Crospodarske stvari. Razglas. Ces. kralj. državno vojno ministerstvo razpisuje po razglasu oddelka 3, štv. 253 z dne 8. februvarija 1893 v letošnjem letu sejmove za dopolnitev vojaških konj, v štajarski vojvodini na teh-le krajih: dne 4. aprila v Radgoni, na živinskem sejmišči; » 5. » v Ljutomeru, na velikem trgu; »6. ' v Ormoži, na velikem trgu; »7. »v Mariboru, na malem vojaškem vadnišči; »8. »v Feldbachu, na velikem trgu; » 13. » Fiirstenfeldu, pred pivovarno. Na vseh le-teh krajih prične se sejem ob 9. uri dopoldne. Kupijo se konjiški in topničarski konji, za topničarske podčastnike jezdni konji ter topničarski vprežni konji. Konji za konjike in topničarski jezdni konji morajo meriti vsaj 158rai, topničarski vprežni pa vsaj 161«« visokosti. Konji pod dopolnjenim 4. letom in nad dopolnjenim 7. letom sc ne kupijo. Srednja cena se stavi 250 gld. konjiškiin in podčastniškim konjem ter 350 gld. topničarskiin vprežnim konjein. Za konjiške in topničarske podčastniške jezdne konje, ki so posebno izvrstni za jezdenje, pritegne se k tej ceni še 30% doklade (enako 75 gld.) V (Iradci, v marciji meseci 1893. Za c. kr. druStvo za dež. konjerejo na Štajarskem. Prcdspdnil-: Tajnik: K a r 1 v i t. H a u p L.R i h. b a r o n I) e n n e n b e r g. Pridelovanje detelje. Kastlinc, katere rabimo za krmo, iinajo v svoji mladosti največ redilnih snovij. Kolikor starejše pa postajajo, loliko bolj zgubljajo beljakovino, ali pa postane beljakovina manj prebavljiva, ker rastline bolj trde, Iesene zrastejo. Rastlin za klajo ne smemo toraj pustiti, da se preveč postarajo, če hočemo imeti dobro krmo. Pa tudi premladih ne smemo kositi, ker tako dobimo sicer dobre, toda malo krme. Rudečo ali našo navadno deteljo je toraj treba kositi takrat, ko se je na pol razcvetela; nemško deteljo (Lucernko) pa moraš pokositi ravno prej, kakor začne cvesti, ker ta delelja hitreje lesena poslane. Vendar s tem še niniaš najboljše deteljne krme, ainpak treba je deleljo tako posnšiti, da kolikor najinanj perja odpade. Ge detelja ni popolnoma snha, rada splesni; če pa se večkrat obrača, najboljše, namreč peresca, odpade. Zatorej pa se naj le prva detelja ob ugodnem vrcmenu na tleh suši. Vsa druga pa in tudi prva ob slabem vremenu naj se zloži v kopice, da se po malem na miru posuši. Take kopice pa se napraviio različno. Vzamejo se poldrugi seženj ali tri metre dolgi svrževiti koli, tako da so svrži eden ali poldrugi črevelj dolge. Ti koli se zasadijo močno v zemljo in na nje se navesi detelja, tako da je okoli debla kolovega nekoliko praznega prostora ali votlo, zunaj pa okroglo. Vesiti moraš toraj začeti pri tleh, toda tal se detelja ne sme dotikati, potem pa više in više do vrhunca. Na vrhuncu pa napravi kapo, da se bode voda ob času dežja po robeh stekala na tla. Take kole navadno dobivajo s tem, da izsekajo mlade po 4 ali 5 metrov visoke smreke, kjer so pregosto skupaj ter imajo tako naravne kline. Zamoreš pa tudi dve sohi vkopati v zemljo kaka dva do tri sežnje narazen. Ti sohi se potem prevrtate tako, da je ena luknja od druge nekoliko nad črevelj oddaljena. Skoz te luknje pa se potegnejo drobni pa močni tramovi, na katere se detelja naloži. Nad sohama in drogi pa se napravi streha iz dveh desek. Tako se detelja po malem posuši. Zunaj njo sicer dež nekoliko spere, znotraj pa je najlepša zelena krma. Sejmovi. Dne 24. marcija v Arnoži, v Rraslovčah, v Ormoži, v Slov. Bistrici in v Stradnu. Dne 27. marcija v Dobovi, v Kamnici, v Podplatu, v Sevnici, v Teharji in v Slov. Gradci. Dne 28. marcija pri Sv. Križi tik Slatine. Dne 30. marcija v Konjicah, v Laškem trgu in v Reichenburgu.