P«S:iiia* platana v gotovini. » ■ **czwj»uj——i 'II———— IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1'50. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, r- Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.95.5. LETO vin. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 3. novembra 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 129. Udeležba na razstavi v Filadelfiji 1926. V svrho proslave 150 letnice podpisa deklaracije o neodvisnosti ameriških držav je kongres Zjedinjenih držav sklenil organizirati veliko narodno in medna- j rodno razstavo, ki se bo vršila v Fila- j delfiji od 1. julija do 1. decembra 1926. Na razstavi bo oficielno sodelovala tudi naša država. Po dosedanjih dispozicijah se ho razstavljalo dela svobodnih umetnosti, ročna dela, proizvode raznih industrij, poljedelstva, življenske potrebščine, rude. metalurgijo, prevozna sredstva, stroje (eventualno tudi ribarstvo). Predvideva se, da se uredi na razstavi komercijelna sekcija, kjer se bodo posamezni produkti tudi prodajali. Od izkupička prodanih predmetov, bi si država odtegnila odstotek za delno kritje stroškov. Stroške za transport blaga ho plačala j država. Tudi bo država nosila stroške 1 za zavarovanje blaga proti požaru, tat- | vini, havarijam in nezgodam. • , Ministrstvo trgovine in industrije prosi j zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da zbere vzorce vseh glavnih poljedelskih in industrijskih proizvodov, a zlasti takšnih, ki pridejo v poštev za naš izvoz, kakor tudi onih, ki se v Sloveniji posebno gojijo in proizvajajo. ’ Zato prosi zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se ji prijavijo vse tvrdke, ki bi želele sodelovati na razstavi v Filadelfiji, vendar se usoja zbornica pripomniti, da pridejo za razstavo, pri kateri bodo sodelovale skoro vse države sveta, v poštev samo v vsakem oziru prvovrstni predmeti, ker hi mogla sicer udeležba naši gospodarski propagandi v Ameriki, ki naj bo glavni smoter razstave, več škodovati nego koristiti. Da bo mogla zbornica sporočiti ministrstvu vsaj približno število nastavljencev, prosi, da ji interesenti prijavijo svojo udeležbo tekom 8 dni. Svetovno gospodarstvo in ruski trg. Težka posledica svetovne vojske je bila izločitev Rusije iz mednarodne trgovine; vodilni narodni gospodarji so več let že prav po pravici opeto-vano poudarjali, da je ozdravljenje svetovnega gospodarstva nemogoče ob izolaciji 150 milijonov ljudi in da se gospodarska obnova Evrope ne da predstavljati brez vstopa Rusije v meddržavni blagovni promet. Že precej časa sem se kaže v tem pogledu sprememba in tendenca po približanju predvojnim razmeram. Blagovni import Rusije .stalno narašča in eks-portne industrije posameznih držav se za trgovino z Rusijo zelo zanimajo. V prvi vrsti imenujemo Nemčijo. Sklenila je z Rusijo trgovsko pogodbo in ji je dovolila za 100 milijonov zlatih mark kredita, kar se nam zdi tem bolj čudno, ker je v Nemčiji sami moreče pomanjkanje denarja. Glavne dobaviteljice Rusije so bile doslej Anglija, Amerika in Nemčija; pa tudi manjše države se z uspehom uveljavljajo, tako Švedska, zlasti kar se tiče izdelkov kovinske industrije. S posebnimi pooblastili opremljena ruska trgovska delegacija je obiskala veleobrate angleške industrije in je naročila blaga v skupni vrednosti 15 milijonov funtov. Naročili so zlasti sukno in tekstilne stroje; neka tvrdka v Lancashiru bo poslala 500 statev. S tem pa seveda vrsta ruskih naročil še ni zaključena in se rusko trgovsko zastopstvo v Londonu kar najinten-zivnejše trudi, da bi kljub političnim diferencam trgovske stike med obema deželama nadalje ojačila. Zanimanje za tekstilno blago se da razlagati iz dejstva, da je dosegla ruska tekstilna industrija letos šele 70% predvojne. Obnova bombaževe kulture in ovčjereje še ni zadostna in je ruska produkcija navezana na inozemske sirevine. Lani je importirala Rusija 65.000 ton bombaža, letos pa že do začetka oktobra 110.000 ton. Kmečko prebivalstvo si je toliko opomoglo, da zmeraj več, lahko kupi; ta nakupna moč bo letos vsled prav posebno dobre žetve še večia. Tako na primer ruska industrija nikakor ne more kriti potrebe kmetov po modernih tehniških sredstvih za poljedelstvo, in tudi potom importa je kratkoročna pošiljatev naročenih 12.000 poljedelskih avtomobilov nemogoča. Skupni ekspert ruskega blaga v inozemstvo narašča in se je dvignil od 10.2 milijonov predvojnih rubljev v gospodarskem letu 1920/21 na 340 milijonov v letu 1923/24. Ruska vla- j da se trudi na vse pretege, da bi do- , bila ruskemu eksportu pot v svet. j Zlasti potrebujejo — poleg tekstilij — v Rusiji poljedelske stroje in , poljedelsko orodje, kose, srpe, iz- i delke električne in avtomobilne industrije, izdelke kvalitetnega jekla itd. Ruska industrija se je v mnogih panogah že spet visoko povzpela in bo potrebo po industrijskih izdelkih v doglednem času v veliki meri lahko krila sama. Nikakor pa ni misliti, da bi postala Rusija glede industrijskih izdelkov od inozemstva popolnoma neodvisna. Sedanji položaj na svečar-skem trgu. Pred 20. junijem ». 