Stav. 255 MtilM iMai f mwh1 m trnih m U m
V Trsta, v vmcMJo f- novtmbra 1921
Posamezna Številka 20 stotlnk letnik XLVI
lihaja — iavaemSi ponedeljek — vuk dan zjutraj. — Uredništvo: ulica «▼. frančitta AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi na] se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — zdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cei> leto L 60.—. — Telelo« uredništva ln uprave Stev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotlnk. - O^hsl se raču-M jo w firokostl ene kolone (72 mm*. — O'lasI trjov^ev In obrtnikov mm p* 40 sto! ' osmrtnice, zahvale, poslanice in v»M!a po L 1.—, ojlasl de.ia:nii ziviliv mm po L Z — Mali oglasi po 2) stot. besala, najmanj pa L 2. — OgUi naročnira In reklamacije seoošilliio IzklluČao unrivi Edinosti. v Trstu, ulica »v Frančiška Asiškega štev. 20, i. naasuupje. - Teieioa areinlitva in uprave U-57
Zaiasna avtonomija
S kraljevim odlokom od 31. 8. 1921., št. j sodeželani vsaj toliko zavzemali za nfo.^o-
1269, so se glede novih italijanskih pokrajin ob jadranski obali in v tirolskih gorah storili ukrepi, ki so usodnega pomena za daljnji razvoj teh dežel.
Res je, da je bilo težko nadovezati v deželni zakonodaji in upravi neposredno tam, kjer je vojna ustavila avtonomno življenje.
likor so tudi na tem polju $e pod prejšnjo vladavino imeli — vbogi zatiranci — premoč na jugoslovensko večino
Užaljeno pravno čustvo našega ljudstva, kateremu mora odbor Političnega društva »Edinosti« biti zvest tolmač, vendar ne sme zabraniti tistim našim možem, ki jih
Res pa je tudi, da bi se bilo moralo za po- vlada morda pozove v začasne deželne vrnitev k normalnim razmeram spoštovati zbore, da ne bi se pozivu odzvali. Njihovo vsaj bistvo avtonomne ustave in dati ljud- sodelovanje se ne bo nikakor moglo srna-stvu čim prej in v čim večjem obsegu mož- trati za znamenje, da se odpovedujemo nost, da pride do svojega slobodno volje- svoji zahtevi prave deželne autonomije nega zastopstva v deželni zakonodaji in saj je ta zahteva tako upravičena in v po-upravi.	i litični zavesti našega ljudstva tako globo-
Z označenim kraljevim odlokom se pa ko ukoreninjena, saj jo ljudstvo tako glasna polju deželne zakonodaje obeta samo no izraža in njeno daljnje neizpolnjevanje za neko daljno bodočnost neka čisto nedo- tako odločno obsoja, da je, proti temu, ločena ustavnost, a zasedaj vzdržuje vlad- eventualno sodelovanje naših mož v za-na zakonodajna oblast in potrjuje veljava časnih deželnih odborih brez vsakega na-vseb dosedaj po gubernatorjih in general- čelnega pomena. A samo za to se ne sme rr civilnih komisarjih izdanih naredeb in prezirati in se mora marveč v prvem redu odlokov. Na polju deželne uprave pa se upoštevati praktični pomen takšnega so-ustanavljajo takozvani začasni deželni od- delovanja. Tudi v stvareh, kjer moramo ra-bori, ki ne bodo iz slobodno voljenih de- čuniti na načelno, dosledno nasprotovanje želnih zborov slobodno izvoljeni, nego tako našim pravicam in koristim, ne bo opozici-sestavljeni in toliko avtonomni, kakor in ja naših zastopnikov brez pomena, ne nji-kolikor bo ravno prav državni vladi.	|hova kontrola brez koristi za nas. A i
Grenko je to po dolgih letih popolnega vprašanjih, kjer sme ali bi vsaj prej moralo zaduženja naše deželne avtonomije, ko stopati v ozadje, kar loči, in ostajati v vendar ni nobenega upravičenega razloga ospredju samo to, kar združuje, zlasti torej za to, da se nam še dalje odreka. Še boij v gospodarstvenih vprašanjih se ne more-grenko bo videti, kako bodo začasni de- mo odreči upanju, da sodelovanje jugo sla-želni odbori po številnem razmerju za-1 venskih zastopnikov v začasnih deželnih stepnikov obeh deželnih narodnosti (jugo- odborih vendar utegne prinašati kakšen-slovenske večine in italijanske manjšine) krat kaj resničnih uspehov za naše Ijud-sestavljeni ravno narobe, z italijansko ve- stvo, ali vsaj — odvračati od njega še večje čino, v še bolj kričečem nerazmerju, nego zlo. Goriško, ki ga je vojna tako težko za-
so ga kazali deželni odbori pred vojne.
Zato se iz našega ljudstva dviga odločen protest proti daljnjemu zatiranju njegovih in tudi z vsem zamozatajevanjem.
dela, in nič manj izmučena Istra imate pra-da se za nje trudimo z vsemi silami
vico,
zgodovinskih ustavnih sloboščin, ki ne morejo nikdar zastarati in se mu ne morejo nikdar veljavno vzeti. Jugoslovensko ljudstvo Julijske Krajine vztraja in bo vedno vztrajalo pri tem, da naj se njegovi domači deželi ohrani, v njej tudi dejansko vzpostavi in še bolj utrdi in razširi prava avtonomija.
j*, - —~— - i— ■ - — - - - ) — Upamo, da se bodo tudi italijanski j borih.
V tem zmislu naj torej naša javnost sprejme sklep odbora Političnega društva »Edinosti«, ki ob vsem varovanju našega načelnega stališča glede deželne avtonomije, dovoljuje našim možem, da se odzovejo eventualnemu pozivu državne vlade na sodelovanje v začasnih deželnih od-
Dr. Josip Wilian.
Jugoslavija
Kralj Aleksander odpotoval iz Pariza
PARIZ, 30. Jugoslovenski kralj je odpotoval snoči iz Pariza v Belgrad.
Nota velike entente mali ententi
BELGRAD, 30. Pred snočnjim ob 19.30 med sejo ministrskega sveta so se zglasili v ministrskem predsedništvu zastopniki Anglije, Francije in Italije ter izročili namestniku ministrskega predsednika Marku Trifkoviću noto velike entente. Slična nota je bila tudi izročena vladama v Pragi in Bukareštu. Vsebina te note javnosti še ni znana. V političnih krogih o tej noti zatrjujejo sledeče:
Nota predvsem poudarja, kako je velika ententa v interesu miru srednje Evrooe krenila vse potrebno, da se Karel na { rskem internira in pozneje odstrani.
/ta omenja, da je od ogrske vlade storjeno vse, da se Karel Habsburg odstavi irestola, naglasa nadalje z zadovoljstvom kako strogo je ogrska vlada nastopila proti Karlu za zaščito inieresov male entente in sploh miru srednje Evrope.
Nota blagohotno opominja vlade male entente, da naj brez dogovora ne prehitevajo velike entente v akciji proti Ogrski.
