8554 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PFtimurtSKI DNEVNIK PoStnina plačana » gotovini I* Abb- postale I gruppo CaCIlil oUU lir Leto XXXVI. ŠL 176 (10.696) TRST, sobota, 2. avgusta 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob«! v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL KAMENICA: PRIJATELJSTVO IN RAZUMEVANJE V zadnji številki Novega Matajurja je bcneškoslovenski družbeno - politični delavec Pavel Petričič objavil zapis o pomenu današnjega in jutrišnjega srečanja na Kamenici, ki ga v celoti ponatiskujemo. Na Kamenici bomo tudi letos pri-Tedili tradicionalno srečanje med sosednjimi narodi. Na tej planoti, kjer bi se v prejšnjih stoletjih lahko spopadale vojske, vlada danes čudovit mir. Že »r«o let se tu gori sredi poletja srečujejo Slovenci, Furlani in Korošci. Povzamejo se tja gor za zno-”a potrdijo dogovor o prijateljstvu *n rniru v teh krajih, ki so bili še do nedavna prizorišča najrazličnejših sporov. Nedaleč od Kamenice stoji gorska cerkvica Sv. Miklavža, kjer so italijanski vojaki v prvi svetovni v°ini padli v poskusu, da bi zaustavili napredovanje Avstrijcev. Tod okoli so postavljeni spomeniki z imeni padlih v vseh vojnah. Tu so Pokopani italijanski in slovenski borci, ki so padli za svobodo vseh narodov. Kamenica torej ni samo Praznik, ampak pomeni vsakoletno obvezo potrjevanja prijateljstva in mirnega sožitja na naši meji. Kako je torej mogoče, da so še bedno ljudje, ki z gnevom in sovraštvom gledajo na to novo obliko omikanega sožitja! Še mesec dni ni minilo od kar so te osebe (nam sicer neznane) stopile na Kamenico s sovraštvom v srcu *n Podlim namenom. Tudi te osebe so hotele na neki način izpolniti csvojo* obvezo. In to so tudi napravile tako, da so pomazale in * sramotilnimi napisi prekrile spominsko obeležje, ki so ga na tem mestu postavile slovenske organi-ZQcije pred petimi leti, kot spomin ln dokaz zgodovinske prisotnosti na tem kraju našega malega naroda. Majhnega naroda, ki pa je še pred sto leti znal uresničiti svojstvene oblike demokratične ureditve družbeh ob spoštovanju kulturnih. jezikovnih in upravnih ter verskih izročil. Malo više so najbrž iste osebe povsem razdejale barako, v kateri je bil shranjen material za skorajšnji praznik. Trudimo se. da bi razumeli pomen in namen takih dejanj, ki so sicer omejem, nikakor pa ne nova. Če prav pomislimo, so skupino najbrž poslali z namenom da osramoti slovensko skupnost in slovenske or(ionizacije. Pri tem je obžalovala vredno dejstvo, da sta prišla do izraza predvsem sovraštvo in surova sila, kar vsekakor ni v značaju naših ljudi. Zatorej sko-Tai. da ne moremo verjeti, da bi haj takega storili naši domači ljudje, naši sosedje, s katerimi se srečujemo vsak dan. Prav zato zahtevamo, naj bi oblasti preiskavo Usmerile bolj daleč. Prisluhnili smo, kar pravijo o do-Oodku ljudje v bližnjih vaseh. Dejanje obsojajo, čeprav ga tudi skušajo razumeti. Istočasno pa terjajo večja jamstva za osebno svobodo in svobodo združevnja. Da b» vsakomur zagotovljena pravica združevanja in prostega izražanja v okvirih, )ci jih predvideva republiška ustava. In še, da se zaščitijo te pravice ne samo načelno, urnpak tudi v vsakodnevnem odrto su. Kljub temu pa se ne moremo i-zogniti pozivu naši vladi. Dokler ne ho zaščitnega zakona za Slovence v Furlaniji, se bo zmeraj našel kdo, ki bo prepričan, da ima pooblastilo za izvajanje take ali drti-Oačne oblike nasilja proti svobodnim odločitvam glede narodnostne Pripadnosti in proti volji po kulturnem preporodu. In ob koncu moramo tudi mi, hi smo se prostovoljno združili v društva in kulturne krožke prisluh- Spored letošnje Kamenice DANES, 2. avgusta °b 18. uri: Otvoritev kioskov; Razstava domačega obrtništva ob 21. uri: Ples z «Narodno klapo® ob 24. uri: Prižiganje kresov JUTRI, 3. avgusia ob 10. uri: Otvoritev kioskov; Razstava domačega obrtništva ob 15. uri: Sveta maša ob 16. nri: Dozdrav Brune Dorbolo -Strazzolini; sledi kulturni spored. KULTURNO SREČANJE MED SOSEDNJIMI NARODI INCONTRO CULTURALE DEI POPOLI VICINI CUNVIGNE Dl CULTURE DA! POPUI CH’A SON PUARTE CUN PUARTE KULTURTREFFEN DER ANGRENZENDEN VCLKER 2.-3. VIII. 1980 CASTELMONTE STASA SORA BEOGRAD — Predsednik predsedstva Jugoslavije Cvijetin Mijatovid se je odzval prošnji agencije Tanjug in dal ob peti obletnici podpisa sklepne listine konference o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih izjavo glavnemu in odgovornemu uredniku Mihajlu Šaranovidu. Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju, ki je bila pred petimi leti v Helsinkih je izšla iz pozitivnih gibanj, ki so se še posebej v zadnjem desetletju vse bolj jasno odražala na naši celini in v svetu, je pa tudi sama konferenca pome nila veliko spodbudo tem gibanjem, je poudaril Cvjetin Mijatovid. Sklep na listina pomeni temelj za napredovanje odnosov z vsemi evropskimi državami, za utrjevanje procesa sodelovanja in varnosti v Evropi. Jugoslavija se je v skladu s svojo neuvrščeno politiko aktivno vključila v vse faze priprav konference v Helsinkih in si prizadevala, da bi to evropsko srečanje prispevalo P0 ZASEDANJU VODSTVA STRANKE RELATIVNE VEČINE POLITIČNE ODLOČITVE ODLOŽENE DO SEPTEMBRSKE KONFERENCE KD Zamenjava vlog med večino in levico pri polemiki s PSI o sestavi odborov krajevnih uprav POMEMBNA IZJAVA PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA SFR JUGOSLAVIJE OB PETI OBLETNICI PODPISA V HELSINKIH CVIJETIN MIJA TO Vl6 HELSINŠKA LISTINA JE OSNOVA ZA UTRJEVANJE SODELOVANJA IN VARNOSTI V EVROPI V teh petih letih so bili doseženi pomembni rezultati, vendar pa je treba pospešiti postopek uresničevanja sklepne listine - Madridski sestanek pomemben trenutek za obnovitev in krepitev politike popuščanja napetosti RIM — Včerajšnje zasedanje vsedržavnega vodstva KD, ki je v bistvu potrdila napete odnose notranje v stranki relativne večine in globok razdor med »preambul-sko* večino in levico Začčagninija in Andreottija, se je končalo brez posebnih odločitev. Vse je odloženo na septembrsko vsedržavno skupščino, katere značaj pa ni bil o-predeljen: v svojem uvodnem poročilu se je tajnik Piccoli omejil na trditev, da ne bo smela predstavljati niti ponovitve januarskega kongresa niti zgolj kulturno in ideološko srečanje. Najživahnejša polemika se je razvila okrog vprašanja krajevnih u- Včeraj zasliševanje Eleonore Moro RIM — Parlamentarna preiskovalna komisija o zadevi Moro je včeraj zaslišala vdovo ubitega predsednika KD, gospo Eleonoro, ki je zahtevala več obrazložite1' o moževem političnem življenju, v katero sama ni nikoli posegala. Želela je pojasnil, zakaj je tisto usodno jutro, 16. marca, njen mož šel prav po Ul. Fani, Poleg tega Moro ni razpolagal z blindi ranim avtomobilom, samo nadzorstvo pa je bilo precej okrnjeno. Te so v glavnih potezah bistvene opazke, ki jih je gospa Eleonora predočila parlamentarni komisiji, med svojim šti-riumim zasliševanjem. prav. Prandini je ponovil, dasi v milejših tonih, napade na Craxija zaradi enotnosti, ki jo socialisti u-resničujejo s komunisti povsod, kjer je to mogoče. Odgovorni za krajevne uprave KD je označil celo za »izzivalno* zadržanje socialistov v postopku, ki je pripeljal do o-blikovanja deželne vlade v Piemontu. V tem primeru je namreč PSI j rajši izbral ustanovitev levičarske-I ga manjšinskega odbora s KPI, ] kot pa