 1932 pa celo 105.000 kg. Stanje Narodne banke Po izkazu za 8, avgust je bilo stanje Narodne banke naslednje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 31. julij): Aktiva: zlato v blagajnah 1.821.9 (+1.67), rlato v inozemstvu 17.02 (+0.07), skupna podlaga 1 838 92 ( + 1.74), devize izven podlage 386.5/ (-+25.2), kovani denar 412.9 (—3,2), posojila: menična 1.466.96 (+20.86), lombard. 103 27 (-24.73), skupno 1.570.2 (—3.8), prejšnji preduiim državi 1641.6 (—1—0.4), nepremičnine, zavod za izdelavo bankovcev in inventar 191.14 (+11.0), razna aktiva 2.152,37 (+4.66). Pasiva: rezervni sklad 220.4 (+0.2), bankovci v obtoku 6.165.54 (+23.2), drž. terjatve 20,26 (+1.04), žirovni računi 1.144.5 (—103.25), razni računi 1.103.4 (+114.7), skupno obveznosti po vidu 2.268.14 (+12.46), obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 338,4 (—0,7). Obtok bankovcev In obveznosti po vidu 8.433.7 (+35.7), skupna podlaga premije 2.363.0 (+2.24), od tega samo zlata v blagajnah 2,341.15 (+2.15), skupno kritje 28.01 (28.11), od tega samo z zlatom v blagajnah 27.75 (27.85)%. Pristojbine ob prenosa nepremičnin Belgrad, 12. avgusta. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je zaradi napačnega izvajanja določil prvega odstavka št. 29 pristojbin-skega zakona, ki je izpopolnjen in se je razširil na vso kraljevino, izdal pojasnilo, v katerem pravi: Če kdo prenese nepremičnino na drugo osebo za dosmrtno rento ali vzdrževanje, je treba na podlagi pristojbinskega zakona plačati za takšen prenos prenosno pristojbino od vrednosti nepremičnine po tar. št. 12 zakona in pristojbino za listino v znesku 10 din. Razen tega se v takšnem primeru izterja tudi pristojbina po tar. št. 29 zakona o pristojbinah. Osnova za odmero pristojbine je prometna vrednost nepremičnine, vendar ta vrednost ne more biti manjša od vrednosti, ki se izračuna na osnovi letne rente ali letne vzdrže-vainine po obstoječih zakonskih določilih. Pri prenosu premičnine ali gotovine se plača od vrednosti premičnine pristojbina v znesku 1 odstotka, vendar ta vrednost ne more biti manjša od vrednosti, ki se izračuna na jiodlagi letne rente ali letne vzdrževalnine po obstoječih veljavnih zakonskih določilih. Za loterije na prireditvah ni treba posebnega dovoljenja Belgrad, 12. avgusta. AA. Davčni oddelek fi nančnega ministrstva je finančnim ravnateljstvom, davkarijam in oddelkom finančne kontrole poslal okrožnico glede prireditev raznih loterij na veselicah itd. Okrožnica pravi glede na vprašanje, ali je potrebno dovoljenje za loterije na veselicah, če so dobitki zvečine darovi raznih oseb, da je upravni državni odbor razredne loterije ugotovil, da za taksne prireditve ni potrebno poprejšnje dovoljenje. T*r Zagrebška tvornica usnja. Glavnica 17.5, bilančna vsota leta 1937 39.8 (39.5), čisti dobiček s prenosom vred 1.2 (1.02) milij. — Zagrebška tvornica čevljev. Glavnica 3.0, bilančna vsota 11.0, izguba za leto 1937 0.2, za leto 1936 0.3 milij. din. Omejitev prirastka majhnih gostinskih obratov v Vojvodini. Ker je število gostinskih obratov v Vojvodini v zadnjih 4 letih (1934—1937) naraslo za 1311 ali 57%, je ban donavske banovine izdal naredbo, po kateri je upravnim oblastvom prve stopnje naročeno, da naj ne izdajajo več dovolil za krčme, bifeje in ljudske kuhinje malega obsega v sedežih občnih upravnih oblastev ter v turističnih krajih. Tudi za ostale vrste obratov in kraje je treba postopati pri izdaji dovolil zelo previdno z ozirom na dokazane krajevne potrebe. Dve novi delniški družbi. V zagrebški trgovinski register sta bili vpisani dve novi delniški družbi: Električna centrala in žaga d. d. v Deli-bašinem selu pri Banjaluki z glavnico 2 milijona din in Pivovarna in tvornica testenin v istem kraju z glavnico 1 milij. din. Obe delniški družbi prevzameta podjetja trapistovskega samostana v > bližini Banjaluke. Kulturni obzornik Gustav Šilih! Beli dvor Mladinski roman. Založila Tiskovna založba r Mariboru. Tiskala Podravska tiskarna v Mariboru. — Ilustracije oskrbel po avtorjevi zamisli Radovan K 1 o p č i č. Prav za čas velikih mariborskih slavnosti in Mariborskega tedna je v Mariboru izšla nova slovenska mladinska knjiga, ki pomeni v naši mladinski književnosti pravo pravcato novost: doslej emo namreč Slovenci bili vajeni za mladino dobivati od pisateljev le majhne knjižice s kratkim besedilom, premnogokrat še cel6 razbitim na neznansko mnogo kratkih pripovedk ali legend ali pravljic. To pot pa imamo pred seboj mladinsko knjigo velikega teksta, velikega formata: pravi mladinski roman, kot ga poznamo pri Poljakih v Sienkievviczevem romanu »Skozi goščavo in puščave« ali pri pisatelju Jonu Svenssonu »Mesto ob morju«. Gustav šilih nam je prvi napisal veliko mladinsko delo. V štajerskem podeželskem kraju Zalesju stoji Gradišče in na njem mogočno posestvo Beli dvor, kjer je glavno prizorišče našega romana. Z veliko nesrečo se prične dejanje, ko nam pisatelj prikaže starega Gradnika, ki je z nepremišljenim popivanjem, kvartanjem in pustolovščinami zapravil veliko domačijo, ki jo je z zvijačo dobil v svoje grabežljive roke Gradnikov smrtni sovražnik, nem-Čuraki Miklausin. Zato ga v prepiru Gradnik po-bije, zaradi česar že tako bolehna žena, mati malega Lovrenka in njegove sestre Polonice, od žalosti umre, Gradnik sam pa iz strahu pred roko pravice ubeži z doma. Še prej pa zapriseže sina, 10-letnega Lovrenka, glavnega junaka vsega romana. da bo vse svoje življenje posvetil v to, da pridobi iz nemčurjevih rok nazaj zgubljeno domačijo. S tem