1. so se prodajale konzumne sveče pri večjem odjemu po j ceni Din 13 75 do Din 14’— za kg franko tovarna, katera cena je ostala nespremenjena do konca julija t.l. — S 1. avgustom so svečarne zamogle dvignili navedeno ceno na Din 13'25 do Din 15T»0 za kg, dasiravno bi bile upravičene do dviga cen za polno uvozno carino na surovine, ki je znašala do 31. julija t. 1. Din 3'60 na kg in od 1. avgusta dalje pa Din 3‘30 na kg, katero carino so svečarne tudi faktično pri dohodu surovin iz inozemstva izdajale. Od 20. junija do 31. oktobra t. 1. se je uvoz lo v našo državo okoli 800 ton samega parafine, za katero količino so svi čarne na uvozni carini izdale 2,640.000 dinarjev, od katere vsote pa se je zainoglo prevaliti na konzumente sveč jedva polovico, ostalo polovico pa so svečarne doplačale iz svojega. To pa zato. ker so veletrgovine imele na zalogi velike količine sveč iz dobe pred 20. junijem t. 1., katere so se prodajale do konca oktobra t. 1. po tako nizkih cenah, da svečarnam ni bilo mogoče realizirati za svoje nove, za Din 3 60 oziroma Din 3'30 dražje sveče več kakor Din 1‘65 po kg več kakor pred 20. junijem t. 1. lzgleda, da so veletrgovine medlem razprodale svoje cenejše zaloge sveč in naravno je, da bodo s 1. novembrom t. 1. svečarne skušale uveljaviti vsaj prejšnjo ceno od sveč ter razliko uvozne carine, vsled česar bodo poskočile sveče na Din 17‘30 za kg (k prejšnji ceni Din 14'— se bo pribilo uvozno carino na surovine od Din 3‘30 za kg), sicer bodo šibkejša podjetja morala v najkrajšem času misliti na likvidacijo ter se pridružiti onim trem svečarnam, ki so že likvidirale, ker se je navedeni zgubi na uvozni carini medtem pridružila še druga zguba za svečarne, ki so jo utrpele vsled podražitve parafina, katera podražitev znaša pri parafinu za čas od 20. junija do 31. oktobra t. 1. okoli 12% v korist amerikanskim in poljskim proizvajalcem parafina. Puškarska šola v Kranju. Državna strokovna šola za puškai -stvo v Kranju je urejena po vzorcu enake strokovne šole v Borovljah. Smatrati so jo zamore celo kot njeno nadaljevanje. Ko so po razvalu av-stro-ogrske monarhije jugoslovanske čete' zasedle Koroško, skušalo se je iakoj tamošnjo puškarsko industrijo uvesti v jugoslovanski pravec, to je jo nacionalizirati. To stremljenje dobilo je veliko oporo v dejstvu, da je izhajal velik del boroveljskih puškarjev iz slovenskega koroškega prebivalstva. Močno je ponarodovanje pospeševalo dejstvo, da je boroveljsko prebivalstvo spoznalo takoj veliko važnost kraljevine SHS kot trga za razpečavanje svojih izdelkov. .Jugoslovanska uprava je po izvršeni okupaciji Koroške preustrojila puškarsko šolo v Borovljah v narodi nem smislu. To ji ni bilo težko, kajti med boroveljskimi puškarji je bilo dovolj kvalificiranih Slovencev, ki so takoj prevzeli službe na novo preurejenem zavodu. Staremu razraslemu krepkemu deblu, uživajočemu sloves v svoji .stroki, vcepili so se narodni LISTEK. Dr. Rudolf Andrejka: K zgodovini tujskega prometa. (Nadaljevanje.) Z likvidacijo tega oddelka ter s podreditvijo pod velika župana v Ljubljani in ^4°riboru, ki se je Izvršila na podlagi min. naredb z dne 13. marca 1924, Uradni list 109/32 in 22. maja 1924, Ur. list 179/54, so tudi^ agende tujskega prometa prišle na dotične oddelke za trgovino in industrijo pri velikih županih v Ljubljani in Mariboru. Vzlic tej regionalni delitvi pa je ostala organizacija Zveze za tujski promet v Sloveniji dosedaj še vseslovenska enotna združitev, kar je njej in njenim interesentom le v korist. Sočasno s temi spremembami se je uveljavljala 1. 1923. v Zvezi sami in sicer iz krogov interesentov, posebno z Gorenjskega in Štajerskega, vedno silneje zahteva po avtonomiji od državnega uplivanja osvobojeni korporaciji. Nepričakovano pomoč je dobila Zveza od društva „Putnik“, ki sla ga ustanovili ministrstvo za irgovino in ministrstvo saobračaja z vnetim sodelovanjem dr. Ži-žeka. To društvo, s katerim se je Zveza aliirala, je dobilo od vlade izključno pravico prodaje železniških kart v celi dr- žavi in za vse proge. Ker je Zveza delničarka pri tej družbi, dobiva od prodaje kart gotove odstotke, ki ji nadomestujejo izgubo državne subvencije po 6250 Din mesečno, katera se ji je začetkom leta 1923. ukinila ter pustila samo še mesečno postavko 2000 Din za plačevanje dveh pogodbenih uradnikov. Tega leta se je vršil od 29. do 31. januarja velik kongres za tujski promet v Zagrebu, ki se ga je hotelo od hrvatske strani porabiti za ustanovitev skupnega saveza vseh t. pr. korporacij in društev; zveza je zahtevala na kongresu savez enakovrednih pokrajinskih zvez ter izrekla tehtne pomisleke