osamezna štev. 6D vin. PoStnlna SHS pavšallraita. JL V LiiiUIM, v četrleK, fine ll fa uarla 1920. um mm »SLOV£N£C« velja po (KiilJ Jia v*.; strani Jano- slavlje Iti v Ljubljani: *a oelo let:) naprej. K iOfl' 7.x pol let* „ .» „ 55-— zm četrt Ista „ . . „ 30•—■ i;n mesec „ . . „ 10*— 2Uim»snnria ostoUtso KI* - sSS Sobotna izdaja: — Za oeiu leto.....K 20'— m teoiOMtvp..... 35-~ te4et|ek ta ta <* t. ari __Brefalštve ft r KoptUrjari ali* Mor. B/OL H«koptsl m M vratajo; nelranUraaa pisma s« m sp«tam{«. Drete, telet. str. 50, upr»\ra, itr. 328. Političen list za slovenski narol Uprm j« r SoplUrjorl ■>.». — Hemtn potom ijuMJanske št. 050 s« naročnino la št 349 n t avstr. In češke 24.797, ogr. 20.511, Nun.«hw«, 7M3. Državna misel. škodoželjno opazujejo in komentirajo ttemško-avstrijski listi notranje boje naše še neurejene države in vsak po svoje izreka o njej -sodbo, kakor mu veleva njegova želja. Žalujejo po tistih časih, ko smo jim Slovenci služili za nakovalo; pogrešajo nas zlasti sedaj, ko v Nemški Avstriji še bujno cvete sistem rekvizicij. Ločitev Slovencev od Avstrije jim hudo dene, ker so šele danes spoznali, kaj smo za Nemce pomenili tako zaničevani Slovenci. Pri dr. Schoepferju sla bolest in hrepenenje po nekdanjih polnih loncih, iz katerih so zajemali samo Nemci, tako močna, da napoveduje v Alpenlander Bote razpad češkoslovaške republike in kraljestva SHS. Nemci namigavajo, da se naša država rahlja in maje, islodobno pa prosijo od nas pomoči v prehrani in sklepajo pogodbe v zavesti, da bo Nemška Avstrija v prehrani vedno pasivna. Nemška javnost se moti, ako zamenjuje notranje boje v naši državi s proti-državnimi tendencami. Naša ljubezen do nove države ni nič ohlajena, ker ravno iz ljubezni do države in naroda bojuje-no oster boj zoper absolutiste, ki zlorabljajo svoje državniško stališče v. strankarske namene in vzbujajo med narodom veliko ne vol jo. S temi absolutisti bo žc narod sam obračunil in napravil konec njihovemu slepomišenju! Naravno jc, da sc bo pri nas bil šc hud boj za državno iu upravno obliko. Centralisti in dccentralisti. bodo še dalje časa vihteli uma. svitlc meče in prepričani smo, da bodo končno zmagale moderne stnijc, ki s praktičnega stališča zahtevajo decentralizacijo v vseh upravnih panogah, v katerih zahlcva to dobra, moderna uprava, centralizacijo pa lc tam, Vjer je potrebna in koristna za državo. Res je, da sedanja demokratsko-soci-alistična vlada izpostavlja državno misel v narodu na veliko preskušnjo. Nezmožna strankarsko orientirana uprava, policijski nasilni sistem z medvojno avstrijsko kon~ fiskacijsko prakso, dušenje svobode, korupcija v vladnih krogih in uvajanje Stiirgkh-Tiszovih metod, vladati brez parlamenta in z na.redbami in oktroaji, vse to mora pomnožiti nevoljo širokih ljudskih plasti, ki itak bridko občutijo posledice vojne. Narod se pa zaveda, da vojnih posledic, ki jih občutijo sosedne države še veliko huje nego mi, ni povzročila Jugoslavija, ampak da so neizbežna dedščina nesrečne politike avstro-ogrskih in nemških državnikov, ki so začeli vojno. Dc-mokratično-socialistična vlada si je naprtila veliko odgovornost, ld se je pa očividno ne zaveda; ona nosi krivdo, da se naroda poloteva srd in odpor, ona jc kriva, da se v inozemstvu, tudi v eutentnih krogih boj naroda proti samodržnikom in nasilnikom tolmači kot znak razpadanja. Tem bolj kriva, ker demokrati ob vsaki priložnosti označujejo vsak odpor proti gnilobi njihovega režima in vsak pojav za ozdravljenje sedanjih razmer kot državi sovražno stremljenje, Vse opozicijonalne stranke so po izjavah malo modrih demokratskih voditeljev protidržavne. Celo vladni socialisti so naenkrat našli v VI.S avstrijakane. To počenjajo v zavesti, da je v narodu globoka misel, ki so jo ali vsadili narodu, v srce v prvi vrsti politični voditelji VLS ali pa je sama vzklila iz neodoljivega hrepenenja naroda po državni svobodi. Socialist so bili pri delu osvoboditve naroda nedolžni kakor lanski sneg. Boj proti demokratsko-socialističnim rušiteljem temeljev, na katerih sloni zado-voljnost naroda in države, je zato v interesu naroda in države, jc zato v interesu državne misli. Čimprej izginejo s površja sedaj)ji državni mogotci, tem bobše bo za državo in njeno prebivalstvo. Nikdar pa naj naša javnost nc zamenja državo, ki jo hočemo, s sedanjimi nositelji državne oblasti, ki bix!o ravnotako hitro izginili s površja, krvkor so prišli. Demokratski voditelji in njihovo časopije pa noi nc hudi brc vsake potrebe, zgolj iz strankarske strasti, našim državnim nasprotnikom ta-cga orožja in naj bo s svojim natolceva-"jem o prntidržavmh pojavih previdnejše K. R. mi ? Poročila iz Belgradu zamotala so šc bolj valutno vprašanje in po poznanju uradnega komunikeja jo vse prizadeto ljudstvo še mnogo bolj razburjeno in brezupno. Ta uradna izjava jasno kaže neodkritosrčnost finančnega ministra in dovede vsakogar, ki se količkaj briga za finančne zadeve in denarni trg, do prepričanja, da fin. minister namerava atentat na našo krono, ki Iti povzročil popolno gospodarsko .propast milijonov državljanov. Naše valutno vprašanje ni tako težavno, kakor ga radi predstavljajo. Glavna težkoča obstoji v tem, se-li naj vzame kot podlaga nove denarne veljave kronska jedi niča, ali pa s t a r i srbski din a r. Ko smo se začeli podrobneje baviti z rešitvijo valutnega vprašanja in ko smo zaznali za belgradsko namero, da se vzale kot podlaga srbski dinar, se je na ozemlju s kronsko novčanico takoj sprožil protipredlog, da se naj izVoli kot pod laga k r o n s k a. u o v č a n i -ca, k temu