se začne jedro romana — življenje in rast dečka Lovreka; njegove lepe in žalostne zgodbe se začno vrstiti v dolgi vrsti preko njegovega življenja pri dobri teti, pastirovanju na Stropniških pečeh, njegove vrnitve k teti, študija vrtnarstva na Francoskem, lepega uspevanja zopet na tetinem posestvu. Vse to življenje mladega Gradnika spremlja dobra roka učitelja Urbančiča pa obenem večno nasprotovanje nemčurja Miklau-sina. Tako postane mali Lovrek mladenič dvajsetih let in čez in že začne gledati za svojo življenjsko družico — bogato lekarnarjevo Vido. Toda še ena preskušnja ga čaka — svetovna vojna izbruhne in Lovrek odide na fronto za tri dolga leta. Dvakrat ranjen se vrne domov in počasi okreva. Nato si izbere družico, stari Miklausin se spreobrne in preda na zahtevo sina Ulrika, Beli dvor Lovreku nazaj. Po treh letih se vrne šo oče in na Belem dvoru je vse polno srečo in božjega blagoslova. Ob tej mogočno razpleteni in dogodkov kar prepolni povesti pa riše Šilih svoj roman še v dveh zanimivih straneh: na eni strani prav rad premnogokrat posega v romantični svet otroške domišljije in v temna pretekla stoletja življenja na gradišču, zlasti s povestjo o lepi Ani in logarju Muskadi, kako sta skrivnostno zginila v podzemske rove pa s povestjo o starodavnih francoskih plemičih na Gradišču. Da, cel6 v sedanji dobi dobiš v romanu romantično postavo gospodarja na Stropniških pečeh. Na drugi strani pa sega pisatelj v sodobno realistično življenje našega slovenskega podeželja na Štajerskem v dobi tik pred svetovno vojno, saj naletiš tu na pristno slovensko politično življenje slovenskega podeželskega izobraženstva, na njegove domače boje, predvsem pa na boje med njim in nemčurji in pravimi Nemci. Tako se mi zdi na številnih straneh, kakor da bi bral Kersnika: podobne politične spletke in ovajanja, podobne razprave v Svetovno produkcijo papirja i« lepenke ceni statistični letopis Zveze narodov za leto 1986 na 26,850.000 ton, od tega odpade na papir 19,200.000 ton, na lepenko 7,650.000 ton. S tem je svetovna produkcija papirja in lepenke dosegla doslej' zabeleženo najvišje stanje iz leta 1929, ko je znašala skupno 23,330.000 ton, od tega je odpadlo na papir 16,540.000 ton, na lepenko pa 6,790.000 ton. Najnižje stanje je bilo leta 1932 s 18,920.000 tonami (papir 13,780.000 ton, lepenka 5,140.000 ton). Največji producent so ameriške Zedinjene države: Leta 1936 10,265.000 ton, slede Kanada 3,454.000 ton, Nemčija 3,149.000 ton, Anglija 2,289.000 ton (1935), Švedska 895.000 ton, Japonska 814.000 ton. Ruska produkcija je bila za leto 1936 omenjena na 11,100.000 ton. Borza Dne 13. avgusta. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt ne-izpremenjen na 237.20- 238.80. Nemški čeki so v Ljubljani malenkostno popustili na 14.43—14.63, v Belgradu na 14.43 do 14.63. V Zagrebu pa so se učvrstili na 14.49 do 14.69. Nadalje so v Zagrebu beležili za konec avgusta 14.44—14.64, za sredo septembra 14.42 do 14.62, za konec septembra 14.465—14.665. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,680.022 dinarjev, v Belgradu 3,746.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 2,091.00 din. Ljubljana — tečaji s primoms Amsterdam, 100 h. gold. . . . 2371.66-2386.25 Berlin, 100 mark............1744.23-1758.11 Bruselj, 100 belg ...... 734.19- 739.26 Curih, 100 frankov..........996.45—1003.52 London, 1 funt......211.85- 213.91 Newyork, 100 dolarjev .... 4319.75-4356.07 Pariz, 100 frankov.....118.24- 119.68 Praga, 100 kron ...... 150.24— 151.34 Trst, 100 lir.........288.25- 231.33 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.8975, London 21.285, Newyork 436.62, Bruselj 73.65, Milan 22.98, Amsterdam 237.85, Berlin 175.12, Dunaj 33, Stock-holm 107.75, Kopenhagen 95.05, Praga 15.08, Varšava 82.25, Budimpešta 85.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.40, Buenos Aires 113.50. Vrednostni papirji Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—100, agrarji 62^-63, vojna škoda promptna 484—485.50, begluške obveznice 93 do 94, dalm. agrarji 92—93, 8% Blerovo posojilo 98.50—99.50, 7% Blerovo posojilo 94.25—94.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—99.50. — Delnice: Narodna banka 7250—7300, Trboveljska 180—190. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko po-, sojilo 99—101, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 484—484.50, begluške obveznice 92.75—94, ' dalm. agrarji 92—93, 4% sev. agrarji 61.75—62, 8% Blerovo posojilo 98.75 denar, 7% Blerovo posojilo 94.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100.50, 7% stab. posojilo 98.50—100. — Delnice: Narodna banka 7.250 -den., Priv. agrarna banka 229—232, Trboveljska 180—190, Narodna šumska 12 blago, Gutmann 50 blago, Našice 430 blago, Isis 32 den., Tov. slakorja Bečkerek 600 bi., Osj. sladk. tov. 115 bi., Osješka livarna 180—220, .Dubrovačka , 350..,den., Jadjr^nska plovba 350 de-iJiar. Oceania.710 blago,,..... Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—100, agrarji 63 blago, vojna škoda promptna 484—484.50 (484.25, 484), begluške obveznice 93.50—93.75 (93.50), dalm. agrarji 92.50 do 93 (92.50), 4% sev. agrarji 61.50 denar, 8% Blerovo posojilo 98.75—99.50 (99), 7% Blerovo posojilo 94.25—94.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7.275 do 7.300, Priv. agrarna banka 231 denar (drobni komadi). Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji. Sombor. Pšenica: bač., bač. okolica Sombor 148—150, gornja bačka, gornja banaška 150—152; oves: bač., srem., slav. 114—116; ječmen: bač., srem. 63-64 kg, 135—140; koruza: bač. srem. 129 do 130. Moka: bač. OgOgg 255-265, 235—245, 215 do 225, 195—205, 155-^165, 110—115; otrobi: bač. 97.50—100, srem. 95—97.50. Tendenca neizpreme-njena. Promet slab. Živina Mairbor, 12. avgusta. Na danajšnji svinski sejem je bilo pripeljanih 206 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov 90—120 din, 7—9 tednov 130—160 din, 3—4 mesece stari 180—240 din, 5—7 mesecev 285 420 din, 8—10 mesecev 450—550 din, eno leto stari 710—820 din. Kilogram žive teže 6.50 do 8 din, kilogram mrtve teže 8.50 do 11.25 din. — Prodanih je bilo 107 komadov. GLAVNA HOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. REIN IN DRUG Gajev« S ZAGREB Illca 15 obvešča neobvezno, da so bili v V. razredu 36. kola Državne razredne loterije, izvršenem 12. avgusta, izžrebani sledeči dobitki: 80.000 din št. 79109, 60.000 din št. 16733, 50.000 din št. 86727, 90068, 30.000 din št 7572, 47819, 60641, 89682, 25.000 din št. 67582, 83060. 20.000 din št. 11688, 82138, 15.000 din št. 25346, 36548, 43849, 69371, 12.000 din št. 23208, 47565, 54859, 69754, 10.000 din št. 3768, 4153, 25208, 43080, 6529b. 72097, 84699, 92329, 8.000 din št. 9686, 17656, 17680, 20921, 29854, 37641, 39306, 42041, 51909, 64883, 76531, 83309, 99435, 6.000 din št. 11237, 11898, 20408, 28588, 29571, 367(3, 48102, 59256, 69057, 70585, 72457, 81015, 81601, 89120, 5.000 din št. 7730, 8654, 10811, 18159, 18992, 24479, 25579, 28374, 29476, 37094, 38231, 40309, 44934, 45132, 51706, 61044, 62103, 64788, 65781, 67182, 67832, 68127, 70874, 84604, 89766, 92300, 94912, 98027, 3.000 din št. 2147, 4817, 8310, 9203, 9563, 10915, 12142, 16534, 18973, 19549, 20852, 28063, 31757, 35671, 36055, 37693, 44377, 47716, 48641, 54063, 56089, 56609, 66731, 68783, 71446, 75586, 76557, 83349, 99723, 99727. Poleg tega je bilo izžrebanih še 2300 dobitka po 1000 din. Naslednje žrebanje bo 13. avgusta 1938. Kmečki tabor v Šmarju pri Ljubljani bo 4. septembra t. 1. Tabor prireja okrajni odbfi Kmečke zveze za Ljubljano-okolico. Na banovinski kmetijski šol na Grmu pri Novem mestu se prične novo Šolsko leto začetkom novembra IMS. Sola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola trajni eno *Mismi»tl#iWt) tAml"t*f W"merecov. To zimo, ki prido, so bo vrSil samo II. tečaj. Letos sc torej sprojomajo učenci samo v celoletno fiolo. Vsi učenci stanujojo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo so pridni, dovolj nadarjeni Binovi kmečkih staršov, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pis.mo prošnjo za cclolctno Solo, kol-kovano z banovinskim kolkom za 10 din, je poslali ravnateljstvu bnnovinske kmetijsko šolo nn Grmu pri Novem mestu čimprej, najkasneje pa do 10. septembra t. I. Prošnji je priložiti: 1. Krstni lisi. 2. Domovnico. 3. Zadnje šolsko Bprlčevalo. 4. Spričevalo o nrnvnosti o onih prosilcih, ki no stopijo v zavod neposredno Iz kako drugo šolo. 5. Izjavo staršev odnosno varuha (banovinski ko-lok za 4 dinarje), s katero se zavožejo plačati stroške šolanja. f>. Obvezno Izjavo stnršov ali varuha (banovinski kolok za 4 din), ki reClcktirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin aH varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primoru pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. 7. Uradno potrdilo občino o velikosti posestva, o davčnom predpisu ter družinskih in premoženjskih razmerah staršev (kaVor številčno stanje družino, posebne razmero; koliko redo konj, govejo živino, prašičev in podobno). Starost najmanj 1(> let in najmanj z dobrim uspo-hom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščonl absolventi dveh ali več razredov meščansko fiolo ali knko nižjo srednjo šolo. Hkrati so preišče njih zdrnvstvono stanju po šolskem zdravniku. Mesečna oskrhninn znaša od .100 do 75 din po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca in so plafiu,io mesečno napro.1. Prosilci za banovinsko znižano niosto morajo priložiti pod 7. navodono občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. tržni gostilni in prirejanje veselic, kot jih bereš v Ciklamnu ali Agitatorju, le da je Šilih prenesel vse to mimo Kersnika za štirideset let naprej. Kljub temu pa delo po vseh svojih motivih in po zamisli in kompoziciji ne sodi v strujo Kersnikovega čistega realizma. Preveč je v njem romantike, da bi ga mogli odtrgati od Jurčičeve in Tavčarjeve literarne struje. Dušeslovna 6tran značajev in dogodkov je prav bistro risana. Vse dejanje in ves razvoj Lovre-kovega značaja potekata iz velike krivde starega Gradnika, iz njegovega nezdravega ponosa in popolne neuklonljivosti, ki ji od časa do časa podlega tudi mladi Gradnik, iz njegove strasti do igranja in popivanja kakor tudi iz neizmernega sovraštva med njim in starim Miklausinom. Tudi mladi Gradnik dolgo časa trpi zaradi teh podedovanih slabih lastnosti, a končno vendarle zmagajo v njem dobre lastnosti, ki jih posebno marljivo razvija v njem plemenit značaj učitelja Urbančiča. Na tem boju med dobrimi in slabimi lastnostimi v mladem Lovreku sloni prav za prav ves zaplet in razplet dejanja v tem mladinskem roniauu. Precejšen kos romantičnosti v romanu Vidini tudi v tem, da pisatelj le preveč podčrtava na eni strani zlobo starih, na drugi strani pa vidi pri mladini (Lovrek, Ulrik, Vida, Janez, Polonica) vsekakor malce preveč idealne lepote in dobrote. Posebno zanimiva pa je v romanu stvar, ki jo prvič srečamo tu v našem mladinskem slovstvu in slovenskem slovstvu sploh: Gustav Šilih namreč prav izredno poudarja