Leto n.
Poštnina “ 'im” » pavSallrana.
Ljubljana, četrtek 11. marca 1920.
Štev. 58.
Cene po poisi:
v, eb!o leto . H M'— sa pa! !sta . !3 ZS*— 23 četrt ista. 3 'i3‘— za I mm.. ■ B v*50
la Ljnfclpns mc^sCno v’SO
Uredniško to si-iraua: Llapitarjsua u!!sb št. fi
0?Bdn. fn!sfes šfgfl. 50
Posamezna Številka 3© vin. - mommm dnevnik - Posamssnss Številka
v9n.
tEBEzr.icmm
Italifa popušča Jugoslaviji?
LDU P«ri*, 9. marca. fČTU) Kakor
nfih Ji j! IsleŠraPh«- ie Nitti pri zad-v_ ? ,ektnih pogajanjih o jadranskem a zagotovil Trumbiču znatne po-
puste, da bi se stvar končala. Pričakuje se, da bodo Jugosloveni nemudoma odgovorili na novi predlog.
An« S.:
Ženska In politika.
P®4_ tern naslovom jc prinesel »Slo-Jg1 Narod« dne 7, t. m. članek. V od-jv naj služijo te vrstice iz vrste tistih, znajo misliti«,
■*	nismo čutile potrebe, braniti
srarn f	časopisja; a na tako podlo
jba ^je vendar ne moremo in ne sme-
5E&“-
felejU:	zunanja izobrazba se sicer ne da
2 učenimi krogi; če izvzamemo prej tiste inteligentne narodne in na-doitH	mc’ ki so zadnjič v Mestnem
šg "T-^^navljale zvezo gospodinj. A na* vere ru?’c izobrazbe, ki sloni na podlagi živli' •	človeka v vseh dogodijajih
va j J®« kaj mu je storiti, ki je edino pra-u n nezmotljiva, te si pa ne damo kar član jf°*ePtati v blato. Ni čudno, če tak Jtfotf aapiše človek, ki je morebiti v neizobraženih žensk, ki so obenem fcob jf.Zvernc> dobil tako slab pojem o ®2bi delavnega ženstva,
Vj ^^.freba, da bi nas duhovniki hujskali.
nam odpirate oči. Nismo tako dudo^0 ,°®ejene, kakor si damišljuje »Naro-“dopisnik, da bi ne razumele časa, in b ^dele tudi nekoliko v prihodnost. sme druge države dovolj uče, česa ne yett®° in kaj moramo storiti. Pač dobro 2akaj gre našim nasprotnikom, da Pravi* *Scmi sre^stv^ odrivajo od naših 8,3*: Na glas povedati tega ni treba, saj bi s t ° vcdo, pa nočejo povedati, ker jjj tem odvrnili od sebe tiste nezavedne bodaPČ>janc- šc tavaj0 za njimi; tudi ti tjjj kmalu izpregledali, ako bodo brali nazadnjaške, nedemokratske nesla-)° in k ^em°kratskem časopisju, če le zna-hočejo nekoliko misliti, žend.a^a^e pravi g. dopisnik: Če se bodo brkn v^ta^e v politiko, kdo se bo potem *a otroke in gospodinjstvo? Vpra-Vaeh 'j se Pa briga sedaj, ko ženske delavskih slojev cele poidneve stoje J pred to, sedaj pred ono prodajalno, i ajoč na vsakdanjo neobhodno potrebno uživajoč blagre, s katerimi nas je e«Ia bivša demokratska in socialistič-
2* ^lada? Ali kdo se je brigal med vojno,
je tv. i	,	i	_	 x:±:	J_____
»J
in iti na delo, da zasluži otrokom
_	/	—	i
svoi' mora^a mati-delavka pustiti doma stvl* .otr°ke, velikokrat brez vsega var-
**a uciUf ua	v«
sj. ^Potrebnejže? Ali, ko so morale žen-j posebno na kmetih, prevzeti zraven lega še vse moško delo, da so preživile jr®, Vs.e?. In gotovo niso za omenjenega osnT ^^ka pridelale hrane gospodične z 11111 razredi; še manj tiste inteligentne ®>i&lir “ajo po njegovem mnenju same del L' temveč »nepoučene kmetice in tikaV-	Pa	ženske	sedaj	porabijo to-
g0 ^asa za reči, ki se ne tičejo otrok in „ - P°dmjstva, ali naj ne najdejo tudi ene ® časa, da oddajo volilni listek?
Sem ■ '	°	^ se dalo še napisati, pa ker
8e izmed tistih, »ki ne znajo misliti«, naj člar.t-VeČkrat °žlasi s takimi ali podobnimi bom*’ ^a.nas bo tembolj vzdramil, da se jjjjT?? tudi' me naučile misliti, da bomo bomn' Slcer niisIUe tako dolgo, da si dold 12m‘s,i*c- da ne odnehamo niti za las, Pfavtc QC	popolne ženske volilne
ki :	yrstice	je	napisala ženska-delavka,
redn ,.ls^ovala dvakrat na teden enoraz-nig ® *)udsko šolo, ld se pa zato ne čuti dične $ P°^tično zrele kakor tiste gospo-pa 8. so dovršile osem razredov, ki se Plesti31 nc brigajo za drugega, kakor za ^^a»n podobne reči.
N(JV POSELSKI RED V AVSTRUl Oi	Dunaj,	10.	marca. (ČTU) Držav-
arja	objavlja zakon z dne 26. febru-
»lov 7 , 0 službeni pogodbi hišnib po-^20. 6akon stopi v veljavo dne 1. maja
ZA ZBOROVALNO IN KOALICIJSKO SVOBODO.
LDU Ljubljana, 10. marca. Opaža se, da se zakon o zborovalni svobodi in koalicijski zakon le prepogostokrat kršita. Temu mora biti konec. Vlada je odločena, da v vseh ozirih vzpostavi in uveljavi zakon, red in pravico, zahteva pa zato tudi od ljudstva, da spoštuje zakone in vladne odredbe ter da respektira oblastveno avtoriteto. To je pot, ki vodi iz revolucionarnih odno-šajev v normalne razmere, ki so pogoj ljudskega blagostanja in konsolidacije naše mlade države. V tej smeri bo vlada z vso resnostjo in z vsem potrebnim poudarkom nastopalo, in s tem zagotovila vsakemu ono resnično svobodo mišljenja in javnega delovanja, za katerim stremi vsaka prava demokracija. V dosego tega namena vlada ponovno opozarja na določbe zakona o zborovalni svobodi in zakona o koalicijah, ki sta bila objavljena v časopisih. — Takoj po prevratu, ko so bile razmere v Sloveniji še povsem neurejene, je vlada marsikak prestopek spregledala, upajoč, da se bo po vojni povzročena podivjanost kmalu polegla. Sedaj pa ni nobenega povoda več, da bi se prizaneslo takim elementom, ki ogrožajo javni mir in red. Težki položaj, v katerem se nahajamo, zahteva od slehernega resno delo za dobrobit naše domovine in spoštovanje zakonov.
NARODNA BANKA.
LDU. Belgrad, 10. marca. Med Narodno banko kraljestva SHS in ministrstvom pravosodja se je sklenil sporazum, po katerem se odstopajo Narodni banki vse zgradbe in lokali bivše Avstro-ogrske banke. V teh zgradbah bo banka otvorila svoje podružnice. Višino zakupnine bodo določili posebni odposlanci.
SPLOŠNA DEMOBILIZACIJA V JUGOSLAVIJI
LDU. Belgrad, 10, marca. Govori se, da sc bo od 20, do 24. t. m. odredila občna demobilizacija vojske. V vojski bodo ostali samo kadri.
MONOPOL NA PREMOG,
LDU. Praga, 10. marca. (ČTU) Kakor poroča »Tribuna«, namerava vlada uvesti monopol na premog in prevzeti v svojo upravo pridobivanje in prodajo premoga. Odločitev se še ni izrekla.
STAVKA V ŠLEZUI,
LDU. Moravska Ostrova, 10 .marca. (ČTU) Stavka čeških rudarjev v šleškem revirju, ki je izbruhnila iz političnih vzrokov vsied upravnih odredb komisije za plebiscit, je dobila velik obseg, ker so poljski delavci začeli s protistavko. Skoro vse šleške jame stavkajo, skupaj 19 jam s 24 tisoč rudarji. V Porembi so pretepli obratnega vodjo. Komisija za plebiscit se pogaja s stavkujočimi. Tudi v Roibschildovi jami, ki j« bila pred kratkim prideljena Čehoslovaški, stavkajo delavci, ki zahtevajo bol;So mezdo, kakor je v drugih revirjih.
ANGLUA IN NJENI DOLŽNIK!.
LDU London, 10. marca. (ČTU) Zakladni kancelar Chamberlain je izjavil v zbornici, da znašajo predujmi, ki jih ‘<e dala .Anglija posameznim državam brez kredita za obnovo; v Rusiji 526, Franciji 405.5, Italiji 470, Belgiji 86.5, Srbiji 20, Grški, Portugalski, Rumunski in drugih državah 51 milijonov funtov. Belgijsko posojilo se je dovolilo brez obresti, kapital se bo kril po sklepu zavezniških vlad z nemškimi zemljiškimi obveznicami. Do premirja se od Srbije in Črnegore niso zahtevale obresti.
FRANCOSKI GENERAL V BELGRADU, LDU. Belgrad. 10. marca. V nekaj dneh bo prišel v Belgrad general Franchet d' Es-oerey.
Jože Gostinčar.
Naj to ne bo slavospev. Naš Jože Gostinčar, v celem svojem življenju vedno skromen, ne mara za slavospeve in častitke. In delavska organizacija tudi nikdar nc sme služiti poveličevanju oseb. Vendar pa pri nobeni organizaciji ni potreba toliko osebnih žrtev in osebnega truda in trpljenja ko ravno pri delavski organizaciji. Zato je treba vedno iznova poudarjati našemu mlademu rodu, da organizacija, ki njeno delo in načelo ni oplojeno z žrtvami in trpljenjem njenih voditoljev, nikdar ne bo dosegla svojih namenov, nikdar ne bo dobila korenik v srcih delavskega ljudstva. In prav zato moramo poudariti mlademu rodu v nauk in posnemanje delo in trpljenje našega delavskega vodje Jožeta Gostinčarja.