zoper predložen načrt, ki je dopustil pristop tudi posameznim lokalnim društvom. Pokazalo se je leto pozneje, da je imela prav. Tudi sicer je po svojih delegatih dr. Ster, dr. Andrejki i. dr. tako odločujoče in stvarno posegala v potek kongresa, da je prevladovalo vseskozi mnenje, da je Slovenija v t. pr. najbolje organizirana in zastopana. Povodom tega kongresa je priobčil dr. Andrejka daljšo razpravo „Pro-met stranaca v Sloveniji" v uglednem časopisu „Novi Evropi". Tudi v zagrebškem „Dom in Svetu" so to leto zaporedoma izhajali ilustrirani članki pod naslovom Jlz lepe Slovenije", ki jih je spisal isti pisatelj, tako n. pr. o Vintgarju, Kranjski gori itd. Posebno skrb se je to leto posvetila gornji savski dolini in Kranjski gori. Za slednjo so se izdali posebni letaki v srbo-hrvatskem in češkem jeziku, vrhu-tega je Zveza založila lični nov kažipot »Gornja savska dolina" v srbohrvat-skem jeziku, ki je vsled svoje prikupne oblike in točne vsebine zelo priljubljen: njegova hitra razprodaja kaže, kako potreben je bil. Nadalje je izdala Zveza to leto tri lepe plakate (prof. Šantela) za Bled, Rogaško Slatino in Bohinj — Krunjsko goro v slovenskem narodnem slogu, v francoskem, slovenskem, nemškem, češkem, hrvaškem jeziku, od katerih je zadnji glede barv in privlačnosti najboljši; razposlala jih je vsem našim večjim železniškim postajam, inozemskim agencijam spalnih vozov, vsem našim konzulatom in poslaništvom ter vsem podružnicam Puinika v državi. Zveza je to leto povzdignila delavnost t. pr. društva na Bledu; prenovila je markacije v okolici ter postavila na križiščih razkazovalne table ter orientacijske plakate za sprehode in ture po blejski okolici. Po inicijativi Zveze je pro-| metno društvo popravilo dostope do kap-j niške jame pod Babjim zoborn ter iz-| boljšalo pot v jami sami — jama sama i je prešla v oskrbo tega društva. | Za popravo Vintgarja je morala Zveza to leto vnovič žrtvovati 20.000 Din, ker je v zimi 1. 1922/23 velika povodenj zopet razdrla skoraj v celoti vse galerije, ki so se bile komaj 1. 1921. temeljito obnovile. Vsi napori Zveze, ohraniti sankališče ! Belvedere v Bohinju, so se ob popol-1 nem neumevanju lokalnih faktorjev, pred-1 vsem gospodarskega odbora bistriškega, ] izjalovili. Tudi športna zveza, pozneje po-I družnica „Skale“, so izjavile Zvezi, da i ne gre umetno vsiljevati napravo kraju, j ki je ne mara. — Deloma je bilo to ! stališče razumljivo, ker je Boh. Bistrica j danes eminentna obmejna točka na drž. l meji z velikim aparatom obmejnega urad-: ništva, ki je zasedlo vse razpoložljive prostore. Interesi krajev so torej krenili v drugo smer. Vsled spremembe državnih mej na severu in jugu je izgubila Bistrica vso prejšnjo avstrijsko-ftemško in primorsko-italijansko publiko ter jo v doglednem času tudi ne bo dobila. Zimski šport si je izbral druge kraje, predvsem Kranjsko goro in Novo vas pri Rakeku (v dolini), ki imata kot zimska in poletna letovišča najlepšo prihodnjost. Od višinskih točk je zaslovela najbolj Velika Planina nad Kamnikom, pa tudi Ratitovec in Krvavec bodeta letos, ker je na njem že otvorjena koča, prišla do veljave za smuški šport. Zveza je to leto stopila tudi v Cepiči in zavod je imel najboljše upanje, da se v kratkem razvije v priznan naroden zavod. Ko je po ponesrečenem plebiscitu leta 1920 kraljevina SHS morala evakuirati Koroško, stali so vsi faktorji, ki so se zavzemali za novo državno uredbo, pred katastrofo. Videli so konec svojega narodnega delovanja, videli so pa tudi konec svoje ekzi-stence. To vprašanje rešili so na ta način, da so se preselili v Jugoslavijo. Uprava SHS jim je šla na roko. Uvidevala je potrebo ustvariti narodno puškarsko industrijo in na ta način osamosvojiti domači trg od tujih izdelkov. S sodelovanjem koroških emigrantov ustanovila se je v Kranju puškama kot registrovana zadruga z omejeno zavezo. Ta je potrebovala za svoj obstoj kvalificiranih delavcev. Za prvo silo so ji za-dostorali emigrantje, ki so med tem optirali za naše državljanstvo. Videlo se je pa takoj, posebno, ker so kazale vse perspektive, da ima nova puškama vse predpogoje, da se razvije v krepko industrijsko podjetje, da se mora za bodočnost poskrbeti za strokovno pripravljen naraščaj. V prvi polovici leta 1921 ukrenilo se je vse potrebno, da se ustvari šola, ki bi prevzela to nalogo. V jeseni 1921 ustanovila seje vsled tega državna strokovna šola za pu-škarstvo v Kranju s prvim letnikom. Kranj se je zbral za sedež te šole, ker je tukaj bila puškama, edino podjetje te stroke v kraljevini SHS. Ta šola je zamišljena kot nižja strokovna šola v štirih letnikih. Namen ima vzgajati, naraščaj za puškarsko industrijo. Gojenci bi po dokončanih študijah izvrševali svojo obrt kot kvalificirani delanci v piiškarših podjetjih, državnem arzenalu, delovali kot samostojni mojstri in koncesijonirani prodajalci