C IT ATE Ul J Prosimo, poglejte na številke poleg naslova sa dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
UNITED STATES i
List slovenskih delavcev t Ameriki,
KnatertJ u m! Him Mttin SntmWr 25th. Iia it Um> PmI Of%# »t New York. N. V
ANO
No. 102 — Štev. 102
(Telephone: CHelsea 3-124£)
AH at
•C March M, 187*.
NEW YORK, MONDAY, MAY 25, 19*21— PONEDELJEK, 25. MAJA, 1942
VOLUME L. — LETNIK I>
STAMPS
uu*
NOVA OFENZIVA PRED HARKOVOM
RUSKO VRHOVNO POVELJSTVO PRIZNAVA, DA JE RDEČA ARMADA V PREDELU JUŽNO OD HAR KOVA OKOLI IZLTOMA IN BARVENKOVE V DEFENZIVI PROTI NEMŠKIM TANČNIM IN INF AN TERUSKIM NAPADOM, TODA NA FRONTI PRED HARKOVOM SO RUSI, PO DVEH DNEH PRESLED KA, KO SO UTRJEVALI PRIDOBLJENE POŠTO-JANKE, ZOPET PRIČELI Z MOČNO OFENZIVO. — MED TEM PRESLEDKOM PA SO NEMCI DOBILI MOČNA OJAČENJA IN SO POSKUSILI VEČ PROTINAPADOV, KI PA NISO USPELI.
Kakor pravi rusko poročilo, prizadevajo Rusi na fronti pri Izijumu in Barvenkovi velike izgube, tako da so polja in griči pokriti s kupi mrtvih Nemcev.
liusko poročilo dalje naznanja, da so v i&veh dneh uničili ali i>oškodovali 75 nemških tankov—tO na fronti pri Izijuiuu in Barvenkovi v dveh dneh, 53 pa so jih uničili ruski aeroplani v soboto v rajnih zračnih bitkah.
Pred Hark o vom Rusi v soboto od-bili in zdrobili nemški napad in so se polastili nekega zelo važnega obljudenega kraja. iSamo na tem kraju .so Neme i pustili na bojišču nad 400 mrtvih.
Feldmaršal Fedor von Boek dobiva pred Harkov velika ojučenja, ki morajo biti umaknjena z drugih krajev dolge fronte. Iz tega je razvidno, da je maršal Timošenko Nemee prehitel ter naglo vdaril proti Harkovu ter s tem odvrnil nameravano nemško ofenzivo v južnem delu 1'krajih. ^ , >«ii!
V zgodnji |K>mladi je feldmaršal von Bock dobil velika ojačenja s fronte pri Orlu. Kursku in Harkovu. Ko pa je 12. maja maršal Trmošenko nepričakovano vdaril, ,)e moral von Bock 1o armado jx>rabiti mnogo prej, kot x>a je nameraval. In to potrjujejo tudi mnogi nemški ujetniki. Nek vojak 21. oklopnc divizije je rekel: "Zasačili so n:i> bose.
Nep est »no prodiranje rdeče armade preobrača nemške bojne načrte in pogoltne velike množine moštva in vojnega uiaterjala. Na fronto prihaja vedno mnogo nemški li tankov, aeroplanov in vojakov, da bi vstavili rusko proti ira nje.
Ker z majhnimi skupinami tankov_niso mogli Nemci ničesar doseči, iso se sedaj zopet vrnili k svoji stari taktiki in zopet pošiljajo v boj velike tanene oddelke. Neki taki močni oklopni armadi se je posrečilo potisniti med dve ruski diviziji, ki pa ste bili popolnoma uničeni in Rusi za zamašili vrzel.
Kot poročajo Rusi, sedaj Nemci zopet napadajo v skupinah po kakih 140 tankov, toda ruska poročila naznanjajo, da je mogoče opaziti, da ti napadi pojemajo. V eni sami bitki pred H ar k o vam so Nemci poslali v boj 250 tankov.
Takoj drugi dan ofenzive, to je 13. ma;a, so Nemci proti Rusom vrgli veliko število tankov, upajoč, da bodo rusko ofenzivo zlomili takoj v njeiiem početku. Toda takoj prve dni je bila nemška 23. oklop\ja divizija uničena. V neki bitki s tanki so Ru-i zmagali, <ko so imeli Nemci dvakrat toliko tankov kot pa Rusi.
Rusko vrhovno poveljs-tvo priznava, da se je ruska armada umaknila s polotoka Kerea čez 5 milj široki morski preliv na Kavkaz. Svoj uspeh na Kerču so Nemci dosegli s tem. da so na komaj 15 milj dolgo fronto poslali v boj veliko število aeroplanov, ki so jih morali dobiti z
Mihajlovičeva vojska raste
Jugoslovanski krogi v Bernu v Švici naznanjajo, da se je Mihajlovičevi vojski pridružilo 200,000 četnikov in se bore proti osišču. Spomlad je izvabila iz skrivališč mnogo bivših jugoslovanskih vojakov, ki so se pridružili četnikom.
Da so boji četnikov z osiškimi četami vedno hujši, je razvidno iz poročila, ki pravi, da je bilo pretekli mesec ubitih 119€ Italjanov in 506 ranjenih. In Italjani sami priznavajo, da šo imeli v petih mesecih skoro 500 izgub.
Neko drugo poročilo iz Curiha v Švici pravi, da so se zadnje čase rumunski in hrvatski vojaki, ki so bili poslani proti četnikom, pridružili Mihajlovičevi armadi. Ravno tako se je pridružilo Mihajloviču več tisoč Bolgarov, ki pripadajo k bolgarski agrarni stranki, ki je bila vedno v tesni zvezi z Rusi.
Mehikanci zahtevajo vojno
Giraud se noče vrniti v ujetništvo
Nemčija je ponudila pobeglemu f rancoskemu generalu Henri ju Honore Giraudu, da izpusti 70 do 80 tisoč francoskih vojnih ujetnikov, ako se sam vrne v ujetništvo v trdnjavi Koenigstein z obljubo, da bo po vrnitvi takoj izpuščen, toda Giraud te ponudbe ni sprejel, temveč je zahtevali, da je izpuščenih 500,000 Francozov.
General Giraud se je glede
tega. pogajal ^Hitlerjevim o-
sebiimi zastopnikom Otonom Kalinom; ker pa se nista mogla sporazumeti, je general Giraud odpotoval k svoji sestri blizu Lyon a, Rahn pa v Pariz.
Giraud je v četrtek imel ves dan razgovore z maršalom Pe-tainom, Lavalom in Ralmom. Slednjič ipa je zavrnil Hitlerjevo ponudbo, da bo na častno l>esedo izpuščen, samo da bo rešena čast nemške armade. Giraud je na ponudbo odgovoril, da je pripravljen vrniti se v u-jetništvo in ostati tam do konca vojne, ako • Hitler izpusti 500,000 francoskih vojnih ujetnikov. Ta pogoj pa je Kalni odločno zavrnil.
(>tto Rahn, ki je kot Hitlerjev oselmi zastopnik dodeljen nemškemu diplomats k e m u 7jlx>ru v Parizu, je v torek z Lavalom prišel v Vichy. Giraud je 'bil poklican iz Lyon a, kjer je večinoma živel, odkar je po-
ibegnil iz ujetništva m prišel
več sto drugih krajev fronte. Rusi pa iz zraka bomba rdi-1 skozi Švico v Francijo, m je rajo nemška letališča na Kerču in v enem samem napa- takoj i-mel rjiKgovore du so na tleh uničili 50 (Sovražnih aeroplanov.
Ruski general odlikovan
Posebno se je odlikovala in zelo zmanjkala vdarno silo nemških tunčnšh divizij t a učna divizija generala Rodimeeva, kateri je (bilo v dnevnem povelju izrečeno posedimo priznanje. General Rodimcev pa je bil povišan za en čin.
Ameriški diplomati odpotovali
Na »vedskem pa m Licu Dront tiughohn se je iz Lizbone od-peljalo H7o Ameri kancev iz Be verne in ffuzne Amerike, med kameri itn so poslaniki in konzuli ter njihovi uradniki in osluvd>enci.
Med njinvi je tudi ameriški poslanik v Viohvjn animiral William D. Leahy, Iki pelje a
seboj tudi svojo mrtvo soprogo, ki je umrla nekaj dni zatem, ko je iz Washragtoiia prejel naročilo, da se čimprej vrne v Združene države.
Velik praznik odpravljen na Poljskem
Go«verner Poljske Frank je objavil določbo, po Skater i je
s Petai-
nom in Lavalom. Nato je Gi-ra>ud govoril samo v. Lav a lom, zatem so 6c razgovarjali Giraud. Laval in Rahn in slednjič Giraud in Kalin sama.
Tedaj je Rahn stavil Giraudu predlojf, da se prostovoljno vrne in da ibo zato izpuščenih
70 do 80 tisoč- fnfocoskih vojnih n jetnikov, poleg tega pa od-
puM?enib iz ujetništva na trite-demiki "dopust" še več francoskih ujetnikov, toda njihove družine bi morale jamčiti, da se po treh tednih zopet vrnejo in da :l>odo francoski ujetniki, ki delajo v Nemčiji, izpuščeni iz kemp, ki so ograjene z bodečo žico rn bodo na istem stališču kot tuji prostovoljui delavci.
"Nimam zaupanja v noibeno nemško besedo'' je odvrnil general Giraud. "Ako v resnici hočete storiti nekaj, tedaj sem pripravljen zapustiti svojo družino in so vrniti kot ujetnilk do konca vojne, pa me pošljite, kainor ihočete, toda samo pod pogojem, da izpustite 500,000 ujetnikov."
Rahn mu je osebno s svojo besedo za jamčil da bo Giraud, s]už,j)(i> takoj izpuščen, ko se vrne v Koenigstem, rekoč :
"Jaz, kot fuehrer je v minister, vas bom opremljal v Koe-ntastein in bom Šel z vami v trdnjavo. Ako ne'boste izpušče-ni, bom z vand ostal v zaporu. Obljubim vam, da ne bom zapustil trdnjave odidete."
Prebivalstvo je zelo raz-razburjeno vsled potopa dveh mehikanskih parni-kih.—Predsednik bo sklical posebno zasedanje državnega, zborra.