Dne 17. marca bo praznoval svojo 60 letnico. Dolžnost nas vseh organiziranih tovarišev svojega voditelja je, da se ga bomo ta dan spominjali. Navadno se ob takih prilikah piše o osivelih možeh in o zaslugah. Mi pa pišimo o ljubezni do krščanske delavske stvari. Pišimo o delavskem trpinu, ki je delal in trpel dolgo dobo 60 let ter pri vsej bedi, ki je je dostikrat bil deležen, niti enkrat ni omahnil v svoji zvestobi do krščanske delavske oi-ganizacije.
Če včasih v naših vrstah kaj ne gre naprej, iščemo vzrokov. Kolikokrat manjka zvestobe, prave, skalne in svete zvestobe! Kolikokrat ni tiste nesebične globoke ljubezni do stvari! Kolikokrat nam škoduje lenoba in ko-modnost, ko bi bilo treba žrtvovati svoj počitek, zabavo in razvedrilo. Tako včasih organizacije, ki imajo v sebi nadarjene in sposobne ljudi, ne pridejo naprej. Mladi naj se uče teh potrebnih lastnosti na vzgledih starih naših voditeljev. Zato pišemo o Jožetu Gostinčarju.
Usoda njegovega življenja je bila usoda tisočerih delavskih fantov. V Beričevem se je rodil kot sin kmetskega proletarca. V ljudsko šolo je hodil v Ljubljani, kjer se je nadarjeni fantek pridno učil. A revščina ga je pognala — mesto v višje šole — po svetu za trdim delom. Delal je na Tirolskem pri zgradbi železnic, delal kot delavec v ljubljanski predilnici, kjer je postal paznik. Ko je bila predilnica opuščena, je že v letih moral iskati dela drugod. In kot delavec je bil izvoljen v državni zbor, kjer je vse svoje sile posvetil pridnemu, zvestemu delu za delavsko ljudstvo.
Zgodaj se je Gostinčar začel udeleževati društvenega življenja. Skrbel je za svojo umsko izobrazbo po knjižnicah in društvih. Obiskoval je »Dramatično šolo« pod rajnim Borštnikom.
Prišlo je 1. 1894, znamenito v zgodovini krščanskega gibanja. Tedaj se Je na Šmarni gori ustanovilo »Slovensko katoliško delavsko društvo«. Jože Gostinčar je bil prvi med ustanovitelji, ki so naprosili za sodelovanje tedanjega kaplana dr. Jan. Kreka. Tako sta se sešla dr. Krek in Gostinčar ter ostala skupaj, do konca zvesta delavski kršč. organizaciji. Krek in Gostinčar — jedro krščanskega delavskega gibanja.
Ves križev pot delavskega organizatorja je prehodil Gostinčar skupno z dr. Krekom. Delavsko zadružništvo, konsum, delavsko stavbinsko društvo, koliko skrbi in dela je povzročilo to. A vztrajala sta oba. Bili so časi, ko je rajni Evangelist podžigal pogum Gostinčarju, a bili so tudi časi, ko bi bil klonil tudi rajni naš Krek, da ga ni zopet bodril naš Gostinčar s svojimi delavskimi tovariši.
Ta peščica mož je delala tedaj ter orala ledino krščanske delavske organizacije. Ni bilo inteligence, delavci sami so z dr. Krekom nosili vso težo dela. In vendar je šlo naprej. Naša stvar se je razvijala, postala je velika in močna. Jože Gostinčar, zvesti in nesebični, pa je ostal isti ko prej. Niti za
las se ni spremenil, ko je postal poslanec, niti za las ne, ko je v Jugoslaviji postal minister. S svojim delavskim društvom, ki mu je predsedoval tudi med vojno, je hodil kot oznanjevalec po deželi in pripravljal srca za Jugo-j slavijo. Drugi so stali ob strani in čakali, on pa je delal skupno s celokupno organizacijo krščanskega delavstva. Ko smo dobili svojo državo, so hiteli nasprotniki, hlepeči po moči, da uduše našo organizacijo. Gostinčar se ni udaJ no sili ne vabam. Ko so razni delavski voditelji postajali milijonarji na stro-ške ljudstva, je Gostinčar še danee prav isti revež, ko je hil 1. 1894 ob ustanovitvi krščanske delavske organi* zacije.
Ko druge organizacije danes mečejo ob tla svoje še mlade delavske voditelje, se naša krščansko-socialna. delavska organizacija zbira okrog svojega sivega proletarskega vodje, ki je, nesebičen, čistili rok in zvestega srca. danes bolj ko kedaj poprej: naš voditelj, naš tovariš, naš Jože.
Načela, ki rode take voditelje, imajo v sebi jamstvo gotove zmage. Ta načela so vredna naših žrtev.
Slovenski krščanski proletarijat, politično organiziran v Delavski zvezi, strokovno združen v Jugoslovanski strokovni zvezi, ob priliki 60 letnico svojega voditelja izjavlja, da jc pripravljen na boje in žrtve, da zmaga misel krščanskega socializma!
Pojdimo za njim v duhu o&etv Kreka To bodi naše voščilo ob 60 letnici Jožeta Gostinčarja!
Posebna sodišča zoper verižnške.
V Avstriji bodo dobili nov zakon, la bi se ga tudi mi srčno veselili, ko bi ga imeli, V zbornici je bil predložen nov zakonski načrt, s katerim se uvajajo posebna sodišča za verižnike, tatove, vlomilce in oderuhe. Ta družba namreč po mnenju vseh poštenih ljudi spada skupaj, Ta nova sodišča ne bodo poslovala tako na dolgo, ko druga. Imela bodo takozvano okrajšano postopanje, kakor je to v navadi pri prekem sodu. Razlika bo v glavnem ta, da prelci sod proglaša navadno smrtno kazen, ta sodišča pa ne bodo obsojala na smrt (kar bi pa za to vrsto ljudi nič ne škodovalo). Obtoženec sc bo takoj postavil pred sodišče brez pismene obtožbe. Razprava sme trajati k večjemu 3 dni. Proti obsodbi ni vzklica, obsodba stopj takoj v veljavo in se takoj izvrši.
Ko bi pri nas poslovala taka sodišča, bi brez dvoma ta zločinska zalega imela pred postavo več rešpekta nego ga ima danes.
D’ ANNUNZIO PROTI ANGLIJI.
LDU Berlin, 9. marca. (ČTU) D'An-nunzio je imel na Reki strasten govor proti Angliji. Dejal je med drugim: Mogoče bomo vsi skupaj umrli pod ruševinami Rek& Toda iz teh ruševin bo vstal duh, ki nas bo maščeval. Od sinfajnovcev pa do rdečega prapora, ki združuje polmesec s križem, se bo inteligenca obrnila proti izsesavanju neoboroženih narodov. Anglija, ki si |e podvrgla Perzijo, Mezopotamijo, Arabijo jn večji del Afrike, pošlje lahko tudi nam ste rablje, ki koljejo v Egiptu vstaše. Por žrešna država, ki zalezava Carigrad, ki ima tretjino Kitajske v svoji posesti in ki bi hotela sedaj dobiti še vse otoke v Tihem oceanu južno ekvatorja, država, ki ni nikoli sita, more proti nam uporabiti ista sredstva. Toda mi bomo končno vendarle ostali zmagovalci, ker se bodo ustaši vseh narodov zbrali pod to zastavo. Imeli bomo novo križarsko vojsko vseh ubogih narodov proti tem roparjem, ki so včeraj izrabljali vojno in danes mir.
MOST ČEZ DONAVO.
LDU Belgrad, 10. marca. Romuni so dovolili Jugoslaviji del gradiva za novi most čez Donavo V Subotico je ?.r prispel pri vlak 32 voz. Ostalo gradivo pričakujejo prihodnje dni.
WlLSON SE NE UDA.
LDU Washington, 10. marca. (Dun. KU — Brezžična) Predsednik Wil»on je
v svojem pismu senatorju Hithocku izjavi!, da mora brezpogojno odkloniti vsak pridržek k členu 10 v pogodbi zveze narodov, ki je ogelnj kamen vse pogodbe. Ne upira se proti pridržkom, ki samo urejajo isto stvai, toda člen 10. je temelj pogodbi in se ne sme izpremeniti. Odgovornost glede odločitve prepušča senatu. Zedinjene države naj se z vsemi močmi pridružijo zvezi narodov, ali pa naj se umaknejo.
RUSIJA IN RUMUNIJA.
LDU Moskva. 10, marca. (ČTU) Poverjenik za zunanje stvari Čičerin je brezžično naznanil rumunski vladi v Bukarešti in romunskemu ministrskemu predsedniku v Londonu, da sovjetska vlada z zadovoljstvom jemlje v vednost sklep ru-munske vlade, da boče vstopiti v neposredna mirovna pogajanja. Ruska sovjetska vlada si do vohu je sporazumno z ukrajinsko sovjetsko vlado kot kraj pogajanj predlagati mesto Harkov, ki stoji zelo ugodno ter omogoča zastopnikom vseh treh strank neposredno in nepretrgano zrezo s svojimi vladami. Da se udeležijo pogajanj delegati ukrajinske sovjetske republike, je vsled položaja neobhodno potrebno, ker bi se sicer niti teritorij lina, niti druga važna vprašanja ne mogla re-SHL
URADNIŠKO VPRAŠANJE.
LDU. Belgrad, 10. marca. Kakor javlja »Politika«. bo vlada začela revidirati stalež uradnikov pri ministrstvih in pri deželnih vladah. Kot vj:rok tega postopanja se navaja prekoračenje proračuna, Zman šalo se bo zlasti število onih uradnikov, katerih mesto ne obsega proračun.
VELIKANSKI POŽAR V MACEDONIJI.
LDU. Belgrad, 10. marca. »Politika* javlja, iz Ložnice: Planina Vučevo je od snoči v plamenih od Črnega vrha do Hana in Biljega. Požar se je razširil tudi na gozde Monastir, Tronoše, Cera in Vidojevice, Prebivalci Ložnice in okoliških vasi, ki so v vojni že toliko trpeli, gledajo ta strašni prizor. Požar se je pojavil na tistih krajih, kier sta poginila brata Ribnikarja. Ogenj je nastal menda vsled nepazljivosti.
To so socialisti.
S Koroške Bele se nam piše: Ali
jih poznate? — Seveda jih, — saj .povsod enako nastopajo. — Ali ste jih že slišali? Seveda smo jih, — saj gre čez tri gore njih vpitje. — Ali ste se jim že smejali? Seveda smo se jim! V postu tudi? Tudil Pri nas na Javorniku in na Koroški Beli tudi, takoj prvo nedeljo — in veste zakaj? Zato! Poslušajte jih!