orožja v raznih krajih naše domovine ali pa kot kvalificirani oro-žarji služili v vrstah naše armade. Učni načrt se je uredil po vzgledu boroveljske šole. Vsak gojenec naj bi bil v glavnem usposobljen kot samostojen puškar. Ker pa moderna tehnika ne pripoznava stališča, da bi on delavec izdeloval cel svoj izdelek sam, ampak temelji na principu deljenja dela, se poleg splosne izobrazbe specijalizira vsakega učenca za izdelovanje posameznih delov puške. Vsled tega so se zavedli na šoli sledeči glavni oddelki: a) sprožilarski, b) celinarski, c) baskularski, d) kopitarski. K tem oddelkom pride še graverski, ki ima namen, da vsposobi gojence za izvršitev graverskih del na puški, na drugi strani jih pa izobrazi, da si zaslužijo svoj kruh tudi kot samostojni graverji, ali pa delujejo kot graverji v klišarnah pri večjih tiskarnah, grafičnih institutih in sploh raznih industrijskih podjetjih. Tedenski pouk učencev obsega 47 učnih ur (za graverje 43), Poleg praktičnega pouka v delavnicah poučujejo se učonci v najvažnejših predmetih občne izobrazbe. Priložena preglednica o teoretičnem pouku in učni načrt kažeta, da dobe gojenci precejšen del izobrazbe, kakor jo nudijo meščanske šole. Teoretični pouk se vrši dosedaj v prostorih državne gimnazije v Kranju, ki daje pod nadzorstvom strokovnih profesorjev tudi svoja učila na razpolago. Pregled o učnih močeh tekom obstoja šole je razviden iz priložene preglednice. Učni uspehi v šoli so dosedaj prav zadovoljivi. Posebno sedaj, ko je za- vod že nekoliko vpeljan, je pritok j takole razdelil: Nemčija 1,77.000 furtov, učencev precejšen. Zbirati se že za- j Amerika 4,014.000, Avstrija 283.00i>, more med sposobnim naraščajem. Materija! letošnjega letnika mnogo nad-kriljuje onega iz prejšnjih let. Za vsprejem se zahteva dovršeno 14. leto in z dobrim uspehom končano osnovno šolo. Opaža se pa že sedaj, da prinaša nad polovico prosilcev za vsprejem večjo predizobrazbo, kakor se zahteva. Publika namreč uvideva veliko bodočnost zavoda in ugodnosti, katere dosežejo gojenci te šole. Vsled tega pošilja svojo deco na naš zavod v vseh slučajih, ako ji inateri-jalni položaj ne dovoljuje vzdrževati svojih otrok na višje organiziranih šolah. (Kauec prihodnji^ O sladkorju. Zadnja Lichtova cenitev ni presenetila, ker so vsled ugodnega vremena povsod računili z dobrim pridelkom. Nemčije cenijo za ca 100;000 ton doseči le ob izredno ugodnih razmerah v mesecih kampanje. Produkcijo Treba je poudariti, da pride od onih 530.00u ton, za katere se je po Lich-tovem računu produkcija Evrope zvišala, skoraj 500.000 ton na Husi j o. Zvišana produkcija Rusije pa za svetovni trg nima posebnega pomena, ker se bo z njo povečal obenem tudi domači konzum, ki je bil doslej zelo majhen. Češkoslovaška številka 1,000.000 ton se smatra kot maksimalna produkcija, ki jo bodo mogli 7% više kot lani, a to zvišanje ne pomeni nič, ker se bo skoraj gotovo zvišal tudi domači konzum. Poleg cenitve prihodnjega pridelka so za trg važne tudi zaloge, s katerimi prihajajo posamezne dežele v novo letino. Podamo številke za zadnjih šest let, pri čemer upoštevamo šest evropskih držav, Zedinjene države Severne Ameriko in Kubo. 1. septembra 1925 1924 1923 1922 1921 1920 Nemčija 51.546 09.937 58.820 98.199 03.003 84.900 Češkoslovaška 75.433 18.502 3.1034 15.388 10.073 230.000 Francija 74.744 55.307 74.904 85.971 30.834 75.875 Holandska 35.483 11.438 10.017 52.007 14,821 19.780 Belgija 10.142 14.585 25.991 23.208 12.325 19.495 Anglija 333.497 231.103 354.300 312.499 317.488 400.849 Evropa 580.8^ 400.923 001.092 587.992 509.204 830.905 Unija 224.725 215.918 190.050 232.394 90.003 125.340 Kuba, notranjost 438.801 342.705 188.058 174.253 — — Kuba, 0 pristanišč 822.799 432.123 429.588 453.009 1,225.285 327.000 Skupaj 2,073.170 1,391.738 1,470.088 1,447.708 1,83P092 1,283.305 Vidimo, da so zaloge v glavnih šestih evropskih državah kljub izdatno višji produkciji popolnoma normalno. Nenavadno visoke so pa v Ameriki. Vendar se pa tolažijo s tem, da so se v septembru znižale za nadaljnili 400.000 ton in da se bodo do novega kubanskega pridelka ob povišanem konsumu seveda še bolj. Iz vsega tega se vidi, da na svetovni sladkorni trg ne pritiskajo ostanki j prejšnjega leta, temveč strah pred prihodnjim pridelkom. Veliko nazadovanje cen je pa povzročila v prvi vrsti nakupovalna politika trgovcev po vsem svetu, ki pokrijejo samo najnujnejšo potrebo; prej so bili pa ravno nasprotno navajeni. Je pa dejstvo, da se cena blaga trajno ne da držati pod produkcijskimi stroški. Trgovina. Reka kot tranzitno pristanišče. Na reškem pristanišču prevladuje naravno ves promet jugoslovenski lesni eksport, ki izkazuje do 30. septembra pri tranzitu (preko Reke po suhem in po morju) 110.825 ton, kar pomeni majhen popust napram prometu v istem razdobju preteklega leta. Po lesu sledi, kar se tiče