Na povabilo uradne politične straiike, delavske konfederacije in drugih organizacij se je na velikem trgu pred pred-j sedniško palačo v mehiškem' glavnem mestu ahrala velikan-! ska množica do 100,000 ljudi,' Iki je vprizorila veliko demon,-] .-t raci jo proti državam osi**'a,' ko je dospelo v Mexico mor-! narjev, ki so se rešili s paruika Potrero del Liano, prvega mehiškega parnika, tki ga je tor-pedirala in potopila o-dška podmornica.
Predsednik Camacho je s svojimi nrinistri in drugimi do-_ stojanstveniki Stal na balkonu predseihiwke palače in so se skupno z množico na trgu poklonili duhovom 23 mornarjev,-ki so izgubili življenje na potopljenem tankerju.
Predsednik Camacho je takoj, ko je prišlo poročilo, da je bil potopljen prvi mehiški pa mik, sklical sejo svojega kabineta \n tU- ta tet len bo sklical pos-ebno jsasedanje državnega zibora, kateremu <bo priporočil,1 da osišču napove vojno.
Da ne bi prišlo do kakih iz-gredv, straži 800 policistov la-t nemških, italjauskih in japonskih državljanov.
Mornarjem, ki so se rešili s tankerja Potrero del Liano, ki je bil potopljen 13. maja, je bilo odkazauo odlično mesto, truplo enega izmed 14 mornarjev, ki so utonili, to je truplo R; Ohaeo, pa je ležalo v krsti pod balkonom predsedniške palače.
V sredo, 20. maja je bil potopljen drugi mehiški tanker Faja de Oro in uftonilo je 7 mornarjev. Imena mrvtih mornarjev so l>ila prebrana in pri vsakem imenu je bila dodana pripomba "umrl v svoji
"THE RAINS CAME"
Hitler se je izgovarjal na hudo rusko zimo, da njegove armade niso mogle napredovati v Rusiji in je težko čakal na poletje, ki bi mu uaj bilo 'bolj naklonjeno. Me^to tega pa je nanj pričel padati jekleni dež, ki nik akor noče prenehati.


Grki pričeli napadati Nemce
Okoli 15,000 dobro oboroženih Grkov se je dvignilo s svojih skrivališč v Rhodope gorovju in so prišli v dolino, kjer so na mnogih krajih razdejali železniško progo, ki pelje iz Grške proti Rusiji in so napadli dva vojaška vlaka ter ubili, ranili in vjeli 225 Nemcev.
LAKOTA NA GRŠKEM
"Ne zauoam ški besedi."
Jugoslovanski četniki pošiljajo pozdrave Stalinu
„ . rr i * i Angora poroča ION: — praznik sv. Resnega Telesa 4. Dne 1/Tuaja je seneralni
jumja na Poljskem odprav- ^.lovan6ke ;.etllUke vojske
Ijen. Po tej o<3redbi morajo v>i! jp, muosre ^tilke ^ notra_
delavciisti dan delalti kot vsak	kj sQ ^	^
»iruiyi dan, to<ia procesne mo- ,. . , .. ■ •	,
. ... . ,. _ . hnu, rdix'i vojski m general-
r??° Tnzo,;lli '' ^ ^	neirnu štabu satneum.
mja ko vsled ne^lelje vojna, y svojih	se ^etniUi
produk^ja ne bo zmanjšana. |	llrtbrOVO*jci zaklinjajo, da
Neneske olbla^ti so su-er ze, ^	lboriK ^	"
lansko leto odpravile mnogo
katoliških praznikov, toda letos*
je "bil praznih sv. Rešnjega Telesa prvič odpravljen.
do (koničnega u ničen j a fašističnih in nacijski'h zatiralcev.
Generalni štalb
je v imenu
V Ankaro prihajajo poročila o veliki lakoti na Grškem. Po vaseh in mestnih ulicah hodijo ljudje, 'ki jim po licih vrsi ohlapna koža, iz njihovih dokler vi ne joči pa jim gleda smrt.
I Uradna poročila naznanjajo,
General Giraud pa je zopet ^ je 300,000 -G^ov na Gr-od«*ovorU •	Nkem m na egejskdi otokdi, ki
nobeni nem- žive v velike,u Poinan^kaujn in jim preti smrt od lakote. Ae več mesecev niso prejeli nobenega živeža oil zunaj prebivalci na otokih Nikar i a, č^ainos, Mi-tilene in Kliios. Jedo skoro samo zelenjavo, pa naj 'bo ka-korAnakofi.
Mnogo Grkov se odpravi z majhninri čolni čez morje v Turčijo. Z (bližnjih otokov je prišlo v Turčijo že +076 Grkov in so prišli v S mi m o, kjer je grški konzulat med nje rasade-lil krompir, fižol in zelenjavo. Okoli 5000 beguncev je prišlo na otok Ciper. Ameriški Rdeči križ skrbi za 1200 grški h beguncev v Beirutiliu, za 400 pa v Jeruzalenisu.
Grška vlada v Londonu naznanja, da so Grki železnico, ki je najkrajša iz Grške skozi Bolgarsko v Rusijo, razdejali na petih krajih. Železnica teče v severovzhodni smeri iz Soluna. Grki &o železnico razdejali v času, ko se je na rusko fronto vozilo največ nemškega vojaštva. Razdejane kraje železniške pro-are so morali Nemci popravljati, toda pri tem so bili izpostavljeni napadom grških upornikov.
V zadnjih desetih dneh je bil rafzstreljen vojaški vlak blizu Drame, severovzhodno od So-
luna. Ubitih je bilo najmanj 200 Nemcev. Nek drug vlak se je moral zaradi razdejanj proge vstaviti, Grki s>o Nemce napadli in v triurni bitki je bilo ubitih ali vjetik 25 Nemcev, Gilki *pa so iaguibili 20 svojih mož.
Visoko v gorah so Grki po cestah napravili velike ovire, tako da ceste dolgo časa niso poraibne. Položaj je postal že tako resen, da Nemci v vlakih vozijo s seboj ^alce, ki so potem o<lgovorni za napade.
vojske poslal čestitke Stalinu, narodom Sovjetske unije in; njihovi junaški Rdeči Vojski.
MRS. I. ZUPAN UMRLA
Brzojavno smo bili obveščeni, da je v petek, 22. maja v Clevelandu umrla Mrs. Antonija Zupan, soproga urednika "Gladila KSKJ." Mr. Ivana Zupana.
Blagi ženi naj bo lahika ameriška zorni ja.
Mr. Zupanu in njegovi družini naiše gloflboko frožalje!
Velika bitka s tanki
21. in 23. nemški tančni diviziji pod poveljstvom von Bock se bojujeta z Rusi na osrednji fronti.
V bitki za Harkov se bije J ta ličnih napadov poj+Miia. največja in najdaljša bifka s IzgiMbe na tankih so na obeh tanki in se* sedaj bliža svojemu straneh zelo velike. Kott je bi-koucu. Že nad šest dni se za- Jo sedaj tiugnano, ima feldmar-letujejo :;m:ci eden v drugega, šal Fedor von Rock v teh bo-krožijo eden oikoli tlrugega ter jih 21. in 2.'}. taučno divizijo z se medsebojno obstreljujejo Sj 2000 tanlki, ki so .šele pred ne-protitančnimi topovi na veliki kaj dnevi prišli na rusko fron-planjavi, ki je kot nalašč, pri-: to. Toda v. Bock je pričel ž nji-kladna za boje z jeklenimi tr-. ml bolj skrbno ravnati, kajti dnjavami. Bile so že velike bit- iita:ulbil jih je že najmanj eno
ke s tanki v Franciji, v Libiji in že tudi v Rusiji, toda nobena še ni. 4>ila tako dolga, kot je sedanja v okolici Hartkova.
Krnski hi uernški tanki, ponoči z močnimi električnimi žar-

četrtino.
Rusi v teh bojih poslužujejo vsakega orožja, ki ga imajo na razpolago—aeroplanov, ta-nkov, artilerije in infanteri-je, ki je Oborožena s protitan-
nieami, ki slepe nasprotniku) r-ni-mi puškami, granatami in pogleii, in z glutšečimi sirenami bencinskimi ibomlbami. Infante-
streljajo eden na drugega ter skušajo postati gospodar boj
rija se je proti tankom zelo dobro izkazala, ako je pravilno
nega polja. Rusi pa sedaj po- razpostavljena in je dofl>ro obo-ročajo, da silovitost nemiakih rožena.
BO JAKI IN ROJAKINJE! — INVEST JBAJTE V AMERIKO! — KUPUJTE UNITED STATES SAVINGS BONDS. — VPRAŠAJTE PRI VA&I LOKALNI POŠTI ALI BANKI
"O L A 8 NARODA" — New Ywtt		
		
4€	GLAS NARODA"	
	(TOICB or TU PVOPLB)	
OWBM Frank	Ud rplAlabed by Hav«*l< PnkUahlac .......I. (A Oorponitm Sekan. Prertdent; J. Lupeha, Bee. — Place of bnilnew of Ltloa end hMubii of above oCOeer*: 21« W»8T 1Mb BTM1 _ JJBW XOBK, S. T.	a>.» tb» IT.
	49th Year	
JUroda" la lamed every day except Saturday*, Sunday« end Holiday*. Bntoerlpdoa Yearly |i-. Adrertiweant m iff«—1		
Ee ee*< m ted	» leto Tnlja Uet ee tn Kanado Hi—t ee pol leta t lata fLfiO- i Za New Tork ee celo leto »T.«: ee pol lete UN. Be InowBitro aa ealo leto |7.—i aa pol leta $8JK>.	
•Wee Waroda" vaakl dan 1hmbII eoboC nedelj 1» praanikor.		
"6LAI	1 NABODA/* 11« wm 164k 8TBICT, NBW XOBK, «. Telcah—e? CHelaea b—1141	X.
ITAXjJANOM primanjkuje živeža Italija ima zelo težke čase, ker mora z živežem gati Nemčijo in mora tiidi skrbeti, da narod preveč		zala-gla-
MONDA^MAY 25, 1942
VSTANOyWEN lftl
TO SO ODGOVORI
JANKO X ROGELJ.
pr
prej dovolj hrane, potem se. tega je tudi živež zelo drag.
Mussolini se je pred štirimi leti hvalil, -da je pod njegovo vlado prišla Italija tako daleč, da more s poljskimi pridelki preživljati samo »sebe. In z;»res je pridelala 80 odstotkov pšenice, kolikor je potrebuje. V onem ra.su so mogli Ttaljani jesti kruha in Hpagetijev, kolikor bo hoteli.