1. Mi nismo zoper vero! eamo zabavljamo, sramotimo — in norčujemo se iz nje.
2. Mi nismo zoper cerkev — samo .v cerkev ne hodimo. In če gremo, posedamo okrog cerkve — ter bi boljše storili, ako bi ostali doma.
3. Mi nismo zoper duhovnike — samo kjerkoli nam je mogoče, jim nasprotujemo in jih psujemo.
L Mi nismo zoper svobodo — samo Vabila J. S. Z. trgamo iz hiš in krščanskih organizacij ne moremo trpeti
5. Mi nismo zoper delavce — samo ic tovarne bi radi izgnali vse, ki niso naši.
6. Mi smo proti kapitalu — a le če je kapital v farovžu. Pred rdečim ali judovskim kapitalom pa ležimo na trebuhu.
7. Mi zabavljamo zoper vojsko —« pa gremo služit tudi prostovoljno.
8. Mi ne maramo doktorjev (namreč krščanskih strank). Svojim pa — če so rdeči — pucamo štifletne.
9. Mi vemo, da je dal papež 3 milijarde za deseto ofenzivo (imeli smo kurirja na papeževem dvoru — ki se je pred kratkim vrnil) samo dokazati ne moremo.
10. Mi nismo zoper kmeta —- samo *! njim nismo.
11. Mi smo za splošno in enako votlino pravico, tudi kmetskih žen, samo glasujemo ne za to.
12. Mi smo dosegli vse za delavca
samo zadnjič nam je lastna vlada
odbila naše zahteve.
Socialisti! Poglejte se v to-le ogledalo' Za vsakim teh stavkov stoji — vaš mož!
Ali vas ni nič sram? Mi se vam smejemo!
Na KoroSki Beli se je vršil 22. februarja shod »Delavske zveze« in »Kmetske zveze«, kateri je bil zelo dobro obiskan. Na shodu je bilo tudi precejšnje število naših političnih nasprotnikov »soeijev«, kar bi jim bilo le v čast, ako bi «e blh na »hodu obnašali tnko in zadržati« kakor gre olikanim »sodrugom«, Kateri obiskujejo tako-zvano »politično Solo« Med izbornim govorom dr. Stanovnika slišale so se zelo pikre opazke, toda mi kršč. so*
cialisti smo se zatajevali, da ni kaj padlo na razburjene buče, katere bi bile potem Še bolj rdeče. Slišali smo n. pr. »Večerna sova«, »klerikalci«, »ajmoh-tarji«, S. L. S. ima same »fajmoštre«, tehante, dohtarje in sploh pobere vsako »golazen« v svojo stranko. Taki izrazi morejo le na soc. dem- zelniku zrasti. V pomirjenje prenapetih sociaiskih možgan jim pa povemo odkrito, da duhovni in krščanskomisleči doktorji niso nikaka »golazen«. Dalje smo tudi slišali, da je bil prevz. gosp. knezonad-škof goriški, delničar pri 16, beril šestnajstih velepodjetjih. Naša dolžnost to ni, da bi to preiskavali — pač pa prosimo dotičnega cenj. »sodruga«, naj nam dotična velepodjetja imenuje (ime sodruga je znano). Smemo pa trditi, da to ni res, ter se je vseh teh 16 velepodjetij skuhalo v rdečih možganih.
Na našem shodu se ni nikomur od soc. demokratov okrivil niti las na gla« vi, pač pa bi nas pometali z njih shoda, ako bi bil kdo tako predrzen, ter bi šel poslušat vezanje njih otrobov.
Na pustni torek zvečer ponovilo je tukajšnje »Slov. katol. izobraževalno društvo« burko, ter so se čuli pred Domom tudi izzivalni klici znanih oseb n. pr. prokleti ajmohtarji hu ... in še več podobnih, na kar pa ni nihče naših somišljenikov črhnil besedice.
Gospodi »sodrugi«! Ako pridete mogoče še katerikrat na kak naš shod, obnašajte se dostojno, ker toliko olike se pa menda že naučite v svoji »ooli-tični šoli«.	Delavec.
Politične novice.
-j- Demokratsko-socialistična vlada nam je hotela vzeti kruh! Ob odstopu bivše vlade je prišel iz Vojvodine glas, da je vojna oblast zaplenila tamkaj vse žito, ki so ga poverjeni slovenski zavodi — Žitni zavod, Vojna in Gospodarska zveza in dr, — nakupili za Slovenijo. Jugoslovanski klub je takoj nastopil in zahteval, naj se žito nemudoma oprosti in dovoli prevoz v Slovenijo. Niti novi prehranjevalni, niti vojni minister nista ničesar vedela o ukazu za zaplembo žita. Na energično zahtevo Jugoslovanskega kluba so šli stvari do dna in tu se je dognalo, da je odredil prisilno odvzemanje žita bivši vojni minister Hadžič v sporazumu s bivšim ministrom za prehrano Bukšegom, oba člana prejšnje demckratsko-socialistične vlade! Ako ne bi bila prišla nova vlada oziroma ako ne bi bil posredoval Jugoslovanski klub, bi bila ostala Slovenija po zaslugi in nakani demokratov in socialistov ravno za Veliko noč brez kruha in moke. Tako so ti ljudje delali za blagor ljudstva in narodno edinstvo!
+ Minister odkriva gnilobo prejšnje vlade. V včerajšnji seji narodnega predstavništva je nastopil trgovinski minister Ribarac z odkritji o korupciji prejšnje vlade, ki so napravila na zbornico silen vtis. Ribarac je očital demokratom absolutistični režim, korupcijo z izvoznicami, zapravljanje državnega denarja brez dovoljenja in kontrole parlamenta. Svojim pristašem so dajali dovoljenja za uvoz in izvoz brez carine in tako oškodovali državo za ogromne vsote. Minister Ribarac je podal ostavko, da dobi svobodne roke za nadalj-na podrobna odkritja v narodnem predstavništvu. Navedel bo natančno imena oseb in vsote, za katere je bila oškodovana država. Tako prihaja sodba nad demokrate in socialiste za grehe, ki so jih delali, ko so bili na vladi, z največjo lahkomiselnostjo is nesramnostjo misleč, da bo njih gospodstvo večno.
+ Izprememba v ministrstvu. Namesto odstopivSega Stojana Ribarca prevzame trgovinsko ministrstvo sedanji pravosodni minister dr. Ninčič, na njegovo mesto pa pride kak drug član Ribarčeve skupine.
+ Socialistični poslanec o prejšnji vladi. V včerajšnji seji parlamenta je podal socialistični poslanec iCneževič izjavo, da bo dal sedanji vladi kvorum, ne pa zaupnice. Potem je udaril po bivši demokrat-sko-socialistični vladi in rekel, da v šestih mesecih ni ničesar storila za ljudstvo. Obetala je volitve, a tekom šestih mesecev ni ničesar pripravila zanje.
+ Novo oboroževanje. Kakor poroča »Achtuhr-Abendblatt«, javlja list »Berlingske Tidende« iz Londona: Vlada je iznova zapovedala, da se zgradi deset novih križark, trinajst podmor* nikov in sedemnajst drugih vojnih ladij. — Ne bo še konca!
+ Tudi v Italiji se bore med razne socialistične struje. »Arbeiterzei-tung« priobčuje dopis svojega poročevalca iz Rima z dne 29. februarja t. 1. Dopisnik razpravlja o sporu v italijanskem socialističnem taboru, ki je pomemben ne le za celo Italijo, ampak tudi za Evropo. Nasproti sl stoje maksimalisti, ki jih vodi Bombacci, in zmerni socialisti, ki jim korakata na čelu Turati in Treves. Prvi stoje na stališču, da je prišel čas za prevrat; proletariat mora s štrajki in vsemi mogočimi sredstvi seda-
njo krizo meščanske družbe pospešiti, izvesti revolucijo in ustanoviti komunistično sovjetsko republiko. Turatovci pa pravijo, da je maksimalistični program sedaj še ne-izpeljiv in da bi se sovjetska republika, ako bi se tudi ustanovila, ne mogla držati. Sedanjo stisko buržuazne družbe naj proletariat izrabi v to, da buržuaziji vsili čim da-lekosežnejše svoje zahteve m ji izvije iz rok čim več politične in jJospodalfcke moči. Med obema strujama se S® vrše pogajanja, a ni nobenega dvoma, da bodo zmagali maksimalisti. Kakšen je drugače položaj v Italiji, opisuje dopisnik tako-le: »Vsak dan postaja jasneje, da preživlja Italija težko gospodarsko krizo, ki ima svoj vir v pomanjkanju surovin in nizki valuti. Od 1. marca dalje se zopet racionirajo vsa važnejša živila, uvoz večine živežnih sredstev iz inozemstva je prepovedan, vlaki se ukinjajo in napovedujejo sc še obsežnejše omejitve prometa. Tod in tam se vnemajo nemiri, ki pa sebi imajo v inozemstvu za posledico, da vrednost lire še bolj pada. V teku so velike stavke, druge se pripravljajo. — Polom gosoodujočih slojev se kaže v Italiji v njihovi popolni nesposobnosti, da bi spravili proizvajanje blaga zopet v tir. Državni obrati delajo z ogromnimi izgubami, manjka premoga, manjka železa. Manjkalo bo tudi kruha, kakor hitro bi odpovedal severnoameriški kredit. Ako proletariat hoče, more današnji položaj poslabšati do neznosnosti. Obsežne stavke raorek> ustaviti še to bore produkcijo, kar je je, nove plačilne zahteve onemogočiti dobičlcanosnost podjetij, notranji nemiri zasuti vire inozemskega kredita. Vse to bi povzročilo nepopisno stisko; ki ji, kakor se zdi, višje plasti proletariata s svojimi mezdami po 30 lir in več na dan in s svojim neprestano rastočim potroškom že danes pripravljeno pot.« — Italija ima po vsem tem več kakor en razlog, da opusti svojo imperialistično politiko in se čim preje mimo sporazume s svojimi sosedi, da se more potem posvetiti ureditvi svojih notran'ih razmer. — Zanimivo je, kar pravi dopisnik o italijanski ljudski stranki: »V tem ko (socialistični) proletariat prekrižanih rok čaka na sovjetsko republiko, pripravljajo klerikalci svojo malomeščansko in kmetsko demokracijo, kot mogočno protiutež proti revolucionarnemu proletariatu; oni se opirajo na krajevno avtonomijo in pošteno upravo in imajo v času, ko nihče nima časa ne denarja, sredstva in ljudi.«
-j- Izjave dr. Ivo Franka. Graški »Volksblatt« prinaša pogovor svojega so-trudnika z dr. Ivo Frankom, ki se tačas mudi v Gradcu. Dr. Frank ima svoje stalno bivališče v Italiji ter je prišel v Gradec samo radi ureditve nekih gospodarskih zadev. Odločno zanika vest, da bi &i bil izbral Gradec za sedež svoje propagande proti Jugoslaviji, S tem bi slabo plačeval gostoljubnost štajerskih Nemcev, ki so ob prevratu dali zavetje njemu m mnogim drugim hrvatskim emigrantom, ki so iz Jugoslavije bežali v Evropo. Ne taji pa, da še sedaj dela za svoj narod, in sicer v tem pravcu, da dobe Hrvatje možnost, da sami odločijo o svoji usodi, o svoji državni obliki in vladarju. Vendar naglaša, da Hrvatje nimajo nobenega razloga, navduševati se za padlo dinastijo Habsburgovcev in da velja politično načelo, da cvete sreča Hrvatom le v zvezi z avstri)sko monarhijo, kot popolnoma premagano stališče. Hrvatski ideal je svobodna, kolikor mogoče nevtralna ljudska republika. Ta je pa dosegljiva edino-le na razvalinah današnje centralistične Jugoslavije. Ako iz pogovora še dodenemo, da je govoril Frank z največjim sovraštvom o Srbih, zatrjeval pa Nemcem večno prijateljstvo Hrvatov — ima, mislimo, o tem Franku vsak izmed nas enkrat za vselej dovolj.