predlogu je Hrvatom in Slovencem dal povod zgled denarne prenaredbe v pokrajinah, zasedenih po Lahih. Naši bratje onkraj demar-kacijske črte morajo vsled zamenjave kron vse, kar je prej stalo ono krono plačati z eno liro. Ker sc je bilo pri nas primeru neenakomerne izmenjave kron v dinarje baii slične podražbe, so se vsi strokovnjaki izrekli za to, da se naj krona, enakomerno, to je po ključu 1 : t zamenja za nov dinar. Da pa ne bi bili Srbi prikrajšani, smo bili voljni pritrditi, da se njih star bančni dinar zamenja za, nov j dinar po razmerju, kakor bi bilo pravično z ozi-rom na kupno moč starega dinarja. Ko se jc razpravljalo o tem predlogu, so trdili, da je starih dinarjev komaj 500 milijonov v prometu. Če se vrednost starega dinarja ceni na 3 K, — kar pa ne odgovarja njegovi kupni moči. — bi bilo torej treba 1,500.000 novih (kronskih) dinarjev za odkup 500 milijonov starih dinarjev, tako da bi se bila skupna vsota krožečih kronskih dinarjev pomnožila za 1 in pol milijarde. Ta enostaven in za vse državljane jugoslovanskega kraljestva pravični predlog je finančni minister neodkrito zavil v drugačno obliko in mislil z enim udarcem doseči dva cilja: stari srbski dinar dvigniti do polne višine, krono pa za večne čase vko-vati in ponižati na eno četrtino njene vrednosti. Odločil se je torej za. to, da sc vzame kot jedinica nove denarne veljave stari srbski dinar, ki kroži sedaj samo na ozemlju, ko j emu pripada komaj tretjina državljanov nove države SHS. Razmerje med obema novčanica-ma pa, so samovoljno in brez vsake upravičenosti določili z 1 : 4. Da bi nas za tn nesrečni načrt pridobili, .so nam začetkoma obljubljali, da bodo novo-t-iskauc dinarske novčanice pretiskali na eni strani s. kronsko vrednostjo v štirikratnem iznosu in ko smo >e temu protivili, so nam velikodušno dovolili, da se bodo nove novčanico s kronskim natisom označile na obeh straneh. Z dvostransko označbo na nismo ničesar pridobili, ker tisk je postranska reč. Glavno je. da sc je vrednost naše krone, koje kupna sila se ne razlikuje mnogo od dinarske, za večno čase zmanjšala na četrti del vrednosti starega dinarja. Pri lem j'' uvaževali Še sledečo: Vsled žigosanja in kolekova-nja kronskih novcev je danes popolnoma jasno in znano, koliko teh bankovcev je f ostra n Save v prometu. Ni pa znano, koliko kron kroži onkraj Save, se manj pa nam povedo, koliko je s t a-i h d i n r s k i h nov e a n i c v prometu. Pred pol leta se je trdilo, da te teh novcev, ki tla so kriti z zlatom, ^»akovrednimi devizami iti drugimi vrednostmi, v prometu pol milijarde, novejša poročila iz verodostojnih virov pa trdijo, da jih je za 900 milijonov do l milijarde. Če je to res, potem pomeni zamenjava po razmerju 1 : -i, da se bodo pomnožile kronske novčanice za -i milijarde, tako da jih bo skupaj morebiti 10 do 12 milijard v prometu. Posledice te ramenjave ne bodo izostale. Trgovci z onstran Save bodo preplavili trgovska središča pokrajin s kronsko veljavo, to so Zagreb, Osi-jek, Ljubljana, Novi sad in Sarajevo in bodo s svojimi novci pokupili za nizko ceno vse blago. To bo povzročilo isto, kar vidimo na Dunaju: zaloge se bodo izpraznile, vršila sc bede splošna razprodaja in draginja se bode dvignila na neznosno stopinjo. Na zunanjih borzah bo seveda, če se izvede Veljkovičev načrt, notiraJa samo dinarska veljava, — za kronsko se ne bode nihče brigal. Ker pa «e dinar rte bode dvignil na ceno, ki odgovarja (• krat ni kupni sili. sedanje krone, hotno morali blago v inozemstvu drago plačati, inozemci pa bodejo s svojimi novci na pol rcastonj pokupili naše izvozno blago, kakor 1o delajo Lahi, .Švicarji in Holandci v Nemški Avstriji. Kdor premišljuje trezno o udarcu, ga nam namerava zadati finančni minister s pomočjo ministrskega sveta, mora priti do zaključka, da rešitev takega za vso državo velevažnega vprašanju nj prepuščati posamezni osebi ali pa morda četvoriei teoretikov, ki so jim gospodarske zadeve španska vas in ki nimajo toliko zavesti, da spoznajo, kam vodi nasilno dejanje. Gospodje predstavniki vseh strank iu vsega osvobojenega ozemlja, postavite se ob dvanajsti uri v bran, skličite skupen shod in povabite nanj strokovnjake ter protestu j te proti uničujočemu koraku jedne same samovoljne osebe, da rešite že tako izmozgano narodno imetje in poteptano narodni gospodarstvo zhm „EsSli i t v ari i ugosl ovans k cga solst va, z LDU Trst, 20, januarja. V nedeljo, 18. t. m, sc je vršil v gledališki dvorani Narodnega doma v Trstu izredni občni zbor političnega društva Edinost , sklican, da razpravlja o vclevažnem vprašanju, ki sedaj v največji meri zanima ves jugoslovanski narod v zasedenem ozemlju, namreč o šolskem vprašanju. Predsednik društva dr. Josip \Vilfan ic s primernim nagovorom otvoril shod, spomnil se s prisrčnimi besedami v Gorici umrle rja društvenega odbornika dr. Ivana Novaka, nakar je društveni tajnik dr. Mikulelič podal obširne in temeljito poročilo, v katerem je z mnogobroj-nimi statističnimi in dejanskimi podatki osvetljil žalostne šolske razmere v Trstu in v Istri. Slično obsežno poročilo o šolstvu na Goriškem je podal dr. Podgornik, nakar so sc k predmetu oglasili zastopniki pazinskega, poljskega, buzetskega in po-reškega okraja ter govornik i/. Notranjske, ld so vsi v drastičnih besedah osvetljevali žalostno stanje, v katerem sc nahaja slovensko in hrvatsko šolstvo v posameznih okrajih, zasedenh po Italijanih. Nato je občni zbor soglasno sprejel naslednje resolucije: Na izrednem občnem zboru Političnega društva Edinost , 18. januarja 1920 v Narodnem domu v Trstu