Danes pa je v Italiji za vsakega na dan odmerjenih (>5 gramov špaget i jev in od 150 do 450 gramov krulia. Toda špageti imajo «ivo barvo in ravno tako kruh, kajti k majhni množini psewicne moke morajo mešati še koruzno moko, krompir, otrobe in mnogo drugih dodatkov. Vsled tega italjaixski kruli nima več kot 30 odstotkov žitne moke, špageti pa je imajo 50 odstotkov.
Italija je tudi imela dve slabi letini in ni mogla dobiti nadomestila za primankljaj iz Madžarske, Rumun->ske in Francije, kajti iz teh dežel je vse žito šlo v Nemčijo. Lansko zimo je morala Nemčija Italiji dati moke za en mesec, drugače ne bi imela dovolj imoke do pomladi.
Italiji tudi zelo primanjkuje mesa, ki ga je prej dobivala iz Argentine. Razun "kostrumyvega mesa, ki ga i-mejo Italjani jesti dvakrat na teden, smejo drago meso jesti samo ob sobotah, toda mesarji ga nimajo nikdar dovolj. Kuretine je sicer še vedno dovolj, toda cena je tako visoka, da si je delavec ne more privoščiti.
Presnega masla skoro ni mogoče več dobiti, kajti živino koljejo hitrejše, kot pa se rodi. Olja je mnogo manj, kot pa ga ljudje potrebujejo. Italija je pred vojno imela tsioer mnogo olja, pa ga je pri vsem tem še do-važala iz Grške. Z varčevanjem !bi sicer mogla Italija izhajati z oljem, toda lansko leto je oljka zelo slabo obro« dila.
Najbolj so pri živežu prizadeti mestni delavci, ki ne morejo zmagovati vi-sokih cen, kakoršne vladajo na "črnem trgu." Pri tem, so še na najboljšem kmetje, ki pridelujejo živež in si ga tudi pridrže.
Dobii sem , blagovestno in prisrčno pismo, napisano v imenu slovenskih mater v Cle-velamiu. Iz pisanja diha čuteča močna in skrbna ljubezen materinska. Bridkosti 'n bolesti napolnjeno materinsko srce je odgovorilo primorski begunki, ki pravi:
Kaj praviš mati,.gremo kda j nazaj — rta ona aoitčna tnxla, na obalo adrijan^ko? — Kam nesli bomo še izgnanstva križ? — Srce zaman vpra&uje — Ti mol&š!"
Srca slovenskih mater v A-meriki so pričela odgovarjati slovenskim beguncem onstran morja. Kri ni voda. Tajna in rrararvna vee je oči vidno oživela od erca do isrca; prefko morja, od Aluuerikt do tužne Slovenije. Slovenska mati, ki je božala svoje otroke z žulja vini i rojcami, ki jih je dojila krvjo svojeera srca, ki si je pri-trgala kovček trdega kruha, da je dala svojemu narodu moža in junaka, ta slovenska mati v Ameriki je stopila na branik materinstva za svojo trpečo in krvavečo sosestro in mater v daljni domovini. To je vede« in svetel i-zrasz samoobrambe in paanobitnosti. To je živi in ne-vsahljivi izvir lepe in dragocene materinske ljrabezni. iz katere se rodi oboževana lepota in zaželjena svetloba materinstva.	'
Da. če bodo vse slovenske žene. odnosno matere,, po slovenskih naselbinah odgovorile ? ta.kVm ftamaritanskim naglasom, potem se prav nič ne bojim. kako bomo delili naše prispevke v domovini. Bojim pa se, kako bomo delili, če barrto imeli premalo pomožnega sklada. — Pismo se gla-si:
jemati lnilodare. In danes je maiuikatera ianed nas v stanu dati malenkiostni prispevek.
"Kateia se ui eitala članka "K dnevu mater" naj ga paz-no prečita. Zasula bo bolesten klic tisočerih mater v domovini, ki tudi v sanjah prosijo k mil m in gotovo se bo v njej nekaj prebudilo, kar smo pustile z odlaganjem spati do sedaj. 3budilo je mene in vse naše članice na einočnji seji. V^aka je posegla v *voj žep in rada dala. Vse one, ki pa imajo svo je ožje sorodnike tamkaj, jim 'bedo, ko bo mogoče, poslale fevoj velik delež.
l"-55ato z veseljem navajam iiiK'na na^ših članic in mater, ki tšo se do sedaj odzvale klicu .mater zasužnjene Slovenije. 'Kjer se <?re za dobro stvar, "tam ne bo manjkalo naes večne dobrotnice Arene Štrlet o ve s 60. ceste. Ne da bi kdo mislil, da razpolaga z vs«m v izobilju; je sama vdova, toda uži<va v tem. da stori dragim nekaj dobre ga. Le]>o neguje svoj lep, velik vrt, poseča
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK .
Izšla je nova knjižica,
ki daje poljudna imvodila, kako postati ' '
ameriški državljan.
1'uli'U vprašanj, ki jih uuvadno S'xiuiki stavijo pri Izpitu za državljanstvo. vnobuj" knjižim v II. delu nekaj važnili letnic Iz zgodovin«* Z«illijji*uili držav, v III. delu I h* l itiiKlovoiu ita/.nn. |ri 1'rojjlnj ueo«J» isn«».ti, 1'sltVii '/Aili ujcuili Oržav, I.iucolnov pvur v
Gettynburgu. I'redupdnikl /»"dinje-niti držav iu l'ordin<> državi*. Ceiia knjižici ji-
samo 60 centov.
iu h«* <io(>i pri:
8LOVKNIC l'l'BIJ Sli IN'G CO. S15 West I8tli St., New York

.1 # ' ' Peter Zgaga
ZNAMENJA KONCA
Skoro dvajset let se je pri- ( Nemški narod ui l>il zadovo-pravljal Hitler ua vojno. Sti- j Jjen niti z Bbertom, uiti s Hiu-ri leta vojskovanja so nemški deuburgoui. Po neknieriiLli kr-
narod do kosti izinozgala, iu težke so fbiie davščine, ki jili je moral poslej odrajtovati zaveznikom-
Vlada xoJiaiiwta JOberla se je brez proKeota pokorila za
vavidi žrtvaJi so um bile dajatve v blagu odveč. <ilaa prihajajoč iz Monakova, je bil blagodejna inuzika njegovim ušesom. Hitler je namreč Nemcem govoril: — Kdo va>s more siliti,
vezski volji, istota'ko tudi sta- trpeti za Hiajzerjeve napitke in ri lindenDmrg, ki je kmalu s4c»- grehe? Dali ste več kot je bilo
dil Kbcrtu.
i nika, ki jo je napisal leta 1938. i V tej pesmi najdete odgovor | za sedanje mučne ča^e. Glasi
) se;
Kraška pomlad.
POMANJKANJE V NEMCUI
Nemci, ki so ostali doma, so zelo oslabeli vsled pičle hrane, pa pri visem tem jih nadzorniki gonijo na delo. Da bi Nemci trpeli lakoto, ni mogoče reči, toda jesti morajo marsikaj, česar prej niso jedli kot glavno hrano.
Mesto krompirja je navadno na nemški mizi repa, in jedo tmdi njene liste. Na vtsako osebo je odmerjenih 11 ime mesa ter štiri in pol funta kruha.
Pa pomanjkanje živeža ni vse zlo, ki tare Nemčijo. Nemčiji zelo primanjkuje delavcev in vsi delavci, ki so vl tujih dežel pripeljani v Nemčijo na prisilno delo, ne morejo zamašiti vrzeli. In velike težave so tudi pri prevažanju. navzlic temu. da je Nemčija samo v Franciji dobila 250,000 železniških voz in 300 lokomotiv.
Novi delavski gauleiter Fritz Sauckel ima velike težave s tem, kako bi nadommestil doma 12,000.000 mož, ki so v vojaški sluilbi. Samo za pomladno setev in saditev jc manjkalo 600,000 delavcev.
Sauckel ima sicer na razpolago 2,500,000 tujih delavcev in 1,(>00,000 vojnih ujetnikov, toda na polja je
Cleveland. O. Dra^i br. Rogelj4:— Vaš tolic k "Efnevu mater'1 namenjen slovenskim mate-
"aktivnosti in je vneta čitatelgn-'ca naprednih listov, ve kaj se fcodi po srvetu in kje je potre-T>a večja. Kar saspo mi je zamrlo. ko je rekla, da bo dala $10. Najlepša vaan hvala, sestra Strle!
^ * Njej je sledila naša tudi radodarna ustanoviteljica Ivan k a Mart i rte ič s 60. ceste z $2. Po $1.00 so pa prispevale: Josephine Tratnik. Louise Le-naršiv. Tlieresa Zihcri, .Tosephi ne Pajk, Anna Aižamin, An.na Eršte, .TosepSiine Močnik, Jennie Poklar. A<gnes Lunder. Albina Braididh, Jennie Skuk, Jceephine Zakrajšek. Josephi-n«1 Mežjiaršič in Agnes Žagjir. Po $500 s>ta prispevali. Tončka Simšič in dobro znana kulturna delavka Frances Tic.
"Pred kratkim časom je dru
za $0.00 iu pri seštevanju je bi-1 la pomota za en dolar. Pravil-i no bi se moralo glastHi $846.65.' Spet je pouilad
"V odgovor 'rodoljubom j iu spet zemlja nas kliče, brez srca' pošiljam imena na-j kliče vse žive in kliče mrliče; vse kulturne da)jnjih darovalcev: Dramski)Dajte mrliči, kosti mi, pepela, klub Zora $15.000; Joe Runs zadnja mi dajte slov. razpela, $10.00; Frank Printz $2.00; Po" $1.00: Joe Kocman, Anton Med ved in Anthony Yakopirih. Emilia Plediaver 50c. Skupaj ~$30.50. Do sedaj nabranega $877.15.
štvo odobrilo v ta namen vfc-eto ram^ v" Ameriki; j^že"naše"od- f^5 00
ziv pri društvu "Naprednih
Slovenk'*, št. 137 SNPJ. Kdor ga je čital, mlu ni bilo več mogoče potihniti zadel o na stran, če: Saj je še čas; vojna še ni končana; so bolj važne stvari sedaj na vrsti. Če človek sledi visetm kolek tam. ki so že v teku in nas še čakajo in katerim se ne bomo mogli nikakor izogniti, nam more biti misel za pomoč .svojcem v žalostni domovini gotovo na prvem mestu.
f'TFmetfnost agitacije je, kako pridobiti ljudi za hitro alkcijoT Tn tukaj je brat Ro-igelj zadel v živo. Sioer je vsak posameznik na svoj način ob-•otftljiv ali dosegljiv. Jaz sama fvm občutila vselej največje sočustvovanje do starih mater, naših preprostih, skromfiih in izmučenih ženic. Mogoče zato, ker sem sama izgubila me mo v otroški dobi in mi je njo
čič je prispevala $1. Skupaj je
bilo prispevan<iga do sedaj $62.00.