-j-FrancHa in Vatikan, »Deutsche All-gememe Zeitung« poroča iz Bazla: Kakor se javlja pariškim listom iz Rima, se skoraj zopet vzpostavijo odnošaji n.ed Francijo in Vatikanom. Za nuncija v Parizu bo imenovan Cerretti. Kot novi poslanik Francije pri Vatikanu bo odpotoval Cam-boo v Rim.
+ Uradniška reforma aa Angleškem. Na Angleškem se je te dni vršila etiketa, ki je sestavila predloge za uradniško preosnovo. Na enketi so bili parlamentarci in državni uradniki. Enketa se je med drugim izrekla za popolno enakopravnost ženstva v uradnišKi službi. Minimalne plače za moške in ženske uradnike ge morajo izenačiti. Ženskam morajo biti brez omejitve dostopne vse državne službe. Napredovanje se vrši temeljem dokazane sposobnosti. Edina razlika pri plači bodi ta, da se uradnicam zvišuje plača samo do gotove vsote, od te meje dalje pa samo moškim. Zato pa dosezi plača ženskih poduradnikov 180 fintov šterlingov že s 34. letom starosti, moških pa šele s 36. letom. DaJie je enketa zahtevala, da se uredba pomožnega uradništva odpravi in se celokupna uprava postavi na temelj stalnega uradništva s pravico do pokojnine.
Širite »Večerni list"!
Dnevne novice.
— Za doktorja modroslovja ie Pr°m°' viral na dunajski univerzi Blaž Sveteli-
— Zamenjajte takoj tfsočkronskt “ kovcef Kakor smo že ponovno objavili, s® tisočkronski bankovci po 15. marcu t. *< bodo več zamenjali in prenehajo c , dnem biti splošno zakonito plačilno sre* stvo. Opozarjamo občinstvo, da se poz
z zamenjavo, ker po tem roku se tudi ta • zifikati ne bodo več odvzemali, če “4°,r. zamudi, naj si sam sebi pripiše posleaic in naj pozneje nikar ne nadleguje ura“, ‘ ker bi bil vsak tak korak b r e z usp®
— Delegacija ministrstva financ za ^lov nijo in Istro v Ljubljani, dne 10- ^ 1920.	,	.	.
— Prošnje za izvozna dovoljenja. * vozniki blaga v inozemstvo se opoz^nf^| da je vlagati poslej vse prošnje za ljenje izvoza neposredno pri tukajšnji družnici centralne uprave za trgovski P*, met z inozemstvom. Ta podružnica prošnje pregledala ter jih potem oprem«* ne s potrebnimi podatki in potrdili jala delegaciji ministrstva financ, ki it*** predpisane izvozne dokumente. ~ r cija ministrstva financ za Slovenijo & 15
v Ljubljani, dne 9. marca 1920.
— Kako pospešiti stavbarsko Inžener Adolf Bretzky na Dunaju pf® laga v svojem natečajnem spisu, dobil razpisano nagrado, naj se Povsem ustvari močna organizacija stavbinskih podjetnikov, ki bi enotno gospodarstvo s celokupB^ stavbenim materialom. Potem naj W v stavbinskih obratih uvedel Tay|<*J sistem, ki so je na Nemškem obnesel. Preosnujejo naj se za®Hrje stavbinski predpisi, vsled katerih po nepotrebnem zazidava velik deI. ^ rodnega premoženja. Prepove ^ delo šušmarjem bodisi pod lastnuPfcJ< tujim imenom. Uredi naj se k°®j^j renčno vprašanje, polagoma ^ varstvo najemnikov in izključi n* ^ inozemskih podjetnikov. Na tej P° lagi naj bi se začelo delo, ki vseli^L-ne bo zelo dobičkanosno ter g® meznik nikakor ne bi zmogel.	* J,
— Vlom v Oroszyjev mlin, V 25. na 26. decembra je kakor n»W* tožnica vlomil Ivan Sode v umetni Hermana Oroszija v Borovljah in u
2 vreči bele moke in gonilni jcr0S*f'uia/ de Ivan se je pri dežel, sodišču v ni zagovarja, da on ni vlomil, p*e prodajal moko in jermen na brato* in da takrat še ni vedel,da je bil* ukradena, katero da je moral ukrastM^ gov brat Anton, ki je v Nemški Ivanu Sodetu je prisodilo deželno s0<J^ v Ljubljani 4 mesece ječe.	,a
— Trbovlje. V noči od 5. na 6. ® ,e„ je bil posestniku Boštjanu Jager u*£f*ti j električni motor: 315 voltov napet0*,^ nadpisom Franc Pichler, Weatz,
kg teže, vreden 15.000 kron.	«j.
— Perilo, v vrednosti 4975 kr<>&, ^ znamovano s črkami J. R. in J. S. J*, v ukradeno gospodu dr. Ivanu Rudo*111 Zbelovskih Gorcib pri Rogatcu.
— Ljubeznjiva gosta. Dne 4. prišla v gostilno Ivane Krajnčeč v C/SjVj ci dva moška v starosti 25 in 40 IcV^ ima na desni strani očesa bulo; m®4* jofl ko je gostoma menjala gospodinj* kronski bankovec, sta ukradla pa*1 noma novih ženskih čevljev.
— Kožuh ukradel je v Radovi?6* januarja t. 1. Jožefu Valenta pri K«0 , tf Janez Urh iz Ribnega, Urh k razpr* Ljubljano ni prišel. Valenta je dognali* je vzel kožuh, kar je naznanil
nikom. Urha je obsodilo deželno ^ v dva meseca težke ječe.
— Kaznovane nasilnosti. Ignacij * nik, Janez Piškur in Alojzij Piškur oktobra v Mengšu, okrajno glavarstvo ^ tija, kakor jim očita obtožba, oktobra na Primskovem Jožetu io Verbiču žugala z umorom in s P Ignacij Praznik sam je pa dne 12, ^»^51
v Mengšu, oborožen s kolom in z nožem pridrl v Verbičevo hišo, tam 1e ^g|u ril s kolom po glavi in mu prebil v kožo. Alojzij Piškur je pa 12, oktoo Mengšu iz same hudobije raztresel P°, ^
vi 1 mernik Verbičevega prosa i11 gnojne vile. Piškur je pa dne 12. o*
1919 udaril v Mengšu Jožeta Verbič* y#f. lom po glavi. — »Zakaj ste jezni n* ^ bičeve?« vpraša g. Vedernjak	ztrief'
»Pijani smo bili, so nas pa s prešiči ^ jali; pijan sem bil do nezavesti.« 'T
Solane do treh so rogovilili p»oU
ie,« pravi priča Ančka Verbič«y < Jože Verbič pokaže, kako je Pra7/1* jjj, je hal z nožem proti njemu; brat Mm*8 ga nato nagnal z vilami, toda zapoa*'* ^|j v gozd. On je Šel na to po orožnj^k - j z9 so bili kaj pijani?« — »Ravno dov’ tom. sitnost delati, tekli so čez njive za ^ u|j3fli kakor zajci.. Deželno sodišče v. '<!jcev je obsodilo Ignacija Praznika v 6	'
težke ječe, Janeza in Alojzija vsakega na 1 teden zapora.	,	pja
— Tatvine v šmar’nem pri Ogrskem je bil 1. 1903. rojen AdoU
J
Štev. 5&
»VeSernI Us?« 3ne !f. marca 1920,
Stran 1
• i j.c delavec v Zavrstniku in kradel |6 D. Jfradel ie v Šmartnem pri Litiji vana Riolino, Ljudevita Landeckega in aceta Fincingerja. Probst se hoče zago-*nati nemSko, če tudi dobro zna sloven-o, »Zakaj si kradel?« — »Čevljev nisem 1;	*	T	si torej ukradel poleg čev-
?	.	jfj^ev	in sekire.« — Molk. Prohstu
Posodilo deželno sodišče 14 dni navad-®c ieče.