plemenitost in blag značaj ter pristno srčno kulturo slovenskega preprostega ljudstva in posebej šc nižjega izobraženstva proti zlagani in premnogokrat samo namišljeni izobrazbi in kulturi našega akademsko izobraženega človeka. Prvič v našem slovstvu beremo tu besede, ki jih je zabrusil Lovrek odvetniku dr. Markešu: »Za vas je inteligenten edino človek, ki je presedel toliko in toliko predpisanih let na šolskih klopeh in si nazadnje z večjo ali manjšo težavo, z večjo ali manjšo srečo priboril kolkovano izpričevalo kot dragoceno potrdilo svoje vrednosti.. Kaj pa porečete o ljudeh, ki niso prehodili predpisane poti, a s svojim umom, znanjem in uspehi nadkriljujejo marsikoga izmed vas? Ljudje vaše vrste jih seveda ne priznavajo ln jih ne morejo priznati, saj bi istočasno označili same sebe za povprečneže... Kolikor povpreč-nejši so, toliko krčevitojc se sklicujejo na svojo šole, izpričevala in pridobljene pravice... Ali povem vam, da še pride čas, ko bodo ceno vsakega poedinca določala dejanja in ne krpe papirja. Na-šopirjeni z akademsko izobrazbo omalovažujete učitelje, s čimer jim delate veliko krivico... Dobro poznam dejstva teh skromnih in nesebičnih ljudskih delavcev: po odgovornosti in važnosti stojš nad vsemi drugimi...« (Kaj pa duhovniki?!). Žal, da so utegnile take besede biti tu in tam po naši zemlji potrebni in resnični očitki, vendarle pa se mi zde malce pro domo napisane in presplošno mišljene. Šilih je namreč zamenjal in le preveč združil v eni in isti osebi resnično izobraženega človeka, ki ima že sam po sebi tudi dovolj srčne kulture, z našo slovensko malomeščansko, Kersnikovo »jaro gospodot, ki seveda ostane malomeščanska kljub svoji akademski izobrazbi, ki nikoli ni bila resnično globoka, ampak neresna in prepovršna, le preveč naravnana v to, da »izobraženec« čim hitreje pride do vsakdanjega kruhka ... S pričujočim romanom je dobiln naša slovenska nekoliko odraslejša mladina prvič v roke izvirni veliki tekst, ki je tu in tam malce epigon-ski, a razen v zadnji tretjini izredno napet in živahen. Naša želja je, da bi ga prebirala kar najbolj vneto in pogosto, saj bo tako ob prelepem zgledu Gradnikovega Lovreka videla skrbi in hrige svojega sovrstnika in obenem z njim rasla v plemenite in znaČajne Slovence F. J, TBlMVltSCHTSCtCNSK I vL- <%X CHtBAMVŠk' CHmtN 'sCHANM&TijfMLSK SCHANKNG; N! KOLIK mfATt IUNTSCMI Otok mrtvih duš - Alcatraz Istand Z ameriškega Hudičevega otoka še ni nihče pobegnit Kako žive kaznjenci, ki so obsojeni na dosmrtno ječo Št. 201. Izak in njegova hči 1 Ko se Je vse to do-" gajalo, se ni skoraj nihče zmenil za Židinjo. Napol1 nezavestna in vsa izčr-' pana se je zgrudila v objem svojega starega1 očeta. Ko je slednjič 6pet odprla oči, je Izak zaše-petal: »O, hči moja, ti biser, ki sem ga spet našel! Daj, pojdiva in sei zahvaliva dobremu vite-: zu za njegovo rešitev!«! »Ne, oče,« je odvrnila deklica, »ne zdaj, ne zdaj! Zdaj ne bi mogj, la govoriti z njim. Preveč bi moje besede izdale! Daj, pojdiva rajši odtod!« »Toda, otrok moj,; saj niti ne morem prej* odtod, dokler se nc zahvalim tistemu, ki je tebi rešil življenje, pa šc, ko' spadava k zaničevanemu judovskemu ljudstvu. Saj bi s pravico dejali, da sva garjava psa!« »Potlej, oče, potlej! Samo ne zdaj! Kasneje se mu bova zares iz' srca zahvalila. Kaj ne vidiš, da jc kralj Rihard tukaj ?« »Pametna si, hči moja, prav imaš! Kar brž pojdiva odtod. Saj se je kralj pravkar vrnil iz Palestine in se rešil avstrijskega ujetništva. Brez dvoma je potreben denarja, veliko denarja. Nič nc bo poznal izgovorov, da izsili iz mene moje, trdo prigarane novce, posebno še, ko bo zvedel, da 6em sc moral spajdašiti z njegovim bratom Johanom^« ^ ^ _ j.«..:. 0Jncsci pCtCi ac Qneen Maryc, nova orjakinja »Queen najmodernejših Belgija:Francija 3:2 (2:1). Nemčija :Italija 4:0 (2:0). MadžaTska:Francija 5:0 (2:0) NizOzemska:Anglija 4:3 (3:3). London, 12. avg. AA, Štefani. Na tekmah aa prvenstvo Evrope v waterpolu je italijansko moštvo porazilo angleško 5:1 * MIlan, 12. avg. AA. Štefani. Od 2. do 4, eep- tembra bodo tu veslaške tekme za evropsko prvenstvo. Udeležile se jih bodo reprezentance 12 držav. Razpis medklubskih kolesarskih dirk, ki jih priredi SK Železničar dne 28. avgusta 1938 na svojem stadionu ob Tržaški oesti z začetkom oh 14. Proga za dirkanje meri 450 m in je na novo pripravljena za dirko. Spored: 1. Dirka Juniorjev (10 krogov). Darila: I. nagrada, II. in III kolajne. 2. Glavna dirka (20 krogov). Darila: I. In IT. nagrade, III. in IV. kolajne. 3. Dirka ciljev (25 krogov), vsakih 5 krogov cilj, zadnji cilj se šteje dvojno Darila: I., II. in III. nagrade, IV. kolaJnR. 4. Handlcap dirka (ln krogov). Darila: I. darilo, II. in III. kolajne 5. Tolažilna dirka (15 krogov). Darila: I. nagrada, II. ln III. kolajne. Splošna pravila: 1. Vozi se po pravilniku KZKJ ln nn lastno odgovornost. 2. Pravico starta imajo vsi pravilno verificirani člani klubov KZKJ. 3. Kolesa morajo biti pripravljena za dirkališče, t. j. brez zavoro in krilatih matic. 4. Eventuelni protesti se morajo vložiti z vlogo 30 din najkasnoje 10 minut po vsaki dirki. Vloga se v primeru ugodne rešitve protesta vrne. Prijavnina za vsakega dirkača znaša 1(1 din. 5. Prijave je poslati na naslov: «SK Železničar, Maribor, stadion Tržaška cesta, ali nazpozneje eno uro prod startom. 