4'Vbein v imenu drušU*a najlepše se zahvaljujem z željo, da bi tudi ostale članice začule klic trpečih mater.
Tončka Šimčič, taj."
Hvala, sestra Tončka Šiničič — hvala, članiče dru^rtrva Napredne Slovenke št. 137. SNPJ.
Tudi Mrs. Tončka Jevnik. ki ima vedno tako krasen in marljivo obdelan vrt okoli hiše na Bonna Ave., me je poklicala: 44 Tu imaš $5.00 za pomožni sklad," je rekla, "sedaj je pa že čas. da vsi pomagamo." To je tdui odgovor, katerega bi morala posnemati vsaka slovenska žena v Ameriki. Hvala!
živi dajte krvi, da bom topla, skorjo odprite mi z njo, da l>o»n sopla — rijte in grebite. sezite vame. kopljite brazde semenom in
jame
"V nedeljo dne 2 . judija bomo priredili piknik v Prešernovem domu v Rye. Upam, da se bo sleherni rojak udeležil piknika in tisti, ki se ne bodo mogli, naj kupijo v* a j ono
saj #=o dovolj že koščeni vam
prsti,
padajte vame po vrsti, po vrsti.
Pluge popravimo zadnji kovači.
vstopnico, če ne vei\ ker z vsa-'pojdimo v polja, zadnji orači; ko vstopnico bodo imeli prilož-1 grebimo. kopljimo v suhe nost. da dobijo en bond za $25.1	razore-
za $10 znamk ali pa vsaj za $5.'v>akdo iztoči krvi, kaj moie.
"Slišal sem 'rodoljuba* za- B:ez povračila
Tako govorijo slovenske žene. Toda možje ne zaostajajo
-	j »j« * ^a njimi. Iz Pueblo, Colo., sem
z vso nežnostjo nadome^caiat - > . , , w
JrL , .	'prejel pisnm od prijatelja Fr.
stara mama. Gotovo je veci-	r
na mater dobrih in blagih, toda meni se je zdelo, da je bila moja stara mama najboljša.
Samo v mis-lih, če bi umtrla. mi
moral poslati še šolarje in njihove učitelje in učiteljice, "ni dalo dostikrat spati. Ka-Vsaka žena. ki ni sposobna za drugo delo, je poslana na "" kmetije. Iz tujih dežel neprerstano prihajajo tuji delavci in jih bo do konca leta najmanj 4,000,000.
Tuji delavci stanujejo po taboriščih in so zastraženi kot ujetniki. Vsled'nezadostne hrane pa delavci omagu-jejo in postajajo slabotni in bolnimi. Toda Hitler je izdal odredbo, da ne sme noben delavec dobiti kakega dopusta.
Pecihnika, ki mi piše:
Pueblo- Colo. "Pri zadnjem objavljenju men je bil izpuščen L. Anrzick
plotnega namreč, ki se je izrazil da ne da nič. ker ne mara. da bi se denar prijel nabiralcev. nekaj tukaj, nekaj taan. Vsak cent bo objavljen v časopisih in ko bomo končali z delom, bo objavljen celi račun. Z delovanjem pa ne mislimo nehat, dokler bo naša rodna gruda pod peto tujca 'civiliziranegaT razbojnika pa če se vsi petokolonski zaplotni revizorji na glavo postavijo.
Fr. Pechnik, t a j. ods. 20 JPO. slov. sekcija.
To je tudi krepak odgovor '4 rodoljubom,' ki iščejo izgovorov in ki bi radi ovirali našo pcanožno aJdeijo. Na^ slovenski narod v Ameriki bo spoznal te "rodoljube" kaj kmalu ter tudi določil, kje so njih mesta. L»e tako naprej. Slovenci in Slovenke v Pueblu!
Vam Slovencem in Slovenkam v Ameriki pa podajam za zaključek tega pisanja prelepo in močno pesem primorskega rojaka pesnika AJojzija Grad-
ile bo naša žrtva. sa.i če mno mrtvi mi, zemlja ni mrtva; večno bo naša! O sejmo le sejmo, zadnji orači pred smrtjo
tpevejmo.
To še po-ejemo, zadnje prgišče,
kri naše rane na setev naj kane
Če n«* bo nam,
naj Imj zemlji v zdravilo.
Ce pa le sejeiuo zrna za vrane,
če le za črve bo seme kalilo,
o naj nam zenflja,-
ta zemlja vsaj trne.
naj nam ta zemlja
vsaj kairtne povrne,
kamne povrne za pokopališče!
JEKBV KOrRIVŠEK In njec«* orkester u ploibh
Terezlnka Polka
pl«ninc»h—valček Stv. M 515 In DCQUESXE UNIVERSITY TAMBURICA — .«▼. M 571 -Za -tot. cenik Ui cene plošč a® obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 463 West 42nd Street. New Ysrfc
PRINZ EUGEN V KIELU
NemSška Velika knižarka Prinz Eugen, ki ima 10,000 ton in ki je bila pred nekaj dnevi poškodovana z angleškimi zračnimi torpedi, je dospela v Kiel.
Into poročilo tudi ptii.vi, da se najinočuejša nemška oklo-pnica Tiipitz nahaja v Trond heimu na Norve<škeqn. Oklopui-ca je bila zelo poškodovana, ko je nedavno skušala odpeljati ob norveškem abrestju proti «e\e-ru, pa si je po angleškem zračnem napadu morala poiskati ^avetje v Trondheknu, kjer se
naliaja tudi sestrska križarka
Prinz Eugena Admiral Hipper	'T,^
. ,	,, , • t ^	obJeer. Tn kdo drugi jim
i ll vonrriQ «iL'l/wrm i/u» I tt^-vt^/\\\7	^ "
ko vesela sem danes, ker je ni ve»č med živimi, da bi zrla tamkajšnjo grozo in jaz ji ne bi mogla pomagati.
Take dobre in blage ženice 11 'i1 čakajo danes, da bi se zgodil'^!1 čndož da bi prišel kdo do njih 7. živežem, obleko in obuvalom, da bi se "mogle vsaj ertkrat do _ sitega najedli in samo za silo W
in žerpna okloipnica Lueftaow.
Oklopnico Scliarenliorst in najibrže tudi oklopnico Nuernberg p«i (popravljajo v Kieiu. JB o j n e ladje Soliarenborst, Prinz Bugen in OneLsenau so pred meseci z veliko drznostjo pobegnile iz Bresta skozi Ro-kavski preliv, toda so bile med potoni zelo poškodovane. Kje se nahaja Gneisenau, ni znano, Po zadnjih poroeiiih se liailiaja v neikeiii buAtskem pristanišču rn ž njo tudi križarki Sevdlite in Bremen.
mo-,

KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
00
re biti rešenik v tem obupnem: položaju, kot ravno mie araeri- T* Ške Slovenke.
'^Sloveneka žena v Ameriki naj na njen dan, Mbterinski dan, sprosti svoje misli na domačo vas, kjer se živijo drogi, in primei ja svoje stališče, 6 ftaHlščem onih onkraj morja, •katerim se niti v dobrih časih "ni dobro godilo, in gotovo bo naredila trden sklep da je res
rn^test^r r ™iGAR^OVENIC publishingco. _
liko lefpše je dajati kot pa spre-'216	18th Street : i	»®W XOrJE, H. X. ?16 We8t 18th str«et
^iB^Knjiga je trdo vezana in ima 821 «trani"^BI
i ' | Recepti so napisani v angleškem jeziku* ponekod pa so, 11 tudi ▼ jeriku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi .
Ta knjiga je nekaj posebne^ za one, ki se zanimajo zai1 11 kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izvežbati in i» izpopolniti.	"
pri^
T H K N E W
ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE
Spittal znani profesor na Stevens Institute of Technology t angleščini GEORGE W. BARNWELL
Podlagu za mrliauiCuo znanje si morete dobiti s loijifc-o NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (v augleScliii). Ta velika knjiga popisuje in v slikali pokaže temeljna dela meUanikc. It a zloži vse natanko, kar mora zuati najboljši mehanik; poj a snu je vporabo vsakega stroja, o-rodja In merU. Pouči ras, kako je treba v porabiti načrte (blue prints) ter vam tudi daje mnpgo računskih tabel, da morete povpeSiti svoje delo. Ne glede o a to, ali ste šele početnik, vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo vreuna. — 1000 slik ln risb. D7G straul, trdo vezana knjiga stane
Samo 51.98
Naročite pri:
K N J I G AR NI
Glas Naroda
New York
treba; dajete več kot morete. Otresittr se neznosnega bresne-na Dovolj je bilo, recite, zdaj n ie več
Vlada ^a je dala zaradi teb puntarskib 'besed zapreti, pa je l>il kmalu v svoibodi.
Njegovi pozivi bo postajali drznejši: — Ca« je, da začne nemški narod misliti na maščevanje. Ura os vete bo udarila, prej ali slej! Osveta mora biti popolna. Nemci, pripravite se!
To je bila beseda vseli besed. Krog Hitlerjevih pristašev se je širil. Najprej je udrla za njim mladina, nato delavstvo in naposled kmetsko ljudstvo.
Tirate čase je imela Nemčija še vedno svojo ustavo in postave. Kdor je botel v politiki povzpeti, je moral imeti pristaše, ki jfo ob volitvah "glasovali zanj. No, Hitlerju jih ni manjkalo, toda nerodno je bilo, ker je bil še vedno avstrijski državljan. To zapreko je odpravilo sodišče ki mu je nekega lepega dne podelilo nemško dr-ža^ ljairstvo. Tako se mu je odprla pot. Kadarkoli je kandidiral, je trii izvoljen. Po poli tičui ler tvi se je vzpenjal višje in višje ter slednjič postal nemški kancler. Stari Hindenburg je stal v ozadju; Hitler je imel vso moč in oblast. Ves svoj srd je naperil proti zaveznikom, ki ga niso smatrati za to, kar je v resnieL
—	Pa na j se širokousti! — so govorili v Parizu in lxm-donu. — Nam »e more škodovati. Maginotova črta je ne-zavzetna, Hitlerjeve ladijce ne bodo nikdar kos angleškemu b rodov ju. Nemčija drvi a* propast.