važnosti, na- Anglija 2,101.000, Švica 62.000, Italija 3,1106.000, Perzija 65.000, Belgija 459.000, Bolgarija 320.000,Češkoslovaška 667.000, Rusija 299.000, Rumunija 309.000, Japon-sska 252.000, Sirija 698.000, Francija 1,766.000 (torej Nemčija več), Holandska 6^0.000, Egipet 566 000, Indija 253.000, Grška 125.000, Jugoslavija 11.000 itd. Turški trgovski minister je prišel z inšpekcijskega potovanja in pravi, da se vlada izredno zanima za pospeševanje bombaževih nasadov, ki prinesejo na leto 600 mil jonov funtov dohodkov. Nobena druga poljedelska panoga ne bo toliko nesla. Zato je pospeševanje bombaževe kulture ena prvih točk vladnega programa v poljedelstvu. Prodaja kolov za hmelj. Glavna direkcija državnega imanja „Belje“ Kne-ževo ima na prodaj 5000 komadov kolov za hmelj. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Denarstvo. Emisijska banka na Čehoslova-škem. Čehoslovaška vlada ustanovi v kratkem svojo Narodno banko s sedežem v Pragi, ki bo izdajala bankovce. Narodna banka bo imela obliko delniške družbe s primernim državnim vplivom, In se bo pečala tudi s posli javnih kreditnih zavodov. Banka bo imela za dobo 15 let izključno pravico izdajati bankovce. Za to dobo se država izrecno odpove pravici sedanji obtok bankovcev povišali. Glavna naloga banke bo, da obdrži razmerje čehoslovaške krone napram tujim valutam in devizam na nivoju zadnjih dveh let. V ta namen dobi banka pravico, da najame v inozemstvu za 50 milj. dolarjev posojila. Delniška glavnica je določena na 12 milj. dolarjev, ki se razdeli na 120.000 delnic, država prevzame eno tretjino delniške glavn'ce. Nov denar na Ogrskem. Ogrska vlada je pred kratkim pooblastila Narodno banko, da namesto kron*e da v promet novo denarno enoto, ki se bo imenovala „penga*. V dosedanjih zakonih na krone se glaseča določila se z dnem 1. januarja 1927 preračunijo na novo denarno enoto. Kjer gre za zlate krone, se te preračunijo po kurzu 1 zlata krona je 1‘85864 pengeja. Zlati goldinar je vreden 2'75805 pengejev. Novi denar ima 23 mm v premeru. Na eni strani ima ogrski grb z napisom „Magyar ldralysad“ in letnico kova, na drugi strani pa s cvetjem okra- slednje blago: sladkor (madžarski, šeno označbo vrednosti, češkoslovaški) in madžarska koruza. | Celokupni trgovinski promet na Reki j Industrija ill Obl*t. pokazuje porast, ki bo ostal zadnje ! tri mesece najbolj stabilen na gotovi ! Izpremembe v stanju industrijskih višini. Vendar je opažati mod enim in obrtnih podjetij v okolišu zbor- in drugim mesecom znatne razlike, nice za trgovino, obrt in industrijo kakor jih kaže naslednji pregled: v Ljubljani. Po statističnih podalkih Zbornice za trgovino, obrt in iridstrijo so se izvršile v stanju industrijskih in obrtnih podjetih v Sloveniji nasljednje izpremembe (-)- pomenf novo prijavo, — odjavo): Trgovski vrtnar, prijave: -f~ 3. Apnenica, prijavi: -f- 2. odjavi: — 2. Izdelovanje, . cementnih predmetov -f- 1. — 1. Izdelo- ! vanje cementne opeke -f- 1. — 1. Izdelo- j vanje cementne strešne opeke -j- 2. j — 1. Izdelovanje betonskih izdelkov -j- 1. > Izdelovanje umetnega kamenja in betonskih predmetov — 1. Opekarne 3. 1. Lončarji -f 1. — 2. Izdelovanje emajliranih in železnih peči, štedilnikov, emajl-nih tablic, dimnih cevi in priprav za segrevanje vode na tovarniški način -f- 1. Izdelovanje ogledal in brušenje stekla na na tov. način -j- 2. Kovači -j- 16. — H-Kovači podkovni -f- 5. Vozno kovaštvo -j- 1- Ključavničarti -f- 2. — 5. Izdelo- ožji stik s centralami inozemskih tujsko-prometnih organizacij, tako s češkim Če-dokom, z Wiener Reisebureau in čsterr. Verkehrsbureau s švicarsko Reisezentra-le v Ziirichu, s francoskim državnim „ Office national du Tourisme, s Cookom v Londonu in mnogoštevilnimi parobrod-nimi agenturami po celi Evropi. Udeležila se je, kakor je že dve leti preje, z razstavo in propagandnim materialom 3. tjubljanskega velesejma in pa razstave srbskega planinskega društva v Beogradu, za Prager Presse je poslala večje število slik, istotako za češko monografijo o Jugoslaviji, ki je izšla v Olomucu. Razveseljivo je bilo to leto tudi dejstvo, da se je otvorila v zg. savinjski dolini stalna avtomobilska proga ter ž njo zopet omogočil turistovski promet v to prelepo dolino in naprej v Logarsko dolino. Za to akcijo je Zveza financielno in moralno s primernimi vlogami na merodajna oblastva podpirala. Na odločno zahtevo ministrstva za notranje zadeve se je moral dr. Andrejka vrniti na svoje službeno mesto prt velikem županu dne 1. julija 1923. Zvezi je uspelo, da si je med tem osigurala v osebi g. sedanjega ravnatelja V. Pintarja in sicer od 1. februarja 1923 naprej agilno moč, ki vodi med tem zelo rarširje-ne posle še danes. Leto 1924 znači za Zvezo prehod v popolnoma normalne autonomne organizacije, osnovane na podlagi prostovoljnega zanimanja, torej po- j vratek k oni obliki, v kateri je začela stara kranjska dež. z.eza svoje delo, vendar je navzlic svoji auto-nomni podlagi oficijelni značaj, ker je nekaka centrala vseh tujskopromet-nih organizacij in korporacij javnega prava, torej nekaka tujskopremetna zbornica, koje področje je cela Slovenija. Pravila, ki so se sestavila po navodilih odseka /a turizem v ministrstvu trgovine, je odobrilo ministrstvo notranjih del z razpisom z dne 19. novembra 1924, D. Z. br. 7988. (Dalje sledi.) >BUfiDHA< [ ^1.1 TRADE MARK C Oko piješ „Buddha“ žaj, vživaš že na zemlji raj! Izvoz Uvoz januar 24.127 ton; 33.480 ton februar 21.140 39.283 marc 32.099 » 17.511 april 23.651 M 50.079 V maj 26.278 J) 34.841 1} junij 24.725 ?