6. Prlrodltelj st pridržuje pravioo spremembe razpisa. Kolesarska dirka v Slovenjem Gradcu Prejeli smo naslednji popravek, ki ga objavljamo dobesedno: Ni res, da bi Maribor, kolesar, podzveza ne poverila Koroški kolesarski župi, da stopi v stik z Ljublj. kolesar, podzvezo, ampak je res, da je to Maribpr. kolesar, podzveza storila. Ni res, da bi radf* dirke z ciljem v Slovenj-gradcu imel v svoji gostilni korist, ampak je res. da korist*, nemorem imeti ker niti jaz, niti eden mojih in daljnih ali bližnjih sorodnikov nima v Slovenjgradcu gostilne. Ni res, da gosp. Cajnko Vinko kot visok funkcionar Maribor, kolesar, podzveze (podpredsednik) in kot zvezni sodnik nebi dobro poznal pravila in vedel kaj sme in česar nesme, ampak je res da se je v vsem svojem postopanju držal saveznih pravil In odborovih zaključkov. Z odličnim spoštovanjem Cajnko Vinko, preds. Koroške kolesarske župe v Slovenjgradcu. Plavalni tečaj za učitelje Plavalna šola v Ljubljani razpisuje plavalni tečaj za učitelje osnovnih šol v času od 1. do 10. septembra v kopališču SK Ilirije v LJubljani. Tečaj je namenjen učiteljem, ki so vešči v plavanju, dn so izobrazijo za učitelje plavanja in v reševanju utopljencev. Tečaj je omejen na 90 oseb ter se sprojme z vsake šole le po on udeleženec. Prijavnina je 20 din, ki jo je treba vposlati obenem s prijavo, In velja istočasno kot vstopnina v kopališče. Onim, ki to žele, preskrbi šola ceneno hrano In stanovanje v Ljubljani. . Prijave je treba poslati najkasneje do 25. t. m. na naslov: I. jugosi. splošna plavalna šola v Ljubljani. Tyrševa cesta 1, Goreč. Tečaj v reševanju utopljencev za športnike PlBvanla šola razpisuje tečaj za športnike, ki se žele izvežbati v reševalnem plavanju, t. je v vseh potrebnih vajah za rojevanje utopljenoev. Tečaj bo od 18. do 35. avgusta v kopališču SK Ilirije dnevno ob 18 ter je vsakokratna vstopnina v kopališče za tečajnike 2 din; drugih pristojbin nt. Tečaj vodita gg. dr. B. Skaborno ln trene; Gronske. Prijavo je oddati v kopališču SK Ilirije na naslov I. jugosi. splošne plavalne šole. Zaključne mladinske tekme tečajnikov šole Plavalna šola priredi v soboto 27. t, m. ob 17 popoldne zaključne plavalne tekme vseh udeležencev letošnjih plavalnih tečajev v šolskih počitnicah od Junija do avgusta. Vsi oni, ki se iele udeležiti teh tekem mladine, naj se prijavijo v kopališču do 20. t. m., dR so razdelc v skupine v katerih bodo nastopili in se pripravijo za kratek trening. Tekme bodo kratke in lahke toi ustrezajoče razvoju posameznika. Udeleženci prejmejo skromno nagrado. Tekmo so javne in bodo dostopno občinstvu proti vstopnini 2 din za osebo. Olimpijske vesti Finci bodo gradili nov plavalni stadion, kjer bodo borbe za olimpijsko čast. Arhitekt NiemelHi-nen, ki je obenem tudi plavalec, je dobil nalog, da izdela tozadeven načrt. Kakor pripovedujejo, namerava omenjeni arhitekt zgraditi plavalni olimpijski stadion, ki bo imel amfiteatralično obliko. Olimpijsko vas bo najbrž zgradilo vojaštvo, ki bo po olimpijadi prevzelo vsa ta poslopja za svojo uporabo. Stvar sicer še ni sklenjena, Je pa skoraj gotova, ker bi po splošnem naziranju samo vojaška oblast mogla v tako kratki dobi rešiti vprašanje stanovanj za čas iger. Oroinova koča pod Orno Prstjo stoji na to<*kl, od kodor j« krason pogled na vso Triglavsko pogorje. Dostop do Orožnove kočo je iz Bohinjske Bistrico ter trala dve In pol url. Pot vodi skozi senčnato gozdove tor je nekoliko bolj strma v zadnjem dolu tik prod kočo. Pos loja nka Ima na razpolago sobe In skupna ležišča. Pičlo uro hoda od kočo traja vzpon na vrh firno Prsti, kjer znglcdaS morje. Vrh Orno Prsti jo mehko postlana travnata ravan s pestro planinsko fliro. Sestop le prlmoron mimo Malnarjeve koče iop*t nazaj v Bohinjsko Bistrico ali pa i* Malnarjeve kočo po f roben lil na Ratitovee do Krekovo koče ter sestop v oloznlko «11 (Všnjleo od kodor vozi avtobus do t«l. postaje škof ju Loka. V nodoljo M. t. m. bi sv. m«»« na prostem pred Orožnovo kočo na Orni Prsti, Planinoi, posetite to lepo točko v Bohlnjnl Mladost ne more pogrešati mole pomoči! Prav za zdravje Vašega otroka je sonce nujno potrebno. Toda za nežno otroško kožo je lahko škodljivo. Zato namažite poprej celo telo s kremo Nivea ali z oljem Nivea. Na ta način se okrepi mlado kožno sta-ničje, koža porjavi hitro in enakomerno, a nevarnost sončnih opeklin se zmanjša. Če namažete otroka, ga s tem varujete tudi prehlajenja. iz Julijske krajine Tri opere na goriškem gradu. V okviru prireditev, ki ae vrše ta teden v Gorici v proslavo zmagovitih bojev v avgustu 1. 1916., ki so končno privedli do zavzetja Gorice, se bodo proizvajale na starodavnem goriškem gradu, in sicer na pro-»tem na dvorišču, tri najbolj znane italijanske Opere: Verdijev »Rigoletto« 11. avgusta, Puccini-jev »Butterfly« 13. avgusta in Verdijeva »Travia-ta« 14. avgus-ta. Za to priliko so bili angažirani s&jboljši ital umetniki. Ker je vstopnina zelo nizka, ljudska, se pričakuje zelo velika udeležba občinstva tudi z dežele. Nastopi 150 izvajalcev, in sicer pevcev. Pel bo tudi znani tenor milanske i »Scale« M Filipeschi. Mladi duhovniki umirajo. V Jul. krajini je začela smrt kruto gospodariti med mladimi duhovniki. Kar našo bridkost še veča, je pa dejstvo, da pobira bela žena najinteligentnejše, take, ki so največ obetali. Lani je umrl novomašnik France Valič, pred par tedni smo pokopali Franca Sveta, prejšnji teden je pa Vsemogočni poklical k sebi Prima Vechija iz Vilesse, ki je študiral v Rimu. Slednji je bij sicer Furlan, toda bil je pošten in je čutil z nami, zato je bil med slovenskimi tovariši zelo priljubljen in cenjen. Ave anima pial Not monsignor. Z dekretom sv. očeta je bil za papeškega komornika, ki nosi naslov rtion-signor, imenovan g. Lojze Ff.ipič, dekan v Grgar-ju. Novemu .monsignorju, ki je eden najbolj delavnih duhovnikov v deželi, prisrčno čestitamol Trnovo pti Gorici. Ko-t smo poročali, je moral naš večletni župan Baggiani odstopiti, ker ni poročen. Sedaj je prefekt imenoval za obč, komisarja dr. M. Francottija, inženirja v Gorici. Medana. (Grozna nesreča.) 