zbrani Jugoslovani iz zasedenega ozemlja, podrejenega generalnemu civilnemu komisarijatu v Trstu, so sklenili enoglasno naslednje resolucije: I. Prosv edujemo z. ogorčeno odločnostjo (troti postopanju zasedbenih oblastev 2. zahteva/mo v polni zavesti fl* neziistarljivih pravic in v neupogljivem odporu proti krivici," ki .sc nam godi, dta se neznosnemu, protikulturnemu stanju. sto« konec in da se nam povrnejo naše šok* vsaj v oni meri, v kateri smo jih imeli pred' zasedbo, in v to svrho zahtevamo posebno, da sc vzpostavi zakonita šolska uprava, da se spet skličejo in po potrebi dopol-nejo šolski sveti in da se ukrene potrebna, da sc jugoslovcnski učitelji lahko povrnejo na svoja mesta iz internacije ali iz ubež-ništva, s primernimi jamstvi za svojo svobodo in telesno varnost, brez prikrajša ve svojih pravic; /.a Goriško posebej, da sc kolikor prej popravijo, oz. vzpostavijo poškodovana šolska poslopja; 3. naročamo odboru Političnega dresi, v a Edinosti , da naj z vso vnemo in odločnostjo zastopa te pritožbe in zahteve ter poskrbi, da izve za nje civilizirani svet ter pozivamo jugoslovansko prebi valstvo, naj ne klone duhom, temveč pogumno vztraja v boju za naše pravice do zmage, ki je pravični stvari prej ali slej gotova. H koncu je predsednik pozival vse udeležnike, da naj vsepovsod pridobivajo nove člane in tako razširjajo organizacijo. Naše politično društvo je ustanovljeno za vse dežele, za katere sc nahajajo osrednje oblasti v Trstu, prej torej za vse področje tržaškega generalnega civilnega, komisa-rijata. Zato predsednik posebno prisrčno pozdravlja ponovno govornika i/. Notranjske Kakršna naj že bo odločitev glede teh naših zemlja, vendar nc moremo čakati in odlašati. Tisti, ki smo pod eno pezo, moramo v skupni organizaciji iskati pomo-čka. Ko pride ločitev, naj le gredo tisti, ki bodo tako srečni, v svobodo. Zato tudi odtod pozivamo brate iz Notranjske, efe sc nam pridružijo. Sedanja naša organizacija jc Ic začasna, tudi društveni odbor je !e začasen, kajti šele potem, ko bo naša organizacija izvedena vsepovsod, od Triglava do Kvar-nera, tedaj se izvoli novi definitivni odbor. Po zahvalnih besedah za mnogobrojni obisk občnega zboru je predsednik zaključil občni zbor. Dcschancl novi predsednik. Volitve na Francoskem so rodile po- litičen preobrat. Poincare, nekdaj ljubljenec francoskega naroda, se je odrekel novi kandidaturi za predsednika republike, kljubtcmu, da jc bil pri volitvah v senat skoro soglasno izvoljen. Obe zbornici sta jasno izrazih željo po novih možeh. Poin-carč se je zavedal, da jc vojna, predvsem pa mirovni pogodbi v Versaillesu in St. Germainu, vzbudila v narodu zavest, da je treba na vladnem krmilu drugih mož. Zmagovalcc Clemenceau sc tega ni zavedal in je pri volitvah za predsednika francoske republike propadel. Z njegovim, padcer.i smo v političnem življenju Francije doživeli žc tri presenečenja. Volitve v parlament so bile poraz za radikalne socialistične struje. volitve v sena L so pomaknile težišče politične moči šc bolj na. desno, — sedaj pa jc padci tiger . Pcii-tična preteklost Clcmenceauja je btirnau Bil je v strah vsem političnim strankam, v posebno veselje mu je bilo, preobračati ministrske .'•tole. Vojna je spravila to utelešeno energijo na površje. V času, ko je Francija že vsa utrujena začela razmišljati o miru, je prijel z železno roko za državno krmilo. Tiger ie hlepel po nočiy« so govorili po pariških klubih, cestah i». časopisih, dali mno mu jo. Scdai naj dotw vojno dasli proii temu, da so v mnogi'- krajih s'<>vcn-ske in hrvatske šole zaprte, v mnogih tudi naravnost samovoljno in proliz.akon'10 promenjene v italijanske; da sc šc vzdr-je neupravičena, nasilna prepoved zopetne _______U..:t. .1 _ .,..kr,niii!d op urine /.tlCVUI Iti I .-UI ■ « '-IIJ . v. I n «»| > ■ ; * zasebni pouk in da se b cz ozira n elementarne kulturne potrebe zavlačuje rr^i te'v tudi najnujnejših šol-kili /ade\. ! Dobil jo jc. Veliki zagovornik os ve te r.ad Nemci je vkorakal v *Štrasb«rjg kot kak kralj. Bil m jc tako gotov, da stoji vse javno mnen". za mlin. da i . premišljal, ali naj spr.ime kandidaturo •a predsednika ali ne. Brez hrupa in izjav jc doživrl poraz, lz-.oljen jc Deschanel. S tigrom' sta padli dve politični načeli kulturni boj' in načelno sovraštvo proti Nemcem. — Novi :-)v Jscdnik frar.-, ;':ske republike Pats? Detschancl je rojen v Bruslju 1. 1850. krasili znanega pisatelji 'n politika Kurila Deschnncla, Stopil ic v upravno Jarrlv* Stran 2. SLOVENEC, 'da« 22. januara 1920, Štev. i?. in se priključil republikancem; pozneje se ]e približal skupim katoliških nacionalcev (liberalcev). Vsled svojega elegantnega govorniškega talenta je bil dolgo vrsto let predsednik parlamenta. Dvanajst let je že član francoske akademije. Napram Nemčiji bo vodil bolj umerjeno politiko. MUleraod — novi ministrski predsednik. Clemenceau je bil med vojno velik dob"rotnik Francije. Njegovi mirovna politika pa ni bila srečna, ker se jc oddaljevala od Wilsonovih vojnih ciljev. Nemčija se že danes zaveda svoje bodoče moči in nove države, prikrajšane na mirovni konferenci, so se Franciji precej odtujile. Zato so morali priti na Francoskem na površje možje, ki jih francoska mirovna politika ni kompromitirala pred svetom kakor Cle-menceaua. Clemenceauev naslednik je Mil-lerand, mož velikih političnih zmožnosti, Iti je znal kot blesteč govornik v svoji stranki s svojimi nazori prodreti tudi ob najhujšem odporu. V mlajših letih sc je pridružil socialistom in začel tekmovati z Jaurčjem. V Waldeck-Rousseaujev kabinet je stopil kot