Hitler je moderniziral nemško armado, opremil jo je z letali in tanki, ki jim še danes svet ne ve števila, ter poudarjal načelo združitve in euotno-sti nemškega naroda.
Nemci s*o v 'Avstriji, na Celi os lo vaškem iu na Poljskem. V nekaj mesecih je »podjarmil Avstrijo, Oekoslovaško in Poljsko.
Talkrat šele so začeli v Londonu in Parizu smatrati Hitlerja za resno nevarnost.
A* npkaj dneli je nemško vojaštvo pregazilo Belgijo, v nekaj tednih Francijo.
—	Zdaj je Anglija na vrsti! — je napovedal Hitler, ki si je bil previdno zavaroval lirbet <? sklenitvijo nenapadalne pogodbe z Rusijo.
Res je bila Anglija na vrsti, toda prva Hitlerjeva napoved se ni vresuičila. Doslej ni se j noben liemški vojak stopil ua angleška tla.
-Svojo zmoto .je skušal Hitler popraviti s podjarmi jen jem Madžarske, Romunske in Jugoslavije ter z napovedjo vojne Rusiji.
Nemci so prodirali, toda Leningrada niso zavzeli. Istotako tudi Moskve ne.
Izgovarjajoč se na hudo zimo, je Hitler napovedal veliko ofenzivo spomladi. In na Hu-skem je velika ofenziva. Toda vodijo jo Rusi, ue Hitler.
Doslej nepremagljivo nemško vojaštvo se je pričelo umikati. *
Kakšen vtis ima to na nemški narod
Zaupanje v Hitlerja gine, kar je treha smatrati za začetek koiK\a.
\
"OLA B WiH DA" — Mwr Itfc
MONDAY, gAY 25, 1942
VSTANOVLJEN 18ft
1 ■ ■	II WJiJ-M
JEŽ:
Voste, kje je Prešernova vli-.du uti radi tega ne utegne kdo f je za^Fedil — gias uari&la.
ca.'. No, seveda, aaj to je dofe- reči, češ: glej ga — tl-adieijc
nos t. vsakega kutttnrnega Slo- bi i4ad tv&L Beg ne daj — že- šaiti
venca, da ve. kje >e je rodil naš no uoam in otroke.' • • jslit^.lof
veliki pev<f-	p (Ko ^ino svečano zatrdili, da
,, ,	. .t	j-aied naini ni bvathiiiov insuare
Poleg zvenečega u^ua pa	b[C2	nU)da^ll o
una se drugo posebnost Ro-	. ^
takovo gostilno namreč. Se : , ___avsW**____
niste bili taiu! Skoda! Poeeb
dajte no mir. eaj mei*endar poznate. — iUhin. K njemu na stanovanje zahaja. — Bežite no, saj tc je vendar.. .— Kako — taksna brezvustnoM. Zat«> je Ti'klja tjiko bleda in upadla. Strašno.*'
fPepe je globoko za.j«d sapo in pripotuRiil z zopet navadnim irtusem:
"Sedaj vidite, ku.j lahko na-prxivi druga jKHulad in pa —. dežnik. Ubogi Miiiu je namreč(
— Gla. narodaf ^- ga"vpta- storil	k»r lHU *
ve« začuden. - Kako mi- ^ & f	'p!1	'"i
"slovenskega uraiinistva cast:j
'zaprosil je pL*am:ško moč. par-
'CESTA DEMOKRACIJE" JE DOVRŠENA
gospodično Krno, — za
kar pii naj nikogar ne moti. Zadoc-tnK'. da se človek ozae okrog >ebe. pa je takoj v naj-pc>trejši družbi — buhemov z i v bradami iu brez njih, z bremenom — doktor, inženir in brez tudi kakšen — re>en je ined njimi, učkatcii se pod težo verzov zvijajo v — klopčič, slikarjev, ki »e neutirudno — kre-ga,jo in zopet pisateljev, ki vse
—	mrze. Yr«i brez razJike pa čarte staroslovansko bogin,jo j odovftno^ti — Lado.
Toda hotel sem povedati čisto nekaj drugega. Pred dnevi »ino sedeli (ali pu morda že
—	sloneli) v tej opevani gostilni. Po zaslugi močne kapljic«' najbrž že ne več — neodvisni^ kot stvarniki mičnrli podob nad našimi glavami ... in si pripovedovali — zgodbe. Zveni nenavadno? Saj to je vendar tako mikavno v teb ča-mIi — "in potem je bil krom-' pir za vse večne čase po pet-de®et paiu . . " *»c je končala ena. "Bilo »e v duvnih. klavnih ča>ih," ko imj se tlržzlvni
uradniki it* oblačili in jedli Ijrez doligov . . >»■ je pričctl-jah' druga. Pa naj reče kdo,' da to ni zabavno! Ha, celo ganljivo. Kot pravljice iz "Ti-hoč Iti ene noči", tako >e sliši.
ja, je končno odločil, da nam
. j vso zgodbo pov e zgodbo, ki i ima čuden začetek in nesrečen j konec, kakor je dejal. | u' Miho vsi poznate, je-Ii !'T '"Seveda. Kaj pa. — Povej
"Ne vote.**' > pomežiknii z <#xn>i očmi hknrtu. Keuwi- k	i
doma pa je oži vef Icakot tla ga
je nekaj pičilo. KviSal je ob- ' Vdano je izpraznil napol rabljeni glas za pokugo okta- jpraza*. kczarec. potem se je pa vo in krileč z rokami zaigral zagledal predse in umolknil, j 4Aglas naroda'*. Že veste? Ne-i 4<X»iter vina ni bilo vredno. ' zaslišano, kaj pa še vsak dan je menil nek<lo. . jo spietnlja! Le kdo bi si mis-J
lil, da je ta Erna taka! — in ^ m pft dobm owmeSmt$'
ga je pohvalil drugi. "Le kje jih je tako spoznal."
ze veijdar. Se imi je kaj zgo- ^ ^	u priletlli
. ,,	, • , o__.zaljubljenec, da jo kar pod ro-
' '!'	.	.Ft;Pf:|ko vodl - Kje? V parku pru-
-7*odilo, pa	da sta ~e poljubovala?! fPa se je .še eiJkrat poslednjič
Maha je namreč v tistih letih.—Seveda, toda ni ko- pred policijsko uro oglasil ko ,e pričenja prebujat, -fmur niti črhniti, gospa. - Ai.iPepe.
druga pomlad. Takole okolij	_ r_______________
petdesetih jih utegne kmalu
\meriški tojmičarji drvijo po novi "Testi demokracije", ki je bila nedavno dograjena v "Toda malomeščanske prav-} zojii Panamskega kanala. Cesta je dolga 48 milj in je iz vojaških ozirov največje važnosti. ker je mogoče po njej naglo prepeljati vojaštvo iz enega v drugi kraj.
imeti. In tisti časi e*> vražje nevarni."
Suho |K>kašljavanje pri starejših članih omizja. P;edrz-no pomembno pri mlajših..
"No, in tudi Mihi- kot rečeno. ni bilo prizanešeuo z njimi. Sredi najlepših, na novo prebujen ill :dealov pa ga jo doletela premestitev po službeni l>ot rebi."
Zo'pet kašljanje .to pot previdno in -premljano z bežnimi pceledi preko sosedu j ill miz.
f\' ira.jimo podeželsko mesto ira pre-en^tili torej. In tu >e pričenja zgodba. | — Aha — smo si oddahnili, i in z« pet napeli uše>a.
"Kakor prej v Ljurbljani, tako je tudi v malem ioe»t.u živel družabno življenje kakor se spodobi pisarniškemu pi<ed-stavi?i^o. Toda draga pomlad — saj veste. In tako ni mogo-
Ioozemci sme jo izbirati med vojskama
* , j •
Zdr. držav in svoje domovine
"Hudiča, kaj bi jih ne poznal, ko pa že Štirideset let živim v Ljubljani."
) G L. A S U J T E V "GLAS NARODA
saj, te oia<\ j ee ...	prejet, da je imel gospod
pisarniški predsto.jnik tiwli za polovica mlajšo psaniiško moč; S(.
smo «e zabavali ves večer in nii vrag. da muir je napo&led zmanjkalo tudi te robe. Toda I gospe da, kje ni špekulantov, va* vprašam "T — Toliko, da je minilo nekaj minut molka in pt. poslednje vino. se je oglasil Pope, pisarniški veteran v za-vidanja vredui kategoriji.
".Ce da kdo za liter, pa povem še eno."
Radovedno smo priskdinili.
"Da je dežnik — je pričel ko g p je nekdo ojunačil in naročil vino.
"... posebnost profesorjev, — smo ga razočarani prekinili.
'"Prav nobenega profesorja ni poleg — nas je potožil. Potem pa ®e je zresnil in hlastno dostavil: "Toda za božjo voljo
. Nedržavljani rz Jugoslavije iiu drugih .-ovojskujočih (Zavezniških) dežel, ki sedaj stanujejo v Združenih d ržavali, ill so sjH»obni za vojaško službo, imajo lia izbiro, da-li hočejo vstopiti v vojsko Zdroženih di*žav ali pa v eno >*voje rojstne domovine, kakor je izjavi! major geueial Lewis B. Her-shey. ravnatelj uabonie oblasti
Naborni pripadnik
Franc ja in pohištva. Madžarski', Islandska. Iran. Iraq. Lat-vija, Liberija, Bummiska, A-rabijo, §panska- Švttl-ka. Svi-catska- Sirija in Lebanon, Slum. Turčija. Uruguay in \*e-n» hitela.
Pripadnik: Zdiniženih držav i-if»: Državljani Zdr. drinv. ose-b<» ki niso državljani Z»lr. <lr-
Žav. ki pii dolguje.io stalno vda-reg:strant, ki j^'inost do Zdr. držav, kot neka-*>ovo^sknjo«"e dože-jteri domorodci Gufuma in Fi
le. katera ima vzajemni spora- Hphu»k:h otokov. VBi 7, Zdniženimi državaani
glede vojaške shr/jlie, l>o smel--
zaprositi pri lokalnem boardu.i iki ga je klasificiral, da .-uie angleški vstopili v oborrženo «ilo «avez-niake dežele (Form 502.) Ako bil postavljen v railed, ki poziv« v službo z ameriško
Slovenske
17 ••
Knjige
ČASNIKAR ■POLOŽAJU V DOTROV-NIKU. .