> 51.922 julij 13.253 V 30.366 V avgust 22.871 » 21.622 » september 19.137 n 41.321 5} Najugodnejši nakup OBLEKE Vam nudi JOS. ROJINA, Ljubljana Priprave za iilbansko-jugosloven-sko trgovinsko pogodbo. Zunanje ministrstvo pripravlja gradivo za trgovinsko pogodbo z Albanijo. Italijansko - nemška trgovinska pogodba podpisana. Dne 31. p. m. sta podpisala Musolini in nemški poslanik v Rimu von Naurath trgovinsko in paroplovno pogodbo med Italijo in Nemčijo ter konvencijo proti dvojne- ] vanje in prodaja opornic, vijakov, avto-mu ocarinjenju. Nova pogodba temelji eleklro in stavbnega materijala ter potrebna klavzuli države z največjimi pred- |čin za železnice -f- 1- Kleparji -}~ 4. nostmi. 1 — 2. Izdelovanje pločevinastih in kovi- Turška trgovska bilanca. Lani je \ nastih predmetov na tovarniški način -j- 1. znašal import v Turčijo 18,579.000 turških Izdelovanje kovinskih zlivkov, poniklje- funtov, eksport iz Turčije pa 17,672.000 vanje, galvani/.iranje in oddaja teh pred- funtov. Trgovska bilanca je bila torej neko- j metov -(- 1. Zlatar j- l. Mehaniki -f- 2. liko pasivna, a nikakor ne več tako kakor j -— 1. Urarji ~r 3. 1. Urar, podružnica v prejšnjih letih. Pri importu pridejo — 1. Zobni tehnik 1. Kolarji -j- 7. v poštev živali, živila, kolonialno blago, — 4. žage 4. — 4. Parne žage -f 2. sladkor, špirit in podobno; nato tekstilno Žaganje drv z motornim obratom -p 1. j blago, obleka, modno blago, steklo, porce- — ~r' P°la9anje parketov j lan, stroji, mehanično orodje, vagoni, -f" Mizarji ^-j— 27. 9. Pozlatar-j- 1. ' vozovi, ladje, ure itd. Glavni import se Izdelovanje košar 1. Izdelovanje ribo- j vrši preko Carigrada, potem pridejo lovskih potrebščin - 1. Strugar ~j- j Smirna, Mersina, Trapecunt in za Sirijo Vulkaniziranje gumijevih izdelkov - • I Aintab. Import se je v okroglih številkah Sedlarji -f 11. — 3. Jermenarji in sedlarji | 2. 1. Žimopreja — 1. Izdelovanje krtač — 1. Izdelovanje tekstilnih izdelkov na tovarniški način -j- 1. Strojno pletenje | 3. — 2. Izdelovanje pletenin — 1. izdelovanje perila na tovarniški način — 1. Izdelovanje perila -j- 2. Krojači -)- 34. 15. Krojač., podružnica -f- 1. Šivilje | 49. '■— 6. Čevljarji f 54. — 24. Izdelovanje dežnikov -j- 1. Klobučar -j 1. Izdelovanje slamnikov [1. Modistke | 1. Pranje in likanje perila i. Brivci -j- 7. 1. Brivec, podružnica — 1. Mlini -j- 13. 7. Peki -f- 18. — 9. Pek, podružnica — 1. Slaščičarji -j- 2. Mesarji -f- 15. 13. Mesar, podružnica -j- 2. — 1. Konjski mesar — 1. Mesarji in prekaje-valci -f 4. 1. Izdelovanje kavnih suro- gatov 1. Mlekarna — 1. Izdelovanje alkoholnih pijač -f- 1. Izdelovanje ruma j 1- Izdelovanje strupov, zdravilnih tvarin in umetne mineralne vode -j- 1. Izdelovanje sredstva za snaženje madežev iz oblek -f- 1. Izdelovanje praška proti mrčesu -f 1. Ogljarne -f- L — 1. Izdelo-vanfe strojnega mazila — 1. Izdelovanje mazila za vozove ter kreme za čevlje 1. Izdelovanje kreme za čevlje — 1. Izdelovanje firneža in lanenega olja -f 1. Izdelovanje olja — 1. Stavbni mojster j 1. Zidar -f-1. Tesar -j- 1. Vodovodna instalacija -f- 1. Pleskar -j- 1. Pleskar in sobni slikar -j- 1. Pleslar in sobo-črkoslikar -f- 1. Sobni slikar -f~ 1. Fotografi 2. Elektrarne -f- 2. Konjač — 1. Špedicija -f- 1. — 2. Špedicija podružnica -f' 1- Izvoščki -|- 7. — 4. Izvoščki z avtomobilom -f- 11. — 2. Prevozniki -f- 3. — 2. Postrešček -f- 1. Gostilne j 51. 61. Brezalkoholna gostilna -f- 1. Izkuh f- 1. Kavarne j- 7. Žganjetoč 2. Celokupno je bilo od 1 julija do 30 septembra 434 novih prijav in 225 odjav. Fuzija nemških fabrikantov igrač v svrho eksporta v Ameriko. Dvajset nemških tovarn igrač se je fuzijoni-ralo /. gotovim društvom v svrho pospeševanja eksporta igrač v Zedinjene ameriške države. Eksploatacija bolgarskih gozdov potom angleške družbe. V Zofijo je došla angleška komisija v svrho pro-učavanja bolgarskega gozdarstva, bolgarskih žag in izvoza lesa. Komisija dela po nalogu neke grupe angleških interesentov, koja hoče racionalno f‘na °/i5~“l 1 - — Na Angleškem je zaupanje zadnjih tednov ostalo trdno, tendenca je dobra. Zdi se, da se je toliko zaželjeni obrat v angleški železni in jekleni trgovini