socialistični trgovinski minister. Kot minister se je oddaljil od socialističnega naziranja in je sprejemal tudi odlikovanja od raznih mogotcev, vsled-česar so mu dali priimek -rdeči baron«. S socialistično stranko je pa prelomil šele leta 1904., ko jc v zbornici glasoval proti socialističnemu predlogu za razorožitev. Bil je nasprotnik Clemenceaujeve mirovne politike in je sopovzročitelj njegovega padca. Na Francoskem ne daje pravca v politiki toliko predsednik republike, kakor ministrski predsednik; zato bo mnogo od Milleranda odvisno, če si bo Francja mogla zopet pridobiti pri drugih državah tiste velike simpatije, kakor jih je imela zlasti med vojno. mažari w Parizu. Mažarska delegacija je stopila 16. t. lil. pred najvišji svet v Parizu. Grof Apponyi je podal poročilo o željah in položaju Mažarske. Prvi del poročila je govoril francosko, nadaljeval je angleško in zaključil v italijanskem jeziku z apelom na italijanski narod, ki je bil vedno, posebno pa od narodne revolucije 1. 1848. prijatelj mažarskega naroda. V svojem ekspozeju je grof Apponyi izvajal: »Razkosanje Ogrske ne bi služilo ne stvari svobode in ne miru; pomenilo bi samo, da preide samovlada od enega plemena na drugo, ki ni doseglo še tako visoke kulturne stopnje. Sploh pa je domneva, da hočejo ogrske narodnosti izstopiti iz ogrske državne zveze, napačna. Da se pride do prave resnice je treba iti pot plebiscita, ki ga. Ogrska odločno zahteva pod nepristranskim nadzorstvom. Neizmerna odgovornost pade na. tiste, ki so postali po zmagi sodniki sveta. Ogrska je veljala dosedaj za najpopolnejšo zemljepisno enoto in najbolj naravno gospodarsko skupnost v Evropi in njena politična konštrukcija, posvečena po zgodovini desetih stoletij, je produkt trajno delujočih naravnih sil. Potem je poudaril grof Apponyi potrebo in skupen interes zmagovalcev in premaganih, da se zajamčijo pogoji produktivnega, dela in je pokazal na težka bremena, ki so jih naložili Mažarski po vojni, po strašni nesreči in opustošenju dveh revolucij, po boljševiški vladi tekom štirih mesecev in po trdi okupaciji tujcev. Končal je s poklonom zaveznikom: »Ne zamerite nam, če vidimo za to Anglijo, za to Francijo in Italijo, ki slave danes svojo zmago z orožjem, silhueto one druge Francije, ki je bila vedno zavetje velikih idej, ki je mati vse svobode in ono drugo Italijo, v kateri častimo zibko renesance.« Nato je Lloyd George prosil Appo-nyija, naj mu pojasni, kje je ono tri-inpolmilijonsko mažarsko prebivalstvo, ki ga mirovna pogodba odtrga od Mažarske. Grof Apponyi je izrazil svoje veselje nad tem vprašanjem in je z zemljevidom v roki dal zaželjena pojasnila. Clemenceau je da.l zagotovilo, da bo najvišji svet upošteval vse argumente, ki jih je osebova.l ekspoze; obenem je opozoril, da more mažarska delegacija tudi še v drugih točkah tekom 15 dni staviti svoje predloge. Nato je sejo zaključil. Parjško časopisje različno komentira ta, govor. »Matin« pravi, da je bil f of Apponyi neutrudljiv in da s© je tiri gibal med tremi jeziki. Ogrsko je označil za občudovanja vredno gospodarsko enoto, ki je nobena vojna in nobena pogodba ne bo mogla trajno raztrgati. V »Journal rles Dčbots« pa pravi Gauv&iR: "jvlažar •sivo je doseglo do tega stoletja mnogo nižjo stopnjo kulturo kot ostali deli stare habsburške mori arhlle. Zvezo mažarski »ri5tokr.itov s svetovno aristokracijo nas ne smejo zavesti v zmoto o pravih namenih teh gospodov. Zdi se, da se v zapadnih velemestih počutijo zelo dobro. Imajo tam prijetno zveze in so se pravočasno znali priljubiti; toda politično so še vedno nespravljivi sovražniki demokracije, ki je po tolikih izgubah in žrtvah zmagala v novembru 1918. Da ne bodo te izgube in žrtve zaman, naj se najvišji svet neomajno drži mirovnih pogojev, ki so bili včeraj naznanjeni mažarski delegaciji.« mirovni ppsoef. Nove težkoče v jadranske mvprašanju. LDU Pariz, 20. jan. [DunKU) »Agence Havas<- poroča: Rešitev jadranskega in reškega vprašanja je pri vrhovnem svetu naletela na nove težkoče. Vrhovni svet nastoja na to, da se po potrebi uveljavi londonska pogodba. LDU Berlin, 21. jan. (DunKU) Kakor javlja »Deutsche AlJgemeine Zeitung« iz Curiha, piše pariške >Jouraal«, da se jugoslovanski odgovor na italijanski posredovalni predlog v raznih točkah ne strinja. Belgraid zahteva neodvisno Albanijo in je proti odstopitvi vološkega okraja Italiji, brez katerega pa ni mogoča zveza med Istro in Reko. LDU Pariz, 20. januarja. (DunKU) — »Agence Havas« javlja: Kakor poroča »Tempss je jugoslovanska delegacija sinoči prejela odgovor svoje vlade na italijanski predlog. Vrhovni svet. LDU Pariz, 20. januarja. (DunKU — Havas.) Kakor poroča »Temps«, so člani francoske delegacije sklenili, da odstopijo. Odstop bodo zvečer uradno objavili. LDU Pariz, 20. jan. (ČTU) Lloyd George je predlagal, naj ostane Clemenceau predsednik mirovne konference. Clemenceau je to odklonil. LDU Pariz, 20. januarja. (DunKU.) — Clemenccaujev naslednik v mirovni konferenci še ni določen. Domneva se, da se bo mirovna konferenca v sredo odgodila. Lloyd George odpotuje v četrtek v London. Lord kancelar Birkenhead odpotuje danes. Iz tega sklepajo, da so posvetovanja o izročitvi krivcev končana. LDU Budimpešta. 