Posamezne številke* Navadne Din «-<"75, ob nedeljah Din 1*50» »TABOR- Izhaja vsak dan, rarvsa nedelje is prašnikov, ob 18, ari m datumom naslednjega dna ter stana mesečno po pošti D 10*—* za Inozemstvo D IS*--, dostavljen na dom D 11*50, na iricazaioe D10*—> inaerati pa dogovora* Naroča se pri opravi »TABORA** MARIBOR, Jurčičeva ulica Štev, 4. 57/’ Leto: III. Posamezne Številke* Navadne Din —*75, ob nedeljah Din I’5Q, UREDNIŠTVO se nahaja v Mari* boru, Jurčioeva oL št, 4* £. nad* stropje. Telefon intornrb. St. 276, UPRAVA aa nahaja v Jurčičevi nlid it- A pritličja desno. Tele« faa st, 2<* -• SHS poštnočdcovnl račun štev, 11.787. Na naročila brez denarja se na auiru, —* Rokopisi so ue vračajo. Maribor, sobota 23. decembra 1922. Številka: 290. Vatikanska politika. Trst, 15. decembra. (d. n.) Vatikanska politika ni bila BjJadiar naklonjena Slovanom, zlasti pa ne mm Jugoslovanom, in če izvzame' ®o edino le dobo Leona XIII., to se pira vi dobo njegovega državnega tajnika kardinala Rampolle, ki je vkljub vsem aanajsJdm intrigam vendarle obranila, četudi v zelo skrčeni obliki, .uašpirnn Narodu bogoslužje v častitljivem našem staroslovanskem jeziku, ni iz Ri-ttia prihajalo, nikdar nič dobrega za nas kugeslovane. Zelo grdo .pesem, pa bi mogli zapeti mi primorski Jugoslovani o dobrotah, Ivi naan jih deli Vatikan sedaj, odkar smo tudi politično pod Ramena in ne samo cerkveno.. Zanimivo je, da je bila po aneksiji pr va ®krb V atikana, da je odpravil iz iista škofa nase krvi, dr. Karlina, in SA nadomestil z navdušenim laškim oaoijonalcem, bivšim vojaškim ško-°m Baa-tolomasijem, dasimvno je d gromna večina vernikov tržaške škofi 1® Jugoslovanske narodnosti in je za fašiste, tki z revolverji v rokah mečejo svečenike s prepoveduje in iz spovednic, in za vso ono židovslm-frama-®<*Wfeo laško inteligenco, iki tvori o-ffromno večino laških nacijonalistiških grogov, vendar vse eno, kdo in kakšen 3e mož, ki sedi na škofovski stolici sv. Justa v Trstu. Tako smo pa po nemilosti Vatikana imeli doslej' škofa, ki ni Umel niti besedice našega jezika in mu seveda tudi ni bilo dosti na tem, ali Ima ali nima. naše ljudstvo med seboj svečemjštvo, 'ki ga razume in more go-v°riti žjnjim v njegovi besedi. Laškemu haoijdnalcn na škofovem sedežu more biti 'le ugodno, da prihaja med tmsjnaraid laško svečeništvo, ki z ostalimi činitelji deluje na njegovo raznano-dibev. Tajko je umljivo, da ni pri nas Uašega. narodnega svečemiškega nara-'Soajia an da tudi škof ni storil nič, dahi .''dada sprejela opcijske .prošnje sveče-Vištva j/a bo naš narod nekega lepega |Wne, ko vlada zavrne te prošnje, ostal [^Pobnoma osamljen, ker je na deželi ^;k skoraj edini razumnik in kot tak i ™® opora naroda le še naš narodni . Barttolomasi sedaj1 sicer gre, ali za Jr-hm gotovo ne .piride nič boljšega. Za , bo že poskrbel zopet Vatikan, ki pod danjim papežem leži Čim dalje tem npjp v objenlu Kvirinala. (Na Kvi-jmjaJu je laška kraljeva palača; perip. ££■?*' Saj je znano, da jo Mussolini ta-7®! po svojem nastopu želel biti ofici-™lno sprejet' v Vatikanu, kar ni še bil j^ben laška ministrski predsednik, in se ta sprejem le iz oportainitete odložil '®ft poznejši čas! VosM^m pa je, (kakor rečeno, današnja valtffifeanskia politika z vsakim ^©Ttt boli italijanska. To je pokazal ?di prvi ta jni konzistorii, ki se je vir--5 11. t. m. v Vatikanu in je v njena J8®«« Pij XI. imel svoj prvi nagovor , hrestolni govor — na štiriindvajse-„??6 kardinale, ki so se zbrali v komi-sfc«rij. . Papežev nagovor se je bavil s Pa-^stino im Rusijo, z genovsko In bodočo *useljsko konferenco in je povdarjal, sa V?e te konference me bodo imele za-j0^oljniih uspehov, dokler ne bodo vla->6 Poleg razlogov pravičnosti tudi upo-tevafe razlogov ljubezni, nakar je pa-r®2 imenoval nove kardinale, seveda Y° razlogih pravičnosti in ljubezni: 4 7ahe, 2 Francoza, 1 Španca in 1 Nem- ®a! Radikalci napovedali boj Jugoslovanstvu. Razpust narodne skupščine. Pasic je pokazal svojo pravo velikosrbsko barvo. Beogr«0, 22. dec. (Izv.) Na vče- se vso odgovornost za volitve. Radikal-rajšnji seji narodne 9k;up»čine, ki je na stranka je živela vedno v boju in bila zelo burna, je njen predsednik dr. nastopa tudi še danes v tem karakterju Lakirnic prečital kraljev defenet s kale- in sicer v boju proti Jugoslovanstvu rim se skupščina razpušča ter razpisu- za enotnost države Srbov, Hrvatov in jejo nove volitve na dan 18. marca 1923. Slovencev. Radikalci se bodo borili z Prvi sestanek nove skupščine bo sklb vsemi svojimi silami proti Jugoslovau-ean na dan 16. aprila 1923. ^ ^ stvu, stremeli pa bodo vedno za tem, da Beograd, 22. dec. (Izvirno). Vče- bodo vživali vsi državljani enake prana] je imel radikalni klub svojo ple- vice. Dalje sta govorila poslanca Alek-narno sejo, na kateri se je razpravljalo sij Zujovič in Žika Tajšič o tem, kako o položaju, ki je nastal vsled razpusta naj se vodi boj. Dr. Janjič je govoril o parlamenta. Prvi je govorili predsednik' potrebi akcijskega odbora. Na to je bil kluba Marko Gjuri&č, ki se je oib slo- izvoljen odsek sedmih oseb, ki je prevesti zahvalil navzočim poslancem za vzel nalogo izvesti potrebno organiza-izkazano mn zaupanje. Za, njim je pov- cijo m volitve. Ob koncu je povzel be-zel besedo ministrski predsednik Pašič, sed.0 Ljuba Jovanovič ter naglasni poki je očrtal delovanje in stališče radi- trebo enotnosti stranke in opozoril ob-kalne stranke in kluba od 1. 