O!
— sam zlodej ga jo premotil,|voj»ko, on dobi povelje, da se
da ^i je kupil dežnik- gospoda,'pr]5avj za vstGp skupaj t dru-I^^T, vaJi». rečean. Pri zadnjem zvi-	jj], l0fcalnj boaitl po- ,
(Po radiu iz Jugoslavije.) Il-lred let can dni je bil znani angleški časnikar Steven L'liv.-
l*Qibrovniku. ie-tega dne
fcinjai uradniških nlsč s* j kn- zJva. Po" travniškem prefclc-	^ ^ijaTU^ež-]
ptl? kdo ve. ve nuna ze tndi av.|du na vojaki ^ bo pa po- ^^nSvatS, čiga, kne'
bilo Branko. Ž njini je bilo
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . .
(Finžgar)
tomobilat In prav s tistim dež-j^j^ lokalnemu boardu in .
nudil svoji pisar-jliaberTia ^^ ^^ ^^ £ J ^^^^^^ ^ ^ ^
je BranSco mtrno doi»ovedoval.|
ni kom se je
niški moči. "Lije kakor iz 3ka-|u njeni dotični sovo>skujoč:,
fa. Spremim vas, .gospodična1 deželi, rate do poiem oovesxui . • ■ •,£,.h|i<lna i)a ^
benVbandirol z dovtip, m, ,, <*>, ^ dot^i "al>omik sprejem-'^	liadalfuje m da se
slovesu «?tianil roko bolj kot bi \yiv v n^no vojsko ali ne 1	J	J ^
bilo potrebno ali bi <se spodobilo za resnega uradnika.
!— je to vse t — smo zatulili, ko je Pepe tsmolteiil in jel v dolgih po žilnih arebati vino.
"Bilo ■bi'," je mlasTcnil z jeei-kom. "Toda njegova flBkoniur
neprikrita pomladna občutja
1
1
Zahvala
V dolžnost si dtej*va. da m Mreno ahvtUva aajioinj Strvil nlin prijateljem lu uiuufem. kateri 80 nama napravili tako veliko preseuePeuJo ob priliki naJLut- 25.-ie+iiiei' zakonskega Življenja. Ta vi>0er bo 1 turna ostal v trajnem spoiniliu na vae, kateri »te nama napravili tako krasen večvr.
Posebno hvalo naj aprejmeta Mre. Angela Petkov&ek In Hr. Anton Urii. id »ta naju tako izvrstno pripeljala v dvorano na t>anubr St. Ko pridemo do vrat. &agWxlava 3 duhovnike in 2 ministranta. pu vrteli o Je bilo ženskega f«pota. Nato pa Mr. 4ohn Zon* rajrtegue harmoniko lu na« popelje v dvorano. Najprej .je Mre. Angela PetkovSek pripela lep Šopek	w tem pa naju
vdrugi? poro»V. Ko pogledava po dvorani. Je bilo vse polno najinih priJateljcT. ki «0	okoli mir. iu vi* <nl»e wo t»U<» obloteue t Jedjo Id vUaCo.
Tako ton "e prestrašila, da je nnnra kar beS<H]o vrelo.
Za torn j ne vam vman ttkupaj lepo zahvaliva *a krama darila. Posebno hvala naj sprejmejo Mr. lu Mrs. Frank Petkovftek, najina uekdajua tovariša, prav lepa hvala Mr. in Mre. Andre« Her-blau in Mr. lu Mre. John Cankar, ki ste se ravsell m najin surprise party. Prav iskrena hvala Mr*. Rezi Masle, ki je imela toliko dela. da je nakubala ta napekla. L«pa hvala todl vsean tistim, ki so Ji pomagali. Hvala tudi vsem. Id ste kaj pripomogli na ea aH drugi uatfn Z imenom ue bom omenjal vseh. ker bi »•zelo prw»P prostora.
Še enkrat prav lepa hvala vxejn tistim. Id ste bili navzoči. In tudi tistim, ki ho za naju darovali, pa niso bili navzoO.
Vedno bova pripravljena povrniti, 6p bo nam« dana prilika.
Alko se re&iatraiit ne prijavi na vojaško poejtajo sovoj-»knjoče dežele miu bo lokalni naiborni board, kjer se je registriral, za povedal, naj *e prijavi za vstop v ameriško vojsko, ko pride njegova številka na vrsto. Ako pa se prijavi in vstopi v vojteko zavezniške dežele, ga bo lokalni odbor klasificiral v razred 2-B, kar po-imenja "potreben mož'T v vojnem programu. .
Nekoliko • spremenjeni seznam dežel, kar ;se tiče njihovega odnd^aja napram Združenim državam v sedanji vojni je sledeči: :
Sovražne: Nemčija (vštevii Avstrijo) Italija. Japonska.
►Zavezniške: A'elika Britanija in Severna Iraka in njene prek01 nor&ke posesti, vštevpi Indije in Buimo; Sovjetska Bupija.. •Kitajska, Avstralija, Beigija. Kanada. Coista Rtca. Khiba, CelHj-sloAjaS^ka Domini
Z Iskrenim pozdravom —
bo nadalje\alat povsod, po poljih in gozdovili, med Srbi in Hrvati in Slovenci, povsod kjer biva narod, bi ne mara tujčevega jarma.
•Branko je pripovedoval holdu o Kosovom, in o nebeškem kraljestvu, ter kot Hrvat dodal, da narodi, ki ne izgube svoje duše, kot je niso izgubili Srbi. Hrvati in Slovenci, ne morejo propasti. Ta neomajna vera da domivna ne more pro-pairti. ker je oJiramla v pravem času svojo čast. jim daje moči Ka nadaljevanje odpoia. Dogajajo zvertsrtva, a ta zverte^va bodo «anio utirdila naš narod V, prepričanju. <ia se mora boriti proti sovrazn>iiku, ki je sovražnik Srbov, Hrvatov rn Slovencev, ker on hoče da bi v domovini nastali prepiri med brajti. "To se jim ne bo posrečilo." je dejal Branko in odšel. Naj-brže v gozdove in bvvateka za-^el.fa, kjer orurn-urzna odpor Hrvatov za dan obračuna « Pa-
LISTKI
Spisal Kaarar Meiko.
(144 strani.)
Cena 70c MARKO SENJANIN —
SLOVANSKI ROBINSON
Cena 75c MILIJONAR BREZ
DENARJA
Spisal Phillips Oppenheim.
(92 tfranl.)
Do skrajnosti napet roman i* modernega življenja. Oppenheim je znani angleSkl romanopisec poznan po celem svetu.
Cena 75c MALENKOSTI
Spiftal Ivan Albreht.
<120 strani.)
Cena 75c
itllilllillinilllllllilllHIHltltflllllllll
ki. (.no,)
» -viHisraHaasar
lime Fails. K. T.. '.U maja.
Mr.
1941'.
in Mrs. JOUK PETAVS
kanaka republika. El Salvador^velifeem in.njegovimi raebajni-Ouatemala, Haiti. Honchirasi XalksertisbuTir. N'izozerrtakoj Nova Zelandija. Nicaragua, Norveška. Panama, Poljska, Unija Jttžne Afrike. Jugwslaviia.
Nevtralne: Afganistan. Albanija, Afngewthia, Bolivia, Brazilija. Bolgarska, Oile, Oo-ltnnlbia, Dan«ka. Ecuador. Ir-s-ka. Egipt-, Estonija, Finska, Lkfotenstein, Methika. Litrvin-faka, Morocco. Monako, 'Pales-! tiim in Transjoidan, Paraguay, Pero, Portugalka in posestva,,
V tem času narodne stiske potrebuje naša domovina vašo pomoč, Kupujte redno United States Savings Bonds in Stamps.
Rojake proaimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
POUČNI SPISI
ANGLEŠKO SLOVENSKO
berilo
<F. J. Keru« — Zvezano
Cena S- —
Bodotl državljani naj naročijo knjižico —
"how to become a citizen of the united states"
V tej knjigi t«o vsa pojasnila In zakoni za naseljenec.
Cena 35 rentav
domači živtnozdravnik
Spisal Franjo Dntar. — strani. Trda vez. - Zelo korl>tna knjiga za vsakega živinorejca; opis ratnlh bolezni in zdravljenje: slike.	*1-50
govedokf^ia
Spisal R- I**vart. slikami.
knjiga o dostojnem
vedenju 111 strani.
mlekarstvo
Spisal Anton Pevr. S slikami. 16S strani. -- Knjlca w mlekarje In farmer je v splošnem.
Cena 50 cenlov
OBRTNO KNJKiOVODSTVO
258 strani, ezann. — Kujijra Je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno In strojno ključavničarstvo ter žolezoUvarstvo.
Cena $1—
ZI VI IZVIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgtb poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov t starem slovanstvn do današnjega dne. Knjiga je verno *rcalo našega iivljenja ln trpljenja. in kdor jo prebere bo vedel o Slovencih ve€ kol mu more nuditi katerokoli uaSe zgodovinsko delo.
13 POGLAVIJ — «3 STRANI
V PLATNO VEZANO
$2.
Pofttntaa plačana
14."» strnni S
Cena SI.
Cena 50 centov
umni Čebelar
Spisal Frank Lakmaver.
16.1 str. Ona $1—
Po 50c zvezelc
Andrej Ternovae (Ivan Albreht) Bele no€i mali Jnnak. (DostojevskiJ) Filozofska zgodba (AI0J1 JlrsMk) Na različnih potih (Frane Frlseh) Verne dn5e * virab (Prosper Mlrlme)
Po 75c zvezek
Belfegnr (Artnr Bernede) Po strani klobuk (Daair Felfel)
Po $1 zvezek
Veridirus (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigodbe čebelice Maje (Waldensar
P—tla) Pingvinski otok (Anatole Fran««)
IflllllUlIlllllllllllililllUillllllllllllll
ZDRAVILNA ŽELlSČA
02 strani.
Po $1.50 zvezek
Cena 25 centov Zločin In kazen (F. M. DoatojevakIJ)
KNJIGARNA -
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
"GLAS NARODA" — New Tort
TRUE RODOVI
Dogodki iz nekdanjih dni.