20. januarja. (Dim. KU — OKU.) Ogrska mirovna delegacija je v Neuillyju pred'ožila noto o različnih vprašanjih, ki so sporna med Ogrskim in Rumunijo radi Erdeljske. Mazna pvročifa. Dr, Korošec pri DsvidoviČu. LDU Belgrad, 20. januarja. Dr. Korošec, predsednik Jugoslovanskega kluba, je bil včeraj sprejet pri predsedniku vlade Davidoviču. Stavka v Italiji LDU Trst, 20. januarja. Stavki italijanskih poštnih uslužbencev se sedaj pridružuje še stavka železničarjev. Sindikat italijanskih železničarjev v Bolonji je sklenil snoči, da začne stavko ob 24. uri. — Na sinočnem železničarskem zborovanju v tržaški delovni zbornici se je enoglarmo sprejel predlog, da se tudi železničarji v Julijski Benečiji pridružijo stavki svojih italijanskih tovarišev, Vsled tega sklepa se je tudi tukaj začela stavka danes ob 24. tiri. Odpravljena carina za žito in moko. LDU Rim, 21. jan. (DunKU.) Uradni list priobčuje kraljevi dekret, po katerem se do nadaljnega odpravi carina na moko in žito. Avstrijsko zastopstvo v PragL LDU Praga, 21. jan. (DunKU.) Avstrijski opravnik dr. Marek je izročil čehoslovaškemu ministru za zunanje posle dr. Benešu svoje poverilnice in se je nato pogovarjal ž njim o izidu praških pogajanj. Vstaja v Indiji. LDU London, 21, jajauarja. (DunKU) Kakor doznava Reuterjev urad, je bil po danes v London dospelih poročilih ob indijski meji bud boj. Angleži so izgubili 380 mož. Oddelek v Dorai, ki prodira v osrčje dežele Hohmona, je naletel ua močan odpor. Voditelji usLašev so sedaj pismeno prosili, naj sc ustavi prodiranje in izjavljajo, da se hočejo podvreči pogojem, ki se jim nalagajo. Boji med Francozi in Arabci. LDU Rotterdam, 21. januarja (Dun. KU.) »Times javljajo: Iz arabskih virov do-znavamo, da so sc zopet spopadli Francozi in Arabci, pri čemer so le-ti zmagali in uplenili francoski: puške. Usoda Vlijemo. LDU Pariz, SI. jan. (DunKI. Ka-I kov doznava »Daily Chronicle« iz di- I lin MlTn^nmi. 1., "»»Jo. |»iUjLii«.t' iti^jjU. » »i U i iutn»uv nu uij » ul- i da z ozirom na nizozemski zakon, ki j dopušča izrofitr v samo rojstni državi, i odklonila izročitev bivšega nemškega cesarja Viljema. V tem primeru jc mogoče, da se bodo zavezniki zadovoljili x enostavno internacijo Viljema na Holandskem s pogojem, da bo užival samo omejeno prostost. Politične novice. + »Domovina« in židovski verižniki l G. dr. Žerjav čuva z ostrim in strogim očesom nad dobrobitjo države. To dokazujejo vsak dan bele lise v »Večernem listu«. Zato je pa seveda njegovemu glasilu dovoljeno, da pljuva na vse, kar ni »demokratsko«. Včerajšnja »Domovina« piše: »Naši klerikalci so v času, ko je bil dr. Korošec minister za prehrano, podpirali verižnike in tihotapce v največji meri.« Dejstvo jej da so bila takrat živila cenejša kot danes; da se je dr, Korošec takrat strašno zameril liberalnim korupcijonistom, ko je dal zapreti celo vrsto verižnikov v Bana tu. — Nadalje piše mladoletni Žerjavov listič; * Radovedni smo, kam jc šla provizija ,.. Slišimo, da v tisti klerikalni volilni fond, katerega je podprl verižnik Pollak z milijoni.* — Demokrati so očividno navajeni na provizije; sodijo vse druge ljudi po sebi in bi z lažmi radi odvrnili pozornost od korupcije, ki cvete v njihovih vrstah. Vprašamo samo g. dež. predsednika, kaj bi napravil, če hi mi po metodi njegovega glasila trdili: »Radovedni smo, kam pošiljajo Italijani svoje podkupnine . .. Najbrže v volilni fond J. D. S., ki ga je Centralni Sindikat verižnikov podprl z milijoni.« + Umazana sredstva. Demokrate silno boli, da prinašamo gola dejstva in dokumente, ki neizpodbitno dokazujejo vso vladno korupcijo, ^Državotvorna sol Jugoslavije« je pa tako neslana, da hoče z lažmi paralelizirati porazen učinek dejstev, ki jih priobčujemo. Tako trdi »Domovina«, da jc v času, ko je bil dr. Korošec minister za prehrano, »znani židovski trgovec Grummer dobil dovoljenje za izvoz 16 vagonov žita v Nemško Avstrijo.« Izvoznice daje samo minister za trgovino, dr. Korošec izvoznice sploh ni mogel dati. Minister trgovine je pa tedaj bil pristaš »mogočne JDS« dr. Veljkovič. 4- Kulturni boj. »Domovina« je dne 15. januarja pisala: Kulturni boj je potreben za gospodarski napredek, . za javno moralo in — vero. — Dr. Gregor Žerjav pošilja pa listom komunikeje, kjer pravi, »da se izziva v naši mladi državi kulturni boj. Vlada bo proti nadaljnemu hujskanju v tej smeri prisiljena energično nastopiti.« Nudi se vam lepa priložnost, g. predsednik. Da, le energično udarite po svojem detetu, gospod zaščitnik napredka, javne morale in — vere! 4- Sleparstvo samostojnih. Poročali smo že, da so samostojni v Komendi ponoči pobirali podpise za kandidatsko listo pri Občinskih volitvah. Sedaj smo prejeli poročilo, na kak način so skušali oslepariti za podpise. Prigovarjali so jim tako-le: Brez skrbi bodi in podpiši, saj so me kaplan poslali; podpiši, župan nima časa, je pa mene poslal; prijatelj za ljudsko štetje gre; podpiši, gre za lončarsko zadrugo; dekle, manj davka bo, kar podpiši, se mi mudi; ti si revež in reveži moramo skup držati (tako je govoril bogataš), pretekli teden bi moral v Kamnik iti, pa nisi šel, je vseeno, kar tu podpiši itd. — Predsednik deželne vlade, g. dr. Žerjav je dal aretirati občinskega tajnika v Cerkljah; zakaj, nihče ne ve. Vemo le to, da so dejanja, ki jih navaja »Domovina«, ali neresnična ah pa zavita. Vemo pa tudi, da je g. Ma-rinček poštenjak od nog do glave in odločen pristaš V. L. S, Ako je g. dr. Žerjav pristaš tiste bivše avstr jske struje, ki jc dala naše ljudi aretirati zaradi političnih »deliktov«, potem ga opozarjamo, naj bo vsaj dosleden tudi pri svojih pristaših in se ozre vsaj z enim očesom na resnične dc-likte samostojnih v Komendi. Njegovi orožniški organi so jako agilni in jim ne bo.težko izslediti vseh samostojnih sleparij in njenih povzročiteljev. .Ako pa tega ne stori, mu svetujemo, da t»koj odstopi, preden se bo v našem ljudstvu omajala zadnja troha prepričanja, da živi v ustavni državi, kjer se deli pravica po zakonih vsem državljanom. 