1918. do enem na možno nevarnost irazdvoja ra, danes, ter predeči! položaj v državi in dtikalae volilne liste, pri čemer je opo-moč radikalne stranice med ljudstvom, zarja! posebno na Protiča. Ob zaMjue-Bred vsem je Pašič nagliašal, da so vse ku se je govorilo o proklamaciji na na-govorice in predbacivanja, da je radi- rod, katero je sestavil Ljuba Jovanovič kalna stranka nasilna, neresnične, kar dokazuje že to, da je sama prevzela na- in o kateri se bo odločalo na posebni, nalašč v ta namen šklioani seji. Radikalna zveza z Nemci in Madžari. Novi Sad, 22. dec. (Izv.) Nek poslanec radikalne stranke iz Vojvodine bo to odvisno od vodstva madžarske in nemške stranke. Ako bodo vodstva teh je izjavil, da bodo radikalni, poslanci strank dala tudi le malo garancij za storili vise, da •zadovolje madžarske in možnost skupnega dela, potem bodo ra-nemske manjšine. Skrbeli bodo za to, dikalci takoj stopili ž njimi, v dogovo-da borlo vneseni v volilne sezname vsi m (Radikalcem so torej ljubši Madžari volilca^narodnih manjšin. Na vprašanje in Nemci nego Hrvati in Sloveči! Op. ali no do radikalci delala v sporazumu z ured.) narodnimi manjšinami, je izjavil, da Pred imenovanjem velikih županov. Beninova zemljoradnlčka skupin* stopi v vlado. Beograd, 22. dec. Na seji novo stopila v vlado. Rešitev vprašanja se je prepustila Ljubi Jovanoviču, ki se bo tozadevno pogajal z zastopniki te stranke. Po vsej verjetnosti se bo Ljuba Jovanovič sestal še danes z Beninom in razpravljal ž njim o možnosti ^®topa narodno-zeml joradniške stranke (Beninove skupine) v vlado. Vlada se 'bo postavila na stališče, da sprejme na- . - - - dec. Na seji nove vlade, ki se je vršila včeraj predpoldne, je bila sprejeta demisija pokrajinskega namestnika v Zagrebu. Na to se je govorilo o imenovanju novih županov. — LjuH Jovanoviču je bila poverjena naloga, da v sporazumu z notranjim ministrom Vujičičem izdela tozadevni u-kaz, Jovanovič in Vujičič se sest a • . . j it • . -“ywwv.ua ua srausce, oa sprejme na- neta efenes pred drugo vladno sejo m mdnozemljoradniške zastopnike le iz bosta predložila plenumu imena oseb, tega vzroka v vlado, da zasedejo prosta ki bi pnšte v poštev za veLko-zupansha ministrska mešta, če muslimanska in mesta. Na to se je govorilo o možnosti, slovenska kmetijska stranka res defi-da bi narodno - zemljoradmcka zveza nitivno odklonita vstop v vlado. Italija in rapailska pogodba. MMolInl KMl ItalUe b to ba Mji n I « ? >t * , it ... , m nezaupanja nasproti izja- Beograd, 22. dec. (Izv.) Neki tu- vam ministrskega predsednika Musso-kajšndi list prinaša iz Rima sledeče po- Rnija, kd jih je podal glede izvršitve rodilo: Iz zanesljivega vira izvemo, da ^P&llske pogodbe. Na drugi strani se je italijanska vlada po svojem novem 12ve iz Mussoliniju blizu stoječih kro-beograjskem poslaniku sporočila naši eov, da bo Italija, izstopila jz Zveze na-vladi, da se bo odpovedala rapalski po- rodov za slučaj, da .bi naša dnržava i^s godlbi, če jo naša vlada predloži Zvezi 'Predložila rapallsko pogodbo Zvezi narodov. Italijanska vlada smatra, da rodov. na- .A Novoimenoviami loški kardinali po-^■ijajo vsekakor poklon novi laški jjadi in njenim stremljeujem. Kordi-iivi Boeatelli je nuncij v Lisaibonu in Ptoilamacfja Jugoslov. kluba in zem-LioradniČke stranke, Beograd, 22. deo. (Izv.) Jugoslo-venski klub je imel včeraj zvečer sejo, na (kateri je določil glavne smernice za volilno borbo. Sprejet je bil sklep, da se izda proktemacija. na narod, v kateri bo podrobneje označeno strankino in klubov© stališče nasproti državi in drugim strankam tekom dveletnega delo delovanje j,n njeno 'borbo v parlamentu. xb'oklaroaclja bo objavljena v listu »Selo«. Danes popoldne se (klub in strankin odbor ponovno sestaneta, da določita, kje bodo posamezni člani glav-nega odbora in poslanci stopili pred ljudstvo. BORZA. turi h, 22. decembra: (Izv.) Pred- njačijo so izdelali poslanci Šimrak, Ba rič in Hohmjec. Beograd, 22. dec. (Izv.) Zemljo-rodnički klub in glavni odbor zemljo-radmačke stranke sta imeia dane« skup-. —“■•vui jw mum^jui v uii»wuiu jxl no posvetovanje o situaciji. Sestavljene zveze i Angentinijo, kjer na je bila volilna proklamacaja, ki naj 1 M» kwt iz»9topnik „ sv&iej ljn^v« .pojasni dosedanjo skanikir^> vanja v narodni škupščini To prokla- borza: Pariz 39.40, Zagreb 1.45, Lon- rniAirtiin aa i^jdipiian .rmdiflfno.i Sumntoilr TO*»,- ^>4 57 Belin 0 08^ . Draga 15.70, Newyork 527.75, Dunaj 0.0075, žigosane krone 0.0076, Budimpešta 0.2275, Varšava 0.02 sedemosmink, So-fija 3.75, Bukarešta 3.15. stolice; laška vlada potrebuje uajnujne^ je Argentmijo zaradi njenega žita im svojih brezposelnih delavcev. Kardinal1 