~ Plavokrvna »usmiljenost«. Kdo za-*a a^i 0Qi plemič, ki ima poda Va ^ krajih, še vedno pri nas, a se ti ljudje obnašajo še vedno prav ta-od	”f jmcn^° kot nekdaj, to je pa že
?• Lepe	vzglede usmiljenja imamo v
baronice L {Trzin)i ki ima za
ki s a .^rdega Nemca, nekega Riedla, nit/ |menuie za baronovega namest-45 i ‘ ,n hiši je služil neki gozdar nad bi m *l-iV	°i prislužil toliko, da
mrt U{t ^'a baronica dva droga za I«kl» T nos^a< ki jih je na prošnjo od-sečn*' i* ,^ozdar bi moral dobivati metro!-/ • OT) P^a^e, kavo, cikorijo, pe-»anl V	Vsega tega je ob vojni
' 23,0 ie dobival samo 12 kron }q ' *a ^asp bolezni pa rol^ko, ki je bi-dai *	j00, Gozdarjeva žena pa mora se-
r-, ^ stara leta iz stanovanja, dasi Je r.a dnKi a^° ce*a prazna graščina, samo da j- zavetišče neka druga 6tanovalka, ki smel SftU .^ral'skemu oskrbniku; pač bi nj„ v °L^a^. gozdarjeva žena v sttr.ova-delaf;6!! , njene hčerke pripravliene skifa? •	0 baronici in oskrbniku. Drug
hi|i. J* 2 Yalpetom, ki je služil 30 let pri ko '<jeje**OV* ženi, ki je že priletna in tez-stann„?'.so ^udi že parkrat odpovedali cam j, n,e- Slišali smo, da se tudi hišnl-* ravno dobro. Poleg te usmi-zinu Sc pridruži še dejstvo, da je v Trmo 2aVna ?ra^‘na< ki služi baronici sa-®°«zdu t '°v'^c, v Ljubljani pa, v tem ma i, v ^^ovanjske mizerije, ima ona sa-ko je * ,.s°b obstoječe stanovanje. Kališ^	ik>	da vara stanovanjsko ob-
jotovo K f-*Var “!ene zvitosti, ki je pri nji *]! razvi*a nego usmiljenost.
»i solil P *° i® P® huda ženska!« pra-?a je k .ran^iški Bokal iz Lok. 0'btože bleri' i® 6. novembra 1. 1. davčnrga ilusa i- ja Racija Finka in okrajnega rubit ,udevita Butara, katera sta prišla
hinavCi.ZmC^al.a:	 h-----* lumPie>
Up?tJa' Prerite se stran, drugače bt sta ^’n&vd “°kalova pove, da je res rekla gre,« ^_c‘ — »Tak pozdrav pa vendar ne fuje clT gospod Fink potrdi, kar obdol-k <-t>sodMa°^a Bokalovo. »Hudo ;.eu*ko« 48	ljubljanska	deželna sodn>:ct na
*Ii bi /o°*»e2a zapora. — »S^šjo gospod, • mogli tako narediti, da bi pla-To ne gre, ne moremo »gliha-
erje ._—*bu|b»vu vprašanje v Zagrebu. *- • l*|vo za socialno politiko v Za-
• ber pu
e. 030 trgovci.«
f>0Verjeniča,nOVanisko vf
8febu .• ‘Vo za socia„._ r_________
Sme ra	naredbo, glasom katere
^h^gfjPpftgati s stanovanji, sobami in *We ^ tudi posameznimi deli v istih BlU Se niestni stanovanjski urad, katere-Znaniti ?°ra vsak izzraznjeni prostor na-de ekom 3 dni. Vsako oglašanje gle-POved^nJani V ^St	na vratih je pre-
bn, J VseuČUiška imenovanja v Zagre-^eaiatik 1avneža izrednega profesorja ma-Va» n«6 nta zaŽrebški tehniki je imeno-^aslov V,‘ ocent dr. Željko Markovič. — j? j« jlurM^neža vseučiliškega profesor-rechsl °	Privatni docent dr. Branko
*adnjeij	štetje t Gradcu. Glasom
^1. ian* ,skega štetja, ki te je završilo V*lcev j ’ *^eie Gradec 157.032 prebi-84.906* * te^ 72.126 oseb moškega in M6S. 4ftVB*k®*a spola. Hiš je v Gradcu ?otiib T ,osehe stanujejo v železniških va-■ l9lK	ie štel Gradec 138.080 oseb,
••tlet ’ ^ 151.781, prirastek zadnjega de-^ fiaša torej 5251 oseb. dolar;; f,? c na zagrebški borzi 10. t. m.: 60;	^ 14.500; avstrijske krone (100)
(lom	levi f1®0! 180; carski rublji
20	• ^ehoslovaške krone (100) 180;
fran-. f,y zlatu 250; angleški funti (1) 520;
547- °	\ “‘anki (100) 1080; napoleondor
^ifc S* (10°1 219; le;i (1001 255; sou-lira k 1 ’ italijanske lire (100) 830; turška ^^komad zlat 575.____________________________
^bllanske novic©.
i« dan^ **eterskem prosvetnem društvu
h 2večer pre<lavanje ob pol 8. uri. stusoviu6*1 * zŽ°dovingko igro iz Kri-časov, ki je spisana v devetih sli* od«»-2nanem romanu< b° uprizoril Ljud-
7.	Ur- znova v nedeljo, dne 14. t, m. ob ^Vlien;nVe^eir' ifira je polna pestrega ®ii 0Dia ln krasnih slik. Pretresljivo je v Padla D ana usoda Hurove družine, ki je nji viVlSV°** nekrivdi v največjo nesrečo. °^a’ono i inj!? ^eP znaeaj Simonida, odurno 6,rabskeri csala< iu naravno odkritost s 'ka i, *a ,^eika Ilderima. Znamenita je
,‘2m ajlli°kiiskem cirku in v idernej-v*h v u Vr ^Cr čudežno ozdravljenje go-UP?Uori„	Opozarjamo,	da	bo	ta	dan
Pre$i;rL. n ken-Hur zadnjič. Vsakdo naj si ^ro^°Dnico v petek in v soboto v
lj Mrak, To lepo dramo v treh dejanjih, ki jo je spisal Petar Petrovič, bo igral Ljudski oder v sredo, dne 17. t. m. ob pol
8.	uri zvečer. V ti igri bo gostoval v vlogi Ilija Vujina g. Milan Skrbinšek.
lj Spored koncerta »Glasbene Matice« s sodelovanjem pevsk<?ga zbora, popolnega orkestra kralj. nar. gledališča in solistov: operne pevke gdč. Zd»nke Zikove in baritonista g. Ivana Levarja v ponedeljek 22. t. m. in v porrvleljck 29. t. ra. obsega sledeče skladbe: 1. Stanko Premrl; Jugoslovanska himna. Za mešani zbor in orkester. (Najnovejša slovenska izvirna skladba za zbor in orkester.) 2. Davorin Jenko: Ciganski zbor »Tanana« iz spevoigre »Vračara«. Za mešani zbor in orkester. 3. Viteslav Novak: Nesrečna vojna. Balada po moravski narodni pesmi. Za mešani zbor in orkester. 4. a) Emil ^damič: Bela breza se zdramil«, b) in c) Anton Lajovic: Pomladni spev in Črna lutnja, č) Adamič-Pavčič: Jszdec, Štiri-, petero- in šesteroglasni zbori a - capella. — Odmor. — 5. Stanko Premrl. Solnčna perem sv. Frančiška. Kantata za mešani zbor, sopranski, baritonski samospev in orkester. 6. Zdenko Fibich: Pomladanska romanca. Za mešani zbor, sopranski, baritonski solo in orkester. Točke pod 1., 4. in 5. so izvirne slovenske skladbe, ki se v koncertih »Glasbene Matice« prvič izvajajo. Predprcda a vstormic za oba kon certa se vrši v trafiki v Prešernovi ulici.
(k)
li Nrsrcča. V oondel’ek so našli orož niki pod hribom Golovcom pri Radečah mrtvega mestnega urlužbcnca i. Josipa Bevca. Pokojnik je šel nreteklo soboto obiskat svoje sorodnike v Radeče. Soočet ka so domnevali, da se ie morda izvrš i umor, toda ta domneva re e izkaza'a za neresrično, zakai zdravniška preiskava je dognal* da ie b’l pokoinik za^et od ka™'.
Ij Koj je s s? ■’dkoT>m v Vojni zvezi? xlani Vo’r>e zve?e so debili z?dn;ič sladkor Dred Božičem lanskega leta. Od takrat pa še prav nič, dariravno ga deii mestna a^rovizacija že v drugič. Zakaj ni sladkor a? Člani ga že nestrpno pričakujemo, ker ga že dva mereča prav nič nimamo. Kje e g. Kristan kot predsednik Vo;ne zveze? Kje dobi mes'na aproviza-ci;a sladkor? Prazniki so tu!
lj Tatvina pri DeSirnnu. Ključavničarski pomočnik Emerik Neumeister iz Lipnice je ukradel 16. februarja t. 1. go-spej Minki Dežmanovi posteljno opravo 640 kron vredno. Prodati jo je nameraval za 120 kron, toda pri prodaji ga je varnostni državni organ aretiral. Za fanta se je že ,re'iko storilo, da bi hodil po pravih potih, (oda pomagrlo ni nič, ker je zašel v družbo tovarišev tihotapcev, katera ga je pokvarila. Sodišču je prisodilo Neumei-stru 4 tedne ječe.
lj Tatvina telefonske in brzojavne Žice. Pavel Primc in Alojzij Keser sta obtožena, da sta prikrivala žice, katere so bile ukradene iz poštne barake na Ambroževem trgu. Primic pravi, da ga je neki vojak naprosil, da naj spravi žico. »Ker sem ga »enmal« imel, sem rekel, naj pa bo. Kar ustrašil sem se, ko sem zagledal žico, toliko jo je bilo. Kefer mi ie pomagal žico v drvarnico nositi. Deželno sodišče je obsodilo radi deležnosti tatvine Princa v 3 in Kefra v 1 mesec ječe.
lj Gnojišče na javni cesti. Prejeli smo: V Spodnji Šiški na Frankopanski cesti od-klada mestni pometač pocestni gnoj. Vozi ga toliko časa na kup kraj ceste, da se ga nabere za več vozov. Ker se bližajo toplejši dnevi, to gnojišče pa že danes razširja smrad v okolici,prosimo stanovalci omenjene ceste sl. mestni magistrat, odpo-moči.
lj 250 platnenih vreč v vrednosti 4000 kron je bilo ukradenih iz nekega skladišča v Ljubljani.
lj Ukraden je bil v noči od 4. na 5. t. m. posestniku Francu Jesihu v Mostah tovorni voz mažarskega izvora, že precej obrabljen, kateri je vreden 5000 kron.
lj «Kaj so Vam bile kože na poti,« vpraša nadsvetnik Vedernjak mesarskega pomočnika Rudolfa Zajca, kateri je zaradi tatvine že dvakrat sedel v ječi. Dne 6. oktobra 1. 1. je pregovoril tri srbske vojake, da so ukradli za njega 8 kož. Tatove je aretiral državni varnostni stražnik Škrjanec. »Ali si bo Srb sam sebi kožo izrezal?« vpraša g. nadsvetnik Vedernjak obtoženca. Molk. »Ali smejo Srbi prodaiati kože?« — »Mislim, da ne.« — »Vi ste Srbe naštimali, da so kradli?« — »Saj so že prei kože okoli prodajali « — Zajcu ie prisodilo sodišče 4 mesece težke ieče, Nadsvetnik Vedernjak Zajcu: »Fant! Fant! Pobol šaj se. zdaj delaš sramoto svojim staršem in sebi!«
Narodno predstavništvo.