Doznava se dalje, da nota velike entente s hvaležnostjo priznava nastop Horthv-jeve vlade. Nota trdi, da se je Horthy popolnoma pokoril zaveznikom in da je odločnosti ogrske vlade pripisati, da so Karla Habsburga internirali.
BELGRAD, 30. Nota velike entente poudarja, da je pri ogrski vladi velika enten-ta izvršila vse potrebne korake in konstatira z zadovoljstvom, da je ogrska vlada sama preprečila poskus restavracije Habs-burgov na Ogrskem. Nota nadalje izjavlja, da se mesto Karlovega prognanstva naknadno določi.
Dalje je nota velike entente opozarjala, da naj mala ententa ne napravi nikakršnih korakov proti Ogrski brez sporazuma z veliko entento. Jugoslovenska vlada ni mogla odobriti tega stališča velike entente, temveč je sklenila, da sporazumno s Čehoslovaško in Romunijo pri veliki ententi predloži kolektivno noto, v kateri se zahteva:
1.	Popolna likvidacija habsburškega vprašanja na Ogrskem.
2.	Razoroženje na Ogrskem in
3.	Odškodnina glede nastalih mobilizacijskih stroškov.
Vtis note velike entente
BELGRAD, 29. Snočr.ja demarša zastopnikov velike entente pri namestniku ministrskega predsednika g. Marku Trifkoviću, je napravila v političnih in vladnih krogih globok vtis, mestoma ogorčene komentarje, zlasti z ozirom na točko note, kjer velika ententa izraža simpatije Hor-thyjevemu režimu. Današnji beograjski dnevniki ostro kritizirajo korak velike entente.
BELGRAD, 30. V včerajšnji »Samoupravi« je posl. Laza Markovič z nova razpravljal o -sankcijah in garancijah«. Njegov članek je zanimiv z ozirom na predsnoćnjo demaršo velesil. Med drugim
fira Vf r* I ^ noir /ia /i	1	_1_____v _
nov in razoroženje Ogrske pod kontrolo velike entente ni v stanu dati dovoljnih garancij proti novim poskusom Ogrske. Potrebno je uporabljati proti Ogrski edino ona efektivna sredstva, katera je bila u-porabila velika ententa napram Nemčiji, sredstva sankcij, ki so se praktično zelo dobro obnesla. Kakor je Nemčija iz strahu pred sankcijami in okupacijo gotovih pokrajin začela izvrševati svoje obveznosti iz versaillskega miru, tako bo Ogrska pod pritiskom sankcij male entente pripravljena, da svoje obveznosti trianonske pogodbe izpolni. Zakaj bi mala ententa ne uporabljala metod velike? Njeno moralno in formelno pravo je, da uporabi te metode, od katerih jo odvračajo, metode, ki je velika ententa sama iznašla in ki so imele zelo dobre resultate.
Tudi vsi drugi včerajšnji in današnji bel-graiski listi ostro kritizirajo korak velike entente.
Posvetovanje jugosL vlade o zunanjepolitičnem položaju (Ministrski svet)
BELGRAD, 30. Na svoji predvčerajšnji seji je ministr. svet razpravljal o zunanjepolitičnem položaju. Kakor vedno do sedaj, je tudi tej seji prisostvoval načelnik .generalnega štaba, vojvoda Bojovič, ki je natanko poročal o izvršenih vojaških pripravah in o položaju na meji.
Na predlog načelnika generalnega štaba je ministrski svet odredil, da se zaradi nadaljnje varnosti in v svrho gotove izvedbe ultimata pozovejo na šesttedensko orožzo vajo letniki 1918, 1919, in 1920 v Hrvatski, Slavoniji, Sloveniji, Bosni in Hercegovini.
Načelnik generalnega štaba je tudi omenil, da je stanje jugoslovenske vojske izredno dobro.
Po končani razpravi o vojaškem položaju je bil med sejo storjen korak velesil, vsled česar je moral ministrski svet sejo nadaljevati in razpravljati o nadaljnih ili-plomatičnih ukrepih. Vlada je vzela na znanje poročilo poslanika iz Prage olede predlogov čehoslovaške vlade. se je, da vlada med Belgradom in Prago popolno soglasje. Iz Bukarešte še ni dospel odgovor glede ultimata.
Vsebina vladne izjave
BtLGRAD, 30. Iz merodajnih krogov je izvedel dopisnik »SI. N.«, da je vsebina vladne izjave za popoldansko sejo zelo odločna. Vladna izjava vztraja na stališču pogojev ultimata in poudarja, da j*e država skoraj vsakih šest mesecev v gospodarski in državni nevarnosti od strani Ogrske. To vprašanje se mora popolnoma likvidirati Narodna skupščina je na svoji včerajšnji seji vzela izjavi na znanje.
Odgovor čehoslovaške vlade jugoslovenski
BELGRAD, 30. Potom futfoslovenskorf* poslanika v Pragi dr. Bogomila Vošnjaka
pravi članek, da detronizacija Habsburža-
je čehoslovaška vlada sporočila v Belgrad, da je Čehoslovaška v bistvenih in glavnih točkah sprejela vsebino od jugoslovenske vlade sestavljenega ultimata male entente proti Madžarski Čehoslovaška vlada je v vseh točkah popolnoma solidarna z Belgradom. Ne obstojajo absolutno nikake diference. K ultimatu pristavlja čehoslovaška vlada Še sledeče predloge:
1.	Ogrska narodna: skupščina se mora izjaviti, da je proti Karlu Habsburgu in da odstavlja s prestola vso habsburško dinastijo.
2.	Brezpogojna izvršitev trianonske pogodbe.
3.	Ne priznava se absolutno nikak a-1 ranžma (beneški?)
4.	Priznanje Ogrske na odškodnino, povzročeno Čehoslovaški in Jugoslaviji vsled mobilizačnih odredb.
5.	V kompenzacijo odškodnine se naj iz-roče v eksploatacijo: Čehoslovaški republiki — Salgotorjanski rudniki, Jugoslaviji pa pečujski rudniki.
6.	Razoroženje Ogrske pod kontrolo komisije, sestavljene od male entente.
7.	Izročitev vseh voditeljev in agitatorjev karlističnega gibanja, ki so pripadniki Čehoslovaške ozir. Jugoslavije mali ententi.
8.	Definitiven odgovor Ogrske v roku 48 ur.
9.	V slučaju sprejetja ultimata se takoj podpiše protokol, v nasprotnem slučaju prične mala ententa z vojaško akcijo.
Izjava odpravnika poslov itaL poslaništva. Mala ententa zmagala!