4- »Nadstranka«, Iz Semiča sc nam poroča: Pred volitvami so še vedno rastlc nove stranke kot gobe po dežju, ki so pa tudi kot gobe kmalu izginile. Tudi pri nas v Semiču nekaterim ljudem šc ni bilo dosti strank, zato so dne 18, t. m. sklicali pred i cerkvijo ustanovni shod nove stranke, ki ; pa še ni krščena — rekli bi ji višji stranka i ali nadstranka. Spraviti hoče vse doseda-: nje stranke pocl en klobuk, kjer bi živele i med seboj v najlepši ljubezni. Izključuje j le vse izobražence, ki sc jih hoji. Da jc nova nadstranka jako strpljiva, da ji je res lc za slogo, kaže tudi to, da se za enkrat nič ne brani, da so njeni člnni lahko mirno tudi naprej organizirani v svojih dosc-. tianjih strankah, kam bo pa svoje dvo-strankarje koučno zapeljala, ali kateri stranki ho pripadal njcu bodoči posl&nee, | ali bo morda ustanovil svoj lastni klub — i tega nihče ne ve. — Ljudi ni še dosti ?;me-i šala voiskn in liberalna -Samostojna kme- tijska stranka«, treba je še nove nadstran-ke, da bo to delo bolj temeljito. — Somišljeniki kmetje, ne dajte se motitil Organizirajte sc vsi v svoji, stanovski organizaciji Kmetski zvezi, ki edina stoji na trdnem krščanskem stališču in bo edina kot mogočna kmetska organizacija mogla uspešno braniti naše koristi. f Uspeh dr. Kukovca. »Nova Doba« prinaša 20. t. m. uradni komunike o valutni reformi in pristavlja: »S tem je torej stvar rešena, v obče pravično ... Danes, ko je valuta rešena, lahko povemo, kdo si je iztekel za isto največjih zaslug. Težka naloga, ki jo jc obvladal naš demokratski minister dr. Kramer vkljub vsem nasprotovanjem klerikalcev in stališču ministra Veljkoviča, je rešena, v prid naši kroni, v prid srečnejše bodočnosti ljudstva in nove države. Jugoslovanska demokratska stranka ostala jc od prvega hipa, ko se jc izrekla za čuvanje krone, temu sklepu zvesta ter ga po svojih članih-voditeljih, ministru dr. Kramerju iu z ženijalnostjo predsednika vlade za Slovenijo dr. Žerjava srečno rešila. Na tem ne spremeni še tako bevkanjc naših nasprotnikov, niti njih poskus, o ki ti U se z zaslugami, ničesar. Za Djih je nastopil čas velikanskega razočaranja, mi pa brez samohvale lahko s ponosom gledamo na uspeh naše JDS. Ljudstvo samo pčt naj sodil« — Potem, ko se je »vedno dobro informirani in marljivi zastopnik v valutni komisiji« dr. Brezigar nesmrtno blamiral, prihaja za njim »Nova Doha«, glasilo dr. Kukovca. Mi smo tega že vajeni, da predsednik JDS, ki v svojih ginljivih uvodnikih tako rad zajaha državotvornega pegaza, vidi v svojih blamažah uspehe. A da se bo 20. t. m., potem ko je dr. Tavčar tudi že najbolj omejenim odkril skrivnosti valute, še hvalil s takimi uspehi — tega res nismo pričakovali. Nulla dies sine linea — ni dneva, brez blamaže! — Stvar ima pa tudi prav resno plati Ministrstvo v Belgradu je takih slavospevov, ki jih beremo še danes v »Novi Dobi« in »Domovini«, brez dvoma zelo veselo in ho prepričano, da stoji za tema listoma velik del naroda. Kdo pa bo danes v Belgradu verjel, da je predsednik JDS osamljen in da ves narod o valutnem vprašanju drugače misli kakor »Nova Doba« in »Domovina«! 4- Ženske v agrarnih odborih. Ministrstvo za agrarno reformo jc za nove agrarne odbore, v katere sc bodo vršile volitve prihodnji mesec, priznalo aktivno in pasivno volilno pravico vsem ženam, ki samostojno vodijo svoje gospodarstvo. -j- Gorica. Še je v spominu odločni nastop goriških slovenskih meščanov pri zadnjih občinskih volitvah. Le s pomočjo kompromisov z Nemci so takrat Italijani preprečili, da združeni Slovenci niso prodrli v drugem in tretjem razredu. Za plačilo so Nemci dobili dva mandata v občinskem svetu. Do vojne z Italijo je mestni svet podajal udanostne izjave Avstriji, denunciral »srbofilc«, prehrana pa mu je bila deveta briga. Pod vodstvom slovenskega renegata, župana Bombiga, je zopet zavladal, ko je italijanska armada vkorakala v Gorico. Sedaj' pa poroča »Goriška Straža«; »Tc dni je odstopil goriški mestni svet, vsi goriški mestni očetje so odložili svoje mandate. Župan Bombig vodi mestne posle do novih volitev, ko stopi drug mož mestni upravi na čelo. Čemu se je to zgodilo, o tem ni prav za prav nič gotovo znanega. Znano jo sicer, da sta med goriškimi Lahi dve struji, ki se. več ai manj javno pobijate, znano je tudi, da Goričani sami grme proti načinu mestnega gospodarstva in zlasti proti županu Bombigu, znano jc tudi, da pametni in zmerni goriški Lahi obsojajo prenapeto in sovražno postopanje proti Slovencem, zlasti kar so tiče šol, toda čemu so se mestni očetje ravno sedaj razšli, to je javnosti danes še skrivnost. Pa bo pfihodnjost tudi to skrivnost razkrila in resnico pokazala. Nam ni celo nič mar, da je dosedanji mestni svet odšel, saj nam jc ob vsaki priliki pokazal svojo sovražnost; a mi cclo tudi dvomimo, da hi Gorica imela druge sposobne može, ki bi umeli pravično vladati goriško mesto z dvojezičnim prebivalstvom.