Bonzano je pi-edstavitelj svete stolica v Zedinjenih državah severoameriškib1. Kci l>apež nima svojega nuncija pni' ameriški Vladi, opravlja kardinal Bou-zano poleg siiojih verskih tudi diplomatske posle. In kdo želi bolj ameri-kanskega prijateljeva kot pa laška vlada? Kardinal Mosi izhaja iz rimskih kongregacij, je star in bolehen ter ne prahaj-a v poštev. Drugače pa kardinal Toši, ljubljenec papežev in ž njim; enakih misli, njegov naslednik na milanski nadškofijski stolici: laški naci-jonaliiat, Z ^ imenovanjem obeh’ 'francoskih kardinalov, Rilskega nadškofa Charo-sta, kii je vsled svojega paJtrijotičnegai vedenja za časa nemške okupacije odlikovan z redom častne legije, in orleanskega nadškofa Toucheta, po čigar neumornem prizadevanju je Francoska’ dobila'svojo nacijonalno svetnico — devico orleansko, bilancama papež prav spretno pogn-eske laške zunanje politike uapram. Francoski, diobro vedoč, da je francoska brezverska občutljivost ^lo sprejemljiva jxa take poklone iz V atikana, fci je končno vendarle tudi V — Italiji, g podelitvijo kardinalskega klobuka _ toledskemu nadškofu Reigy Casanovi, španskemu primasu, je papež ohranil staro tradicijo, da bodi spanski primas 'kardinal, in s tem izpolnil tudi srčno željo španskega kralja, ^ iki je posebno naklonjen novemu1-kardinalu. Z imenovanjem Nemca p. Ehrloja, priznanega zgodovinarja, pa se je papež predvsem izkazal hvaležen možu, ki ga je svoječasuo priporočil za svojega nasledniika bot knjižničarja;, vatikanske 'knjižnice, odkoder je potem tedanji mionsignor Rartti nastopil svojo karijero, ki ga je dovedla končno na prestol sv. Petna- Kardinalski zbor, ki ran nuanjlmjo samo še trije člana do popolnosti, štoje sedaj 67 članov in je res zanimivo, kako skrbno se gleda, na to, da sveta, cer-, fcev ostane — italijanska, da v vseli ' oedkvendih zborih odločuje laška večina. Ker je izključeno, da bi vsi zuna-nji kardinali mogli dospeti v Rim — tudi pri papeževi valitvi so najaddalje-: nejai prispeli prepozno in sploh niso;' prišli vsi — imajo Laha vedno večino. Danes je po državni narodnosti od 67 kardinalov 33 Lahov* 7 Francozov, 7 Spancev, 4 Nemci, 2 Angleža, 1 Irec, 1 Portugalec, 1 Belgijec, 1 Ceh. 2 Poljaka, 2 Avstrijca, 1 Madžar, 1 Nizoze-mec, 2 Amerikama (Zedinjene države)',' 1 Kanadec, 1 Braziljanec. Za 40 milijo-nn°T-Lf.lOT- ^ vsi katoličanu je 33 kardinalov^ za ves ostali katoliški svet, k,i šteje kakih 360 milijonov kato-. licanm-, pa ed'en več! Okoli 60 milijo- ' nov slovanskih katoličanov ima samo 3 kardinale, kar ka.že prav poselmo va-' tiikansko pravičnost in ljubezen na-, prani nam! Da mi Jugoslovani sploH. nimamo nobenega, zastopnika v kardi-natekem kc-legiju, je pa. še prav poseb-, no značilno in je najočividnejši znak'. , kako je vkljub vsemu navdušenju, ki kipi zlasti iz slovenskega dela našega naroda za Rim, vatikanska politika na -' klonjena našemu narodu. V BeogradVt se pač res vse premalo tehtajo od noša ji i Vatikanom! Naj bi bili malo energič-nejši, pa bi imeli že zdavnaj tudi v kardinalskem kolegiju moža našega naroda, ki.bi znali uveljaviti s pomočjo beograjske vlade naše želje in zahteve na cerkvenem polju in bj zlasti z vpraša-njem našega bogoslužnega jezika ne fflii M « danes tam, kjer smo. Proti1 vajtiikaiLski laški našo odločno nacijo-nalno politiko, pa pojde! In skrajni cas je, da <-e že enicrat začne! IStran 2. '»T I B O RV7 Maribor, 23. decembra 132; Politične vesti. r * Raški fašizem. Kakor poročajo iz Carigrada, so tamkajšnji ruski emigranti ustanovili te dni posebno rusko fašistovsko organizacijo. Na čelu tej organizaciji je bil izvoljen »Odsjek ru-akog opolčenjija fašizma«, tki je s posebno proktemacijo naznanil svoje de-Oo. Geslo raškega fašizma jo: »Vse za Rusijo!« V svoji prokiaimaoiji pravijo: >S tem se naznanja vsem našim vojnim dragom v inozemstvu, vsem ruskim bratom, ki trpe vsi ed pritiska boliše-rvi-zraa ter vsetn izgnancem, tki žalujejo za domovino, a končno tudi vsemi mašim sovražnikom, da smo začeli s svojim delom. Naša naloga je: organizirati fašizem n.a. teritoriju Rusije i.n izvan tn jeni ih mej in sicer iz vrst vseh onih, ki so močnega duha, močne vere in Iju-bezni do domovine, čiste duše, mladi, pošteni, hrabri in zvesti svojemu za-datlku. Cilj naš jo: neusmiljena borba povsod, vedno in piroti vsem sovražnikom Rusije, komunistom, socijalistom in intemaoijonalistom, rušdloem Rusije. Odrekajoč se bratomornega izvajanja klasne borbe in diktature one kila-lse, hočemo vzpostaviti državljanski tmlr itn složno sodelovanje vseh meščanskih in državljanskih slojev na korist narodnega in državnega edinetva.« Program da cilj jo 'lep, tocla kake ga izvesti, ko drže vso Rusijo v rokah Trockijove rdeče čete? Ruski fašizem bo ostal po našem mnen ju zaenkat le pobožna želja ruskih emigrantov. * Ameriški predlogi o reparacijah. Glasom poročil iz Washingtana predvideva ameriški načrt za rešitev repa-gacijakega probLema sledeče: 1. Zedinjene države hi poslalo svoje zastopnike v komisijo, ki naj ugotovi živi jonske razmere v Nemčiji ter določi skupno vsoto reparacij, pri čemur pa se mora Ozirati na plačilno zmožnost Nemčije. ; 2. Ce bodo vse zainteresirane države ■odobrile določeno višino reparacij, bodo dali ameriški bauikirji Nemčiji posebno posojilo za kritje tega dolga. 