BELGRAD, 30. Odpravnik poslov v italijanskem poslaništvu g. Sumonte se je nasproti dopisniku izrazil o Karlovi avanturi takole: »Italija je od prvega početka v Karlovi avanturi odobravala stališče male entente in ni nikdar mislila odstopiti od tega nazora. Solidarnost male entente je onemogočila povratek Karla Habsburga na Ogrsko.«
Jugoslovenske čete prekoračile mejo
BELGRAD, 30. Včerajšnja »Epoha« ima poročilo iz Subotice: Visoka vojaška osebnost se je izjavila vašemu dopisniku, da so jugoslovenske čete dobile povelje danes prekoračiti ogrske mejo. Vodilni krogi nočejo dati o tem nobenega pojasnila. Kakor dalje javljajo, je v Szegedinu koncentriranih 17.000 mož ogrske vojske. SploSna ofenziva v Albaniji BELGRAD, 30. Število prostovoljcev in rednih čet tiranske vlade na jugoslovenski meji se ceni nad 12.000 mož. Presbiro poroča iz Korče, da je pričela tiranska vlada proti Jugoslaviji oboroževati tudi civilno prebivalstvo v ozadju svojih čet ter da je začela razdajati med prebivalstvo puške, municijo in bombe. Poveljnik jugoslovenske vojske proti Albaniji general Krsta Smiljanič je prejel od svoje vlade ukaz, naj zasede takozvano d'Esperavevo demarkacijsko črto iz leta 1918. Ta meja tvori oni strategični položaj, ki je nujno ]potreben iz ozirov vojaške strategije za zavarovanje jugoslovenskih mejnih krajev jred albanskimi napadi. Jugoslovenske čete so krenile iz dosedanjih postojank na označeno črto.
SKOPLJE, 30. Pred včerajšnjim ves dan in zvečer so Arnavti ljuto napadali v sektorju Arad-Plješ. Jugoslovenska artiljerija "e delovala učinkovito. Albanci imajo ve-ikanske izgube. Jugoslovenske čete so zajele mnogo Albancev. Napredovanje gre polagoma, ker je teren zelo hribovit in težaven.
Ukinjenje blagovnega prometa
BELGRAD, 30. Z ozirom na sedanjo vojaško akcijo proti Ogrski, je ju£sl. vlada odredila, da se začasno sprejemanje )laga na železnicah ukine. Ukine se tudi prevoz.
Narodni skupščini predloženi zakoni
BELGRAD, '30. Predvčerajšnjim ob 1.6.30 je vlada predložila predsedstvu narodne skupščine sledeče zakonske načrte: 1. O avtonomiji pokrajinskih in srezkih oblasti. 2. Zakon o teritorialni razmejitvi oblasti. 3. Zakon o občinski upravi. Kar se tiče določitve mej posamnim pokrajinskim oblastem, vlada o tem ni definitivno sklepala, temveč prepušča rešitev tega vprašanja narodni skupščini. Po načrtu vlade je razdeljena Hrvatska v 4 pokrajinske oblasti, med njimi je zagrebška pokra^ jinska oblast, največja v državi. Srem je od Hrvatske odločen in bo prideljen Vojvodini, ozir. Srbiji. Slovenija je razdeljena po načrtu v ljubljansko in mariborsko pokrajinsko oblast
Definitivni podpis jugstovenskega posojil« v Angliji
BELGRAD, 30. Iz Londona poročajo: Finančni minister dr. Kumanudi je definitivno podpisal najetje 500miljonskega državnega posojila v Londonu. Obrestna mera in odplačilni pogoji^ so ugodni. Del posojfla se izplača Kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev v gotovem novcu, drugi del pa v kompenzacijskem blagu in natura. Definitivni podpis pogodbe se izvrši te dni.
BELGRAD, 30. Vlada je iz Londona prejela obvestilo, da so pogajanja za najetje posojila zaključena. Finančni minister se početkoma prihodnjega tedna povrne v Belgrad.
Razmejitev med Jugoslavijo in Italijo
ZAGREB, 31. Iz Belgrada poročajo, da bo razmejitvena komisija med Italijo in Jugoslavijo nadaljevala svoje delo. Jugoslovenska in italijanska vlada sta že odposlali svojim Članom tozadevni nalog. Končna meja se bo potegnila pričetkom zime*
Cahoslovaika
Papež in Karel Habsburiki
DUNAJ, 30. »Reichspost« pravi, da je doznala iz dobro poučenega vira, da bo papež protestiral proti pretrdemu ravnanju s Karlom Habsburškim, kajti tu gre za katoliškega vladarja, ki ga vsled goto-vih zgodovinskih pravic in zgodovinskih dolžnosti nasproti cerkvi krona kardinal-primas. S tem svečanim obredom postane tudi ogrski vladar apostolski kralj. — Tako pravi »Reichspost«. Agencija »Štefani« pa poroča iz Rima, da je ta vest, kakor so se izjavili vatikanski krogi, brez podlage.
Rusija
Rusko-romunska pogajanja prekinjena
BUKAREŠT, 30. Uradno javljajo, da so pogajanja, ki so se vršila v Varšavi med zastopniki ruske in romunske vlade, bila prekinjena za nedoločen Čas, da bo odposlancem mogoče, da se sporazumejo s svojimi vladami. Dasi vsebuje vnaprej določeni spored le dve vprašanji, namreč vprašanje obnovitve trgovskih stikov med obema državama in vprašanje plovbe po Dnjestru, je ruski odposlanec kljub temu predložil deset vprašanj, med katerimi se eno tiče tudi usode Besarabije, končne ureditve rusko - romunskih mej in zaščite manjšin. Romunski odposlanci so izjavili, da glede priključitve Besarabije k Romunski ne morejo več razpravljati, temveč d3 so pripravljeni pregovarjati samo o posledicah tega dejstva. Zraven tega so romunski odposlanci naglašali, da je vprašanje zaščite manjšin že rešeno z mirovnimi pogodbami, ter so obenem zahtevali, naj sovjetska vlada povrne arhiv romunskega poslaništva v Petrogradu. Ker se je rusko protivilo tem zahtevam, so Zahteve malega sporazuma	bila pogajanja prekinjena in romunski od-
PRAGA, 31. Listi obširno opisujejo se- poslanci so se povrnili v Bukarešt. danji položaj. »Čas« piše, da sta čehoslo-i vaška mobilizacija in diplomatska akcija prepričali zaveznike in ogrsko vlado, da promatra čehoslovaška vlada položaj
Žalosten incident med Nemd in Čehi
PRAGA. 31. V Kraslicah blizu saksonske meje, kjer je pangermanistična propaganda najhujia, je bil oddelek čehoslovaš-kih vojakov, ko je stopil z vlaka, napaden s kamenjem in s streli. Vojaki so bili prisiljeni rabiti orožje v lastno obrambo. Pri tem je bilo 12 oseb ubitih in 10 ranjenih. Toda ta incident ni nikakor v zvezi z mo-bUizacijo, kakor priznava berlinski list »Freilieit« sam. Sicer pa napreduje mobilizacija v nemških središčih Čehoslovaške tudi izvrstno in brez težkoč. Predvsem j'e treba naglasiti, da se mobilizirani nemški delavci z navdušenjem podajajo pod zastave.