« f Slovaška duhovščina proti razkola. Slovaška duhovščina se jc te dni sestala na konferenci, na kateri je protestirala proti ustanovitvi posebne narodne cerkve. Zlasti je prosvedovala proti naslovu če-ško-slovaika narodna, cerkev, ker se razkolu ni pridružil niti en slovaški duhovnik. — Zastopniki U. S. Reliefa, ki so prišli iz Amerike, da razdele darove ameriških Jugoslovanov, so sedaj zaposleni s tem, da obiskujejo razne družine, ki imajo svoje sorodnike, znance ali prijatelje v Ameriki. Predno so odšli iz Amerike, so dobili na stotine pisem in naročil, kakšen I inal dar in pozdrave, katere naj izroče na I razne naslove po Sloveniji. Neizrečeno je ; veselje mamic, očetov, bratov in sester, ko dobe tako nenadoma poročilo od svojih dragih iz Amerike. Vsevprek povprašuje-io. kako se ihn . Volilni upravičenci, ne odlašajte in pridite vsi! Rok se nc podabša. lj Redarstvo — varnostna straža še do danes ni prejelo povišanih plač za mesec december in januar. Kaj to pomeni, nam je neumljivo. »Samopomoč« imamo ter nas kliče, da naj gremo po moko, mast itd., kje pa vzeti denar? Odtegnili ste nam denar za premog in nekaterim tudi vse preveč prejete draginjske doklade tako, da so dobili nekateri varnostni organi 1. januarja lo par kron. Kako naj živi tak revež cel mesec, kaj hoče dati v usta, preden gre v službo? Če bi mogel živeti od trave ali smrečja, bi si že lahko pomagal, ker pa takih stvari človeški želodec ne prebavi, poživljamo pover-jeništvo, da nam takoj izplača zaostanke, ker lačen ne more nihče vršiti službe. — Prizadeti. lj Pevski zbor »Glasbene MaliceMladosti« je vsem na razpolago, povejte tam svoje misli, želje, graje itd. Glejmo, da bo »Mladost- res glasilo v k e h Orlov, da bo v njej odsvit cele orlovske organizacije. Točnosti torej prosim in sodelovanja vseh! — Urednik. lEMšašici vestw.il«. d »Zora« je kljub vsem tehničnim zaprekam sedaj vendar izšla. Prve tri številke, ki so izšle v skupnem zvezku kažejo jasno duševne sile nanovo orientiranega :in okrepljenega jugoslovanskega krščanskega dijaštva, organiziranega v J. K. D. L. Prosimo vse naše dijaštvo in vse naše prijatelje, da si list v obilnem številu naroče. Cena je 20 K, za dijake pa samo 10 K! ■— Uprava »Zore«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. d »Luč«. Našega organizatornega gla- sila > Lučiv<, je izšlo sedaj ze 7 številk. List stane 12 K, za dijake pa samo S K. izhaja vsakega 5. in 20 v mesecu in se naroča pri upravi Luči a, Zagreb, Kaptol 27. Naročite si i-Luč.d! c! Poverjeniki, ki so jih določile posamezne naše organizacije za -Zoro. in »Luč«, naj gredo sedaj pridno na delo in razširjajo oba lista. Vsak naš dijak mora biti naročen na Z d r o« i n u č«. Naročajte in razširjajte v obilnem številu naša dva lista »Zoro« (znanstveno in leposlovno) in Luč« (organizatorno glasilo J. K. D. L.), ki sta oba s kupa j šele en sam listi Štev. 17. g Borzna poročila. LDU Curih, 21. januarja. (ČTU) Deviza na Dunaj 1.80, Berlin 8.00, Praga 7.40, avstrijska krona 2.00. g Lesninarska zadruga v Šmarjeti v Rožu. Dne 18. jan. 1.1, sc je ustanovila po enciji Gospodarske pisarne v j3o-rovljah za Šmarjeto in okolico (Kočuho, Zavoze itd.) »Lesninarska zadruga« v Šmarjeti v Rožu, v obliki omejenega jamstva. V nje vodstvu, t. j. načelstvu, nadzorstvu in razkodništvu so sledeči člani: Jožef Korenjak in Andrej Ogris iz Šmar-jete, Ignacij Korenjak, Matevž Veračnik, Valentin Božič (WoSchitz), Valentin Ogris. Ivan Olinovec, Jakob Ogris, vsi iz Koču-he, .Anton Korenjak, Nikolaj Korenjak iz Zavoz, Vodstvo te zadruge, kakor dosedanji zadružniki so možje našega mišljenja, vsled česar je treba, da se vsi nakii-povalci lesene robe. odslej dalje obračajo e d i n o 1 c na navedeno zadrugo, tedaj n e na posamezne sodarje in druge les-ninarje. g Dalmatinski premogovniki. Veliko pomanjkanje premoga in prometne težko-če so prisilile Dalmacijo, da začne s kar uajintcnzivuejšim delom v svojih premogovnikih. Otvorjen je rudnik v Sinju, potom en rudnik med Sinjem in Vrško. Najlepši uspeh je pokazal rudnik v vasi Ruda, iz katerega sc dnevno Izvozi deset vagonov premoga. Da zadostijo potrebam teli premogovnikov, so zgradili ozkotirno, 17 kilometrov dolgo železnico. g Kmetska strokovna organizacija v avstrijski Štajerski. 15. t. m. se je vršilo v Gradcu zborovanje podružničnih načelnikov Štajerske kmetijske družbe. Na dnevnem redu je bilo vprašanje o času primerni. preosnovi kmetske strokovne organizacije. Sklenili so, da naj se Kmetijska družba preosnuje v obvezno organizacijo, v kateri bi moral biti organiziran vsak kmet. V njenem okviru naj bi se ustanovila kmetijska zbornica, ki naj bi enotno vodila celokupno delo za pospeševanje kmetijstva. V novo organizacijo sc morajo sprejeli tudi poljski delavci. Organizacija bi imela tri odseke: kmetijskega, gozdarskega iii delavskega. Za ureditev delavskega vprašanja je treba starostnega in nezgodnega zavarovanja, preskrbe primernih stanovanj, priboljškov, da se omogoči ustanovitev lastne družine, vzgoje za kmetijski poklic, obveznosti za obiskovanje nadaljevalne šole in nedeljskih tečajev. — V minolem letu se je število podružnic štajerske Kmetijske družbe zvišalo od 93 na 280, število članov pa od 14.000 na 30.000. Kdo kaj ve o Antonu I^izar, Podgo-ricc 28. Pogreša se že od 1918 1., avgusta meseca. Služil jc pri c, in kr. trdnjavski ! artiljeriji polk 7., 1. nadomestna stotaija, i Trostgasse, X. okraj, Dunaj, Kdor bi kaj ' vedel naj sporoči pismeno prOti nagradi njegovemu očetu, Janezu Lazar, Podgo-rica 28, pošta Dol pri Ljubljani, društva »Dobrodelnosti v Ljubljani u iionsi siirož, stepccu, inualidav lil hiražcea. 13!? rioMt&rsu 0 skupni ored« oasti 80.000 K. GlaKiM dobitek o »rednosti 20.000 kron. Srečka 2 Strani. Srečka 2 hrani. Srečke se naročajo v loterijski pisarni V Ljubljani, Poljanski nasip št 10. žrebanje bo 3, iebr. 1920 ob 6. uri zvečer. as O txm £ §? ® * 3 « - B3KP SKSM a *n večja množina se od-da. Naslov v nprav. niStvu listu pod St. 235. Mlada mati z dojenčkom i.-:Co skrbno, dobre gesgs»®aiin|e ki bi ju Vzuia v popolno oskrbo. Bla* tfohotao ponudbe z navedbo zahtev pod Do enček 192U« na upr. Slovenca. 