3. ; Amerika bi popustila pri odplačevanju lira vozniških dolgov. * je dala poprej preiskati' po posebnih izvedencih, ki so ugotovili, da moka ni. taka, kakršni so bili vzorci ter da je sploh pokvarjena. Vsled tega je občina pošiljatev zavrnila ter naročila tudi Prvi HrvatigkS Štedioniei v Zagrebu, da ji mora atu i ti položeno kupno kavcijo pet milijonov dinarjev. Tvrdka Majdič trdi nasprotno, da moka ni pokvarjena in da je ravno taka, kakršni so bili uzoroi in bo vsled tega vložila tožbo proti beograjski mestni občini. Vsekakor jo zanimivo sedaj vprašanje, kdo ima prav in kdo ho zmagal pred sodiščem. — Tvornim zvenov v Subotici. Znana tvornioa »Formm« v Subotici namerava, kakor poročajo tamkajšnji listi, ustanoviti tekom prihodnjih dni tudi poseben oddelek za vlivanje zvonov. To bo edina, tovarna zvonov v Vojvodini. —Nov udarec za Roko. Kakor poročajo sušaške »Primorske Novice«, - je i-tailijauska vlada pri izvajanju svojega načrta, o sledenju odvzela tudi paro-hrcdui družbi »Adria« subvencijo za vzdrževanje paroplovue zveze med Reko in Marseillesom, ki je bila v zadnjem času za. Reko, ki je itak gospodarsko in prometno ekoro docela mrtva, najvažnejša. S tem je zadel Roko nov hud udarec. Reški krogi, pred vsem seveda tudi fašistovski, so vložili proti temu oster protest, pravijo pa, da ne bo nič pomagal. Bodo vsa j rešbi prenape-teži spoznali, kako sladke so dobrote, ki jih imajo pričakovati od »matere« Italije. Dnevna kronika. p Rojstni dan kraljice Marije. Roj-’£tm dan naše feraljpice Marijo bomo ela-\vili prihodnje leto prvič, in sicer dne 0. januarja. Proslava se bo vršila na (svečan način po vsej državi. ! — Visoko odlikovanje. Njeg. Vel. fikralj Aleksander je odlikoval z rodom 6V- Save m. razreda šefa oddelka za soopialno politiko v Ljubljani gosp. ‘Adolfa Ribnikarja. _ — Afera beograjske mestne občine s , firmo Majdič. Beograjska mestna občina ^ je naročila pri Ma jdičevem paro-; mlinu v Zagrebu 80 vagonov moke, katere prva pošiljatev je prispela te dini. 'Občina pa ni moke sprejela, ampak jo Arnoldo Frocearoii: Prvi kalif iz nove serije, "(Prevod iz milansikega »Ooru iere deli a Sera«.) ri (Konec.) f ,mSvoje študije je pričel v stari šoli princev, v Top Hanu, v onem čudnem zavodu, v katerem so se morali profesorji klanjati svojim vzvišenim učencem, ki so bili vsi sinovi, nečaki ali .vsaj sorodniki sultanovi. Nekega dne pa je padlo sultanu nenadoma na pamet, zapreti to šolo, in mladi Abdul Me-idžid^je moral nazaj v svojo samotno , Palačo. Tam se je .na svojo roko pričel učiti zgodovine, jezikov: angleščine, francoščino in nemščine, a polog tega se je z vso vnemo in navdušenjem oprijel glasbo in slikar s vrta. V umetnosti fita mu bila učitelja dva Italijana, za fe4flki je tudi član odseka in ee je udei ževal sej. Baham pravi, da ni bil pri vseh s®* ja,h in torej ne mome poročati. Predi®' ga, naj poroča dr. Leskovar. Klerika!"* so to odklonili iz razumljivih" vzrokov. Končno povzame besedo g. Bahufl-V svojem poročilu pravi, da praraČuh ni teko slab, kakor ga je orisala kriti' tero tudi skoio vsak dam skupno obeduje. Istotako pa je Ijubeznjiv tudi na-pram ostalim svojim ženam, katere morajo^živeti v svojih prostorih: od časa do časa povabi Abdul Medžid tudi catero teh žen k sebi na kosilo ali ,ve čerjo. jtesto se v poteči Dolma Bagidže nudi Čudna slika. Kakor sem omenil, ljubi Abdul Medžid godbo in koncerte. Tod«, čeprav je v Ori jen tu zelo težko najti dobre orkestre in je poleg tega tudi o-pasno privesti v hišo tuje glasbenike, si je Abdul Medžid vendar znal pomagati: izvežbal je v glasbi štiri svoj® žene in tako napravil svoj lasten on-kester. Ta domači orkester nastopa često po o-bedu ali pa po večerji v veliki dvorani palače ter prireja koncerte. Takega orkestra gotovo nima noben drug vla dar na svetu. * In vendar se še najdejo ljudje, ki oporeka jo blagodat mnogoženstva ... Proti ueem pivdpisom obstojate da nes v muslimanskem svetu diva živa kalifa: Mohamed Va.hdedin VI., kartelnega odstranitev pomeni obenem tudi konec stoletne suit a,ruske dinastije: ta je res pobegnil k nevernikom, toda ni se odpovedni svoj o kal iteke časti; drugi kalif jo Abdul Medžid, g katerim začenja nova serija, kalifov. Mohameda VI. je vrgla s kalifskega prestola on-gorska narodna skupščin« z znano fe-tvo; res, toda v s h vnem katekizmu is-J loma, katerega ie papi&aJ Ahbu Haa^s Omar iz Nazafe stoji napisano: »Ima®1 (oni, ki je pozneje proglašen za kalif0! ne more nikdar in iz nobenega vzroka biti odstranjen!