Kraslici je dobroznano središče panger-manizma, ki ga podpirajo predvsem saksonski in berlinski krogi. Prvič se je to mesto proslavilo preteklo spomlad povodom vojaškega nabora, ko se tamkajšnji mladeniči, nahujskani od neodgovornih agitatorjev, niso hoteli predstavili nabornim komisijam. Tedaj je čehoslovaška vlada podvzela proti tej agitaciji primerne korake in odpor je prenehal, dočim so nekateri mladeniči pobegnili na Saksonsko in Bavarsko, kjer pa so jih nemška obia-stva prisilila, da so se morali povrniti. Krivci so bili tedaj kaznovani po zakonu, toda agitatorji so kazni ušli, dočim so se sedaj zopet povrnili in so zopet začeli ščuvati ljudstvo proti čehoslovaškim oblastvom.
Mobilizacija na Čehoslovaškem
PRAGA, 31. Vo jni minister je izjavil zastopnikom listov, da mobilizacija izvrstno napreduje. Neodgovorni agitatorji so Izzvali nerede le v .tirih mestih republike.
skrajno resno. Enotna fronta malega m velikega sporazuma kakor tudi popolnoma lojalno stališče Poljske dokazujeta, da je prišel čas, da se habsburško vprašanje končno reši in da se Ogrska prisili k natančni izvršitvi mirovne pogodbe. Treba je nastopati z vso odločnostjo, kajti neodločnost bi pokvarila ugled velikega sporazuma.
Socialno-demokratično »Pravo Lidu« pravi, da se je nemogoče pogajati ali odstopiti od tega, kar se mora odločno zahtevati. Zahteve malega sporazuma so sledeče: razorožitev Ogrske pod nadzorstvom malega sporazuma in razpostavlje-nje vse habsburške rodovine. Madžarski izgovori, češ, da grozi boljševiška nevarnost, so le nekako strašilo, s katerim morajo končno nehati. Dolžnost zaveznikov je, da branijo mirovne pogodbe.
»Narodni Politika« zahteva skupen nastop z velikim sporazumom, da se zajamči ugled zaveznikov v Evropi. Pri tem pa je neobhodno potrebno, da veliki sporazum upošteva interese malega sporazuma.
»Narodni Listy«, ki so glasilo iste stranke piše, da je bila z mobilizacijo malega sporazuma odvrnjena nevarnost vojne. Nadaljnji razvoj je sedaj odvisen od Ugrskc, ki lahko odpravi, ako hoče, vso nevarnost, s tem da izpolni vse zahteve malega sporazuma. Te zahteve pa so v tem, da se Karel mora odpovedati prestolu, da se Ogrska razoroži in da ogrska vlada izpolni mirovno pogodbo.
»Prager Presse« naglaša enodušnost u-radne politike vseh vlad glede habsburškega vprašanja in pravi, da je razorožitev Ogrske najvažnejše med vsemi vprašanji. Predlog ogrske vlade, da bi se razorožila postopno v 12 letih, je popolnoma nesprejemljiv.
Vojna neizogibna, ako se ne izvršijo zahteve malega sporazuma
PARIZ, 31. »Daily Mail« je objavil brzojavko svojega poročevalca iz Prage, ki pravi, da mu je čehoslovaški ministrski predsednik Beneš izjavil, da je vojna neizogibna, ako se diplomaciji v 14 dnevih ne posreči rešiti habsburško vprašanje. Beneš je pa dostavil, da bo Čehoslovaška postopala v sporazumu v zavezniki.
Čehoslovaška ni proti beneškemu sporazumu
RIM, 30. Čehoslovaško poslaništvo v Rimu je sporočilo agenciji Štefani sledečo izjavo: Čehoslovaško poslaništvo je pooblaščeno od svoje vlade, da odločno zanika vesti, ki pravijo, da je Čehoslovaška vlada nasprotna sporazumu med Avstrijo in Ogrsko, ki se je sklenil s posredovanjem Italije.
Rusija pripravljena priznati državne gove bivših vlad
dol-
LONDON, 31. Sovjetska vlada je poslala angleški vladi noto, v kateri pravi, da je pripravljena priznati državne dolgove bivših vlad. Ruska vlada naglaša začetkoma, da je bruseljska konferenca za pomoč Rusiji sklenila, da mora Rusija priznati svoje stare dolgove, ako hoće, da se ji dovolijo novi krediti za pomoč stradajočim. Nota nadaljuje: Spričo stradajočih množic in ker se želi sporazumeti z drugimi vladami je sovjetska vlada sklenila, da bo glede tega vprašanja znatno popustila ter bo uooštevala željo upnikov Rusije. Ruska vlada izjavlja, da je pripravljena priznati svoje obveze nasproti drugim državam "n njihovim pripadnikom, katere izhajajo iz posojil, ki jih je carska vlada sklenila pred 1. 19i4. Rusija pa zahteva, da se ji dovoli tak n čin plačevanja, da ji bo mogoče i/.-oolnjevati svoje obveze. Prvi predpogoj pa je ta, da se države obvežejo, da ne bodo na noben način ogrožale ruske sovjetske vlade in ruske daljnovzhodne republike, dočim pa sovjetska vlada ne zahteva, da bi jo druge vlade priznale. Rusija predlaga, naj se skliče mednarodna konferenca, na kateri bi se razpravljalo o tem vprašanju in na kateri bi se utrdilo, kaj ima Rusija zahtevati od zaveznikov in kaj zavezniki iz Rusije. Samo ~^tom takšne konference se "«o mnenju sovjetske vlade da to vprašanje končno rešiti. Ruska vlada upa, da bodo druge vlade ta njen predlog sprejele in da bo v kratkem sledila obnovitev gospodarskih in političnih stikov med Rusijo in njimi.
Pomoč stradajočim v zapečatenih vagonih
ŽENEVA, 30. Veliki komisar mednarodnega odbora za pomoč Rusiji je prejel od inženirja Morga, spremljevalca prve po-šiljatve v Rusijo, tozadevno poročilo. Prvi vlak 16 vagonov živil je prispel v Moskvo 16. avgusta. Zastopniki sovjetske vlade so sprejeli živila ter jih v zapečatenih vagonih poslali v prizadete kraje.
Amerika
Nova obravnava proti Saccu in Van-zettiju
NEW YORK, 30. Včeraj se je začela pred sodiščem v Norfolku razprava v zadevi priziva proti obsodbi na smrt, ki je bila izrečena proti Italijanoma Saccu m Vanzettiju. Oblastvo je ukrenilo stroge mere za vzdrževanje javnega reda. Oba obsojena Italijana prisostvujeta obravnavi.
Anglija
Avstrija
Avstrijska vlada popravlja izjave svojega belgrajskega zastonnika DUNAJ, 30. »Korrespondenz Bureau« javlja: »Agramer Tagblatt« od 25. oktobra je objavil vsebino pogovora, ki ga je imel z avstrijskim zastopnikom v Belgradu, Hoffingerjera. Hoffinger da je med drugim baje rekel, da se pripravljajo oddelki avstrijskih delavcev, ki štejejo 60.000 mož. Hoffinger pravi sedaj, da so prišle te besede pomotoma v njegov pogovor. Hoffinger ni nikakor govoril o oborženih oddelkih, temveč je le naglašal popolnoma nevtralno stališče avstrijskega prebivalstva z ozirom na sedanje dogodke.