vlado (za katero je bilo do-; volj glasov) s KD. Prandinijevim napadom so odgovorili najprej pristaši Donat Cat-tina Faraguti, ki je izrazil prepričanje, da se ne sme zaostriti polemika s socialističnimi in republi- kanskimi zavezniki, nato pa nekateri med najvplivnejšimi voditelji demokrščanske levice. De, Mita in Bodrato sta dolžila večinp nevarne »togosti*, ki bi lahko imela negativne posledice za stranko na državni ravni. Andreotti je dodal, da bi »pametna prožnost pri strategiji krajevnih uprav odprla PSI večji manevrski prostor v odnosu do komunistov*. Pri tern je čudno, da poteka ločnica med samimi preambulisti. Piccoli je med drugimi soglašal s stališči Prandinija, medtem ko so se zagnali v obrambo Craxija prav pristaši Zaccagninija, ki so navadno najbolj polemični do PSI. Zabeležiti je vsekakor zaostrovanje notranje napetosti v KD. Prav gotovo ni naključje, da se je zasedanje vsedržavnega vodstva zaključilo brez vsakega sklepnega dokumenta in ne da bi določili datum in kraj septembrske vsediržavne konference. R. G. Milanu pa sta dva zamaskirana zločinca ubila Franca Gaibottija ter mu odnesla 20 milijonov lir, ki jih je nekaj minut pred tragedijo dvignil v neki banki. RIM — Družba «Agip», ki ji je v okviru državnega petrolejskega podjetja ENI poverjena skrb za raziskave in izkoriščanje energetskih virov, je v teh dneh podpisala v Zagrebu protokol o sodelovanju z jugoslovanskim državnim podjetjem »Ina-Naftaplin*. Podjetji bosta sodelovali pri iskanju petrolejskih ležišč, zlasti pri raziskavah in črpanjih na Jadranu in pri globokih vrtanjih na morskem dnu. h krepitvi politike popuščanja napetosti v Evropi in svetu, enakopravnejšimi odnosi med vsema državami, enaki varnosti za vse države in vsestransko sodelovanje. Predsednik Tito, ki je vodil jugo slovansko delegacijo na konferenci v Helsinkih in osebno veliko prispeval k uspešnemu zasedanju, je na govorniškem odru v Helsinkih poudaril da bi se sedanje pozitivne usmeritve v politiki popuščanja napetosti izjalovile, če bi se popuščanje napetosti preneslo le na sporazumevanje med blokoma in če ne bi v vse večji meri postala oblika Sporazumevanja med vsemi narodi na načelih spoštovanja neodvisnosti in suverenosti, enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve. Zato ne smemo zapirati oči pred dejstvom, da so številni mednarodni problemi še vedno izven meja možnosti za njihovo rešitev. Številna krizna žarišča so še vedno nerešena, še več, porajajo se celo nova. To se dogaja predvsem no ozemljih neuvrščenih in drugih držav v razvoju, kar kaže, da se veča pritisk na te države zaradi njihove neodvisne politike. Cvijetin Mijatovid je poudaril, da so bili doseženi v zadnjih petih letih pomembni rezultati, kar predstavlja temelj in izkušnje za prihodnjo gradnjo, vendar pa je treba nujno pospešiti proces uresničevanja sklepne listine z vseh njenih vidikov. Mere, ki jih je sprejela Jugo slavija v zadnjih letih, glede uresničevanja določil sklepne listine, so izraz naše pripravljenosti, da dosledno uresničujemo vsa načela in cilje, ki so zapisani v listini helsinške konference. Razvoji mednarodnih odnosov v zadnjem času, predvsem pa položaj v odnosih med velikimi silami, se neugodno odražajo tudi na Evropo, zaostrovanje v svetu, poslabšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom, 'vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, grožnje s silo ali uporaba sile, intervencije proti neodvisnosti ozemeljske celovitosti posameznih držav, pa resno ogrožajo med narodni mir in popuščanje napetosti in so prav v nasprotju s temeljnimi načeli helsinške listine. V tem trenutku je toliko večji pomen madridskega sestanka, je poudaril Cvijetin Mijatovic. Je pa tudi od govornost vseh držav udeleženk za njegovo uspešno delo. Mo pomembno je, da so sprejele vse države udeleženke, konkretne naloge, da bi se čim temeljiteje pripravile na konferenco, konstruktivne priprave držav pa prispevajo k uspostavlja-nju ugodnega ozračja in pomeritve tudi v mednarodnih odnosih. Od madridskega sestanka, je dejal Cvijetin Mijatovid, pričakujemo ne le oceno dosedanjega uresničevanja že sprejetih sklepov, temveč, da sprejme nove, ki bodo prispevali k napredovanju in poglabljanju procesa konference o evropski varnosti in sodelovanju. Jugoslavija meni, da morajo vse evropske države ter Združene države Amerike in Kanada, gledati na madridski sestanek kot na pomembno priložnost za obnovitev in krepitev politike popuščanja napetosti ter varnosti in sodelovanja na naši celini in drugih delih sveta, saj ne more biti trdnosti v Evropi, če je ogrožen mir na drugih celinah. Madridska konferenca bi morala še posebej prispevati h krepitvi zaupanja ter k nadaljevanju pogajanj o razorožitvi v Evropi Trud, ki ga Jugoslavija vlaga v pri- prave na madridsko srečanje, so izraz usmeritve naše jugoslovanske politike neuvrščenosti tudi na evropskem prostoru. Menimo, da imata evropska konferenca neuvrščenosti velik pomen v razvoju procesa konference evropske varnosti in sodelovanja, tako za jugoslovansko varnost kot za celotni mednarodni po ložaj Jugoslavije, je na koncu poudaril predsednik predsedstva Jugoslavije Cvijetin Mijatovid. DANSKA IN KEVS Sodelovanje z Zahodom in neuvrščenimi KJOEBENHAVN - Danska javnost z velikimi zanimanjem sledi pripravam za sklicanje madridske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KEVS). Prevladuje mnenje, da so dogodki v zadnjih časih precej poslabšali položaj na področju odnosov med Vzhodom in Zahodom. Zato je treba, v vidiku madridske konference, točno ugotoviti, kaj se na tej konferenci lahko doseže Danska v vseh teh zadnjih letih pazljivo spremlja dogajanja na evropski in svetovni ravni ter poglablja svoje multilateralne stike in tudi dialoge z raznimi državami tudi iz vrst neuvrščenih ter še posebej z Jugoslavijo. Danska se je zavzemala in se še zavzema za madridsko konferenco na ravni zunanjih ministrov. V tem primeru bi moralo biti srečanje časovno omejeno in na njem bi razpravljali le o določenem številu vprašanj. V tej zvezi Danska preučuje možnost, da bi izdelala enega ali več skupnih predlogov. Pri tem dansko vlado vodijo želje, da bi se proces popuščanja nadaljeval in da bi se nadaljevali stiki med Vzhodom in Zahodom. ssjig & .vtfAs .s. Z maratonskim tekom zaključili atletiko Nad olimpijskimi atletskimi tekmovanji v Moskvi je včeraj padel zastor. Tudi zaključni dan je prinesel nekaj izrednih rezultatov, kot n.pr. nov svetovni rekord v skoku v višino za moške, pa odlične tekaške rezultate, presenečenja in navdušenje gledalcev, ki so tudi tokrat skoraj do zadnjega kotička napolnili velikanski Leninov stadion. Posebno zanimanje je vladalo tudi P za maratonce, katerih proga je vo-‘ dila prflko Rdečega trga in mimo slikovite katedrale Sv. Vasilija (na sliki). Sicer pa je bilo poleg atletike na sporedu še nekaj drugih zanimivih nastopov, kot n.pr. v nogometu, kjer Jugoslavija ni osvojila bronaste kolajne, v odbojki, kjer so poleg žensk dobili zlato tudi sovjetski fantje, pa judo, lokostrelstvo, kajak in kanu ter še več drugih disciplin, o katerih bolj izčrpno poročamo na naši olimpijski strani. ZARADI OBSTRUKCIJE PR Odloženi nujni ukrepi za časopisna podjetja RIM — Zaradi obstrukcije radikalcev, ki so vložili kar 800 spre-minjevalnih predlogov, je bila predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti prisiljena odložiti razpravo o nujnih ukrepih v prid časopisnemu založništvu. Poslanska zbornica se bo ponovno sestala šele konec meseca, v tem času bo pa Jottijeva proučila z načelniki poslanskih skupin možnosti za pospeševanje postopka. VČERAJ V PADOVI IN MILANU Pri dveh ropih izgubili življenje dve osebi ..............................................................................................................................................................................................n.......................................m...................................................... PROTISLOVNE SLIKE POLOŽAJA V AFGANISTANU Obračunavanja v vrstah gverile in upori afganistanskih divizij Pričevanje francoskih zdravnikov: slaba oborožitev gverilcev in pomanjkanje sanitarne oskrbe OSTRA STAUSCA IRANSKEGA AJATULAHA DO ZDA uiti težnjam, ki prihajajo iz vrst uaših ljudi. Jasneje moramo opredeliti naš namen tudi v trenutku, ho bomo na Kamenici znova potrdili prijateljstvo. Izpričati moramo smelo in s ponosom našo prisotnost. PAVEL PETRIČIČ km severno od Kabula. Pred dnevi pa se je baje uprla 14. divizija v Gazniju južno od Kabula. V zadnjih časih so bili torej trije poskusi uporov. Častniki, ki poveljujejo upornim enotam pripadajo največ večinski struji «halk» Ljudske demokratične stranke, ki se upirajo manjšinski struji «parham* na čelu katere je Babrak Karmal. Po pripovedovanju nekega drugega potnika je bil prejšnjo nedeljo ubit neki sovjetski general, vojaški svetovalec predsednika Karmala. Ni znano, kdo je bil atentator. Če je položaj sovjetskih čet v Afganistanu v določeni meri kočljiv, pa tudi razmere v afganskem islamskem odporniškem gibanju niso vedno rožnate. Pakistanski list «Jang» je sporočil, da je bilo pet afgan-skih gverilcev ubitih pri spopadu med skupino Yunusa Halisa, ki pripada ločini «Hezy Islami* in borci «Islamskega revolucionarnega gibanja* Malvija Muhamedija. Poznaval- .....................................................................................................m........ PO NENADNEM ODSTOPU POOBLAŠČENEGA UPRAVITEUA UMBERTA AGNELLIJA Fiat ne bo spremenil svoje politike PADOVA — Včeraj je prišlo v Padovi in v Milanu do dveh ropov, med katerima sta izgubili življenje dve osebi. Štirje mladeniči so pred Ljudsko banko v Padovi streljali na zapriseženega čuvaja, 28-letnega Giuseppa Torresina, ki je sedel v avtomobilu pred poslopjem in ga pri priči ubili. Nakar so vdrli v banko in odnesli 100 milijonov lir. V NOVI DELHI — Iz diplomatskih krogov v Novem Delhiju in iz pričevanj potnikov, ki prihajajo iz Kabula, se je izvedelo, da enote sovjetske vojske še obkoljujejo dve diviziji afganistanske vojske, ki sta baje pripravljali državni udar. Po teli vesteh je sovjetska vojska zaslutila že prej, da se nekaj pripravlja ter je 18. julija, ko so se v Moskvi začele olimpijske igre. preprečila naklep ter obkolila obe diviziji. Diviziji sta nastanjeni v vojaškem oporišču Pul E. Čakri v južnem predmestju Kabula, Neki prišlec iz Kabula je zatrdil, da sta se obe diviziji zoperstavili sovjetski vojski z uporabo sodobnega orožja, toda podlegli sta premoči. To vest je potrdil tudi neki drugi civilist. V omenjenem oporišču je navadno okoli 14.000 afganistanskih vojakov. Po pripovedovanju nekega drugega prišleca, naj bi prišlo do drugega vojaškega upora v Riškorki, 17 RIM — Nenaden odstop Umberta Agnellija s položaja pooblaščenega upravitelja delniške družbe Fiat, ki načeljuje okrog 20 podrejenim podjetjem in zaposluje 150.000 delavcev, je izzval val ugibanj in negotovih ocen o pravem pomenu pote ze enega izmed članov družine, ki jo istovetijo z lastnino največjega italijanskega zasebnega podjetja in z »gospodarji* nasploh. Vsi dosedanji komentarji izražajo dokajšnjo previdnost, saj je skrajno tvegano uganiti prave namene Agnellijev, ki ostajajo vsekakor odločujoči vrh svojega koncerna. Dejstvo, da ostaja odslej edini pooblaščeni upravitelj matične družbe. oziroma operativni menažer Ce šare Romiti, ki ni delničar, ampak tehnik, razlagajo z dvema možnima razlogoma: Umberto Agnelli je moral plačati za neučinkovito vodenje podjetja, ki je pripeljalo Fiat v hudo krizo (v zadnjih časih so odpustili tudi nekaj desetin vodilnih kadrov.), , politične nedoslednosti (najprej se je dal izvoliti za sena- torja KD, nato se je umaknil), za zagnanost v nedavnih javnih izjavah o nujnosti razvrednotenja lire in množičnih odpustov v obratih Fiat, ali pa namen lastnikov, da se umaknejo v ozadje in prepustijo izvajanje «trde linije* funkcionarjem. V sindikalnih krogih izražajo upanje, da pomeni odstop priložnost za odgovornejši odnos vodstva Fiat za konstruktivnejše soočanje o premostitvi krize, toda hkrati skrb, da hočejo lastniki izpeljati »trdo linijo* I do kraja. Voditelji enotne zveze CGIL - CISL - UTL in sindikata kovinarjev FLM -o včeraj izročili ministru za industrijo Bisagli načrt za ozdravitev avtomobilske industrije, ki temelji na njenem razvoju in je torej alternativen predlogom Fiata o zmanjšanju zaposlitve. Takoj nato je pa sam predsednik Fiata Gian-ni Agnelli tolmačil ministru pravi pomen bratovega odstopa, ki «ne bo V ničemer spremenil politike podje-tja», kar utrjuje zaskrbljenost, da si lastniki le ne marajo «mazati rok* z odpusti. ci razmer trdijo, da je bilo s tem spopadom likvidirano Halisovo gibanje na področju Džalalabada. Dva francoska zdravnika, Jacques Fain in Jean Malkin, sta v Listu »Liberation* izjavila, da razen lahkega orožja, ki ga prejemajo od nekaterih držav (Egipt. Kitajska in Pakistan) afganski gverilci ne razpolagajo s protitankovskim in protiletalskim orožjem. Njihova sanitarna organizacija skoraj ne obstaja in vsi težji ranjenci (v prša in trebuh) so brezpogojno obsojeni na smrt. Iz Moskve se je izvedelo, da je tam okoli 500 Afgancev, ki zahtevajo izselitev na Zahod. Skoraj vsi so pod nadzorstvom politične policije, nekateri pa celo zaprti. CIA baje pripravile zaroto proti Indiri Gandhi NOVI DELHI - Med neko javno skupščino je Antulay, načelnik dežele Maharashatra, izjavil, da je neka tuja sila pripravljala zaroto za usmrtitev indijskega premiera Indire Gandhi. Za katero silo gre, nd jasno povedal, v svojem govoru pa je večkrat omenjal ZDA in CIA ter dejal, da Združene države in CIA skušajo na vsak način destabilizirati Indijo, s tem da povzročijo v državi kaos in da ji na vsak način onemogočajo pot za napredek, V a-meriških diplomatskih krogih so te izjave povzročile presenečenja, a-meriški veleposlanik v Novem Delhiju Robert Goheen pa ni izdal s tem v zvezi nobene izjave. WASHINGTON - Število brezpo selnih v ZDA se je julija povečalo za 2,5 odstotka, oziroma za 201.00C enot in je doseglo skupno raven 8 milijonov 200 ljudi brez službe, Verski voditelj Homeini spet ščuval k sovraštvu Predsednik iranskega parlamenta ugodneje ocenil poziv parlamentarcev ZDA • Spopadi v Kurdistanu: več sto mrtvih TEHERAN - Več tisočim Irancem, zbranimi pred teheranskim vseučiliščem za posebne petkove obrede, je verski voditelj ajatulah Ali Homeini včeraj prebral tri sporočila, ki jih je namenil ameriškemu ljudstvu in parlamentu, vladi ZDA ter iranskim študentom, ki sledijo predavanjem v ZDA. Ameriškim parlamentarcem je a-jatulah v odgovor na njihov poziv medžlisu, da naj se čimprej