LDU Beligrad, 10. marca, (Narodno predstavništvo.) Pred prehodom na dnevni red zahteva po6’anec Knezevič (soc.) pri čitanju zapisnika prejšnje seje, naj se
zapisniku dostavi, da se ne zadovoljuje z odgovorom ministra za notranje stvari glede njegovega vprašanja. — Zapisnik se vzame pa znanje.
Zbornici je predložen ukaz, ki pooblašča finančnega ministra, da umakne zakonski predlog o proračunski dvanajstini za mesec september 1919 in ga pooblašča, da narodnemu predstavništvu predloži v rešitev zakonski predlog o proračunskih dvanajstinah od septembra 1919 do maja 1920.
Posl. dr. Nježič vpraša ministra za agrarno reformo, ali je pripravljen takoj izvesti naredbo z dne 14. februarja t. 1. — Minister za agrarno reformo dr. Krnic odgovarja, da je sedanja vlada prejela to naredbo od svoje prednice in da jo mora pazno proučiti. Govornik prosi poslanca, naj tako važna in težka vprašanja ne obravnava s tako lahkoto. — Posl. dr. Nježič izjavlja, da s tem odgovorom ni zadovoljen.
Po prehodu k dnevnem redu povzame besedo načelnik skupine črnogorskih poslancev Dakovič, da obrazloži stališče svoje skupine napram sedanji vladi. Govornik izjavlja, da je prisilien povzeti besedo, ker se ne strinja s kritiko dr, Smodlake o prejšnji vladi.
Krekova prosveta.
Osrednji odbor Krekove prosvete je imel v nedelo 7. t. m. svo.o drugo sejo, v kateri se ie med drugim sklenilo, da se napravi natančen imenik vseh zvez, da se ustanovi lastna pisarna s stalno pisarniško močjo in da se sestavi natančen inventar društvenega imetja. Vzame se na znanje, da se ustanovi na Viču Zveza delavk ,ki se nriklopi Krekovi prosveti kot centrali. Sklepalo se je še o drugih zelo važnih zadevah, ki za enkrat še ne spadajo v javnost.
Društveno predavanje se je vrš’lo v nedeljo popoldan Predaval ie g. kanon;k Sušn;k o zvezdi Martu. Predavanje je bilo zelo ppučno in zanimivo in so bile članice g. predavatelju zelo hvaležne.
Zveza delavk je imela v torek 9. t. m. svoj redni sestanek. Obravnavalo se je o ženrlii vol lni pravici in prebral se e sramotilni članek o ženstvu iz delavskih slo-ev, kakor ga ie prinesel »Slovenski Narod« v nedeljo 7. t. m. Delavke so se zgražale nad surovostjo zagrizenega člankarja in se čud'le njegovi omejenosti. Če imajo taki člankarji svoi glus pri volitvah, potem bi ;ih morale imeti naše delavke in služkinje po pravici vsaka po deset.
Tamburaški zbor priredi po Veliki noči svej družabni večer.
Vse društvene Zveze pozivljemo, da redno poročajo o svojem g'banju v Večernem listu. Dopisi naj se poš! ejo oz prineso v Jugos’ovansko tiskarno, III. nadstropje, soba št, 4 na levo.
Jugoslovanska Strokovna Zveza.
Tajništvo J. S. Z. naznnnja tem potom vsem skupinam, da je glavni tajnik tov. Komlanec za nedoločen čas odpotoval. Toliko v vednost, da se ne bo kdo obračal pismeno nanj.
Tržič. V dveh predavanjih nam je g. učitelj Vider govoril o trpljenju slovenskega vojaka v laškem ujetništvu, Koncem zadnjega predavanja je odgovoril na napad, ki si ga je nanj dovolil rdečkar Snoj na nekem sestanku pri Toncu. — Zadnji pon-deljek je predaval o anarhiji g. kaplan Kapi iz sosednega Križa. Prihodn i pondeljek bo zopet zanimivo predavanje.
Delavska zveza,
Tržič. V nedeljo popoldne se je v veliki dvorani drušvenega doma vršil velik shod ^Delavske zveze«. Zbor \e z velikim odobravanjem izvolil odbor »Delavske zveze« za Tržič in okolico ter soglasno sprejel naslednje resolucije: 1. Zahtevamo, da se pri deželni vladi ustanovi komisija, v kateri bodo poleg vladnih zastopnikov tudi zastopniki delavskih organizacij in zastopniki delodajalcev. Ta komisija naj ugotavlja cene življenrkim potrebščinam ter tem primerno uravnava delavske plače. 2. V mezdnih sporih med delavci in deloda alei naj posreduje vlada, da delavstvo ne bo prisiljeno, v skrajnem slučaju poseči po orožju stavke. Delodajalce, ki bi se branili ugoditi upravičenim zahtevam delavstva, naj vlada prisili, da ugode delavstvu, ki mora tudi živeti.
3. Pozivamo vlado, naj nastopi proti verižnikom in tihotapcem s podvojeno strogostjo, da se tej kači končno vendar enkrat stre glava.
4. Izjavljamo, da hočemo doseči splošno in enako volilno pravico, aktivno in pasivno, tudi za ženske od 21. leta naprej. Delavske žene naj imajo pravico voliti in voljene biti v občinske zastope in v državni zbor.
5 Zahtevamo, da se davčne določbe o osebni dohodnini spremene tako, da se mora za davek plačevati še-Ie od dohodkov nad 15,000 K
Shod je lepo uspel ter bo brez dvoma podkrepil živahno organizacijsko delo med tržiškim delavstvom. Tržiška Delavska zveza, politična organizacija kršč. soc. delavstva, šteje že blizu 300 članov.
Črnuče. Pretekli teden v petek 5, marca 1920 zvečer se je vršil sestanek krščansko socialnega delavstva v »Društvenem domu«. Sklenilo se je, da se ustanovi krajevna organizacija »Delavske zveze«. Shod »Delavske zveze« se vrši v nedeljo, dne 14. marca 1920 popoldne ob
3.	uri v društvenem domu. Udeležite se ga v obilnem številu,
Žiri. Dne 7. t. m. smo imeli shod nase Delavske zveze ob udeležbi naših odločnih mož. Govorili so samo domači delavci, obrtniki in mali posestniki, ki so povedali, kaj nam je treba in kaj zahtevamo. Sklenilo se je, da pri občinskih volitvah nastopi naša Delavska zveza s svojo kandidatno listo, ki je na upogled našim somišljenikom v društveni sobi pri Pečelinu v Žireh, kjer posluje tudi tajništvo Delavske zveze vsako nedeljo po jutranji maši in po popoldanskem cerkvenem opravilu. Tu bo dobil vsak potrebne informacije. Obenem se upisujeio novi člani in članice. Vsa, ki se zavedate resnosti sedan ega časa, pristopite k Delavski zvezi, ki bo skrbela, da pride naš glas do primerne veljave. Vsi mali ljudje v Delavsko zvezo, da bo naš glas čim močnejši!
Kovinar.
JESENIŠKEMU DELAVSTVU V
PREUDAREK.
(Z Jesenic.)
Težki časi so nastopili za delav* stvo po industrijah. Naj se plače de-i lavcev zvišujejo še tako, ne zadostujejo cenam, katere moramo plačevati za živi jenske potrebščine! In navzlic tolikim ugodenim delavskim zahtevam še zdaleka ne dosežemo niti tistih razmer, v ko jih smo živeli pred vojsko. In kaj imamo pričakovati v bodočnosti? Sedaj nam daje tovarna gotove dra-ginjske doklade, kakor tudi živila po znižani ceni. Z največjo silo se rijemo naprej v nadi, da se mora v kratkem obrniti na bolje! In če se enkrat začno les obračati na bolje? Cene blagu in živilom, kojega bo dobiti v izobilju, bodo padalo in takrat — si mislimo — bodo zasijali že lepši dnevi tudi delay-stvu, ki si sproti dan za dnevom služi svoj kruh. Da se ne uračunamo! Kapitalisti se bodo dobro pripravili za lis'e Čase. Organizirali so se v skupno organizacijo. Ko bodo čutili potrebo ali našli priliko, utrgavali bodo delavcem draginjske doklade in druge ugodnosti. katere sedaj prejemamo iz njihovih rok, in čimprej bodo skušali zasužnjiti delavstvo zopet kot nekdanje čase!
Da se bode moralo takrat delavstvo odločno postaviti na branik delavskega prava, je vsakemu jasno. Jasno pa ni morda vsem, kako se hočemo postaviti tudi dovolj uspešno nasproti združenim industrijcem? In to je potreba, da mislijo na to vsi, ki jim jc mar, da se postavi delavec na stališče, ki je vredno človeka! Ce gremo torej proti združeni moči, moramo biti sami tudi združeni. To je parola, od katere nas bi ne smela odvrniti nobena sila, ne strankarska gorečnost, ne skrb za svojo člane, ali skrb, komu se bode pela slava o zaslugah, ki jih je imel pri morebitni dobljeni zmagi. Naj nas jio odvrača od tega prenagljeno govorjenje kake ženske v hlačah, marveč edina skrb naj bi bila skupni nastop vsega delavstva, združenega v svojih organizacijah! In če se kršč. soc. delavstvu, organiziranemu v Jugoslovanski strokovni zvezi, ki stoji na stališču, da bo ravno v skupnem nastopu vsega delavstva zmaga gotova, onemogočuje na vse načine sodelovanje tudi v naprej, navzlic kričeči potrebi skupnega nastopa, je to zločin na delavski stvari. To mora obsojati vsak pravi borec za zboljšanje delavskega položaja! Naj ne misli kdo, da bi bila odvrnitev kršč. soc. delavcev od svoje strok, organizacije sploh kdaj mogoča, ali pa da bi skupno delovanje dveh del. organizacij bilo nemogoče?
Imamo svojo delavsko zvezo, svojo stranko, svoja načela, od katerih nas ne odtrga niliče! V naši delavski organizaciji združeni, si bomo priborili zboljšanje delavskega položaja. Zavedamo se prav dobro, da vsaka delavska organizacija lahko mnogo stori za delavstvo!