Spiral: ENGELiBERT GANGL
14
srn
MONDAY, MAY 25, 1942
V8TAN0YLJEN 18ft
HRVATI IN OSIŠČE
Poročilo, ki ga je prejel pod predsednik jugoslov. vlade dr. Juraj Krnjevič in priobčil v javnosti.
i. Vse je gorelo v njem«
»1 v kot. Čimbolj je pil,
1 jtem se je zopet umirila luč, in enakomerno drgetanje r ii ( blede svetlobe je obsevalo lice Mariji sedeanžaloestni. L'dtčkasta luč je obsevala *-edeau mečev, ki to ji bili zabodeni v srce. V* rdečkasti liiči je vedelo to srce, kakor da krvavi i/ st danerHi i an. Bilo je polno vroče krvi, lite iz žalosti in trpljenja.
In tudi materi pod podobo je krvavelo sroe. Roke, še vedno sklenjene -o ji padle na kolena. i>vignila je pogied k *inu ki je slonel na vratih in pušii. Uim se je lovil v žarkih zahajajočega solnca. Kakor nnegla je iplaval ob njegovi glavi, da ni bilo razločno videti lica. Zamahnil je z roko, da se je razpršila meglena tenčiea ob njegove milieu. Z drugo roko je segel po kozarcu.
"Nikar," zaprosi mati. "ubije te, kakor je očeta!'* Ustrašila se je besed, kakršnih še ni izgovorila sinu. In glas ji je postal topel in soizan: "Nikar, PaveM"
Pavel je se vedno držal kozarec v roki "'Pa kaj me ubije?" 14To, pijača!"
"Ali je pijača ubila očeta?" "Morda, — jaz ne vem — umrl je mlad —" Tiho .je b lo v prodajalniči. Od daleč je prihajal šum ]x>jomajočega življenja.
A" Pavlu *e je nekaj z&gibalo. Stisnilo ga je za srce. Kar je bilo svetlega v njem. je ugas-nilo.
"Torej naj ne pijem?*' vpraša mater. . "Ne! Prosim te, nikar!" Obrisala si .je solzne oči. "In še nekaj!" pravi mati. In to je?"
"Tudi tja ne hodi več — k Ribiču." Pavlu je zagorela Ici i v žilah. "Ali so tam ubili očeta!" "Da. tam."
"Ali nuis-lite, da l>odo tudi mene?" vpraša sin in ponovi: "I~fca bodo tudi mene ubili?*'
Dva knieta i^ta prišla po cesti in zavila v prodajalnieo. "Zdaj boste lahko opravili sami, mati. Imam Še drugih poslov," reče Pavel. .
"Samo še toliko počakaj, da skleneva račune." Kmeta sta kupila otrokom slaščic. Ko odideta kmeta, sta pridela mati in Pavel denar. "Na" reče mati in mu odšteje kupček. "Hvala. Toda o očetu mi boste še nnorali povedati." "Da. Samo k Ribiču ne hodi."
Pavel je stopil na ulico. Ozrl se je. Ni vedel, kam bi šel. K Ribiču j? bilo še prezgodaj. I^enka ima zdaj posla še z dt ugani gosti. A bil je žejen Stoipil je v prvo kiVmio in sedel temtbolj so se mu razvnemale misli. Očeta mu je torej ubilo vino, pri Ribiču so ga ubih. Kako? Zakaj? Kdo bi bil mislil zdaj na to! Zdaj pripravlja Lenka večerjo zase. za
•	četa in za onega iz ZavnVkoveev. In če se to zgodi, da ne l>o Lenka njegova, tedaj bodo R bičevi ubili tudi njega. A ija mora nocoj, naj .-e zgodi kar h-oče. .
Ko je stopil iz krčme, je že mrak leigel na zemljo. Tem-. no je bilo po mostnih ulicah. Na nebu so se prižigale zvezde. Pavel se je odkril in hodil po tngu. Glava nxu je bila vroča in srce težko. V.no. izpito popoldan, ni zbudilo v njem dobre volje. Sedela je i>oleg njega teantna slutnja, hodila z njim po trgu. stopila je ž njim k Ribiču in sedla ž njim za mizo. T ami so že blili zibiani njeaovi prjjateflji. Pozdravili so ga z veselimi kii-ci. Zeljno -o čakalf Pavla in njegovih petimi.
V	drugem koncu t-© sedeli za mizo Bibič, Lenka in Za-viiKŠeak. Ravnokar so večerjali. Ko je vstopil Pavel, se je
klonila Lenka nad krožnik, Ribič je natakal yino v kupice.
"Lenka, ali n-maš danes vina zame?" je glasno vprašal Pavel. Izpil je pravfkar vino, ki so ntu ga prijatelji na točili od skupne pijače. .
"Ali ne maraš našega vina," se je oglasilo na Pavlovo vprašanje troje grl.
"Boljše je ono, ki ga prinese Imenika," je odgovoril Pavel. V očeh mhi je isvetil plamen strasti in jeze. Roka. ki je z njo objemal izpraznjeni kozarec, nm je tresla. Kri mu je šinila v lica, da so mtu goiela: videl je, da se je začelo za Lenko in Zaiviniščaka skupno življenje. Lertkina pot se je obrnila
•	d Pavlove. Ni lagala njegova slutnja. .
"Vina vina!" j^ kričal Pavel in tolkel s praznim kozarcem po mizi. Lenka je Iwtela vstati, a oče jo je potisnil na ftol nazaj. Vistal je sam in postavil na mizo nov bokal vina.
V	tem, ko je odšel oče "po vino, so se srečale Leukine in Parrlove oči. Bile so polne otožnosti, kakor da se gledajo olb slovesa.
"Izgwbffjeno je" so govorile Leukine oči.
"Ali hočete ubiti tudi mene?" so it«<praševale njeegove.
"Kje so tvoje vesele pesmi?" vpraša sosed Pavla.
" Nagrobnico vam zapojeatr. iee hočete," odgovori (Pavel. Glasno se zakrohoče družba. Zdetfo ee ji je, da je Pavlov odgovor dovtip.
"Ne smejite se!" zakliče Pavel. "Kdo se smeje ob pogrebu?"
"Ali kaj ti je danes?" ga vpraša eden ionved družbe.
"Zbrali .ste se. da me pokopljete," reče Pavel, "zakaj tn-di imene ubijejo pri Ribiču."
"Ali se ti blede? Ne ume jemo te, govori jwsno!" se je oglasilo nekoliko tovarišev Pavlovih.
"Pa vaan poveim jaz, kaj je danes Plescu!" reče RLbic. Y>tal je s stola. Bil je ve^Sk in močan. . Senca mu je segala skoro do stropa. "Pijan je!"
Bliskoma plane Pavel f stola. Omahne naprej in nazaj. Ko bi se ne ujel z roflto za naslonjalo pri stqieu, bi se sesedel ob steni.	*'
"Ni res!" zaloriči. "Ribič laže!"	!
(JIC.) — Podpredsednik ju- <>tjo. Glavno prizadevanje Ita-gct-lcv. vlade v Londonu dr.t 1 'j a nov je hujskanje iu u-tvai-Jura j K rajev ič je prejel in dal janje sovraštva med Srbi io a* javnost sporočilo, iz katere- Hrvati. V ta namen so oboro-ga sledil-:	iiili vfctaše, fotografirajo nji-
*4 Ogromna' večina Hrvatov hove zle čine, in potem fotogra-obsoja teroristični in tujčerski fije.uporabljajo proti Hrvatom Paveličev režimu Hrvati so ki njihove spletke že poznajo (bolj kot kdaj prej verni poli- in jih zaradi tega še bolj so-t ivneniu prngranfu sv-ejega vo-j vraži jo.
ditetja dr. Ma*Vka. Up'-iajo: V zadnjemu času so upori prose z vsemi sredstvi okupacij--'ti Italijanom v Dalmaciji zelo Vskim oblastim :n njihovim po-j pogosti. Italjani *o zaradi te-magačeiiL Zavedajoč se svoje ca postali zeli previdni. Poli-nepriljubljenos; med Hrvati, je e-ijska ura v Splitu ob dveh in Pavelič. poiskušal sklicati Sa-!v Sibeniku ob petih popoldne. l>or, katerega člane je sam ime-| Pavelič razpolaga z vsem noval in dati svojemu režimu obe'uskim in privatnim imet-krinko hrvatske tradicijonal- jeni večinoma v koriist Italijane ustavnosti. Ta po skus vje nom in Nemcem, ki odvažajo doživel polomu Ta Paveličev iz države vse, kar morejo. Sabor niso poklicali prvaki [Da bi privabili kmete, so
ZRAKOPLOV POMAGA REŠEVATI BRODOLOMCE
Hrvatske Seljačke Stranke češ, da so se pregrešili zoper včta&ka načela. 44 predstavnikov HSS je odločno odbilo
vsta&i ustanovili Hrvatsko Sel-jauko zajednico. Paveličev trgovski minister Toth je tem organiziranim kmetom v govt
t>oklic in n so rnlšli v Pareli- ni razlagal situacijo, neki kmet
čev Saibor. V imenu tistih, ki so ?e odm-ali zgornjemu ]>ova-bilu je dal dr. T^jubišič v tako imenovanem Saboru sledečo iz« javo: :	•
"Prisi li so nas z največjim teror.iem in povabilu smo se odzvali samo rr. str ali u za naše življenje. Protestiramo proti sedanjenm stanju dežele, proti ra\~nanju s predsednikom, dr.
pa mu je odgovoril: "Vse je to lepo, kar ste povedali, a mi vas vprašujemo, kaj dela in kaj misli dr. Malček. Drugo nas nič ne zanima."
Hrvatski narod je odločno proti Pavličevemu režimu. O-gremsna vechie ne odgovarja jx»klicem na vojaške vaje in se vse bolj organizira v euotali "zelenega kadra". Gospodar-
Na levi strani je videti rešilni čoln z 8 ose bami, med njimi ena žena z otrokom. Rešeni so bili s parilika, ki ga je potopila sovražna jxidimoniica. Patrolni balon jih je našel na morju in obvestil vojaški zrakoplov, ki jili je slednjič rešil. Na de>*ni strani pa je ladja obrežne straže, ki jili je slednjič z vela na svoj krov.
KUPUJTE
Ma<Vkom in proti nameravani ski odpor je vedno večji. Kone
'Izvolitvi spoletskega vojvoda za hrvati^kega kralja.*!_
Zaradi te izjave je motal Pavelič spregovoriti o usodi dr. Mačeka. Celo muslimani sami najzvestejši Paveličevi služabnik?, so protestirali proti govoru Pavel hčevega just ičnega ministra Puka, v katerem je <lejal da se morajo Htvati vrniti h katolic&mu. veri svojih očetov. .