spopade s vprašanjem talcev zažugal, da naj se oni najprej zavejo zločinov, ki so jih ZDA izpeljale v zadnjih mesecih v Iranu ter vseh a-meriških plačancev, ki rovarijo proti islamski republiki. Samo potem bodo Iranci lahko govorili o izpustitvi talcev, ki jih islamski študentje že skoraj devet mesecev zadržujejo v Iranu, je pribil Homeini. Kar pa se tiče ocene ameriške vlade, je bil islamski skrajnež še bolj radikalen: »Hoteli ste državni udar v Iranu, pa ga niste dosegli. Podprli ste iraškega predsednika države, in kljub temu so vaši cilji propadli. Iransko ljudstvo, imam Homeini, parlament in predstavniki države so kljubovali vašemu nasilju in to bo veljalo tudi za prihodnje čase*, je izjavil Homeini ameriški vladi. Istočasno je še pozval ameriško ljudstvo in parlament, naj se upreta vladi in naj nanjo izvajata pritisk, kot to delajo temnopolti ameriški državljani. V svojem govoru se je, kot rečeno, Homeini spomnil tudi iranskih študentov, ki so v ZDA. Pohvalil je tiste, ki so pred dnevi manifestirali pred Belo hišo za Homeinija, ostro pa je obsodil one, ki «navezujejo stike z ameriškimi plačanci v Iranu*. Ljudstvu v državi pa je ajatulah obljubil strogo obrambo načel islamske revolucije, obenem pa ga je pozval, naj strne vrste pred ameriško ofenzivo. Te ostre in toge izjave, ki prav gotovo ne širijo obzorij ameriško- iranski krizi, so prav nasprotne besedam predsednika iranskega parlamenta Rafanjanija, ki je med intervjujem iranski televiziji predvčerajšnjim izjavil, da pomeni kljub vsemu sporočilo ameriških parlamentarcev «prvi korak v smeri reševanja problema talcev.* Medtem ko se torej iranske vodilne osebnosti soočajo z različnimi stališči in delno tudi ideologijami, pa se v državi nadaljujejo a-tentati in spopadi z avtonomističnimi silami. Iranski radio je sporočil, da je bilo 48 oseb včeraj ubitih in veliko število ranjenih med spopadom iranskih varnostnih sil s skupino »oboroženih napadalcev*, ki so v Kurdistanu napadli neko kolono iranske vojske, ki je prevažala gorivo in hrano. Da je na tem iranskem področju, kjer živijo Kurdi, zelo vroče, dokazuje tudi druga vest iranskega radia, češ da je več kot sto »kontrarevolucio-n ar jev* bilo ubitih med spopadi, ki so si sledili zadnje dni v pokrajini Baneh. Velikega pomena v gospodarskem in seveda palitičnem o-kviru pa je tudi sklep, da bodo odslej upravljali tuje petrolejske družbe v Iranu samo iranski državljani. To je sporočil minister za petrolej Moinfar, ki je še dodal, da bodo pet tujih družb združili v eno, ki bo odgovarjala za svoje delovanje samemu ministrstvu za petrolej. SEUL — Iz vojaških krogov, se je izvedelo, da bodo baje za voditelja demokratične opozicije v Južni Koreji, Kima Dae Junga, med procesom, ki bo potekal prihodnji teden v Seulu, zahtevali usmrtitev. Kima so namreč včeraj uradno obtožili državne zarote, zločina, ki po korejskih zakonih predvideva usmrtitev. S Kirnom, ki se je pred devetimi leti potegoval za predsedniško mesto, bo sodstvo izreklo svoje razsodbe tudi za 23 voditeljev opozicije, ki so jih aretirali 17. maja. ■ ! V SEDMIH MESECIH SE JE SESTAL DVAINPETDESETKRAT JOŽE CESAR Umrl Je Jože Cesar, slovenski tržaški slikar, v mladosti vsestranski športnik, v časih upora proti fašizmu in boja za svobodo med prvimi, ki so se odzvali pozivu na boj brez kompromisa, v povojnih letih tudi aktiven družbeno • politični delavec na raznih področjih našega manjšinskega življenja, vseskozi dosleden svojim naprednim nazorom, nepopustljiv v šibanju vsega, kar je ocenjeval za napačno, škodljivo za našo narodno in napredno skupnost, mož odkritega značaja in kritične misli. Vest o njegovi smrti se je razširila šele včeraj. Res je, da ga že del j časa nismo videvali, vedeli smo tudi, da z njegovim zdravjem ni dobro, toda svoje težave je prenašal sam, nikogar ni hotel obremenjevati z njimi in v njegovih željah je bilo, da bi se tudi poslovil tako, kot da se ni zgodilo nič. Kdor ga je poznal v življenju lahko razume to njegovo željo tudi ob smrti. Toda tišina, s katero je odšel, nas ne zavezuje, da bi ravnali tako, kot da se res ni zgodilo nič, kajti iz naše skupnosti je odšel človek, ki je zapustil za seboj vidno sled in kateremu dolgujemo mnogo kot človeku, umetniku in družbenemu delavcu. Jože Cesar se je rodil 22. aprila 1907. leta v Trstu pri Sv. Jakobu v narodno zavedni proletarski družini. Od očeta, delavca v Arzenalu, je že v mladih letih prevzel tudi njegove življenjske nazore in jih bogatil v svojih kasnejših spoznanjih ob takratnih slovenskih levičarjih kakršni so bili Berce, žrtev zverinskega fašističnega upora, sin-kalist Karlo Ferluga in delavec -intelektualec Roman Dekleva. Tudi sam je dobil zaposlitev kot skladiščnik v pristanišču, kjer si je ob trdem delu služil kruh, v delavskem gibanju pa krepil revolucionarno zavest. Kljub zaposlitvi je dokončal Cirilmetodovo meščansko šolo, študiral je jezike in se udejstvoval v amaterski dramski skupini šentjakobske Čitalnice, v o-kviru katere so po požigu Narodnega doma delovali tudi takratni znani slovenski gledališčniki širok, Sila, Terčič in drugi. Nastopil je tudi v znani uprizoritvi Ribičeve mladinske igre »V kraljestvu palčkov*. Risarstvo ga je mamilo že v šolskih klopeh. V meščanski šoli se mu je celo nudila priložnost štipendiranega slikarskega študija, ki pa je ni izkoristil. Tudi v tem se je že takrat odražal njegov značaj, njegova skorajda trmasta odločnost, da si sam s svojimi sposobnostmi in svojimi žrtvami utare pot v življenje. Tako je slikarske študije skupno s Spacalom nadaljeval na lastne stroške pri prof. Avgustu Černigoju, dobil pri njem strokovnost, a umetniški i-zraz si je ustvarjal in razvijal sam kot mu je velevala notranjost. Toda v mlademu Jožetu je bilo energij dovolj, da se je ob študiju slikarstva ukvarjal tudi s športom v najširšem pomenu. Bil je aktiven nogometaš pri šentjakobski A-driji, sabljač, teniški in smučarski učitelj, lahkoatlet, kolesar in motociklist, predvsem pa planinec in plezalec. Gore so bile njegova strast, ljubil je prostranost planin, izzivali so ga vrhovi v tekmo z njimi, v premagovanje sten visokih stopenj, v krepitev fizičnih in še bolj moralnih moči za samosvojo pot v življenju. Človek takih lastnosti seveda ni mogel stati ob strani takratnega tragičnega trenutka, ko so najboljši sinovi primorskega slovenskega ljudstva že bili boj proti fašizmu, ko so že padale žrtve z bazoviškimi junaki na čelu. Jože Cesar se je povezal v protifašistično gibanje, kar je tudi plačal z osmimi aretacijami od leta 1933 do začetka vojne. A ni se umaknil. Njegov dom v Rocolu, kamor se je družina preselila iz rodnega Sv. Jakoba, je v svoji takratni odmaknjenosti postal zbirališče mnogih prvoborcev od Mira Rotarja, Mankoča, Lojzeta Morela do drugih. Ko pa se je na Slovenskem začelo narodnoosvobodilno gibanje in se kmalu razširilo tudi na Primorsko in na Trst, se mu je Jože Cesar pridružil že leta 1941 in mu ostal zvest do osvoboditve v opravljanju številnih zaupnih dolžnosti, ki so od njega zahtevale nemalo iznajdljivosti, požrtvovalnosti in drznosti, predvsem pa brezmejno predanost. Če se je v vojni njegova umetniška muza mora’a umakniti nalogam, ki jih je od slovenskega človeka zahteval čas, pa se je zato s toliko večjo silovitostjo sprostila kmalu po osvoboditvi in odkrila v