Važen politični govor japonskega poslanika v Londonu o washingtonski konferenci
LONDON, 30. Japonski poslanik baron Hajaši je priredil pojedino v čast inozemskim časnikarjem. Po pojedini je imel poslanik važen političen govor. Rekel je, da je pomoč listov v zadnji vojni mno£o pripomogla k zmagi in k sklenitvi končnega miru. Nato je razpravljal o washingtonski konferenci ter je pri tem rekel: Mi gremo vsi v Washington, a tisti pa, ki ostanejo v Evropi, bodo v duhu z nami. Med vojno smo bili vsi prijatelji in ni nobenega razloga, da bi ne bili tudi v miru. O kitajskem vprašanju se bo na konferenci razpravljalo. Ako se Anglija, Amerika, Francija in Japonska, ki so pri tem vprašanju neposredno prizadete, sporazumejo, tedaj bo v notranjosti nastal takoj popoln mir. Nato je dostavil: Nekateri ljudje na Japonskem, v Ameriki, na Angleškem in na Kitajskem so si prizadevali, da bi dokazali,
da je moč Japonske lako velika, da bo
log je bil (prejet enoduSno. Nato je prevzel
baron Avezzano definitivno predaedftvo ter predlagal, naj se poverita mesti podpredsed«
v sled nje na konferenci prevladalo japonsko stališče. Vsi takšni glasovi so popol- -.. „ t H f. . . . . . -
u oma brez vsake podlage. Mi hočemo le	^Iniku J™co®kf <*«*	Fatoutju
w vi i i V	in načelniku angleške delegacije Siru Franci«
mir. Glede washingtonske konference pa i n—...	jt^.f .r 7^ " . . .
mislim, da se bo končala na popolno za-
doščenje Amerike in nas vseh.
Turčija
Angorska železnica popravljena
ANGORA, 30. Železniško progo Angora—Eski Šehr in Angora—Afium Karahi-sar, ki so jo bili Grki pri svojem umiku pokvarili, so Turki zopet popravili. Mu-stafa Kemal paša je prisostvoval otvoritvi prometa.
HALI OGLASI
se je vršila na tukajšnjem porotnem sodišču obravnava proti fotografu Maksinrilfanu Prostu, stanujoč emu v Postojni, ki je osleparii nekega E. Scrobogna za 17.000 lir. (Prost je
i
Urad za vničevanje "Edinosti« in «Pučkega prijatelja«. V Istri se nahaja poštni urad, ki ga zastonj iščete v ostalih krajih naše dežele. Posebnost tega poštnega oblastva obstaja v tem, da se njegovi uradniki ne pečajo z opravljanjem poštnega prometa, temveč z vničeva-
rih tega urada, je zapisano smrti. Ta famozni1 c r«-««^	. - -ni* *r	r-urad je kr. poštni urad v Oprtalju. Njegovi * P uslužbenci razvijajo svoje predrzno delo že od 'S^^gST 80 mm]° v *l<" 15. januarja 1921. Začetkoma so vse slovansko časopisje kratkomalo potrgali, sedaj so si izbrali nove metode in izročajo vse pošiljatve __, tr^i' . u -
gospodom mesarjem, da morejo lepše zavijati	E?*e,!m?a m P0^*® . 3- un
govedino in teletino. Doslej nam ni še znano, lzrocitev nagrobnega spomenika družim.
no. Po volitvi predsedništva so se sestavile komisije, katere bodo imele reševati posamezna vprašanja. Ustanovil se je tudi urad tajništva, kateremu načeljuje član italijanske delegacije.
Znamke neznanega vojaka. Kakor poroča j prodal Scrobogni «ponarejeno kokainom.)
agencija Štefani se bodo povodom svečanosti " v čast neznanemu vojaku, t. j. od 1. do 8. novembra prodajale po vseh glavnih poštnih uradih v državi pc-sebne spominske znamke. Znamke bodo Štirih vrst, in sicer po 5, 10, 15 in 25 stolink, ter se bodo lahko priiepljale na pisma bodisi same ali pa obenem z navadnimi poštnimi znankami. Te znamke pa bodo veljale le za notranjost Italije in za njene naselbine ter se bodo lahko rabile do 31. decembra 1921.
Glasbenik Jakob Aljaž. Letos praznuje v vasi na Dovjem župnik in slov. glasbenik Jakob Aljaž petdesetletnico mašniskega posve-čenja. Čestitamo!
«GORIŠKA MATICA«. Rok za priglašenje
pretepal med neznanimi gosti m 42-letnhn Amadejem Nikli jem iz Doline It 235, ki je bil ranjen • srpom v vrat,
, Ranjenec je bil odpeljan v mestno bolniSnl- j TESTENINE, vino, vermut, maršala, tropino co.^Vzroki krvavega pretep niso znani.	vec, konjak, rum, crema-marsala, Fernet
Sleparski razprodajalec kokaine v Postajni odprosčen, (Porotno sodišče). Včeraj zjutraj
Književnost in umetnost
«Jadranka». Izšla je 11. štev. s tole vsebino: 1. Mara Tavčarjeva: «Ni je več». — 2. Fr. Žgur: «Vprašanje.» — 3. M. Stepančičeva: «Naša književnost do konca njene prve dobe.
—	4. Aleksandra: «Ne maram rdečih rož!» —
5. Alekasndra: «Moja skrivnost«. — 6. M. Gregoričeva: «Za samostanskim obzidjem*.
—	7. N. Nevenovićeva: «Zapuščeni». — 8. Vzgojiteljica: «0 dobri vzgoji.» — 9. Mirjan: «Dan verih dus.» — 10. Lici Gorjupova: «De-lovanje ,Vesne' v Čchoslovaški. — 11. Aleksandra: «Solza». — 12. Drobtine. — «Jadranka« izhaja v Trstu 1. vsakega meseca. Izdaja jo samostojen izobraževalni krožek. — Letna naročnina iznaša 10 L, za Jugoslavijo 60 K, Posamezna številka stane 80 stotink, v Jugoslaviji 5 K. — Uredništvo in uprava je v Trstu, via Scorcola 492, I, — Urednica Marica Stepančičeva.
Danes 1, novembra ob 10. uri dopoldne bo" Marija Kmetova: Helena. — Natisnila in
Branca, janež« men ta, Strega, čokolada, bi-škoti, sladkor« karbid, sirupi, vse v zalogi
Avgust Pavanetto v Sežani št, 143. 1922
OB GLAVNI cesti Reka—Trst, oddaljena 1 uro od železniške postaje, je na prodaj hiša, v kateri se nahaja že nad 100 let trgovska in gostilniška obrt. Poleg je tujski hlev, vodnjak, vinska klet ter velik sadni in zelen-jadni vrt.
Hiša, primerna za vsako obrt, z velikim ograjenim vrtom, dvoriščem, lepo urejenim hlevom obširno lopo, vodjakom, seniki, Dobro obdelane njive, hrastovi in bukovi gozdovi, senožeti, večja množina sena, razni domači pridelki, živina, vozovi itd. sc takoj proda. Naslov pri upravništvu. 2031 kletjo in mostno tehtnico.
KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D Assisi št. 34, lil. nad. je edina dobrozaana* krojačnica v Trstu.
23
SLATO in srebrne krono plačam več kol drug? ■ kupci. Albert Povh, arar, Marzini 46 (» bližini drven ega trga).	44
STEKLENE ŠIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23.	55
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50
AKADEMIČNA PLESNA ŠOLA, Campo S. Giacomo 5, v četrtek od 7, do WA plesna zabava. J. Bizjak, avt. plesni učitelj. 2032
POZOR! Srebrne krone in zlato ;>o najvišjih cenah plačaje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, J. ~	38
v dvorani DKD pri Sv. Jakobu proslava spo-
Vsi «Ilirij&ši» so vabljeni za danes, torek 1 novembra, na važen sestanek točno ob 20. uri na «s tari policiji.»
če dobivajo nesramni predrzneži zato cd mesarjev kako odškodnino v denarju ali v naravi. Gospodje iz poštnega urada v Oprtalju sq najbrž ne zavedajo dalekosežnosti svojih dej janj. Zato jim je treba povedati, da spada nji-f hovo početje kratkomalo na zatožno klop.
Najmanj, kar jih mora zadeti je da se takoj i Smrtna ncsreča ob že]ez. progi v Barkov-
oupoKiicejo s svojega mesia. z-iount) posuto- [jas, __	Lrs>IL>tn (Iraoviflr
založila Zvezna tiskarna. V Ljubljani 1921.
Naša dobra znanka je napisala novo delo, ki je morda njeno najboljše. Gorko občuteno, v Odbor. „ lepem jeziku in brez vzdihov, ki jim ženska " ' kot pisateljica tako lahko podleže, nam opisuje grenko življenje uboge učiteljice, pastor-_ ke življenja in ljudi, ki je bila Že na pragu sreče, a jo je svet omamil in ukanil in šele po
Ijah. — Razmesarjeni kraljevi stražnik. Srno-
aovanjc tuje lasimne m zioraioa uraane ocja-i - - ji- n ____ * -__. *	, „ ,	.
L•	' ' j -	i i- t. i 1 - IC1 okoli /. ure se je pngocLila ob zelezmški
sti.v urejeni državi ne more ostati brez takoj- gi v Barkcvljah neSrela. katere žrtev £
snje kazni. Obračamo pozornost postnega pOStai 20-letni kraljevi stražnik Emanuel Mo
iaro. O tej nesreči s
Ob omenjeni uri je stopal kraljevi stražnik
ravnatelja na zločinsko delovanie njegovih	O	~ ^. .T-
uradnikov. Naša javnost nikakor ne bo t?pela;	- ? ^^h nasledn^
sramote da olačuie država svoie uradnike1 °b..omenJe*" **ri je stopal kraljevi straž sramote, aa plačuje država svoje uradnike s svciim tovarišem po poti, ki vodi čez želez-
fo '?;- . ZV1T]° ^ VSe ,obsto^ce Podpise, nigkoJ»	nedaleč cxl kamnatega mosta v
teptajo z nogami zakon, dražjo m usivajo, ^rk	0ba slražnika sta h«tela
^gor n^uphaUntX ^avne upr^.^ I ^^ neko. poznano.družino, ki stanuje^ čemo pozornost naših poslancev na ta neza-
Iz tržaškega živUeniatl^r^^.^p^r^^^
lest jo. Del dejanja se odigrava v našem Trstu,
ki ga pisateljica opisuje z ljubeznijo in v ži-
POSTELJE iz trdega lesa L 100.—, žira niče 40.—, vzmeti 55.—, ponoČne omarice, chif-fonier, vse novo, prodam zelo ugodno. Fon-deria 12, desno.	59
MOŠKI in ženski dežni plašči se prodajo po zel * ugodni ceni. Via Geppa 12, II, desno.
2029
GUMIJEVI PODPETNIKI «Perfetto> so najboljši, ker se ne lomijo. Prodajajo se v vseh čevljarnicah m mirodilnicah.	2030
UB1RALEC in popravljalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 2« V. nad.

PLESNA ŠOLA ::
Piesovodja Albert Pertot
avt. plesni učitelj
BARKOVUE, Riviera
DVORANA VITTORIO VENETO
V ponedeljkih, sredah in sobotah od 20 d > 22 in v nedeljah od, 16 do 19 skupne v;.je,
MLAD trgovski pomočnik, izvežban v železnim in Špecerijski stroki, z dobrimi spričevali, išče mesta. Monas Milan, Tupljak p. -	,	Fićap-___i977 pri katerih se' učijo vsi moderni plesi, po
vih^barvah.*"'*Bodi "to" delo' topliT""priporočeno LUTZOVE PECI ima v zalogi in postavlja tudi sebno Pa Shimmy Shake, Shimmy Fox in vsem, ki jim lepa knjiga ni le zabava.	na dom. Maks Križe, Postojna.	2002, salonski tango. — Vsako nedeljo od 19 do
z	"ebT; CeVG.f iz 53£ fot SLAMOREZNICE ilDa „a prodai Maks Križe
Murna-Aleksandrova. — Ivo Šorli: Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih (dalje). — Dr. Ivan Prijatelj: Duševni profiK naših preporoditelje v (tu Prešerna!) — Alojz Gradnik: Ardegast. — Marija Kmetova:
slišan slučaj, ki se mora prav temeljito čistiti.
i iikko poznano aruzmo, ki stanuje par Alojz Uradnik: Ardegast. — Marija ftjnetova: sto metrov od železniške proge. Stražnika sta 1 Ema fkonecl. — C. Golar: Na straži. — Ivo
--- J______ AL M. 1-1.__i____ • ______I . .. ; . mi .	T	r»	n
r£|.z-
KGnfercnca v Portorose. Konferenca na-sledstvenih držav je v soboto, 29. t. m. predp. začela z delom. Začasno predse :Rištvo se je
pihal \'lak iz Trsta. Straž, sta počakala toliko, da je sel v!ak mimo njiju, nato sta nadaljevala poL Stražnik, in sicer Emanuel Moli-naro je hotel kmalu po tem, ko je šel vlak mi-, mo njega, prvi prekoračiti drugi tir, in sicer poverilo načelniku italijanske delegacije po-! tisti, kjer se vračajo vlaki. Tedaj pa prisopiha slaniku Romanu Avezzanu. Baron Avezzano' iz Nabrežine brzovlaic. Molinaro, ki je imei je imel govor, v katerem je izrekel najprej ravno nogo na drugem tiru, ni se utegnil dobrodošlico zastopnike na držav, ki sc pri umakniti in nesrečnež je bil preboden z batnim
dospela pred progo. Ob tistem času je priso- Albreht: Tako bolno. — Ivan Zoreč: Bera. — „l.L- i. T«*,	^---Stano Kosovel. Kop|U naJ £ije _ Af p..
stovka (dalje). -— Alojz Gradnik: Kostanje-
. —— J, K.
konferenci udeležene, nato pa izrazil svoje veliko dopadenje nad tem, da kažete tudi Francija in Anglija zanimanje za ta važna pogajanja, o čemer priča dejstvo, da sta poslali
drogom lokomotive v trebuh ter vržen s vso silo v jarek, ki leži v bližini rečene proge.