250 ^SllO inU'1'1' £i'an °3r5n' 1avrica pri Ljubljani. Gospod išče fiTfl sobo s hrano. Cenjeno ponudbe mi „M. M, Novomesto, poštno ležeče." Imate bolečine? V obrazu? V eeletn telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluidl Bodetc se čudili/ 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 27 K. Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve El-za-krogljice! 6 škatljic 12 K. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 134, Hrvatska. A 0 80BC S0 sPrc'mc na teta, starosti 16 do 1.8 let pri gosp. Anton Marcič, usnjar Mov. Bistr.ca Obleka in hrana preskrbljena. Knjigovodje, zmožen amerikauskega knjigovodstva in bilance, se išče. — Plača po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe na družbo »IMPEX«, Ljubljana. reS\ V stalno službo se sprejme oženjeu kateri bi imel vsaj dve bčeri za lahko delo (8tarost vsaj 16 let'. Plata po dogovoru in stanovanje zastonj. Vpraša so pri d. d.Trigiav v Šmarci pri »Sam-nlko. Kupujem vsako množino kož od divjih zajcev ter plnčufrm po najvišji dnevni cen:. 6311 IVAN aERNIJi (30) klobačair v Višnji gori. liapaje o ?e dobro ohranjeni šivalni streli n stojal Ponudbe na Jos. Petcianc, i>2nbljana sprejme dcJo na doni. Izvršuje po tuj. nižjih cenah. Naslov pove uprava pod štev. i!5«. Odda sa slosba Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je naša predobra mamica, oziroma sestra in teta, gospa Terezija Lončar pocestnica na sv. Martina cesti 18 danes v iorek DO. t m. ob pol 9. uri zvečer, po kratki, zelo mučni bolez-i, previden« a tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb io v četrtek ob 3. uri popoldan iz hiše žalosti Martinova cesta 18 na polioiaiišče k sv. Rr zn. Sv. maže zadušnice se bodo brale v župni cerkvi »v. Petra. — Priporočamo jo v pobožno molitev. V Ljubljani, dne 21. januarja 1920. Žalujoči Franc Lončar, sin, J ari i in Matija Prlbošlč, brata Vincenc, Antonija, Frančiška, Ivan. .losip, A'bin, Franc, nečaki in nečakinje. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod. Vsemogočnemu je bilo ljubo poklicati predse našega nadvse ljubega, zlatega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda bivšega cestnega mojstra in posestnika iz Gorica po kratki in mučni bolezni dne 20. t. m. ob pol 5. uri popoldne. Pogreb predragoga blagopokojnika se vrši v petek, dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne )z hiše žalosti Sp. šiška, Žibertova ulica št. 227 na pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano. V Ljubljani, dne 21. januarja 1920. Karolina Skerl roj. Mauer, soproga. Angela, poroč. Nebesar-ova, Antonija, Karla, Zoran, Helena, Ana, Stanko, otrocL Vladimir Nebesaf, zet. Marenka, vnukinja. .......__ ■ <■ ,r. -JKV.%- " t?, Mostni pogrebni zavod RtTOBfi&aagsiiMgi! sfenografinje v poStev pride ie izvežbana moč; dalje knjigovodje oz, kajajovodiniije kod pomožna moč. Ponudbe s priporočili naj so pošljejo na spodnji naslov. Knpi se stara Sprejmeta sc takoj 28 detailno trejovino velikega pod etja na Koroškem 2 samostojna pomočnika mešane stroke. Kje, pove upravništvo lista pod St. 252. Proda sa okrog 800 m*, lepih, suhih bukovih drv. Ponudbe samo za vso množino. Cena po dogovoru. VcC sc izve pri Gruden Štefan, Kregarjcvo 15 pri Kamniku. 253 Več hiš v V najem dam rnodern 1. tik pred vojno dovršen. Gonilna mo& Vodna turbina s konstantno vodno močjo; zmelje približno 4 vacr. na tadra. Vpraša .se pod Konstantna vodna "" 165 na upravo Slovenca trg. oprava MARIBORU vrKffl iAhtnipp T!t/>»i i t ,1. 1 A¥*' vsake vrste, tehtnice, uteži i. t. d. Ponudbe na l. Jjnbijansko delavsko konznmno društvo, kongresni trg 2. se išče za tovarno usnja. Zahteva se popolno znanje dvojnega knjigovodstva, samostojnega vodstva pisarne in znanje slovenskega in nemškega jezika. Prednost imajo oženjeni in tudi srbo-hrvaščine zmožni. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe in poizvedbe na upravništvo lista pod št 203. Sprejmeta se takoj dva pridna zanesljiva in trezna k boljšim konjem, proti dobri hrani, oskrbi, ter visoki pluči. Ponudbe na: Emonska cesta št. 8/1., pisarna. Ravno tam se sprejme tudi dobro izvežban trgov, ilusa. želim v najem hišico ali vilo dobro ohranjeno, s pribli/.no -1-0 sobami, če mogočo vsaj deloma mebli-rane, s pečmi, z vrtom za zelenjavo, eventualno nekaj polja ali travniki. Tu d i manjše posestvo. Zdrav. nurcD, suli kraj, odkoder ni več kot kulti dve uri do Ljubij&nc v. železnico. Nujoni .i t J kasufsjo, utiiTuiD 7u dalj ca^u primerno dve leti. Ponudbo pod ..Za-se-djiv najemnik J57" nn utnavo Itstn, iu večje tovarniško poslopje jo naprodaj. — Pojasnila daje Tehnična pisarna Ing. D. Gnstinč.č, Ljubljana Miklošičeva cesta 18. Sladna kava znamka „VARDAR" 1 v zavitkih po 1/2 in '/s kg. Tovarua: Jovo (iipvič - Nova em Zaloga za .Slovenijo: Podružnica Jovo Gigovič Maribor, Glavni trg 21. vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. 1 cd 50 lit. naprej se kupijo v vsaki množini. Pismene ponudbe na upravništvo tega lista pod »SODI Zanesljivega " m 1SCK KoSinska tovarna Ljubljana. marljiv iu pošten, ki bi pomagal tudi v kleti sc takoj sprejme. Pismene ponudbe na upravniš.o pod »Pošten 255« z nekaj prakse, vešča slovenskega in nemškega jezika, strojepiska, se sprejme za tovarniško podjetje na deželi. Ponudbo pod ^Stalno'1 upravi. m Karbidois scefiffee o najrazličnejših izdeliaoah in oelikostlh se dobe po zmernih cenah pri iordkt 5UETLR, Mnbllana, mesfni trg št.25. »;;; 7 J?dain konzorcij »J?kvenca«, C>d(?ovorni urednik Mihael Mutticcrc v l.fubliar?!. Jntoiilovaaska tipk.'.«???) v LjubliaoJ«