« Kaj torej? Nič! Au' goa-eka narodna skupščina ga .je odstra’ mila im zaenkrat je tako to vprašanj® okrnjeno z dnevnega .reda... Imamo torej en ga kalifa, katere?3, avtoriteta je prenehala ter drug®?3’ katerega. _ avtoriteta še ni določena* Breje, predno po ga postavili na to m®' sto, so mm rekli: »Ne pozabi, da s«10 mi gospodarji! Za naroid potrebujemo kalifa, ne zase, ker je za narod' neoh-hodno potrebno, da ima osebo, v kateri ;i® skoncentrirana vsa vorška. oblast. Toda ti veš prav dobro, da tvoja oblast nima. zaslombe v islamu, k«r Moham®' dov nauk ne priznava vrhovne versk® oblasti, ampak' pozna samo zaščitnik® in lxranilca vere. Da se pa vera ohrani in zaščiti, za to bomo že mi skrbeli. Pristajaš li? — Princ je pristal in pri svečanem edevanju s prerokovim plaščem g«, jo narod iskreno in prisrčno pozdravil... Toda ta muslimanski narod fi® ve-ndan začuden vprašuje: »Zakaj samo kalif in ne tudi sultan? Zakaj samo velika narodna skupščina mesto padisalia..' In zdi se, dane odobrava te spremeni- 'bo. Toda ne vznemirja,j se, narod muslimanski! Zate ta. razlika, iii velika-samo slnšaj in ubogaj še dalje.. • ‘ “rS —O-** Matfbor, 23i deafmbr« 1921v vr'2'B'ft SZS: Mttr Ea po raznih listih'. Nikakor ne uvidi, i da hi bil proračun slabši, kakor v drugih mestih. Sorazmerno s številom prebivalstva, le celo boljši. Pa tudi, če bi bil res slabši, zavrača krivdo socijali-stične stranke, ki nima večipo v obč. svetu. Velika vsota le namen .iona za 'izredne izdatke, ki bi se z madalinim odlaganjem le še povečali. Ogromno breme za občino tvori šolstvo, posebno pa vzdrževanle vojašnic, katerih država še vedno ni odkupila. Vodovod izkazuje res pretirane izdatke, ki se bodo dali z lahkoto znižati. Mestna podjetja so vsa pasivna, toda to so bo z raoionelnian gospodarstvom izboljšalo. Treba je u-j poštevati tudi gledališče kot važno fcul-j turno institucijo, čeravno le sedaj pred-: vsem namenjen le buiržuaziji. Kritika •je tudi trdila, da je pri. občini preveč uradništva. Če kdo to dokaže, nimamo i nič proti redukciji. Vsako zmanjšanje izdatkov bi se poznalo na mestu. Zato j bodo socijalisti branili predloženi pro-; račun. Kar se tiče kritja, se bo pri do-ibrd volji vseh tudi to našlo. Brez dav-ikov je seveda nemogoče in stranke, ki i na svojih shodih rdi ne proti občinskim ■davkom, uganjajo demagogijo, s kate-jro love volilce. (Smeh pri klerikalcih.) •i Gledati pa moramo tudi na tujski promet, ki je po vojni zelo padel. \ _ Zupan nato na kratko obrazloži se-ifetavo proračuna. Dr. Verstovšek pred-ilag«, ge debata razdeli na generalko im podrobno. Povdarja, da se neka-;teri še vedno ne zaveda jo, kake važnost je proračun. Po vojni »mo imeli Priliko, večkrat videti, kako lahko se zavozi gospodarstvo in kako težko ga jo zopet spraviti v normalni tir. Dosedanjo »hohštaplersko« gospodarstvo je treba izluščiti ter v vseh panogah uve-hsfci sistem, štedenja. Kako malo zanimanja vlada pri na« za proračun, pri-rča dejstvo, da so od Slovencev ni nikdo zanimal zanj, od Nemcev pa dr. Oro-sel in Nasko. Proračun sam .je nepo-Itpolm, nejasen in nezanesljiv. Sestavili iro ga uradi, toda mi ga moramo natan-Ično pretehtati. Kairo nezanesljive so številke, ki jih izkazuje proračun, priča dejstvo, da je za plače in draginj ske doklade uslužbencev vračunana postav-jtka skoraj za 4 mili j ort e kron previsoka, jikam je natančno in na podlagi podat-jkovi uradnih podatkov sam izračunal. Tako se proračun ne sestavlja. Takih Postavk pa je v proračunu vse polno. 'Graja nadalje, da od najvažnejših podjetij ni proračuna. Dolžnost izvoljenega zastopnika je, da se skuša poučiti o vsem, kako se gospodari v podjetjih, teupan pa skuša prikrivati irazno akte o iitem gospodarstvu, o katerem celo leto tad bdlo Mižati niti besedice. Imamo raz-jjne odseke, ki pa ne delajo ničesar. Prihajajo 'le, kadar treba nove izdatke, ne [brigajo pa so za gospodarstvo, ki je podlaga vsega. Pogrebni zavod je sicer samostojno podjetje, toda mi smo odgo-Vorni. Do danes pa o njem nismo niče-i8ar slišali. (Predsednik tega odseka je dr. Jerovšek.) TJ očim izkazujejo vsa 'druga podjetja deficite, izkazuje po-Krehni zavod dobiček. To je odiran je ^vtnik slojev! Nikdo ne ve, da obstoja bhi občini premogovna komisija, ki je imela lani 300.000 K dobička. Kam jo šel ta denar 1 'Kje je proračuni Zlasti graja mestno upravo, ki ne vrši svojih poltenosti. Stavil je tozadevno osem predlogov, ki določajo, da mara jo posamezni odborniki vršiti strogo kontrolo (v vseh podjetjih' in vseh mestnih ura-. dih. Mestno kopališče je sramota za ob-; cino ter predlaga, noj se proda. Mestni lizik’ naj »e upokoji, kor ne ustreza da-rhašn.iim zahtevam. Obč. svet. Kejžar izjavil v imenu kluba JDS: Doeedaj smo stali izven |Vsega delovanja ter nismo imeli kontrole, zato odklanjamo vsako odgovornost. Imamo pa interes na proovitu ,meshr. Gospodje, katerih zastopnik je travnofcar izrekel svojo kritiko, so soodgovorni na vsem tem, saj so vse leto delali v vseh odsekih. Odseki so delovali in tudi ne. Nimamo namena kvariti gospodarstva ali kritizirati dose danje delovanje vladajoče večine, eno !Pa je, kakor velik je tudi v proračunu Izkazani deficit, moramo delati nato, »la spravimo gospodarstvo v red, Pogrešam pa, da nam nihče od večine ■ še ni povedal, kako nameravajo ta deficit, kriti. Za nas je to bistveno