vendarle pojavil. Seveda ne bo nenadnih skokov, ozdravljenje bo prihajalo počasi, in to je še bolje. Povpraševanje po surovem železu in po hemalitu je živahno, tudi jekleno blago gre ispod rok. Domače cene so stalne in kažejo se nekam navzgor. Zelo se veselijo ameriških nakupov na angleškem trgu, ki so se tudi v zadnjem tednu nadaljevali. Na kontinentalnem trgu pa angleški izdelki še ne morejo konkurirati. — Francoski frank je padel naprej. Finančni položaj Francije se vidi po povratku Caillauxa iz Amerike v zelo neugodni luči. jasno je, da se to takoj pokaže na trgu. Nesigurnost se poveča še, ker je malo upanja, da bi se zveze francoske železne indstrije obnovile na trdne ši podlagi. Domače cene so v splošnem nespremenjene. — Belgijska produkcija v septembru je bila večja kot v avgustu, 30. septembra je delalo 33 plavžev. Sicer je pa belgijski trg zelo odvisen od dogodkov v sosednjih državah, povpraševanje je nestalno, cene tudi. Surovo železo je stabilno, jeklo naklanja k poslabšanju, pločevina je sla)a. Domače cene: železo v palicah 580—585 belg. frankov, tračnice 600, surova pločevina 675, srednja 725, fina 950—1025. Neugodni položaj nemškega trga se tudi v zadnjem tednu ni zboljšal. Upanje, ki ga je imela glede cen železna industrija z osnovanjem raznih sindikatov, je popolnoma razočaralo. Zaloge trgovcev so podcenjivali in so prihajale vedno večje množine na trg po raznih cenah, a skoraj po nižjih, kakor jih je pa zveza notirala. Domače cege se tudi v zadnjem tednu niso spremenile. — Na češkoslovaškem trgu je bilo tud) v preteklem tednu precej dobro; znižanje obrestne mere bo na nadaljni razvoj kupčije ugodno vplivalo. Zaposlenost v strojnih tovarnah je prav zadovoljiva, večjih naročil je dosti. Tudi eksportni trg kaže prijazno lice; podatki za september kažejo zopet zvišani eksport, v prvi vrsti nasledstvene države. Mariborsko sejmsko poročilo (dne 27. pr. m.) Prignalo se je: 11 konjev, 10 bikov, 162 volov, 490 krav in 11 telet, skupaj 684 glav. Povprečno cene za različne živalske vrste na sejmu dne 27. oktobra 1925 so bile W !S>»w»v< rcr.TOs«^. .-** sledeče: debeli voli 1 kg’ žive teže od 9 do 10 Din. poldebeli voli od 7-f)0 do 8‘25, plemenski voli od (>'50 do 7, biki za klanje od 6'50 do 8. klavne krave debelo od 8'50 do 9‘50, plemenske krave 5‘75 do 8, krave za klobasarje od 375 do 5'50, molzne krave od 4'75 do G‘25, breje krave od 475 do 6'25, mlada živina od G do 9 Din. Prodalo se je 317 glav, od teh za izvoz 28 komadov v Nemško Avstrijo. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 10 do 19 Din, volovsko meso II.. vrste 10 do 19 Din, meso od bikov, krav, telic 12*50 do 20 Din, telečje meso 1. vrste 12*50 do 20 Din, telečje meso II. vrste 12'5o do 20 Din. Svinjsko meso sveže kilogram od 12-50 do 27'50. Mariborski trg, dne 31. oktobra 1925. Na trgu je bilo 50 slaninarjev, ki so prodajali svinjino po 20 do 30, slanino 25 do 30 in drob po 15 do 20 Din kg; domači mesarji pa govedino 10 do 19, teletino 12'50 do 20, svinjino 17 50 do 22, klobase 25 do 35, prekajeno meso 30 do 40, gnjat 40 do 50, drob 8 do 15 dinarjev kg. — Perutnine je bilo 800 komadov. Ceno so bile piščancem 15 do 25, ko-košem 25 do (50, racam, gosem in puranom 30 do 120, domačim zajcem 8 do 50, kanarčkom 35 do 100, grlicam 35 do 40 in divjim zajcem 80 do 100 dinarjev komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje. Bilo je 60 vozov na trgu. Cene so bile krompirju 3'50 do 5 Din za mernik (7 in pol kg), oziroma 1’50 do 2 Din kg, salati 1 do 2 Din, kg glavnati in endiviji 0'50 do 2 I)in. zeljnatim glavam 0'50 do 4 Din komad, repinclu 1 Din kupček, ohrovtu 0'50 do 2 Din komad, čebuli 1-50 do 5, česnu 3 do 6 dinarjev venec, fižolu 2 do 3 Din liter, stročjemu 1 *50 do 2 Din kupček, paradižnikom I '50 do 2'50 Din kg, kislemu zelju 3, kisli repi 2 Din kg, maslu 44 do 48, kuhanemu 50 do GO dinarjev kg, mleku 2'50 do 3, masli-novemu olju 30 -40, bučnemu olju 28—32, smetani 12—14 Din liter; jabolkom 3—5, hmfckam 4—10, grozdju 4 do 10, breskvam 5 do 8 Din, figam G do 8 Din venec, ovčjemu siru 20, trapistovskema siru 25 Din kg, limonam 1:50 do 1‘75 Din komad. — Cvetlice. Na tem trgu so mariborski vrtnarji pokazali svojo spretnost, svojo umetnost glede vzgoje naravnih in glede izdelovanja umetnih cvetlic. Novi Glavni trg v Mariboru je bil ta dan skoraj poln takih cvetlic, ki so bile doloma rezane, deloma pa v loncih. Cvetlice so bile raznovrstne in različnih barv. Če si pogledal po trgu, se ti je kar oko smijalo, kateremu so cvetlice napravile izredno dober vtis. Nagrobnih vencev in šopkov je bilo brezštevilno, kajti jaz sem jih štel le do 1000. Cene so bile cvetlicam navadne 0'50 do 8 in v loncih 8 do GO dinarjev korrtad, nagrobnim vencem naravnim pa 10 do 50, umetnim pa večji del iz voska napravljenim 50 do 200 Din komad. — Jjon-čena in lesena roba. Cene