njem umetniškega snovalca pomembnih razsežnosti, najprej impresionističnega in kasneje ekspresionističnega navdiha. S kopreno barvne melanholije prekrite kraške krajine in portreti, kot da bi še odsevali čustveno radost mlade svobode so se kmalu umaknili ostrejšim karakterizacijam v potezah in barvah. Otožnost kraških goličav se je izkristalizirala v krčevitost skalnih gmot, zamegleni gorski vršaci so se izostrili v kontrastno izzivalnost, mehkoba z obrazov njegovih portretirancev je odstopila mesto značajnosti potez na njih in v njih. Neka grenka nota je začela prevladovati v teh obrazili, kot da bi Cesarja ne vodila več vera v svet in človeka, marveč neko razočaranje v njegovih pričakovanjih. Tudi njegove tovarne in plavži so odražali to vznemirljivo noto. Cesar je bil med zamejskimi slovenskimi slikarji tisti, ki je mogoče manj razstavljal čeprav obsega njegov opus več sto del, ki danes krasijo mnoga zasebna stanovanja in ustanovo. Ni mu bilo mnogo do tega, da bi se pojavljal samo v pomembnih galerijah, tudi skromna društvena soba je bila zanj pomembna galerija in prav tako slikarska kolonija. Toda vsaka njegova razstava je pomenila, da bo pokazal nekaj novega, ne revolucionarno novega, toda novega v smislu linearnega razvoja, ki je lahko pomenil tudi njegovo zapiranje v zaokroženost umetniškega izraza. Tak občutek smo imeli tudi na njegovi antološki razstavi v Kulturnem domu in še bolj, če nas spomin ne vara, eni zadnjih javnih razstav septembra 1977 v občinski galeriji. Slikarska umetnost je Jožeta Cesarja popeljala tudi v sožitje z gledališko umetnostjo, ko je na povabilo prvega povojnega upravnika in režiserja obnovljenega Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, Ferda Delaka postal njegov prvi scenograf in izdelal sceno za prve tri predsiave: »Hlapca Jerneja*, «Scampolo» in «Desetega brata*. V naslednjih letih je ustvaril še nešteto drugih scen ne samo na odru našega gledališča, pač pa tudi na Reki, v ljubljanski Operi in Mestnem gledališču, v Tuzli in Banjaluki, Za sceno v Tavčarjevi drami »Pekel je vendar pekel* je dobil tudi prvo nagrado na Steriji-nem pozorju v Novem Sadu. V začetku smo rekli, da je bil Jože Cesar tudi vsestransko aktiven družbeni delavec. Kmalu po osvoboditvi je skupno z Jelinčičem, Pavlovičem, Hrovatinom in Jakobom Renkom obnovil Slovensko planinsko društvo, bil je med ustanovitelji in prvi predsednik ter kasneje odbornik in nadzornik športnega združenja Bor, bil je član Odbora za proslavo bazoviških žrtev, načelnik kulturne komisije pri Tržaškem partizanskem pevskem zboru za katerega je tudi izdelal emblem. Za svoje velike zasluge za vso našo skupnost in za svojo predanost napredni stvari, je 12. maja 1978, leto dni po svoji 70-letnici, prejel iz rok predsednika, SZDL Slovenije Mitje Ribičiča.visoko.in.čast.-., no odlikovanje Red Bratstva in enotnosti z zlatim vencem, s katerim ga je odlikovala matična .dj-movina. ’ - . Zdaj Jožeta Cesarja ni več. Danes ga bo na tiho sprejela rodna zemlja, kateri je služil kot umetnik in breč. Zdaj se je umirila njegova nemirna narava., utihnila je njegova prijazna a tudi kritična, jedka, polemična beseda. Toda v našem spominu 1.-' ostal v vsem svojem celovitem portretu, zdaj zamišljen vase, zdaj živahen in zgovoren, toda vedno iskren, brez narejenih manir, pristen Jože Cesar. In s spominom tudi hvaležnost, ki mu jo dolgujemo. JOŽE KOREN DEŽELNI SVET JE ZAKLJUČIL PREDPOČITNIŠKO DEJAVNOST Dvorana bo zopet zaživela geptembra • Včeraj odobrili zakonski osnutek o licitacijah za obnovo v Furlaniji Deželni svet si je z današnjim dnem privoščil dober mesec oddiha. Včeraj se je iztekla še zadnja seja, med katero je skupščina poleg nekaterih drugih odobrila zakonski o-snutek o združitvi licitacij za gradbena dela v okviru obnavljanja krajev, ki jih je 1. 1976 opustošil dvakratni potres. Vsaka licitacija prinaša s seboj izdatke, zato ne bodo po novem sklicevali licitacij za vsako posamično, temveč za skupek naročenih del. Zakonski osnutek predvideva poseben mehanizem za licitacije, ki naj prepreči morebitne špekulacije na eni ter previsoke cene na drugi strani; te naj bi se znižale za kakih 8 odstotkov. Odbornik za finance Zanfagnini je v svojem posegu med drugim izrazil željo, naj bi gradbena podjetja pokazala večjo zavzetost za vprašanja obnove v Furlaniji in Kamiji. •IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIMIIIIIIIIMIIIIIIMMIMIIIIIMinillinilMIIIIIIIIMIMIIIIMIIIIIIIIIIMIIIimilllllllllllllltllllllllllllllimiUllllllllimilllimilllllHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN TISKOVNO SPOROČILO O ČETRTKOVIH POGOVORIH Za osnutek so glasovali KD, KPI, PSI. PRI in PSDI, proti MSI, MF in PDUP, LpT pa se je vzdržala. Na koncu seje se je predsednik deželnega sveta Colli toplo zahvalil vsem svetovalcem ter osebju za napor, ki so ga vložili v obsežno delo skupščine: od začetka januarja je bilo 52 sej, in to kljub več kot trimesečni politični krizi. Predloženih je bilo 54 zakonskih osnutkov (42 iz vrst odbora in 12 iz vrst sveta), katerim gre prišteti še o-snutek državnega zakona, odobrenih pa je bilo 48 deželnih zakonov. Z druge strani se je v sedmih mesecih nanizalo 80 svetovalskih, vprašanj proti ustnemu in 40 proti pismenemu odgovoru, 70 interpelacij, 7 resolucij in 3 ljudske peticije. Odbor je ustno odgovoril na 54 in pismeno na 24 vprašanj, pa še na 42 interpelacij, obravnaval je eno resolucijo, a eno peticijo je združil z zakonskim osnutkom. V DIJAŠKEM DOMU Od 11. avgusta druga izmena Poletnega centra Pred dnevi smo poročali o zaključni prireditvi prve izmene polet nega centra v Dijaškem domu. Sedaj pa je v Dijaškem domu popolnoma mimo in tiho. Otroci so doma, nekateri so odšli na počitnice, drugi so se že vrnili in nestrpno pričakujejo 11. avgust, ko se bodo vrata Dijaškega doma spet odprla in se bo začela druga izmena poletnega centra. Medtem pa je dolgo pričakovano poletje končno prišlo, plaže so se napolnile in sonce močno pripeka nad Trstom. Upati je, da bo vreme »držalo* in da bodo tako otroci lahko odhajali na daljše izlete in na morje, in s tem še bolj popestrili delovanje centra. V ponedeljek brez openskega tramvaja Ravnateljstvo ACT sporoča, da v ponedeljek, 4. avgusta, openski tramvaj ne bo vozil zaradi normalnih vzdrževalnih del. Stalen urnik bo zopet stopil v veljavo ob 13.28 na Opčinah in ob 14.20 v Trstu. Med tem časom bodo na progi za Opčine vozili avtobusi po istem urniku. KPI IN PSI ZA OBLIKOVANJI NAPREDNI POKRAJINSKE UPRAVE Krščanska demokracija pa se zavzema za manjšinski odbor skupaj z laičnimi strankami in z zunanjo podporo Liste za Trst V okviru posvetovanj, ki jih je imela delegacija socialistične stranke, ki jo je vodil pokrajinski tajnik Pittonii, sestavljala pa še predsednik pokrajine Carbone in Ghersi, o vprašanju nove pokrajinske uprave, je bil v četrtek na sporedu sestanek tudi z delegacijo KPI. Poleg pokrajinskega tajnika Tonela so jo sestavljali še člana tajništva Poli in Monfalcon ter načelnik svetovalske skupine v pokrajinskem svetu Mar-tone. Delegacija KPI je v prvi vrsti socialistom izrazila zadovoljstvo za u-spešno rešitev vprašanja občinskih uprav v tržaški pokrajini, do katere je prišlo na demokratični in protifašistični osnovi s ponovno izvolitvijo levičarskih odborov. Pri reševanju tega vprašanja, ki