vprašanje, ki nas bolj zanima, 'kakor pa (Vse drugo. Občina ima že itak velike dolgove in, ne moremo in no smerno dec latf šenovili in večjih. Tajdi mi pogrešamo v proračunu to, kar je moj predgovornik kritiziral. Iz suhih štev. si ni mogoče ustvariti jasne slike. Vsi podatki (podjetja itd.) pa manjkajo. Treba bo najti modus, da se bremena, ki pripadejo državi, odvale na državo, predvsem, kar se tiče šolstva. Ne smemo pa s tem onemogočiti nadaljuj obstoj teh zavodov. V obče pa izjavljam, da bi noš klub pozdravil gospodarsko, ne pa politično komunalno politiko. Mi vsi čutimo za to potrebo. Če bomo iskreni in polagali na to več važnosti in manj govorili skozi okno, bomo lahko marsikaj dosegli. (Medklici levice: Koliko ste pa dosedaj delalil Dr. Sernec: Mi se ne damo vpreči v vaš voz). Podžupan Roglič izjavi v imenu Kluba NSS, da je klub prostovoljno šel v delovno večino in jo zato tudi pričakoval, da bo po svojem zastopstvu in delovanju našel pri večini primerno upoštevanje. To pa so ni zgodilo, marveč 60 jih je bagatel.izi-ra.Io. Predlog Kluba Po 13 mesecih še ni prišel v sejo in je še le po 9 mesecih prišel v razpravo v odseku. Radi tega izstopa klub NSS iz delovne večine in preide vopo-zicijo. (Razburjenje v socialističnem kluibu). Proračun tvori ob enem zaupnico vladajočim. To bomo mi upoštevali ter izvajali primerne konsekvenco. — Ob 22.15 zaključi župan sejo. Debata se jutri nadaljuje. Kakor izgleda., proračun pred prazniki še ne bo pod streho. Snegu/čica vabi opetovano v po-set na Štefanovo, dne 26. t. m. ob 15. uri v Narodno gledališče. Mariborske vesli. Maribor 22. d«cembra 1922. m Odlikovanje. Z redom sv. Save V. razreda je bil odlikovan ravnatelj tukajšnje državne trgovske šole g. Matej Dolenc. m Socialna pravičnost klerikalno-socijaUstične večine na mestnem magistrata. Pri proračunski debati je dr. Verstovšek, d asi sam pripada tej večini, ostro Kritiziral sooij&lno pravičnost in gospodarstvo na magistratu. Za vzgled je navedel, da se plačuje ma-nuelnim delavcem brez šolske naobraz-be mesečno 12.000 K, uradnikom z dolgoletnimi študijami 6.000 K, pri električnem podjetju pa dobivajo nekateri celo samo 1.200 K. Tako torej izgleda orna in rdeča soci jadrna pravičnost. m Klerikalce hudo peče, da demo-Kratjo v občnem svetu nočejo biti P°d njihovo komando. Kaj radi bi jih spravili v odseke, jim naprtili večino dela, potem pa komandirali in sklepali. Ker pa demokratje niso tako nespametni, da bi garali za klerikalne demagoge, se ti silno jezijo nad demokrati in jim ob vsaki priliki predibaoivajo, — da nič ne delajo. Proračunska debata pa je dokazalia, da klerikalci z vsem svojim vsiljevanjem — v mestnem svetu imajo kar dva zastopnika — prav nič ne delajo in delo odsekov le zadržujejo in onemogočajo. m Neresnične vesti. V raznih listih so se v zadnjem času razširile vesti, da se nahaja v voj. skladiščih v Melju velika’ zaloga raznega razstreliva, granat, dinamita itd., ki ogroža vse prebivalstvo. Klak or smo se informirali, je preiskava dognala, d«, to ne odgovarja, resnici. Ob priliki eksplozije pri Cotiču .je oddelek vojaških pijan ir jev na prošnjo policijskega komisar ij ata, da odstrani ruševine, pričel » tem delom, da se prepriča, ali niso morda še kaka razstreliva na licu mesta, da se na ta način prepreči še nadaljne nesreče. —-Zato delovanje vojaštva bi moralo biti prebivalstvo le hvaležno, ne pa, kakor je stopila to petična »Volksstimme«, ki izrablja to za hujskanje proti vojaštvu. Vesti o municijskdh zalogah v meljskih skladiščih pa so popolnoma neresnične. Toliko javnosti v pojasnilo, da ne bo aeppttplmega, ra«_bur>dia. m Božičnica otroškega vrtca v Studencih se vrši v nedeljo dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne v Sokolskem domu. Vsi sta/riši in prijatelji naših malčkov dobrodošli. Vstopnine ni; prostovoljni darovi v pand revnih otrok dobrodošli. m Podaljšanje ooUoijske ure v gostilnah. Policijski komisarijat nam sporoča: Gostilničarji in kavarnarji, ki vlagajo prošnje za prekoračenje poh-oli«k« ure se opozarjajo, da je treba to prošnje vlagati najmanj 10 dni preje, ker se v nasprotnem slučaju na nje na noben način ne bo moglo ozirati. m Velikodušen dar. Za koroške vi-sokošolce zagrebške univerze je izročil g. okrajnemu glavarju dr. Lajnšiču g. Josip Pošinger, veletržec z orožjem 1000 Din. Srčna hvala in obilo posnemovalcev ! m Šesti ustanovni član MGA. Elektrarna Fala je pristopila kot šesti ustanovni član mariborske gradbene akcije. Temu vzgledu nameravajo slediti tudi vsa inozemska podjetja, ki imajo svoj sedež v Mariboru, in ki imajo interes, da se v Mariboru podpira gradbeno gibanje. Pri tej priliki smo napro-šeni opozoriti vse one gg. ki so na ustanovnem občnem zboru MGA prejeli nabdrailnice za Člane, da izrabijo božične praznike za nabiranje članov in da se prijavijo do 2g. t. m. v društveni pisarni Rotovški trg 1. ker se vrši tega dne odborova seja. m Odborova seja MGA. Prihodnja odborova seja Mariborske gradbene akcije se vrši v četrtak dne 28. dec. 1922. v društveni