Na lice mesta je bil pozvan zdravnik rešilne postaje, ki pa ni mogel drugega ugotoviti kot
na konferenco svoja zastopnika, ki naj s svo- j smrt. Kmalu potem je prišel drugi vlak iz Na-jimi nasveti pripomoreta k čim boljšim za-1 brežine. Zdravnik rešilne postaje je ustavil Ifučkcm. Potem ko je Avzzano zastop. Zedi-1 vlak. Mrtveca z razparanim trebuhom so po-njenih držav, ki prisostvuje konferenci kot sadili v železniški voz in ga nemudoma odpe-opazovalec, podrobno obrazložil položaj posa- l>ali na južni kolodvor. Tam je že čekal voz meznih držav naslednic, je opozoril ni to, da kamor so posadili mrtveca in odpeljali ▼ mr-so smatrale prizadete države pri sestavi pro-, tvasnico vojaške bolnišnice.
grama konference za umestno ne dotikati se ■ Nesreča z orožjem ali poskusen samomor? vprašanj, ki so sicer tudi velikega gospodar-j Včeraj popoldne okoli 1. ure je bil zdravnik skega pomena, ki bi pa utegnila naleteti na rešile postaje telefonično pozvan k družini nepremagljive težkoče in ki se ravno vsled Novakovi, stanujoči v Rocolu, Sette fontane svoje važnosti v hipu ne dajo rešiti. Tako se št. 170, kjer je poireboval nujne zdravniške je sestavil program, ki si ni postavil Bog ve! pomoči 19 ktni Just Novak, ki se je bil — kako visokih ciljev, ki pa omogočufe uspešna kakor so zagotavljali domači — po nesreči
vica. — J. ft«: Literarna črtica (konec). —,
Književna^ poročila: Melik Anton: Jugoslavija RIBJE OLJE prve vrste,
v Postojni.
2003
HRASTOV GOZD za sečnjo se proda. Drevesa so porabna tudi za sodarsko obrt. Even-tuelni kupci naj se zglasijo pri Josipu Žgur, Podbreg p. Št. Vid pri Vipavi, kjer dobijo natančejša pojasnila.	2028
BOLEZEN na gobcu in na parkljih ozdravi se v kratkem. Mnogo let preiskušeno zdravilo se dobi v lekarni v Sežani.	53
komično
23 plesna zabava.
88-1
h - /t & S2ab*'	u j ™ vTekarnT v Sežani. -------
Hrvatskoj 1 Sloveniju — Ivan Zoreč: ■ ""i" ;
Kumičič, Tajna Proko bona. Kronika: «Siove- ŠVEDSKE kapljice, domače zdravilo za želo-načko Učeno Društvo?» — Naši prevodi. —
OZOH!
Prodajalci in mizarji !
Okraski za rakve, pajčolanasta pokrivala, obleke in čevlji za mrtvece. 832 Zaloga na debelo po zmernih cenah
L Kunz?,Tr$f» Ula Ugo Fosc lo Sev. 15.
Nove knjige. — ^Ljubljanski zvon» izhaja v zvezkih po enkrat na mesec ter stane na leto za Italijo 60 lir. Posamezni zvezki 18 K. Odgovorni urednik: Dr. Joža Glonar.Upravništvo je v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Last in založba Tiskovne zadruge.
pogajanja s praktičnimi zaključki. Hipni položaj narodnih držav — je nadaljeval Avezzano — ki so sledile avstro-ogrski monarhiji, je moral pretrgati prejšnj'e gospodarstvene organizacije. Z ničimer se bo dala bolje doseči konsolidacija novih razmer na definitiven na
ustrelil s samokresom v ključno kost.
Za sedaj se še ne more dognati, ali se je ustrelil mladenič po nesreči ali pa s samomorilnim namenom.
Spopad med dvema fašistoma in nekaterimi gosti v bifeju v ulici del Bose o. Pred snoč-
čin — je rekel baron Avezzano — kakor 8 njim ob pol enajstih se je nahajalo v bifeju v tem, da se pri novi ureditvi upoštevajo oni „lici del Rn^n v^ mUAonč-™ i; *t,
na tem sestanku držav-naslednic avstro-ogr- j prepevanjem. Družba ni nehala, zato je nastal 5ke monarhije duh medsebojnega zaupanja, ki. med fašistoma in gosti spodad, pri katerem te neobhodno potrebno, ako naj s« poiitični! sta bili ranjeni od fašistov, ki so treljali s sa-uspeh vojne izkoristi. Baronu Avezzanu je mokresi, dve oebi: prvif 48 letni fašit Peter
Gospodarstvo
Uvoz premog« v Italijo. V prvi polovici tega meseca je znašal skupni uvoz^ premoga v Italijo 279.981 ton. Za državne železnice je bilo porabljenih 186.735 ton, za zasebnike pa 93.246 ^ton.
Iz Anglije je prispelo 134.070 ton, iz West-falske in iz Zgornje šlezije pa 50.503 ton. Od novega leta do polovice tega meseca se je zvišal uvoz premoga v Italijo na 5.7 miljonov ton.
Delavne ure v Nemčiji. Svetovno podjetje Lunawerke pri Halle v Nemčiji, kjer je zaposlenih nad 20 tisoč delavcev, je zvišalo osem-urai delavni čas n% 9 ur in pol. Misli set da bodo zvišala tudi druga podjetja v Nemčiji delovne ure.
dec, v lekarni v Sežani.
53
VEČ dobrih parketistov in mizarjev sprejme čez celo zimo. Via Media 6, kovač. 2026
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem ZANESLJIV krojaški pomočnik išče dela pri: otvoril svojo odlikovano fcrOjaČnlCO V
Slovencu. Naslov pri upravništvu. 2025
HIŠICA, dve sobi, kuhinja, klet, vrt, voda v hiši, zraven postaje Sv. Ana št, 694, se proda s pohištvom ali brez tega.	2027
odgovoril načelnik francoske delegacije admiral Fatout. tatout je rekel, da bo francoska vlada, dasiravno Francija pri stvari ni neposredno prizadeta, vsako delo in vsak sasta-nek, ki je po svojem bistvu miroljuben, moralno podpirala in bo sodelovala vedno, ako gre za dobro stvar. Ravnokar započeta konferenca pa zasleduje miroljubne in občekorisi-ne cilje, ki je v splošnem interesu cele Evrope da se dosežejo. Glavno je — je rekel Fatout — da se je delo začelo, da se je izkazala dobra
Lorenzoni in drugi, ki se ni mešal v zadevo, 40 letni Just Senizza, stanujoč v ulici della Guardia št. 12.
Oba ranjena sta dobila pomoč od zdravnika rešilne postaje.