ni vedno lahko, je bila enotnost med obema delavskima strankama bistvenega pomena, je nrjed drugim rečeno v tiskovnem poročilu KPI, ne glede na razloge, ki niso bili vedno enotni in Stšf' jih štradki‘ avtonomno zavzeli, da bi pozitivno rešili' celotno zadevo oblikovanja občinskih odborov v tržaški pokrajini. Po mnenju komunistov je tak zaključek še utrdil odnose med KPI in PSI v Trstu. Glavna tema sestanka pa je nedvomno bilo vprašanje pokrajine, o-ziroma problem sestave novega odbora. O tem vprašanju sta si stranki odkrito izmenjali svoja mnenja, ki sta jih med razpravo tudi poglobili. Komunistična delegacija je med drugim tudi pozitivno ocenila izjavo, ki jo je dal predsednik Carbone na zadnji seji pokrajinskega sveta, ko je nakazal možnost oblikovanja de- •IIIMtimrilllllllllllllMMIItMItlllllllllllMIimilllMIIIIIHMIIIIIIIIIIItlllMtlllllllllllllllMIIIHIItlHMIIIIMIMIMMIII SVOJEVRSTEN BOJ ZOPER INFLACIJO ELEKTRIČNI TOK SE JE PODRAŽIL SLEDILE MU BODO TV NAROČNINE Električne tarife ia 23 do 30 odstotkov višjo, televizijske naročnine pa bodo naraslo za 50 do 70 od sto Tako stežka pričakano poletje z nebesno modrino in žgočim soncem nam ni prineslo le sicer nadležne soparice, temveč 'udi kopico nevšečnosti, če seveda smemo tako evfemistično označiti val vsakovrstnih podražitev. Najprij so cene poskočile kruhu, mleku in kavi, pa še alkoholnim pijačam (ki resnici na ljubo ne sodijo med najnujnejše življenjske potrebščine), z druge strani sta znatno dražja tudi bencin in metan, a od včerajšnjega dne so v veljavi še nove — kajpak precej višje — električne tarife. Mesečna bilanca posamične družine bo torej odslej še bolj obremenjena, kot da bi dosedanja skokovita inflacija že dovolj ne zrahljala gospodinjskih mošnjičkov. Pa še ni vse. 'J prihodnjih dneh se utegne prav krepko zvišati tudi televizijska naročnina, in to v razmerju 55 od sto za barvne in kar 70 od sto za črno bele televizorje. Ministrstvo za pošto in telekomunikacije je nam reč predlagalo, naj se letna naročnina na barvne televizijske oddaje po viša z zdajšnjih 52.355 na 80.910 lir, naročnina na čmo-beli sprejem pa od 26.170 do 43.580 lir. Predlog mora sicer še odobriti medministrski odbor za cene (CIP). Toda povrnimo se k tarifam za uporabo električnega toka. Zadevni izdatki bodo toliko večji, kolikor višja bo električna poraba. Naročnik z inštalirano jakostjo 3 ki-lovatur, ki porabi v mesecu dni poprečno 150 kilovatur toka ter je po zadnjem obračunu odštel 22.800 lir, bo po novem plačal vsake tri mesece po 29 600 lir, kar znese 30 od sto več. če znaša |»oprečna mesečna poraba elektrike 225 kilovatur, se bo račun povečal od dosedanjih 39.400 do 48.600 lir. to je za 23 od sto, V Rimu očitno e pozna jo drugega zdravila zoper inflacijo kot neprestano igranje s cenami blaPa in javnih storitev. Kaj. ko bi si ministri za spremembo omislili kaj pamet- nejšega in učinkovitejšega, kakor na primer resno in daljnovidno gospodarsko načrtovanje? (dg) Mladenič izginil v barkovljanskem morju Sinoči je v kopališču Ai topolini v Barkovljah izginil 21-letni Nicola Carbone iz Ulice Zanetti 2. Carbone se je kopal v kopališču Čedaz z materjo in bratom. Naenkrat je vzel brisačo in se usmeril k drugemu kopališču. Od tedaj ga ni nihče videl več. Ko so svojci sprožili alarm, je prihitela ekipa gasilcev s potapljači, ki so po dolgem in počez prečesali morsko dno. Do zaključka redakcije, ni iskanje obrodilo nobenega uspeha. • Zaradi spremembe vožnje avtobusi proge številka 11, ki prihajajo iz Ulice Foscolo, zavijajo na Ulico Rossetti. Avtobusi imajo zaradi vozil, ki so parkirana v bližini križišča med ulicama Rossetti in Foscolo, težave pri zavijanju. Zaradi tega je odslej prepovedano parkiranje v Ulici Rossetti od vogala Ulice Foscolo do številke 45. Zaradi tega odloka pa je podobna reši tev za križišče med ulicama Ros setti in Pieta odpadla. Začasna služba za 30 smetarjev Tržaška občina namerava vzeti v službo 30 mestnih pometačev za 90 dni. Interesenti so vabljeni, da predložijo ustrezne prošnje do 14. ure, 20. avgusta 1980, na uradu za osebje ali na županstvu na Trgu Unitš št. 4, H. nad., soba 93. • Da bi bil promet na Ulici Fo schiatti ,ki povezuje Ulico D’Azeglio, Trg Ospedale in Trg Stare mitnice, bolj urejen, je bil uveden enosmer ni promet od Trga Ospedale do Tr ga Stare mitnice, mokratičnega odbora, ki bi ga sestavljale stranke levice in stranke ustavnega loka. Po mnenju komunistične partije je treba delovati, da bi prišlo do oblikovanja laične in levičarske uprave, ki naj bi slonela na čim širšem sodelovanju z ostalimi demokratičnimi silami. Taka uprava, poudarja KPI, bi postala alternativa konservativnemu in demagoškemu upravljanju, kot ga vodi Lista za Trst na tržaški občini; poleg tega pa bi še imela tako politično moč, da bi predstavljala nekakšno izhodišče za vse javno mnenje. Sicer pa si delegaciji obeh strank nista prikrivali težav, ki jih še danes povzroča dosega takega skupnega načrta; vsekakor se bosta delegaciji ponovno sestali in še poglobili celotno zadevo. Če so komunisti s svoje strani takoj podprli Carbonejev predlog, tega ne.moremo.reči o. nekaterih dru;. gih strankah, predvsem pa o krščanski demokraciji. Večkrat je že po-udafS*..in tQj»npvjlg tudi, pa zadnjem sestanku z delegacijo socialistične stranke, da ni pripravljena na nobeno obliko sodelovanja s KPI, kakor je tudi potrdila, da ne bo od zunaj podpirala takih odborov, v katerih bi ne bila tudi sama neposredno soudeležena. Tega ne bodo storili — kot so sicer že večkrat poudarili — niti komunisti, zaradi česar je celotno vprašanje še vedno brez odgovora. V taki situaciji, ki je praktično brez izhoda, je krščanska demokracija ponovila svoj predlog: že na zadnii seji pokrajinskega sveta .je načelnik svetovalske skupine Locchi pozval ostale politične sile, naj po kažejo enak čut odgovornosti, kot ga je pokazala KD, ko se je vzdržala pri glasovanju o občinskem proračuni in s tem omogočila nadaljnji obstoj občinske uprave. Njegov poziv ie šel predvsem Listi za Trst, da bi z vzdržanjem omogočila oblikovanje sicer manjšinskega odbora, ki bi ga poleg KD sestavljale še ostale manjše laične in socialistične sile. Zbornica za podaljšanje davčnih olajšav Na zadnji seji vodilnega odbora trgovinske zbornice, ki je bila 28. julija, so prisotni poudarili nujnost podaljšanja davčnih olajšav za razvoj industrijskih dejavnosti v tržaški pokrajini. Olajšave so bile kakor znano z davčno preosnovo iz leta 1973 omejene na priznanje desetletne oprostitve plačevanja krajevnega davka na dohodek (Ilor), kar smatrajo gospodarski krogi v Trstu za odločno prešibko osnovo za nastanek novih industrijskih pobud in kar se odraža tudi v postopnem upadanju že obstoječih proizvodnih dejavnosti. Trgovinska zbornica namerava v prihodnjih mesecih sporazumno s tukajšnjo industrijsko zvezo nastopiti na pristojnih mestih v Rimu, da bi dosegla priznanje novih davčnih in finančnih olajšav za nove industrijske pobude na Tržaškem. Predsednik Modiano je na seji poročal o predlogih, ki jih je zbornica izdelala za preprečitev posledic najnovejšega poviška davščin na proizvodnjo alkoholnih pijač. Ob koncu pa so odborniki vzeli v pretres vprašanje novoustanovljene zbornice zavarovalnih agentov MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO JE ŽE IZDALO USTREZNO