pisarni Rotovški trg 1. Dnevni red se pravočasno objavi. m Ponovna uprizoritev Snegulčice v Narod, gledališču. Na ponovno izraženo željo iz vseh slojev občinstva ponovi dekl. osn. šola v Studencih v korist šol. knjižnice na Stefanovo dne 26. i. m. ob 15. uri že zadnjič ob nabito polnem gledališču izvrstno uspelo mladinsko igro: Snegalčico. Ker so take .prireditve velikega vzgojnega pomena tako za eodelojoče kakor za prisostvujoče, opozarjamo občinstvo na to ljubko mladinsko uprizoritev in vabimo na čim številnejšo udeležbo. m Silvestrov večer priredi požarna hramba na Pobrežju. Spored: godba, petje, srečelov, licitacija, Novo leto, žive slike in ples. — Dne 1. februarja se vrši družinski večer pri Rojku: Cisti dobiček obeh prireditev je namenjen za snovanje auito-sklada. Vsi merodajni činiteljii se prav vljudno naprošajo, da se ozirajo posebno na našo .predpustno prireditev in ne prirejajo kakih' veselic, ki bi škodovale našemu namenu. — Načelstva m Ljudski oder v Mariboru. Uprava vabi vse one, ki imajo veselje do umetniškega dela na gled. odru, da vstopijo v krog izvršujočih članov Ljud. odra. Dobrodošel vsakdo, Id ima resno voljo podrediti svod prosti čas ciljem naše organizacije. Enako dobrodošel pa tudi vsakdo, ki je pripravljen sodelovati v tehničnem zboru Ljud. odra, odnosno vršiti naloge, ki niso v neposredni zvezi z igranjem. Novi člani (članice) se lahko prijavijo vsak dan od 13.—19. ure v urad. menzi (kazino) pri artist, vodji. Raaven tega pa ob delavnih urah, ki »o razvidno na oglasni deski v Nar. domu. Opozarjamo, da pridejo za delo v tej. sezoni v poštev samo oni, ki se prijavijo do 6. jam 1923. Po tem roku se prične obvezni teča j za vse začetnike (začetnice). — Uprava Ljud. odra v Mariboru. m Zadruga pekov v Mariboru naznanja, da. bodo peki v nedeljo, dne 24. t. m. celi dan pekli ter imeli prodajalne odpirte. V poudeljek (Božič) in v torek (Sv. Štefan) se ne bo peklo in tudi prodajalne bodo zaprte. Radi tega naj »e blagovolijo cenjeni odjemalci .preskrbeti s kruhom za ta dva dni že ,v nedeljo. m Glasbena Matica v Ljubljani in naša. Konec zadnjega tedna in v torek je Glasbena Matica kar najsloveeneje obhajala petdesetletnico svojega, obsta-Ka. Noben človek, ki je imel priliko, ali boljše rečeno srečo, da se je vdeiežil teh' prireditev, ne bo pozabil teh užitka polnih uric. Nj namen teh1 vrstic popisati vseh slavnosti, to »mo mogli čitati že v ljubljanskih poročilih; Kar je važnega za nas in naše delo v društvu in kar bi rad omenil tukaj, je vtelesen red •in vzorna razdelitev dela in čast v društvu. Tu vse fun.keijon.ira, kakor dobra isvrži velikansko delo. Tn ni frrapej nasprotno, z neko diskretno tihoto nastopajo pevci in zopet izginjajo z odrai Vsak zna za svoje mesto, kakor, da so» nuni ©Tirani prostori. Tak red imponira-In kaj šele sigurnost in finesa petja! Inf če gledaš goste vrste pevcev, najdeš v* njih dame in gospode iz vseh slojev. V zboru pojejo operne pevke in najvišjii funkcijonarji zraven mladih fantov, kS še najbrž hodijo v šolo. Pri ljubljam«ki’ Matici so res že tako daleč v društvenem delu, da »i vsaki šteje v čast, dati sodeluje pri tem društvu. Kaj je njimi stan zunaj v življenju! Tu so bratje tal sestre, ki jim je ime društva, vse, oni sat društvo, oni jamčijo za. njegov obstoj irt dober glas, zato pa tudi delajo za njegaj Da se dela tako »matrono v društvu, j# seveda treba trde discipline, ki je žali-bog mi tu še ne poznamo. Tudi mi imamo dobro pevce, ki bi radi poli, če bi bile pevske vaje v kavarni »Central«, in bi človek mogel biti na dveh krajih! naenkrat. V društvu imamo člane, ki izostajajo po cele tedne, kvečjemufc par ur pred koncem vaj presenetijo pevovodjo s svojimi diskvalificiranimi, glasovi in čisto po svoje vzdigujejo »vižo«, Matičarji pa bi vendar radi billj Neraanmljirvo je, da taki gg., ki sicer vse najbolje vejo, nikdar ne morejo za-i popasti, dia so le zavirači vsakega napredka v društvu. Posebno poglavja' so tudi zamude pri pevskih vajah. E-den sicer mora biti zadnji, a da so vedno isti zadnji, to se jim pač ne mora šteti v zaslugo. Malo je društev, ki h® se mogla ponašati s takim materijalomV kot. Matica v Mariboru, pa nas vemdatf v umetniškem- predavanju nadkriljnjejo. Vzrok temu je disciplina in trdna; volja društvenikov, ki ne glede na: levo1, in desno neumorno korakajo za postavljenimi cilji. Kdaj bomo mi začeli s takim delom! Arnuš, i m Velika kavarn«. Najmodernejša, kavarna v Sloveniji. Na razpolago tuj in inozemski listi. Eleganten Bar.. -J Dnevno koncerti. -»V-fl Hira, kar, vsak za svoj dol pomaga, bilo' Narodno gledališfe. Repertoire: Petek, 22. decembra zaprto. Sobota, 23. decembra NočaK, B (kopani). Nedelja, 24. decembra zaprto. Pondeljek, 25. decembra ob 15. urili Jalniuševoand, izv., znižane cene. i Pondeljek, 25. decembra ob 1914. uef Golgota, izv., znižane cene. Torek, 26. decembra ob 15. utri Sne-gulčica, izv., znižane cene, mladinska? predstava ljudske 'šole v Studencih. Torek, 26. decembra ob 1914. mri Baron Trende, izv. (Kuponi). Sreda, 