55 letna Marija Alt, rojena Kozina, je prišla dne 29. julija zjutraj od sv. maše in sv. obhajila domov v domačo hišo. Sedla je k ognju. Zaradi bolehnosti ji je prišlo slabo in je padla v ogenj. Ker tisti trenutek ni bilo nikogar v hiši, se je revica tako hudo opekla, da je za posledicami opeklin drugi dan umrla v bolnišnici v Krminu, Borjana. (Strela ga je ubila.) Pred nekaj dnevi je strela ubila na Stolu 13 letnega Alojzija Bona p. d. Čukovega. Tisti dan ni bilo posebne nevihte, samo parkrat je zabobnelo in se pobli-skalo. Pravijo, da je strela ubogega fanta le omamila in da bi ne bil umrl, če bi ne bil sam in bi imel kako pomoč. Nova av, maša. Dne 28. avgusta bo pel svojo prvo sv. mašo v Šlovrencu v Brdih kapucinski redovnik g. Izidor Kodermac, brat volčanskega župnika g. Lojzeta Kodermaca. Sv. VišarJe. Obiak čudodelne Matere božje na Sv. Višarjih je letos izredno živahen. Zadnjo soboto in nedeljo je romalo tja gori k višarskemu svetišču okrog 330 Goričanov, ki so se pripeljali do Zabnic z vlakom. V nedeljo zvečer je prispelo na vrh 219 kraSklh romarjev iz Komna in okolice. Dolgo, toda zanimivo pot s kršnega Krasa do gorskih velikanov, ki stražijo višarsko Mater, so prevozili v petih težkih tovornih avtomobilih, ki so opremljeni nalašč za taka potovanja. O tem zanimivem obisku bomo še poročali. Tudi druge dneve dospejo iz ene ali druge duhovnije večje skupine vernikov na goro k svoji Materi. Iz Jugoslavije je obiak tudi prav številen. Ravno tako tudi Korošci nobeno leto ne pozabijo na svojo zaščitnico in jo prihajajo počastit v gostih trumah. Si. Vi d ari Stični Živinorejsko selekcijsko društvo Radohova vag priredi v četrtek, 18. avgusta ob 10 premovanje živine na gradu Selo pri Št Vidu. Število govedi montafonske pasme, ki jih bodo člani privedli k premovanju znaša 51. Nekatere živali so prav lepe Najboljša mlekarica, ki je last g. Sc-verja Maksa, lastnika graščine Selo, jc dala lansko leto 4386 1 mleka. Zanimivo je priti pogledat take živali. Tudi siccr so videti na tem grajskem fiosestvu: vzorno urejena gospodarska poslopja, epi nasadi sadnega drevja in vrtnih rastlin, teka-lišče za teleta itd. Dekliški dan na Betnavi bo neglede na to, da ie narodni tabor v Mariboru odpovedan! Radio Programi Radio Ljubljana i Sobota, 13. -avg.s lg,Jfcisan spored Vami gotovo je všeč, saj ploščo izbrane res lopa so reč — 12 45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Pisan spored Vam gotovo je všeč, saj plošče izbrane srfl«' k>)J« w».ruCi 14 Napovedi — 18 Za dclopnst (igra Kad. orkester) — 18.40 O socialnem skrbstvu (gdč. Zlata Pirnatova) — 19 Napovedi, poročila — 19.90 Nac. ura: Živinoreja v Jugoslaviji (B. Cvijanovič) — 19.50 Pregled sporeda — 2(1 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) - 20.30 Slovenski humor ob rojstvu Jugoslavije. Pabcrki iz »Kurenta« 1918-1919. Izbral in za rudio priredil Niko Kuret. Izvajajo člani rad. igr. druž., sodelujejo Fantje na vasi — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert Rad. orkestra. Nedelja, li. avgusta: 8 Koneort na flavti s klu-vlrjem, izvnja g. Filip Bernard, pri klavirju g. prof. M. Llpovšek, vmos plošče — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos oerkvono glasbo iz frnnč. cerkvo — 9.45 Versko predavanje (dr. V. Fajdiga) — 10 Jugoslovanski odmevi (plošče) — 10.30 Prenos promon. koncerta iz Rog. Slatino — 12 Tnmhursški soptet. — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Kad. orkestra — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna iroročlla — 17.30 Pevski konert g. Romana Petrovčlča, pri klavirju g. prof. M. Llpovšek, vmes harmonika solo, g. Rudolf 1'llih — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Položaj sodobnega plsatolja (I). Blago,lovlč, knjiž.) — 19.50 Koncert lahke glasbo (Rad. ork.) — 20.30 Prenos prom. koncerta iz liog. Slatine — 22 Napovedi, poročila —, 22.lf) Radijski orkester. Zahvala Za vsa sočustvovanja ob bridki izgubi moje predrage sestre, gospodične Marije se tem potom najprisrčnejo zahvaljujem. — Bog povrni preč. duhovščini, posebno gg. salezijancein Ciganu in j.ambizarju, za tolažilne obiske in udeležbo pri pogrebu. Dekliški Marijini družbi križanski za spremstvo z zastavo in za krasno cvetje. Rodbini Skaberne in gospej major Draščkovi za vso pomoč in naklonjenost v bolezni. Vam. drage sosede in sosedje, za vso naklonjenost in krasno cvetje. Mojim dobrim sodelavkam za udeležbo in sočutje. Gospodičnam in otroči-čem za trud, ko so nrtslle cvetje. Sploh vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Bog vara vse povrnil Molite zanjol Ljubljana, dne II. avgusta 193R. Globoka Žalujoča sestra Frančiška Zavlršek. wm- Orugi programi i Sobota. M. avg.: Rrlgrarl: 20 Nar. posml, 21 Zab. konc., 22.45 Ples. gl. — Z tigrih: 20 Bariton. 20.30 Lahka gl., 21 Pihala, 22.20 Ork. konc — Praga: 19.20 Vojaška godba 20.20 Opereta »Eksprosnl vlak iz Nlce«, 22.30 Ples. gl. — Varšava: 20 izseljenska oddaja, 21 Zbor, 22 Ura presenečenj — Sofija: 20 Vok. konc., 21.45 Lahka in ples. gl. — lludimpršta: 20 Tgra, 20.45 Clg. ork., 22.10 Jazz, .'3.15 Vo.i. godba - Dunaj: 19 Koroško postni, 20.10 Pestor progr., 22.30 Zal), g].. 