DOVOLJENJE Ustanovitev sekcije za geometre pomembna pridobitev za našo šolo Prva pobuda za dosego nove šole ie stara že osem let - Med slovenskimi dijaki veliko zanimanja ■ Že dvaindvajset predvpisov Pred kratkim je senatorka Jelka Gerbec prejela obvestilo ministrstva za šolstvo, da je dovoljena u-stanovitev odseka za geometre pri Trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois. Dejstvo je za slovensko skupnost, ki živi v Italiji, ne samo razveseljivo, temveč tudi izredne važnosti. Tega se zavedamo vsi Slovenci, zakaj šola za geometre pomeni novo važno pridobitev za slovensko šolo. Zaradi tega smo se obrnili na ravnatelja Trgovskega tehničnega zavoda profesorja Maksa Šaha, da bi mu postavili nekaj vpra. sanj v zvezi s tem, ker smo menili, da je prav ravnatelj zavoda, pri katerem bo novi odsek, verjetno najbolj poklicana oseba, da bi pojasnila slovenski javtiosti pomen šole za geometre. Profesor Šah je na naš telefonski poziv vljudno, kot je zanj značilno, odgovoril, da je zdaj na dopustu in naj ga pustimo pri miru. Komentar k takemu odgovoru prepuščamo bralcem samim. Obrnili smo se nato na profesorico Živko Marc, ki poučuje na strokovnem zavodu, ki pa je sicer tudi članica Sindikata slovenske šole. Ker se je tudi ona že dalj časa zavzemala za ustanovitev šole za geometre tudi za Slovence, nam je lahko nedvomno in zelo prijazno nudila nekaj zanimivih informacij. Prva pobuda za ustanovitev tega odseka je prišla na dan že pred približno osmimi leti, ko je bil ravnatelj trgovskega tehničnega zavoda prof. Turina. Prišla pa je na dan v različnih krogih. Za to so se zavzemali Sindikat slovenske šole, ki je imel takrat kot tajnika prof. Škerlja, Slovensko deželno gospodarsko združenje in Šolski odbor. Te slovenske ustanove so začele izvajati pritisk na pokrajinski odbor, tako da je leta 1973 pokrajinska u-prava, kateri je takrat predsedoval Zanetti, pripravila prošnjo o u-stanovitvi slovenske šole za elektrotehnike in geometre. Zadnji dve leti je bil pritisk, ki so ga izvajate slovenske ustanove, še veliko močnejši, v glavnem pa se je omejil zgolj na zahtevo šole za geometre, ker Slovenci nismo imeli nobenega odseka, ki bi ustrezal tej smeri, medtem ko šoli za elektrotehnike vsaj delno odgovarja ena od smeri na strokovni šoli. Delegacija, ki so jo med drugim sestavljali pokrajinski odborniki Spadaro, Bojan Brezigar in Lucijan Volk ter Jelka Gerbec in Živka Marc, je večkrat potovala tudi y Rim. Zadnje tako potovanje je bilo junija letošnjega leta. Člani so na pristojnem mestu predstavili dotedanje prošnje za vpis v prvi letnik šole za geometre, ki jih je bilo takrat že osemnajst, predstavili pa so tudi dvaindvajset predvpisov v prvi letnik, ki so jih pred stavniki nabrali med pravkar minulim šolskim letom na nekaterih slovenskih nižjih srednjih šolah, predočili pa so tudi dejstvo, da je med slovenskim prebivalstvom nasploh veliko povpraševanje in zanimanje za slovensko šolo za geometre, Na zadnjem sestanku v Rimu je podtajnica Falcuccijeva zagotovi- la delegaciji, da bo prošnjo za u-stanovitev tega odseka pri nas dala v podpis ministru za šolstvo. Ustanovitev slovenske šole za geometre je torej, kot smo že zapisali, velike važnosti, ker je bila do danes podobna smer popolnoma odsotna v slovenskih šolah. Važna je tudi zaradi tega, ker je danes čutiti veliko pomanjkanje slovenskih geometrov, odpira pa tudi precej poti, če upoštevamo možnosti gospodarskega razvoja, ki jih predvideva osimski sporazum. K učnemu načrtu in učnim predmetom se bomo še povrnili. Učno osebje bo verjetno isto kot na trgovskem tehničnem zavodu, za specifične predmete pa se bo treba obrniti na slovenske izvedence. Vsekakor bo slovenska šola popolnoma enakovredna italijanski. (T. R.) lltllllHIIIHUHIIMIIIIMHIIIIItlllllllllllllllllllllllllllimilHIIIIIIIimi Mllllll llllllllllllltllllllllMIIIIHIIIIIIIIIIlift NADALJEVAL SE RO DANES IN JUTRI V KRIŽU ODPRLI FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA Otvoritvena govora sta imela pokrajinski tajnik Tone! in dolinski župan Švab Pokrajinski tajnik Claudio Tonel posvetovanja za sestavo nove večt- in dolinski župan Edvin Švab sta sinoči v Križu odprla festival komu nističnega tiska, ki ga prireja krajevna sekcija KPI Josip Verginella. Festival se bo nadaljeval danes — ob 20. uri bo nastopil moški pevski zbor Vesna z vrsto borbenih in narodnih pesmi — zaključil pa jutri. Jutrijšnji spored predvideva nastop nabrežinske godbe na pihala, predstavo tržaškega otroškega lutkovnega gledališča «Supermarionette Serijo*, v večernih urah, kot ze sinoči in drevi, pa bo za zabavo skrbel ansambel «Harmony Sound*. Dolinski župan Edvin Švab je v svojem posegu obravnaval dve vpra šanji: najprej se je zaustavil ob trenutnem krajevnem poltičnem po ložaju, ko je prišlo do oblikovanja novih občinskih odborov in ko sc niiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiifiiiirtiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiH OR ZASLOMBI SINDIKATOV COIL, CISL IN M Avtobusni vozniki ACT se pritožujejo nad nevzdržnimi delovnimi razmerami Predčasno slovo od volana zaradi telesne in zlasti živčne izčrpanosti, novih moči pa od nikoder - Preveč nadurnega dela - Sindikati grozijo s stavkami Sindikalne organizacije CGIL, Cl SL in CCdL/UIL znotraj konzorcija za javne prevoze ACT so zopet izkopale bojno sekiro. Dnevi, meseci in leta minevajo, problemi, ki ta rejo mestno in medkrajevno avtobusno službo na Tržaškem, pa ostajajo nerešeni in se pravzaprav neprestano zaostrujejo. Jabolko spora med sindikalisti in vodstvom konzorcija tiči v tako i-menovanem potujočem osebju, torej voznikih avtobusov. Njihove službene razmere postajajo od dne do dne težje, prečestokrat so celo nevzdržne, kakor naglašajo v sindikalnih krogih, v prvi vrsti pa seveda sami uslužbenci, ki presedijo za volanom čedalje več ur in imajo z druge strani vse manj počitka. Šoferji so si celo edini v tem. da ne gre več govoriti zgolj o ne Ob 60. jubileju našega delovnega tovariša MIRKA KAPLJA mu iskreno čestita in vošči vse najboljše Zveza slovenskih kulturnih društev iiiniMiiiiiiMiiHniHiiinmimiiiniiMiiiiinmminiiiMiniiiiiiMuniitiHMHniiiiiMiMMniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMii ban po srnmin nesreči v žavl j ah ROBERTO ST0R ŠE VEDNO V GLOBOKI NEZAVESTI Dr. Brenči zaslišal šoferja nemškega kamiona ia ga pustil na svobodi Dan po srhljivi avtomobilski ne sreči v Žavljah smo izvedeli še za nekatere novosti, ki pa v bistvu ne spreminjajo njene dinamike in tragičnega obračuna. Najvažnejše je pač dejstvo, da je Roberto Štor še živ, čeprav ostaja njegovo stanje hudo resno. Na oddelku za oživljanje v tržaški glavni bolnišnici si zdravniki prizadevajo, da bi mu rešili življenje. Štor si je pri trčenju prebil lobanjo, pločevina pa mu je zadala globok urez na levi strani čela. Zdravniki tudi sumijo, da ima na več mestih polomljeno desno roko, Roberto Štor je v globoki nezavesti in njegovo življenje visi na nitki. Včeraj zjutraj je namestnik državnega pravdnika dr. Alessandro Brenči zaslišal šoferja prikoličarja, 34 letnega Johanna Engelharda. Po kratkotrajnem izpraševanju ga je pustil na svobodi, čeprav ga je mo ral formalno obtožiti nenamernega dvojnega umora in nenamerne povzročitve telesnih poškodb. Nenamernega dvojnega umora je dr. Brenči obtožil tudi