Potom voditeljev naše stranke bomo prišli do svojih pravic, ki nam gredo kot svobodnim in pri kovanju zakonov soodločujočih državljanov in no bomo pustili, da bi kdaj šli preko na? in naših zahtev!
Naša načela so edino prava. Ta edino morejo privesti do resničnega blagostanja človeške družbe, saj se na-
slanjajo nanje najboljši reorganiza-torji človeštva. Ali si moremo, n. pr. misliti pravično rešitev socialnega vprašanja brez podlage krščanske pravičnosti in ljubezni?
Vemo, da so vodilni krogi pri mednarodni socialni demokraciji, ki izvira iz Nemčije, po večini judje. Vemo, da imajo ti judje gotov namen, ki ni razveseljiv za delavstvo, da hočejo judje, ki so največji kapitalisti ravno delavsko organizacijo porabiti v to, da za-sužnijo delavske vrste še bolj kot so jih imeli prej. Delavstvo se bo moralo opreti na drugo delavsko organizacijo, ki ni okužena od te zalege!
In kdo ve, če ne pride do tega! In nazadnje Ali in kako bi bilo skupno delovanje dveh organizacij nemogoče? Mnenje, da se v sedanjih časih ne more delovati kompromisno, ker je kapital sedaj tako združen, da se niti eno samo podjetje ne more več samo pogajati z delavstvom, temveč mora obvestiti vsa druga podjetja iste stroke, da se skupno pogaja, je napačno, ker imamo naše organizacije tudi po vseh podjetjih in v nekaterih krajih že tudi nastopajo skupno s soc. organizacijo v večini, kar pa nikakor ne ovira skupnega delovanja, ker se dobro zavedajo moči skupnega nastopa. Seveda pripuščajo voditelji soc. dem. organizacije skupne nastope, le tam, kjer zavedni delavci to zahtevajo sami!
In na Jesenicah, kjer se čez 200 članov močna organizacija kršč. soc. delavcev ne da odtrgati od svoje organizacije, kjer mora kršč. delavstvo radi tega prenašati šikane ter morajo biti pripravljeni vedno tudi na boj svojih sodelavcev, ki so organizirani slučajno pri organizaciji drugega svetovnega naziranja, je potreba delavstvu resnega premisleka, ker škoda, ki nastaja radi tega, se kaže bolj in bolj in se bo v doglednem času pokazala še bolj. Zato naj jeseniško delavstvo dobro premisli, ter naj najde uipevanje za pravo in zdravo delavsko skupnost vsaj takrat, ko gre samo za gmotno zboljšanje delavstva!	Delavec.
Rudar.
Prevalje-Leše. (Grozijo.) Po dolgem času se tudi mi iz Prevalj nekoliko oglasimo. Vzrok temu je to, kar je že pri marsikateri skupini J. S. Z. povzročilo objavo v »Večernem listu«. Čakali smo, kdaj da bodo tudi naši socialisti pokazali zobe. Mislili smo, da je to šlo že mimo nas.. Pa smo se vrezali. Dne 8. t. m. pride nekaj socialnih demokratov k našemu predsedniku in so mu naznanili sklep sodrugov, ki so ga napravili na shodu v Lešah dne 7. t. m. namreč, da bodo vse, ki niso pri njih organizaciji organizirani, vrgli ven in jim zabranili delo. Seveda, to se kaj lepo sliši, posebno pa še, ako ima kdo socialistična ušesa. Mi pa pravimo: Delajte sklepe po Vaših shodih, nas ne bodete dobili, kakor tudi pri podjetju ne bodete odločevali. Kar se pa tiče terorizma, pa itak ni kaj novega. Saj vemo, da se borite za »svobodo«, zato Vam ne zamerimo toliko. Samo na to Vas opozorimo, da si vsako stvar prej dobro premislite, predno kaj pričnete, da se ne boste kesali. Za danes je dovolj! Drugič se pa zopet oglasimo, ako bo še kaj novega.
Tobačno delavstvo.
Shod tobačnega delavstva se je vršil
4.	t. m. pri Vojoviču na Tržaški cesti. Poročal je tov. Kremžar. Sprejete so bile naslednje resolucije. 1. Z ozirom na svo-e plačilne zahteve, ki jih je stavila Zveza crščanskega tobačnega delavstva, izjav-jamo, da vstrajamo pri teh zahtevah ter zahtevamo, da se nam dovoli 100<yo povišek. — 2. Zahtevamo z vso odločnostjo, da se uvede splošna in enaka, aktivna in pasivna volilna pravica za vsa ženske od 21. leta dalje, in sicer za občine in državni zbor. — Resolucije 60 se poslale v Be-ligrad. Zborovanje je bilo številno obiskano ter je lepo uspelo.
Tobačni vpokojenci. Drutveni shod tobačnih vpokojencev, združen z občnim zborom se vrši v torek dne 16. marca ob pol 3. uri popoldne v mali dvorani Ljudskega doma. Treba je, da se zopet enkrat snidemo. Ako ima kdo kaj na srcu, tam bo prostor, da lahko govori in se pritoži, ako mu kaj ne ugaja. Položaj, v kojem se nahajamo tobačni vpokojenci, ni s cvetjem posut. Zato se zbarimo večkrat in se po prijateljsko razgovorimo med seboj. Tovarišice in tovariši vsi na shodi — Odbor.
Delavstvo papTrnfc.
Vevče. »Jugoslavija« prinaša z dne
9.	marca t. 1. poročilo o preobratu v družbi Leykam Josefsthal. Družba jc
prešla v slovenske roke. Dne 7. t .m. se je vršil ustanovni občni zbor te nove delniške družbe, v prostorih Ljubljanske kreditne banke. Ob tej priliki je bilo izvoljeno sledeče vodstvo: Dr. Karel Triller, predsednik; Bernard Top-per-Altberg, podpredsednik; predsednik delniške družbe Leykam-Josefsthal Vladimir Arko, veleindustrijalec v Zagrebu, profesor J. Breznik, podpredsednik Delniške tiskarne v Ljubljani, Avgust Praprotnik, ravnatelj Jadranske banke v Ljubljani, dr. Ivan Tavčar, Alojzij Tokač, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, Hugo Weinberger, ravnatelj hrvatske podružnice Wiener Bankverein v Zagrebu, Em. Furth, ravnatelj družbe Leykam-JosefsthaI na Dunaju. Viktor von der Lippe-Win-trup, upravni svetnik in Friderik Schilde, centralni tehniški ravnatelj iste družbe na Dunaju. Izmed teh je 7 Jugoslovanov, 1 Čehoslovak, 1 Američan in 2 Avstrijca. Družbenemu nadzorstvu bo imenovan na čelu g. Ivan Knez, predsednik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani; člani pa so: gg. Rihard Beck, višji knjigovodja na Dunaju, Franjo Braun, bivši poverjenik za finance narodne vlade SHS v Zagrebu in dr. Fran Windischer, tajnik trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani. Sedaj imamo zopet gospodarja. Vprašanje je, kako bo sedaj. Za danes se vzdržimo vsake sodbe.
Služidnfa.
Seja služkinj se vrši v petek, dne 12. marca ob 8. uri zvečer v prostorih J. S. Z., Jugoslovanska tiskarna II. nadstropje. Dnevni red: Predstoječa en-keta. — Predsednica.
Posredovanje. Pošteno pridno dekle t dežele želi službe v mestu. Vpraša se: Jugos^vanska tiskarna H. nadstropje.
Ljubljana, V torek 16. marca ob 3. uri popoldne se vrši enketa na vladi v zadevi naših zahtev, ki smo jih vložile. Dolgo časa je trajalo, pa dočakale smo vendar. Kažejo se nam boljši časi. Misliti moramo pa tudi že naprej. Ko bo enkrat to dovršeno, bodemo izpopolnile organizacijo. Gledati moramo, da dobimo vse tovarišice pod okrilje »Zveze služkinj«.
Celje. Pričele smo se tudi me giba ti. Mogoče sle mislili, da smo že zaspale, ker ni bilo nobenega glasu od nas. Vsekakor pa je treba zopet navdušenja in tako smo sklenile, da priredimo velik shod služkinj na praznik sv. Jožefa t. j. dne 19. marca 1920 v veliki dvorani hotela. Beli vol. Ker že dolgo nismo imele shoda, je dolžnoast vsake služkinje, da se udeleži tega shoda. Tovarišice, na svidenje 19. marca v dvorani hotela Beli vol.
r/
£ciczn car.
PROMETNA ZVEAZ4 Ljubljana, Člani »Prometne Zveze« se
pozivljejo, da plačajo svoje mesečne doneske najkasneje do 20. t. m., ker je 25. t. m. občni zbor, da more blagajnik predložti natančen račun občnemu zboru. Obenem se opozarjajo člani, ki imajo zaostale prispevke, da v slučaju, če do občnega zbora ne plačajo, zapade članstvo. Ravnotako se opozarja o podblagajniki, da odda:o svoje račune do 20. t, m. — Blagajnik »Prometne Zveze«,
Lesni delavec.
V Št, Vidu se je ustanovila skupina JSZ lesnih delavcev. Včlanjeni so večinoma mizarji. Veliko sreče mladi skupini želimo!
Ljubelj, Pri nas se je vršil v nedeljo, dne 7. marca 1920 ob 3. uri popoldne dobro obiskan shod lesnih delavcev. Lesni delavci, ki so raztreseni po gozdovih, so še veliko bolj potrebni trdne stanovske organizacije, kakor pa marsikateri drugi stan. Tako pa pridejo skupaj, ako več ne, vsaj vsak mesec enkrat, in &e tako pomenijo. Ako se kateremu zgodi krivica, pa organizacija posreduje, da se odpravi nedostanek. Pomislimo pa na lesne delavce brez organizacije! Tam po gozdovih eden tu, drugi tam, in trpe, sami si ne vedo in tudi ne morejo pomagati tako, da bi kaj zaleglo, Zato je bil nedeljski shod tem pomembnejši. Razgovorili smo 6e o naših razmerah in tudi sestavili par zahtev. Poročal je na shodu tajnik JSZ iz Ljubljane tov. Cvikl o pomenu organizacije. Koncu je povzel besedo tudi g. zdravnik iz Borovejj, ki se je ravno vračal od bolnikov. Omenil je nekoliko o delavskih stanovanjih, katera so velikokrat kriva bolezni med delavci. Nazadnje je nam obljubil, da pride enkrat k nam predavat o higijeni. Nato se je razvila debata, ki je trajala približno eno uro. Večkrat bi bilo treba takšnih shodov. Upajmo, da se kmalu zope vidimo.