27. decembra zaprto. Četrtek, 28. decembra. Erost, *BV,r (Premiijera)._____________________ i Porotno sodište. Maribor, 20. decembra. Železniški tatovi. V noči dne 29. septembra je vlomljeno v zaprt vagon na Tezam ter* ukradeno iz vagona 1 zaboj raznega) perila An 1 vreča s 50 kg ščetin v skupni vrednosti 56.000 K. Tatvino eo opa-' žili še tisto noč. Sled je vodil«, do Konrada črnčiča v Radvanju. Že pni hišni preiskavi so našli papir, v katerega je bito zmotano ukradeno blago. Pri po-, novni hišni preiskavi pa so orožniki našli več je količine ukradenega 'blaga im dvoje koles, skrito v senu nad hlevom.. Po prvotnem tajenu je črmčič m«to priznal, da sta izvršila vloan 38Mni Konrad Lešnik, pomožni delavec v Razvanju in 251etni Franc Mandl, ključavničar v Razvanju. Ukradeno blago sta najprej odnesla v. 'bližnji gozd, od Koder sta ga spravila. K Grračiču. Konrad Lešnik je raizentega tudi ukradel n«' Aleksandrovi cesti trgovcu Overiinu; 7000 K vredno kolo. Oba priznata, krivdo. — Obsojen« sta bila Lešnik na t*v Mandl pa na dve leti teške ječe. Gospodarstvo. g Letošnji pridelek oliv v Dalmaciji. Glasom poročil iz Dalmacije se bliža tamkaj trgatev oliv koncu. Letošnja letina je bogata im je tudi kval rtatirvmo izborna. Strokovnjaki računajo, d«- bo dala ta letina naomamje 800 vagonov; ■umtr-. 23;'de«m1>ra'!922. mm* svoj« klube I. 3r. inSereeeojEe, 3® j« svoj (prvotno v Pohorje namenjeni) smučar. irropaga-ndTii -izlet na Bloke, določen na 25. do 26. dec. t. h, odjgodil na 6. in 7. januarja 1923, iker so za sedaj vremenske razmere ®a ta(K izlet še neugodne. — V Bohinjski Bistrici’ ho priredil JZSS v letošnji zim. sezoni dvia smuč. tečaja, in sicer prične prvi tečaj, ako zapade za Božič že sneg, dne 27. t. m. in ho trajali do 6. jan. 1923, drugi tečaj pa je določen za dobo od 6. do 14. jan. 1923. Za slučaj, da hi se do Božiča razmere izpromenile, izdamo poročilo v soboto ali nedeljo dne 24. t. m. po časopisju. (TPR) __________ Mariborski šahovski klub objavlja: Poslednji splošni turnir, ki se je vršil v (kavami »Central« od 20. novembra do 20. decembra t. h, je zopet dokazal, da šahovsko gibanje v Mariboru zelo lepo napreduje. Turnirja so je udeležilo 20 članov. V zmagovalno skupino so prišli sledeči gospodje, ki so dosegli polovico odnosno nad polovico razpoložljivih' točk (19) in sicer: Lukož 16, Doležal 1534, dr. Oaizafura 1434, Goječ 13, Gruder 1234, 'Jezovsek 1234, Favai 1134, Hočevar 11, Sessler M. 11, Saren-,hek 10, Sessler E. 10 in Gnus 934. Po novem letu ee prične kvalifilcacijški tuimir in zmagovalci v tem turnirju veljajo kot reprezentanca kluba. Berohard Kellermann PREDOR Glavni nrednik: R a divo j Rehar. r Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Mala oznanila Debele zaklane svinje na prodaj. Pojasnila se dajo v klarniei. 2582 3—2 Upokofen! državni uradnik, 32 let star. iSie službo kot oskrbnik ali uradnik pri reč-jem podjetju. Zmožen je slovenskega, nemškega in italijanskega, deloma tedi hrvat-skega jestika. Ponudbe na upravo pod »Uradnik*. 2583 2-1 Nevi smoking, popolnem* ne- va bela kuhinjska »prema, nor ženski trni kostum in ena rjava moSka obleka se zelo . po eeni proda. Naslov se izva ▼ upravi. 2598 2—1 Radi pomanikanja prostora se po ceni proda različno pohištvo in Šivalni stroj. VpraSa se: Rotoviki trg 8, I. nadstr., lavo. 2599 i Preproge Zavese 1 Odeje 234910~9 j Pregrinjala g Kožuhi I Podobe | Lesene sveftiijke | Kristalni kozarci | Umetni porcelan 5 Pohištvo hirsssaes^saam Gumijevi Svinjska mast, garantirano prvovrstna, soljeno slanino od debelih srbskih prašičev prodaja tvrdka D. S. Markovič, Beograd, zastopnik za Slovenija : Božidar Jovanovič, Maribor, Aleksaitdiova cesta 55. 2578 POZOH3 Zimske in športne obleke, ra-glane, površnike, damske kostume in plašče izdeluje najceneje in po najmodernejšem kroju Dominik FafcJančfC Jurčičeva ulica 5/1. 2050 Največja izbira DuMr* w v vaeh wu$t tft m &bcto ptfv ' j »ERSOM-KAKte P D. Zagreb. VRIsonov trs X 2380 10-7 Znižane cene Trgovina pohištva KAROL. PRESS MARIBOR Gosposka ul. 20 svečice la okras za božično drevo priporoča Drago Rosina Vetrinjska ul. 26. Električne žepne svetilike, primerne kot darilo, v veliki izbiri, 2598 za dva solidna gospoda s« išče. Ponudba ped »NUJNO* na upravo lista. * Najcenejša in najlepše božična darila gj Ceniki zastonj 11 Ogled prost kakor cvetlične košare, cvetlice, šopke in drugo se dobi v največji izbiri v vrtnariji Olepševalnega društva, Koroščeva '3 Lastni pridelki. 3500 Dnevno drsanje na Treh ribnikih- V najem se vzame Prvovrstni pritlična hiša z vrtom, pripravna za mizarsko obrt, v Mariboru ali bližnji okolici. Ponudbe na upravo „Tabora“. 259s 2- Sono, slamo, dre«, jpromeg, l[Wf krompir, sadja in drugo pridelka kupuj* in prodaja OSET, Maribor, Aleksandrova cesti št. 57. Telefon št. 88. 13~5 Praznih steklenic za vino za kovaško obrt, kurjava Itd. dobavi zopet v poljubni množini Mariborska mestna plinarna. 2586 C/10 10 kupi vsako množino veletrgovina z vinom Pugel, Rossmann in Volier, Maribor, Trg svobode št 3. 2567 9—4