Pavelič je miral razglasiti, da je Puk govoril neresnico.
Usoda Dabnacije, ki -so jo !zaA-zeli Italijani je zelo težka. Več tisoč uglednih somišljenikov. demokratov, levičarjev in mamili frankovcev so internirali na Lipamkili otokih. Pr\ak H^>S Dane Skarica jp izginil v Italiji brez sledu. Med inter-
tje v Zagrebu ničesar ne prodajajo. Vse, kar se proda- se proda na .mitnici. Veliki predel i v poki a ji ni «o ostali neobdelani. Kmetje delajo samo za s\ieje najnujnejše potrebe, in kmetje iz okolice Zagreba so zaprli vse dohode v mesto in ne puste v me»to življenjskih potrebščin. DK'a zastopnika iz olkolice Zagreba sta ihorala podati ostavko na svoje članstvo v Saboru, ker so j'rna kmetje zagrozili, da;jih bodo pretepli. Paveličevi krogi priznavajo, da (l)o Zagreb v mesecu maju gladoval zaradi pomanjkanja hrane, dočim v ostalih krajih narod že unvra od gladu, zlasti v okolici Makarske. Hrvati in 2
(Pavel ičeva vlada plačnje
liču. Do novih nemirov je pri- gil|]|||||||T|||!||i||!|||Ui||||i!(|r]|||||]||l
šlo ob nedavnem prikljucenjui Bosne in Hercegovine Paveličevi "državi." Da bi utrdil svoj položaj, je Pavelič sklical Sabor, katerega člane je sam postavil. Ker pa ni mogel pridobiti za sodelovanje članov Hrvaške Seljačke Stranke, je začel s krvavim terorjem. .
(Med vprašanji, ki jih bo treba rrišiti po koncu sedanje vojne, je nasprotje, ki so ga povzročili vstaši meti Srbi in Hivati.
UNTED STATES SAVINGS BONDS in STAMPS
Note |
za
PIANO-HARMONIKO
ali	=
KLAVIR
BHEEZKS OF SPRING
TIM K or BLOSSOM (Cvetni gas) ==
si/ovknski fantje . . . . , vse bom prodala Poroeevalec nadaljuje, da .T(; slovenian dance
potrelnia garancija, ki naj bi [ vanda polka_
jo odgovorni Jugoslovani zn-J naj domovine dali za enake J _ pravice za vse tri narodnostne johio valley skupine v domoivni, iSrbe, Hr-
m
po jezerc KOLO
SYLVIA POLKA
oi	| . j - • tam na vrtni t*redi
vate in Slovence, k^ setlaj j maribqr waltz
ne-
enako trpe pod jarmom usmiljenih valptov ^^ _ Pripovetlovaleč zatrjuje, da : j^ ljudstvi povsem in globoko
CETNIKI SO SPREMENILI pr<'pH/'ail° ° ZHVOZn';ki z,na-'-BALKAN
SPA VA.I MILKA MOJA ORPHAN WAI.TZ
V KRVAVO BOJNO POLJE.
tiranim- so Belamarič, dr. Ivof f^noin mesečno 125.000,000 Tartaglia, Zvonimi. Skalko in'lir ^	>troske. a V
Ante Bel as. Vse
Bel as. Vse delo gover-ner>a Dalmacije, Bastaninija 7e usmerjeno za obdržanje Dalmacije poti italijansko obla-
IZŠI.A JE NOVA KNJIGA V ANGLEŠČINI O ŽIVLJENJU AMERIŠKE DIVJAČINE POD NASLOVOM
AMERICAN
WILD LIFE
i Nadaljevanje.)
}
V knjlfd Je natančno 'popisano £iv-IJpuje puKameznlli živali, živečih na jHihem. v morju In v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljulii naravo in njeno peatro živalstvo, knjigo bral z velikim zanimanjem, ker bo v njej na*el marsikaj iz Življenja divjih živali, kar tan dosedaj Se ni bito znano.
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo izdati v i*tlh knjigah, toda je slednjič irnla t eni sami knjigi, ki pa pri vnem svojem skrčenju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVIJ EN J A AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom -bral love«, ker navaja in popbmje vse živali, ki jih je dovoljeno in prepovedano streljati; farmi, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naštete VSE RIBE. KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudneg« |»opisa In pripovedovanja rseUuje knjiga S97 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter ima 778 strani. Velikost knjige Je B x « h»*ev. Knjiga opisuje sesavee, ptlfe, ribe, kače in živali, ki so nvnotako na suhem kot v vodi doma. — Vezana je v močno platno z zlatimi črkami.
pomislite. to knjigo lahko dobite sedaj za ceno:
Sedaj $3.50
Naročilu pogljite . . . . KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING GOMPANV 216 W. 18th STREET, NEW YORK,
a
tajnosti diži vsote, ki jih plačuje Xemc«u iz strahu, pred narodnim prezirom in mašče-Van jenv.''
(Poročilo je po tajnih potili prejel dr Juraj Krnjevič..
ODHAJANJE ROJOTNEGA DNE.
V Weedcide, L. I. so pri Ze-lertčevih v «K;l>oto 16. maja (Obhajali velik ipi aznilc. Mrs. Zelene je namreč obhajala svoj god in rojstni dan, pa ni hotela posedati, koliko let si je že naprtila na svoja pleča.. Rekla je, da je nekaj čez 25 let in vsalk j- je verjel, kajti starejša ne izgleda. Nekaj več bo, ker jo že poznamo precej let. Pa hita »o postranska stvar, kajti živahnost in gibčnost šteje pri človeku.	i	■ }
Slavje je bilo pTa^'zaprav pri Tojalpu Arnežu v Ridgewoodu, kjer je Mrs. Arnež priredila naravnost knežjo večer in Mrs. Zelene se ji zahvaljuje na tem mostu za ves njen trud in iz vr»tno po&trežbo. .
Vse to slavje in v resnici se ariore reči presenečenje, so skrivaj priredili •slavtjen'ke mož Martin ter njim sin "Willie in hči Agnes, katerim gre poglavitna zasluga za tako veselo (praznovanja. Poleg domacib je bilo tudi netkaj ožjih prijateljev. iki so vsi kazali veliko zadovoljstvo in razigrano veselje..
Mrs. Zelene, še na mnoga leta!
Kupujte United States Savings Bonds in Stamps!
TAKO GOVORE NEMCI. Nove zemlje za Nemčijo. —
(JIC.) — Vesti o uspešnem	bo svetovna sila, ali
odporu Hr\atov m Srbov v go- pa ne ^	Da pa postane
»lovli in planin^ Bosne in svetovna sila, potrebuje teri-Sribrje, je prinesla v l^ondon o- torijalno veličine, (''e govori-seba, ki je bila še pred nekoli- mo (ianes o novih ozemljih v ko te<liu v domovini.	Eviopi, niVlimo v prvi vrsti
Pr?.povedovalec trdi. da se im Bu^i^o in na majhne drža-proti N en »ceni m Italijanom in V£S k3 so ^ nje fK^isne. — A, pioh pro-nacijski vstaški sku- Hitler v "Mein Kampf." pini bori več kot 800,000 Hr% a- j Obetajoče. — Dal sem olrvez-toy,!" i*20-000 Srb.->v..	ne bjave vel ilk emu številu dr-
Njihov: sovražiuiii »o zlasti žav. Nobena teh drŽav se ne \Tsta.si in proti njim ne pozna-'inore pritožit?, da bi Nemičija .lo usmiljenja. Vstaji so po-j
bilfr v nasprotju z danimi ob
dekle na vrtu
oj. maitička. peoijaj
Zidana makki.a (polkai
vesei.i bratci (mnenrka)
rarčica
mladi kapetave
KO ITICICA TA MALA SVTCnfl. HKM NF.KAJ
pojdi z mknoj
dol s planine
OREMO NA
STA J Kit i S
Štajersko
happy polka ce na tttjem
35 centov komad __3za $1.
MOJA DEKI.E JE SE MI.ADA Pa S5r komad: NaroČit« prt KNJIGARNI
so P°"i zahtevala od njih nekaj, kar bi j si.ovenic pi-blishino co. varoeili »trajne zločine zlasti L. v-	-7 H»n;mi nlui w«t i*th si, v™ v«n.

proti Srbom. .
Borbe so se poostrile po <>rb-aketn uporu pred šestimi te<Lni v žaibalju, ki so ga Madžari Jpotskušali zadušiti. Poroc-ilo pravi, da so Madžari poklali| 5,000 Srbov, ipoveeini žene, o-tiroke in starce, n»kar je Ma-' držare napadla "podzemna" Vojska generala Mihajlov ca in jrli uničila v krvavi borbi. . i letniki imajo povečini v •svoji oblasti vasi, osišce pa imesta. Sodeč po porlatkli, pa je prebivalstvo v mestih organiziralo sodelovanje a četnilki. ki jim pošilja potrebščine.
Četni k i so obkolili mesti Sa-' rajevo in Niš jn neprestano1 motijo nemški promet z Grčijo, zlasti v Južni Srbiji.
Vjprašanje prehrane je v mestih kot na primer Zagiieb, zelo težko, kar je treba pripiiso-vati dejstvu, da so Nemci marca in aprila 1941 dobili in odpeljali iz države mnoge vlake z živežem. Kol posledica ne-' urejene prodaje življenjskih potrebščin, s« je razvila "črna; borza." Neko poročilo iz Beograda trdi, da je lutkarska vlada generals Nediča poizkušala rešiti vprašanje z ukazom, ki je prepovedoval vsako trgovanje s prehrano v Srbiji. Prepovedano je bilo prodajanje in 'kupovanje hrane, ki se ni smela prodajati budi ne |k> uradno določenifi cenah. Z vsemi živ-ljen^kitmi pot reber* i na m i je razpolagala "vlada" sama.
■V Hrvatski <se je povečal odpor piroti ot?Wm in proti vazal nemu poglavniku Ante Pave-
ljnbaaui. — Adolf iHtler v j Reieihstajru 1938.
!llllllU!!llIllillllIl!llllllllll(l(l!(llll!lll!iL
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY
PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO
$2.
50
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order'za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
Moje ime .--
Št., ulica ali Box št. Me&to in država —
Naročite lahko to knjigo pri:
KNJIGARNI
"Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET
NEW YOKK