Viničar.
»Zveza viničarjev« se lepo razvija. Tz-prevideli so viničarji, da je edina rešitev za viničarja v stanovski organizaciji. Razmere, v katerih se viničarji nahajajo, so res obžalovanja vredne. Plače imajo v današnji draginji 4 do 5 K dnevno. Sedaj pa pomislite kako more izhajati. Ta plača je bila za predvojni čas in ne za sedaj, ko imamo moko po 10 K kg in sladkor po 32 K, govorijo pa, da bo kmalu po 50 K. (Saj je že!) Viničar se mora že sedaj boriti na vse kripte, da se obdrži pri življenju potem bo pa itak zapisan v tisto deželo, kjer ni muh. Zato je skrajni čas, da se enkrat odpomore temu bednemu stanu. Deželna vlada naj ukrene kaj v tej zadevi. Določila bi se naj uradno minimalna plača. V kratkem se vrši velik shod viničarjev v Mariboru. Pozivlje-mo vse viničarje v okolici Maribora, da se zanesljivo in v obilnem številu udeleže shoda viničarjev. Razglasil se bo pravočasno v Mariboru in okolici.
Ljutomer. Skupina Ljutomer je dobila odmev po več krajih, ker povsod uvi-devajo potrebo stanovske organizacije. Poživljamo vse te viničarje, naj po svojih krajih pripravijo ugodna tla, ker le na ta način je omogočeno med člani podrobno delo. Treba je med viničarji gojiti zavest, da so sami v prvi vrsti poklicani, povzdig-n:ti svoj glas za potrebe, ki jih najbolj občutijo. Upamo, da dobimo kmalu konsum-no prodajalno. To je ena najvažnešjih potreb, ki jih čutimo. Zato vsi na delo, ki nam bo prineslo tudi gotovo uspeha, ker v organizaciji je moč. Čestokrat beremo, kako se posamezne organizacije gib1 jejo in dorega;o uspehe. Tem boli moramo mi v svoji zvezi, ker plača 4 do 6 kron na dan brez hrane je danes prava nezmožnost živlienja. Agrarna reforma ie za nas najvažnejše socialno vprašanje, ki se bo uveljavilo prav gotovo, ako se tesno združimo. Le v tem moramo iskati rešitve. Na delo torej!
Coli sr’c a.
Kmetijsko delavstvo.
Bolniški strežnik?.
Žiri, Tukajšnja skupina je imela svoj občni zbor 29. p. m. ob precejšnji udeležbi članic čipkaric. Razpravljalo se je o vseh perečih vprašanjih sedanjega časa, posebno vprašanje sukanca nas vznemirja, to ie živ-ljensko vprašanje naših čipkaric, a ga ni in ni. Kje je vzrok? Po po! drugem lelu se bi bilo pač ob dobri volji poklicanih krogov dalo ka; doseči. Odločno se je protestiralo proti čudnemu postopanju davčnega urada v Škofji Loki, ki ne nakaže gerentu že izplačane brezposelne podpore. Ali je davkar več kakor vladni organi, ki so podporo nakazali? Sicer pa mi dosledno zastopamo stališče: Preskrbite delo in skrbite za primerne cene vsakdanjim življenskim potrebščinam, pa ne bo nobena čipkarica vprašala za tako zavidno brezooselno podporo, ki je tako malenkostna, da m v nobenem razmerju z draginjo. Istotako se bodo storili primerni koraki, da se popravi krivica, ki se je storila nekaterm popolnoma obubožanim čipkaricam s tem, da se jim podpora ni nakazala. — Pri volitvi odbora so bili izvoljeni: Matija Cankar, predsednik; Marija Kavč č, podpredsednica; Marija Krak, tajnica; Ivanka Seljak, blaganičarka; M. Istenič, Iv, Brence, Iv. Gantar, Ivana Mohorič, Neža Malovrh, odbornice. S tem ie bil dnevni red izčrpan in ie predsednik zakl;učil občni zbor s pozivom k složnosti, in vztrajnosti, da pridemo do cilja.
Socialni pokret, ki ga ravnokar doživljamo, ie za nas prav tako važna stvar kakor za ostalo delavstvo. Na lastne oči gledamo, kako vse drvi v industriske kraje in v mesta. Kmetijski delavec kakor industrijski imata na glavi težko skrb, kaj bo, ko obnemore, ko ostari. Delavska zakonodaja bo morala globoko poseči v gospodarska- socialna vprašanja, da nam pribori za starost in onemoglost zavarovanje. Vse naše življenje se mora opirati na ostalo delavstvo, ker mi smo del celote. Če pa hočemo enakopravnost, moramo v strokovno organizacijo. Ker nam je na tem, da se razmere kmalu urede, je dolžnost nas vseh, se pridružiti Jugoslovanski Strokovni Zvezi, ki ima jasno začrtano pot, krščansko socialno delavstvo kljubuje viharjem, mi se jim Pridružimo do zmage poštenega dela. — Kmetijski delavec.
Organizacija bolniških uslužbencev tem
potom poživlja vse stanovske tovariše — tovarišice po Sloveniji, da se priglase Naslov: Jugoslovanska Strokovna Zveza v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna, II, nadstropje.
Odgovor »Zdravstvenega odseka« deželne vlade za Slovenijo na zahteve boln. uslužbencev za izboljšanje našega gmotnega položaja je začasno odklonilen z ozirom na to, da se v kratkem času izpreraeni pogod-‘ ba med državo in redom usm. sester, Vpra-!
Samo pa, zakaj ni mogel zdravstveni nakazati za to dobo vsaj začasne dokja Od nas se zahteva vedno požrtvovalno^ in potrpljenje. Zakaj pa gospodje miw sočutja z nami? Mogoče sploh ne v ' kakšna je naša služba, in koliko se ®°rJ boln. uslužbenci žrtvovati pri Rvr svoje službe. Ali ne damo vsak zdravja in celo življenja, medlem ko d _ mo za blagobit bolnih in ooemoghb Ijanov? Gotovo manjka zopet denarja, gajne so izčrpane, pač pa je vedno ao denarja za manj potrebne reči.
Modri Izkoriščevaltf
»Kdor ne spoštuje vinarja,	-.
goldinarja,« pravi mcdri izkoriščevalec odbije vse prošnje za povišanje delavs plač,	1
»Rana ura, zlata ura,« mrmra tiran pred se, »toda jaz jo vtaknem v **r
»Kdor medvede lovi, naj prej med dobi,« pravi modri izkoriŠČe'"41 in daruje delavcem sodček pijače.
»Poln trebuh rad je lenuh,« pmvl
•i BJO
___  .»»».	________ j	-
dri izkoriščevalec in zmanjša delavk plače.
modri da stradajo.
Lakota je najboljša kuharica,« -P& i izkoriščevalec delavcem, ki t®3
»Česar se Janezek ne uči, Janez: ^ ne bo,« pravi tovarnar in sprejme k delu.
»Posojilo dela skrbi,« pravi modri 11 koriščevalec in ne daje predujema.
— 	jjgj
»V potu svojega obraza boš J* kruh,« pravi modri izkoriščevalec sV ^ delavcem, ko pleza v kočijo.
»Potrpljenje je rožnato,« pravi m izkoriščevalec tolažeč, ko stopi v P ^ delavčevo stanovanje, ki je brez vese*)3 brez cvetja.
»Uboštvo ne dela sramote,« praV! dri izkoriščevalec, ko stojijo polnag1 lavci pred njim.
»Ženska spada k ognjišču,« praVl dri tovarnar in odpusti stare, onert S delavke od dela.
dr
»Vrana vrani oči ne izkoplje,« 80 jj j jali modri izkoriščevalci in so se zvezf ^ bogatimi socialističnimi voditelji-vkup štriha,« so vzkliknili ti in se *v ^ ž njimi proti zavednemu in poštenemu ščanskemu delavstva.
v»'
»Kdor drugemu jamo koplje, s4!® p(r njo pade,« bri dejalo naše delavstvo m * metlo z varalicami in izkoriščevalci.
Rasne novice.
r Padanje produkcije. Produkcija.2, moga je padla za 2150 meterskib st°%a pšenica za 322 milijonov stotov, z€!SnO$ 140 milijonov stotov, sladkor za stotov. Tako poroča nek francosk* Skupni dolg držav, ki so se bojevale, 2 j,,, 1200 milijard frankov. Če primeri3010 -p« našnjo produkcijo premoga, je padla v ^ meri z I. 1913 v Angliji za 32 odst® # v Franciji tudi za 32, v Nemčiji za . ^
Belgiji za 22, in v Češko-Slovaški za * _ v stoikov. Papirnatega denarja pa ie v.;j g* Zj. državah za 171 odstotkov, v Eramcn * 373, v Nemčiji za 875, v Angliji za iaA-Italiji za 435 in v Avstriji za 3900 kov. Cene živil pa so poskočile v Zje .jej-nih državah za 206 odstotkov, na A°* ^ kem za 257, v Franciji za 330, v R*1 VjjOO 330, v Nemčiji 1000, in v Avstriji 23 ijj«,
ICal/n lačni c .kU^nslnVi* ^	-
odstotkov. Kako jasni so »blagoslovi« - : . r Ameriško preseljevanje v r„vraVii«
Angleški listi poročajo, da se P^P^p,
*	•	» ——	r	VI	Ur
pravi naval ameriških turistov v * . - \e posebno v London in Pariš, že ,~ v ifl
posebno v London m raris. ~ v ifl prosilo nič manj ko 18.000 American^,* Američank za potni list v Evropo- .^jt' se ni čuditi: Američani hočejo i2* ^ s zanje tako ugodne valutne razrn.e^j dPL svojimi dolarji dobro živeti in s® S°i gače okoristiti na račun stare EvroP bo tu zanje takorekoč zasloni dobi	^o
sikaj, kar ima večjo ali vsaj re8°• . teh vrednost nego dolar. Zato se Ang ^ fle obiskov prav nič ne vesele in tega sjcem skrivajo. Nasprotno	°a	ETter
zelo pripravijo na ameriške goste y yry sedaj skrbe za prenočišča in drug°- , jih, kjer je divjala vojna, je cena poskočila;
Tiska
Odgovorni urednik Jož. ajateli konzorcij »V»Černej* »Jugoslovanska tiskarna« 9