24 Nočnn gl. — Her-lin-tJpsfto: 20.10 Loharjov večer — Kiiln-Monakovo! 1fi Wagnorjova opora »Valklra« — Frankfurt: 20.15 Verdijeva opora iFalstnff« - Stuttnart: 20.10 Operetni večer — Strashourg: 20.30 Rlinf. konc. )0ta ni iejka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel najsigurnejše v stik z najširšimi kupnomočnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemo vsaka slovenska hiša. —i En poskus Vas bo o uspehu prepričali Mesto tajnika razpisuje Zveza trgovskih združenj za dravsko banovino v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 27. Prosilec mora biti naš državljan, Slovenec, z odgovarjajočo visokošolsko, juridično ali trgovsko izobrazbo. Znati mora tudi perfektno slovensko stenografijo, potrebno pa je tudi poleg smisla za organizacijo in zanimanjem za gospodarska vprašanja sploh, tudi primerna govorniška spretnost. - Ponudbe nn gornji naslov. Vsaka protekcija brezuspešna in že v naprej odklonjena MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din: tenltovanjskl oglasi 2 din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek z« mali oglas 15 din. • Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglaHlh reklamnega značaja se računa enoknlonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din - Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. ilužbodobe Hlapce h konjem tzvežbane za vožnjo hlo-fioV lz gozda — sprejme Parna žaga Rog d. z o. z., Podstenlca, pošta Toplice pri Novem mestu. (b) Prodajalko Izurjeno v železninl, porcelanu in barvah, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 12586. (b) Dijaki Za 14 letno dijakinjo trgovske akademije iščem oskrbo pri boljši rodbini, kjer bo imela dobro nadzorstvo in tudi nemško konverzaeijo. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Akademija« št. 12614. BANČNO-KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank ln hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 3% obveznice, bone ln srečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK državne razr. loterije Pohištvo Mi smo cenejši! Izkoristite priliko! Zaradi pomanjkanja prostora nudim ves mesec avgust 10 do 16% izrednega popusta. Petletna garancija. Delavnica za prvovrstno pohištvo! Malen-šek, Celovška cesta 258. z znanjem nekaj kuhe ln šivanja, Išče mesto služkinje. Gre tudi k. otrokom. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Pridna« št. 1261. (a) Službo vzgojiteljice ali v pomoč ln postrežbo k starejši dami (gospodu) išče simpatična gospodična s perfektnim znanjem slovenskega ln nemškega jezika, z dolgoletno prakso. - Ponudbe poslati: Ljubljana, poštni predal 69. (a) Stanovanja ODDAJO: Stanovanje sobe in kuhinje, oddam s 1. septembrom v Gunc-ljah 24. (č) Trisobno stanovanje z vsemi pritlkllnaml ln vrtom, oddam s 1. oktobrom. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12646. (č) Kam pa kam? Kam pa kam? Tri dni in tri noči žegnanje na Pšatl! Zato prijatelji dajmo Janežiča obiskati dne 14.. 15, in 16. I Parcela . .. < skupno alt razparceltra-na, v Izmeri ca. 8000 m", naprodaj. Lega ob novi državni in banovlnskl cesti. Pogoji ugodni. Elektrika, vodovod poleg. Po-lzve se: Vlžmarje 100. Kunaver Ludvik: gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St:' 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje, število parcel, Kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hiš in vtl.^Po-oblaščeni graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Podkleteno hišo s tremi sobami, kuhinjo shrambo, velikim vrtom njivo, drvarnico, pripravno za upokojenca, ugodno prodam. Kolar Ivan, Vojnlk. (p) Vnajem ODDAJO: Lepe lokale trgovske in obrtne, skla dišča, kleti, stanovanja -sredi mesta - oddam v najem. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 1258. (n) Razno Trgovina čevljev dobro vpeljana, v Ljubljani, sprejme v komisijsko prodajo čevlje vseh yrst, nadalje moške in ženske nogavice ter razne torbice, aktovke ln kovčege kakor tudi drugo usnjeno blago. - Ponudbe v upravo »SI.« pod »Komisija« št. 1,2575. (r) Širite »Slovenca«! POHIŠTVO! Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obrokel E. ZELENKA tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica 10. okt. 5 IIMRH ■vn . irmrmrii Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št 5 Konči Ahačič: Trije tlčki Rozine vseh številk, poceni na zalogi. Veletrgovina južnega sadja — Ljubljana, Tyrševa 48. (1) Prvovrstno kislo zelje v sodih po 25, 60 ln 100 kg razpošilja I. Oražem, Ljubljana, Moste, telefon 48-22. (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po nnvnrjatno nizkih cenah Nova trgovina Liobljana • Tvrieva cesta 36 (nasproti Gospodarske zvesa) Rakete toplče, bengalsko ogenj itd. - dobite v železninl Fr. Stuplea, Ljubljana, Gosposvetska 1. (1) Vino odlične vrste, belo in rdeče - prodam do 100 hI po dnevni ceni. - M. Bar-tullč, Videm-Krško, Sre-nlč. (1) Mizarji! V železninl Fr. Stuplea v Ljubljani na Gospo-svetski cesti št. X, poleg »Figovca«, dobite po nizkih cenah vse vrste okovja za stavbe ln pohištvo ln razno orodje. Poskusite 1 (1) Svetovna znane nemške znamke »BRENABOR« dvokolesa petkrat kromlrana In odporno emajllrana, c nezlomljivim okvirjem dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdkl KLEINDIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 44. OBČUTEK SVEŽ0ST1 OB PREBUJENJU Ali je ugoden občutek, kadar se prebudimo zjutraj s čudovito odpočitimi in medlimi udi I Že nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Pariš« Vas osveži, pokrepi in ponovno oživi. Ta čudovita tekočina je dvojno parfumirana z vonjem znamenitega parfema >Soir de Pariš* od Bourjois-a ki ga Vi tako ljubite. BOURJOIS ★ Soir de Pariš ★ Naročnina za ffPoned. Slovenca" naj se plačuje izključno samo po »Slovenčevih« položnicah it. 10.6501 Poglejte dobro na to številkol Glavno skladišče za Jugoslavijo: Hlnko Mayer 1 drug, parf. oddelek, Zagreb. Začeli so padati( že brze ob deblu navzdol,' ko ... zaslišijo tenak glasek: >Taci, Luksi, Maci se' naj prebude! Saj dovolj sanjali so že vsi trije! Mama jih s kosilom čaka, juho v krožnike nataka. Taci, Luksi, Maci! Ena, dva in tri! Taci, Lukši, Maci! Vsak se naj zbudi!