so bile 0'50 do 1‘50 Din komad. Lesenim ročnim vozovom 100 do 200, večjim tovornim vozovom 400 do 500 Din komad. Bili sta tudi dve kočiji na prodaj po 2500 in 2700 Din. Lončena roba se, vozi večji del iz Frama v Maribor in je prav okusno izdelana. Koruzna slama, katere je bilo to pot 20 vreč, se je prodajala po 25 do 30 dinarjev vreča. Seno in slama na maribor- Vaša knjiga: ■ Jugosloveni v Ameriki IllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllSlllllllillllllllllllllllllllllllll Gospodarski, socijalni, kulturni in nacionalni problemi Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ameriki. Velika reprezentativna izdaja povodom mednarodne razstave v Filadelfiji 1926. V PREDPLAČILU 150 DINARJEV. V knjigarnah bo stala knjiga 200 Din. Naročila in predplačila sprejemajo v knjigarnah in izdajatelji: BIBLIOTEKA WBANKARSTVA“ ZAGREB, 6, MAROVSKA UL. 30. skem trgu. V sredo 28. oktobra s* kmetje pripeljali 4 vozove sena, 2 vozova otave in 3 vozove slame, v Soboto 31. oktobra pa 4 vozove sena in G vozov slame na trg. Cene so bile senu 50 do 70, otavi GO, slami pa 37'50 do 40 Din za 100 kg. Slama so je prodajala tudi po 1-75 Din za vsaki snop. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. novembra t. I. ponudbe za dobavo 3000 komadov hrastovih pragov. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju te direkcije. Odelenje za mornarico v Zemunu sprejema do 20. novembra t. 1. ponudbe za dobavo raznega materijala, svinčeno belilo, slearinsko kislino, zeleni volk v prahu, arzenik v prahu, kolofonijo i. t. d. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije dne 5. novembra 1.1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede d' bave 20.000 kg sena. Dne 13. novembra 1.1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave telegrafskega orodja, dne 19. novembra t. 1. pa glede dobave raznega materijala (razne železne in jeklene žice, galvanizirani žeblji, razni vijaki i. t. d.). Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. novembra t. 1. ponudbe za dobavo plovca; do 6. novembra t. I. za dobavo 4200 raznih nalučnikov, za dobavo 8000 komadov „Heftknopfe“ in 40 kg sedlarskega sukanca, za dobavo 100 komadov zavorne^fc drogovja, za dobavo odlitkov iz sive litine, za dobavo brusilnih kamnov, za dobavo signalnih svetilk, ?a dobavo varnostnih očal, za 3000 kg železne pK čevine, za dobavo 14.200 kg pločevine v snopih, za dobavo 1000 komadov ploščnatih gorilcev za olje, za dobavo 820 kg Klingerit plošč, za dobavo 3100 žaril, za dobavo 60 komadov špiralnih vzmeti, za dobavo 900 čopičev; do 17. novembra 1.1. za dobavo različnih žaginih listov, za dobavo 70 Škarij za rezanje pločevine, za dobavo lažnega orodja, za dobavo dlet, za dobavo mizarskega orodia. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Zato uporabljajte za svoje potnike male tovorne, davka 1 proste, zelo lične in eko* ZlBIO nomične avtomobile 6 HP in 10 HP znamke V kratkem prispe prva partija! »Renault" Zato Zastopstvo „Renault-avto“ zahtevajte že A. AMPRET, Ljubljana sedaj ponudbe! Krekov trg štev. 10 Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Naročajte in miinniinill IVAH« razširjajte Trgov, oglase v ^XXXXXXXXXXXXXXXXXKKXXX^ Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna !n solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki n jubljana blizu PreSernovegia spomenika ob vodi dobite vse potrebščine za šivilje, krojače in sedlarje na veliko in malo po naj nižji dnevni ceni. KJE SE KUPI? Le pri tvrdki •4GKJTZNER Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Najboljši šivalni stroj za rodbinsko ali )brino rabo, svetovno znanih znamk Grllzner - Adler - Phonix. Istolom nosemezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen I — Večletna garancija! Na veliko! Na malo! JS.SE * Originalne potrebščine za GPALOCšRAPH (Fixat, Preservat) Specljalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in tehničnih strojev Barvne trakove — Carbon — indigo — povoščen papir — kopirni hektografični zvitki Jkudovik^Baraga, tiubijana, Šelenburgova^ lallca G/I. IGROMI D. Z O. Z. carinsko posredniški in spedicijski hureau LJUBLJANA Kolodvorska ul. 41 Naslov brzojavkam: „ a H O M " Podružnice: MARIBOR, JESENICE, Telefon interurban štev. 454 RAKEK. O bci vi J tj vse v to stroko spadajoče posle najhilreje In pod najkulanlnlml pogoji. Zastopniki dnižbe]|j spalnih voz S. O. E. za ekspresne poSUJke. i/ TRG. P* ME TBO. EVD. O- Tiska knjige, pravila, cenike* račune, letake, časopise, lepake, brošure, posetnice In razglednice. IiEvriuje vsakovrstne trgovske kakor iudi vse druge uradne tiskovine. ------- Lastna knjigoveznica. KJUBliJANA - SIMON GREGORČIČEV A Ut, 13. - TELEFON 553 'V'/1' :*„■ ■■v-v- ’•r'v : ' Hradaik dr. IVAN PLB88, Llrtljana. - Za trjcnTako-lndafitrijsko d. d. >Merkur< kot iadajatelja i» tiskarja A. SEV ER. Ljubljana.