Aretacija žepa rja 27 letni natakar Ivan Bat-tista Tasiano je bil včeraj zjutraj aretiran ker je izmaknil nekemu gospodu listnico z 9000 lirami.
Zgorel bi kmalu. 2 letni Bruno Pagnacco, stanujoč v ulici Anionio Canova št. 12 se je
KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI«
f
NOVE postelje za L 95.—, vzmeti L 70.—, žimnice iz volne L 130.—, iz žime L 50.—, ponočne omarice, umivalniki, chiffoniers, omare, pohištvo za sobo in kuhinjo po izredno nizkih cenah. Ulica Fonderia 3, skladišče.	2005
CUNJE, bele, velike, čiste, kupujem po L 1—4 Ulica Solitario 1.
€orici na Telovadnem Irgu (Piazza Ginnastica) št, 3, vhod tudi iz Corso Verd* 28 (hiša Pečenko). V zalogi imam raznovrstnega blaga za nastopno sezono. Priporočam se slavnemu občinstvu.
852	A. Krušič in sin.
DOMAČA KUHINJA oddaja ceno kosila in večerje. Greta 4, Margareta Bizjak, 2018
ŠIVILJA Angela Bizjak, Greta 11 se priporoča cen j. občinstvu.	2019
SREBRNE KRONE plačam po L 2 05. Povh Albert, urar, via Mazzini št. 46.	1934
TRBOVELJSKI premog za peči in štedilnike L 32.— za 100 kg. Cocks iz tržaške plinarne L 40.— za 100 kg. Daniele Pillin, Coroneo štev. 25, telefon 13-06.	1967
1. T j" »	,--------» tuivi .V11LUmu vauuvd »t. Xse [C
volja, iiidi ce se na tem sestanku ne bodo do- nahajal v nedeljo zjutraj sam doma. Otrok je segh definitivni uspehi, zaenkrat pomeni že! splezal na ognjišče in začel brskati z leseno
mnogo, če se doseže sploh kakšen uspeh. Nato palčico po žerjavici. Pri tem se mu je vnela jc admiral atout prosU barona Avezzana, J obleka. Otrok bi bil gotovo zgorel, ko bi ne naj se zahvali italijanski vladi za gosloljub-j stopila pravočasno mati v kuhinjo in rešila nost, ki so je bih deležni francoski delegati na j otroka.
italijanskih tleh. Konečno je predlagal, naj se! Pretep ▼ goctHai v Dolini. V neki gostilni izvoli za predsednika baron Avezzano. Pred-j v Dolini je prižlo v nedeljo zvečer do hudega
PODLISTEK
Svečica je še toliko gorela, da ni prav ugasnila.
—	Tu, otroka, tu so sveče za vaju! Na, mala rpak prižgemo po vrsti — sem se jima približal.
Otroka sta me pogledala začudeno in prestrašeno. Mali se je skril za sestro. Moral sem povedati še enkrat in sem potem, ne da bi čakal več, jel zažigati in vtikati voščenice okrog po grobu.
—	Sedaj je vsaj svitlo — sem prekinil Še vedni molk otrok, ki sta vstala in stala ob strani, da sta mi prepustila ves prostor.
—	No, pristopita bližje! Dobra otroka sta, in zato vama je dobri Bog izpolnil vajino željo — v spodbujal sem ju precej nespretno in ne vajen otrokom.
Sedaj sta se primaknila. Oči so se jima svetile v občudovanju in uživanju. — Ah — sedaj je lepot — se je izvilo naprej dokle tu, a potem tudi malemu. Na to sta zopet pokleknila pred grob. Ali, nista bila več taka kakor poprej, vsak hip sta se zagledala vame.
. . t ,	--------— — Na bolj razsvetljavi sem videl, sta otroka
hip ostala tako zaobrnene glave — ali potem j kaj mdle vnanjostL Dekletce je imelo fin, se je hitro osvetila,	skoraj dekliftki obraz določenih potez. Nekaj
— Ne, ne, Milane, bodi vendar doberf —! slabotnosti in bledosti je bilo res, ali vendar Os tam v a lepo tu pri najini mamici! Ah — glej je obrazek sijal v lepoti in dražesti. Najbolj ^- svečica je dogorela!	so me zanimale oči — velike temne oči, za-
Med tem sem se faz odločil. Pohitel sem k senčene ođ dolgih trepalnic in nekako vlažne uhodu groblja, kjer je neka zgrbljena stara in blesteče. Mali je bil podoben sestri, aH ni ženica prodajala voščenice. Kupil sem neko- j bilo tiste plemenitosti v obraza — no, da« liko snopiče v ter se povrnil hitrega koraka k i obraz še le petletnega otroka, otrokoma, da bi mi ne ušla.	j	(DaljeJ
KSV. ŠANDOR GJALSKI:
Svetica na grobu
—	A zakaj ne bi imel sveče na grobu?
r~t.Kd? naj bi mu jo postavil 7 Tam so sami tuji ljudje. *Hum — da bi imela vsaj ie eno svečico, potem bi gorela ena mami, druga ati!
—	Siromak ata, ali se bo jezil, ker zanj ni sveče? — je zinil mali skoro nestrpno in se stegnil z vsem svojim gornjim telesom. — Eh, Anka, glej — kako so razsvetljeni tisti grobovi tam. E — glej, glej — kako lepo je! — Dečko je plosknil v ročico od navdušenja.
—	Smem-li, Anka, pogledati? Daj — daj, pusti roe! Ah, reci, da smem! Ne bodi taka! Uh — ali si čudna! Pa, pridi tudi tif
Iz daljave je res zasvetilo v mraku stotine plamenčkov in iz gledalo je, kakor da se je spustilo v nedogledno nebo s svojim sijajem.
# Tudi mala Anka se je malo ogledala- in za
Olga Goljevšček Josip Bratož
poročena
Trsi, 31. oktobra 1921.
883
ODVETNIŠKA pisarna išče perfektno strojepisko (če mogoče tudi stenografinjo) s prakso v odvetniški pisarni. Ponudbe pod «Stalna služba« na upravništvo.	2020
IZREDNA PRILIKA! Proda se poročna soba iz belega lesa za L 900. Cohen, via Solitario štev. 1.	2011
Inseriralte v „Edinosti"
Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah
ALOJZIJ POVH
Trst, Piazza Garibaldi št. 2
(prej Barriera)
posestvo pri Mariboru, 22 oralov, z vinogradom, posestva do 300 oralov, mlin, žaga, hiše, trgovine, gosti'ne, restavracija s 4 orali zemlje v Mariboru, tovarna, hotel s kavarno na Štajerskem. — Pojnsni a daje Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. (827
w
S tužnim srcem naznanjamo pretresljivo vest o nagli smrti našega dragega soproga, očeta, brata, svaka in strica gospoda
Leonharda Del - Linz
Preminul je v soboto, 29. oktobra, ob 2. uri zjutraj, v 42. letu svoje starosti. Pogreb nepozabnega ranjkega se bo vršil 31. oktobra, ob 10. uri dopoldne.
RAZDRTO, 29. oktobra 1921.
ŽALUJOČI OSTALI