« Tako govori možič£k Sanjček mahajoč z rokami po zraku. Nato pa skrivnostno izgine, kakor je tajinstveno prišel. Vedno hitreje in hitreje so drveli k zemlji. Nič ni pomagalo brcanje, prekopicavanje, jokanje in prošnje. Sami so bili, čisto sami. Zato jih nihče ni slišal in jim nihče ni mogel pomagati. — Zdaj vidijo že domačo vas in ono drevo, pod katerim so zaspali — in še letijo z glavo navzdol. Zdaj, zdaj bodo prileteli na tla in se ubili Že so tik Med kitajskimi teroristi 4 »Da. No dobro. Kwan je neke vrste učenec Clema Solina. Ta je nekoliko predrugačil sistem z membranami in se ga oprijel. Tega se poslužujejo Američani, da se obdrže nekaj hipov v zraku, in ta je dosegel v višini lepe uspehe. Pogosto kaže svojo umetnost na Daljnem Vzhodu, pa tudi v Evropi mora neprenehoma nastopati.« »Mlad je še, a videti je zelo delaven in razumen.« Leclercove oči so se kovinsko zasvetile »Zelo razumem,« je zamrmral, »zelo vratolomen in želo delaven. To je naravno.« »Da jc vratolomen?« »Eh . .. bolje bi bilo, da je razumen, ker ...« I^eclercove trepalnice so mežikalo in bij sem že na tem, da pokažem svoje veselje. Moj bivši sošolec se je zabaval z nekoliko preveč skrivnostnimi osebami. Komisar pa se je pokazal zelo zabavi ji vega. »Vi ste gotov ranjeni od paradoksov, gospod Leclerc!« Podnačelnik policije se je pripravljal, da bi mu odgovoril, kar se približa mož v uniformi in mu izroči neko pisemce. »Obljubljate?« Leclerc je prebiral naročilo in za nekaj sekund se mu je čelo nagubilo. Toda, ko je zopet dvignil glavo, so se mu ustnice zaokrožile v frrezskrbon smeh. »Ranjen sem,« je dejal, »toda sedaj grem v 6Vojo pisarno.« Dvignil se jc in nama dal roko. »Povej torej, Martin, ali hočeš gledati našega kitajskega Ikara, kako se bo kretal?« Obotavljal sem se. Niseem prišel v Šanghaj, da bi občudoval zračne akrobacije, poleg iega sem pa mislil, da bom mogel uporabiti po- poldan za važnejše opravilo. Toda moj prijatelj je vztrajal: ! < »Si slišal, a? Prišel bom po tebe z vozom in' skupaj se bova odpeljala na letališče. Kje si se nastanil? Natančno, povej!« »Hotel Evropa, na Bundu.« »Poznam ga. Ob dveh bodi pripravljen.« In kakor da bi bil uganil mojo misel, je dostavil: • ... . »Med tem časom bom premišljal o tvoji zadevi iu ti predložil načrt tvojega delovanja. Lahko noč!« " Gibčno in mogočno se je oddaljal med mizami. »Krasen dečko, ta Leclerc!« je dejal komisar in si prižgal cigareto. »Oh! pozabil sem bil .. Vam ničesar ne manjka, gospod Martin, ko ste se iznebili prtljage?« Zastonj sem se trudil, da bi se česa spomnil. »Raztreseni ste,« je povzel oficir. »Neki deček je našel na polici vaš fotografski aparat « Skočil sem pokonci: .V]. »Seveda, res jc to! Gotovo se mi ne bo ni-koli posrečilo zapustiti hotel ali ladjo, ne da bi bil kaj tamkaj pozabil. Toda vsi fantje niso tako pošteni kakor vaši, gospod komisar. Po aparat bom prišel jutri.« »Zakaj ne greste ponj že nocoj?« je predlagal oficir. »Je prepozno,« sem ugovarjal. »Pravkar je odbilo enajst.« »Eh! Če se sedaj vrnete, vem za gotovo, da ne boste spali. Sicer pa Felix-Rousspl ni tako daleč zasidran od vašega hotela...« »Dobro, noč je tako lepa, da pojdem!« Blizu vrat, ki so vodila v »Francoski okraj.*,, so stali avtotaksiji in rickshawsi.* »Sediva v rickshavfse,« jc predlagal komi-! * dvokolnica, ki jo pelje človek, je na Kitajskem še zelo v navadi. sar. »S temi se sijajno vozi, kadar je mesto mirno in vas nič ne priganja.« Oficir je imel prav. Dva lahka vozička sta naju eden za drugim odpeljala preko uspava-nih ulic. S kavčukom prevlečena kolesa niso delala ropota, le enakomerno stopicanje bosih nog se je slišalo. Moža, ki sta vlekla, sta si na-teknila svoji stari čepici na enega izmed vozičkov in spešila korake, da jima je pot kar curljal po raztrganem jopiču. Ozračje ni bilo ne tnplo, ne mrzlo. Uporaba dvokolnic mi je izzvala precej pomislekov. Ali ni to ponižanje človeškega bitja, ki se ga poslužuješ kakor vprežne živali? Toda celo oni, ki se bore proti te vrste vozilu, smatrajo popolnoma za naravno, ko vidijo kiilije, ki se zvijajo od jutra do večera pod balami bombaža ali pod vrečami premoga. Torej? Domačin, ki vleče svoje lahko vozilo, ne potrebuje toliko napora kakor kak ra/.kladao, poleg tega se pa še lahko odpočije med posameznimi vožnjami. Premišljevanje o teh vozilih bi ne moglo pripeljati do bistva človeškega dostojanstva. Toda. aH sedaj nič ne zadržuje vrtnarja, ki vleče svoj voziček in misli, da je enak muli, vpreženr v dvokolnico? »Kakšen je vaš prvi vtis v Šanghaju?« me je vprašal komisar vprašal komisar »Vtis velikomestnega vrvenja!« Pravkar sva zapustila ulico, ob kateri so stale tihe in veličastne palače. Cestne svetilke so razsvetljevale pozlačene črke, ki so naznanjale razne firme in tvrdke. Najini vozili sta se obrnili proti Bundu in in tam zavili na levo v smeri proti Jangstepou. Zadostno sem bil proučil načrt šanghaja,