Roberta,Štora. Johann Engelliard pa mora še nekaj časa ostati na razpolago preiskovalcem. Na zaključek preiskave mora počakati tudi njegov kamion, katerega je policija takoj po nesreči zaplenila. Preplah in zaprepaščenost je včeraj vzbudila tudi vest, da so starši Arianne Colangelo zvedeli za hčerino smrt iz radijskih poročil. Čez dan so bili namreč zdoma in policija je zaman trkala na vrata nji hovega stanovanja v Ulici Crispi 53. Svojci ponesrečenega dekleta so nemudoma stekli v bolnico, kjer jim dežurni policaj ni mogel drugače kot potrditi kruto novico. znosnih razmerah, ampak da so te v bistvu že krizne. Škoda je na dlani, trpe jo predvsem sami. vse bolj pa se njeno breme prenaša tudi na koristnike avtobusne službe. Za kaj gre? Predvsem za to, da je voznikov vedno manj. Na eni strani zaradi njihovega predčasnega slovesa od volana, na drugi pa zato, ker no vih šoferjev, takih, ki temeljito znajo svoj posel, ni mogoče najti za vsakim vogalom. To, da odhajajo predčasno, nas ne more čuditi, živčna napetost in siceršnji fizični napor pa še kopica nadur opravijo pač svoje. In zakaj ni novih? Morda zato, ker jim delo v takšnih razmerah ne more biti po godu. H gornjem velja pripomniti, da je vodstvo konzorcija za poletne mesece skrčilo število voženj, torej avtobusov, z druge strani pa so šoferji po uvedbi dveh delovnih iz men prisiljeni opravljati pretirano število nadur; če se to pozna na denarcih, se tudi na zdravju. Sindikati so zaradi vsega tega o-stro napadli tržaško občinsko u-pravo, ker še vedno ni uresničila na vse vetrove razbobnanega načrta o preureditvi mestnih avtobusnih prevozov — izpeljan bi bil moral biti že marca letos — pa tudi, ker še ni s primernimi popravki v uličnem prometu olajšala vožnje avtobusom. Vodstvo ACT pa seveda obdolžuje, da mu sploh ni do organske rešitve problemov, ki zadevajo voznike. Sindikalisti so zahtevali zanje izmenični nedeljski počitek in so konzorciju tudi sicer posredovali vrsto zahtevkov, toda zaman. Odgovor je bil docela nezadovoljiv. Zato se bo 5. avgusta sestalo e-notno sindikalno vodstvo, ki bo pripravilo načrt za nadaljnji boj in morebitne stavke za primer, da bi sestanek z voditelji konzorcija (12. t.m.) ne obrodil zaželenih sadov. Sindikalne organizacije pa že sedaj opozarjajo prebivalstvo, da vornosti za nevšečnosti, ki bi jih rodilo stavkovno gibanje, kajti vso odgovornost nosi konzorcij skupaj z občinsko upravo Liste za Trst. (dg) Študentje iz tujine na obisku v deželi Deželni odbornik za šolstvo, poklicno izobraževanje in kulturne dejavnosti Barnaba je sprejel skupino kakih 50 študentov iz Nizozemske, Nemčije, Avstrije in ZDA. Srečanje je organiziralo združenje AFRI (Furlansko združenje za kulturna raziskovanja) z namenom, da bi pre- dočilo tujim študentom upravno - organizacijski ustroj naše dežele. Združenje AFRI deluje že tri leta in organizira zamenjave študentov s številnimi evropskimi in izven-evropskimi državami. Obiski služijo študentom, da spoznavajo nove dežele v luči njihovega vsakdanjega življenja. V Ul. Settefontane je gorel televizor V Ulici Settefontane 60, v majhnem stanovanju v drugem nad strop ju, so plameni iz televizorja povzročili velik preplah, vendar no benih telesnih poškodb. 73-letna Na-talina Cojca je nič Hudega sluteč gledala po televiziji film, ko so naenkrat začeli iz ekrana švigati plameni. Cojcova je nemudoma prekinila električni tok, plameni pa so postajali vse večji. Priletna ženica se je pretra.šena zatekla k sosedi, 33-letni Nadii lavernig, ki je poklicala na pomoč gasilce in policijo. Gasilci so plamene v hipu pogasili, policaji pa so iz previd nosti poklicali tudi Rdeči križ, a je dežurni zdravnik ugotovil, da Na-talina Cojca ni utrpela telesnih pc-škod. Kmalu nato je prišla tudi njena hči, ki je prestrašeno mater dokončno pomirila. Priletna ženska pod avto Včeraj dopoldne so na ortopedski oddelek tržaške glavne bolnišnice sprejeli 81-letno Lidio Viezzoli por. Portaleoni. Zdravniki so ji ugotovili zlom leve noge in levega ramena in ji predpisali 40 dni zdravljenja, kolikor ne bodo nastopile komplikacije. Viezzolijeva je malo prej prečkala Ulico San Marco na neoznačenem mestu. V višini hišne številke 12 jo je s svojim avtom lancia beta podrl 34-letni Guido Cristofori iz Ul. Franca 15, ki se je peljal v smeri proti Sv. Jakobu. Ranjenko se prepeljali v bolnico z ne prevzemejo prav nobene odgo. »avtom Rdečega križa, dolžnostne meritve pa je opravila prometna policija. ne na pokrajini še nadaljujejo. Poudaril je, da so komunisti že v volilni kampanji pokazali pripravljenost in 'odprtost za sodelovanje z vsemi tistimi političnimi silami, ki delajo za interese prebivalstva. Teh načel so se torej držali tudi v trenutkih, ko jih je bilo treba konkretno izvajati, ker so mimo strankarskih interesov, je poudaril župan Švab, imeli pred očmi predvsem interese prebvalstva. Drugo vprašanje, ki ga je dolinski župan obravnaval pa je problem enakopravnosti slovenske narodnostne skupnosti, ki mora biti stvar vseh naprednih sil ne pa samo problem Slovecev samih. Vsekakor pa je KPI že v neštetih primerih pokazala svojo zavzetost za rešitev tega vprašanja, že naprej pa si bo prizadevala, da bi do enakopravnosti med obema narodnostnima skupnostma tudi prišlo. Župan Švab je še poudaril, da je bilo v povojnih letih pri nas premalo narejenega za dosego te enakopravnosti, kar je sicer pokazal že šam pojav nacionalistične Liste zaJ Trst. Pokrajinski''tajnik Claudio Tonel pa se je v svojem posegu zaustavil o vrsti problemov, ki so v sedanjih trenutkih najbolj aktualni. Orisal je stališče KPI do referenduma, oziroma zahtevo stranke, da italijanska vlada poseže pri jugoslovanskih oblasteh za premestitev industrijske cone s Krasa in razvije vse tiste gospodarske pobude med obema državama, ki jih predvidevajo osimski sporazumi. Govoril je tudi o pogajanjih za oblikovanje nove večin? na pokrajini, kjer ne bo KPI podpirala nobenega odbora, v katerem bi ne bila tudi sama soudeležena ter o novih fašističnih provokacijah, ki nemoteno grozi jo nekaterim strankinim predstavnikom. Svoj poseg je zaključil s poudarkom, da bo KPI naredila vse kar je v njeni moči, da bi italijanski parlament čimprej odobril zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Danes na Prcbcncgu pričetek tradicionalne šagrc Danes zvečer se na Prebenegu prične tradicionalna šagra, ki jo prireja KD Jože Rapotec. Prebene-žani niso za nocoj pripravili nič posebnega. Podvečer bo odprtje kioskov, od 21. ure dalje pa bo za ples igral ansambel Supergroup. Bolj razgibana pa bo nedelja. Prireditelji so jutranji del praznika posvetili otrokom. Ob deveti uri še bo namreč pričel otroški ex tempore, ki pa ne bo namenjen samo prebe-neškim najmlajšim, temveč se ga lahko udeležijo tudi otroci iz sosednjih vasi. Zborno mesto je na prireditvenem prostoru ob 9. uri. Izdelke, risane na domačo tematiko, bodo morali otroci oddati najkasneje ob 13. uri. Kulturni spored se bo nadaljeval zvečer, ob 18. uri, s koncertom godbi na pihala Breg. Sledil bo nastop otroškega zbora Jože Rapotec, nato pa bo nagrajevanje mladih slikarjev. Od 21. ure dalje bo spet igral ansambel Supergroup. Prebeneška šagra se bo zaključila v ponedeljek z nastopom Veselih godcev iz Boljunca. Prispevki Ob 15. obletnici smrti očeta Hi-larija Zidariča darujejo hčeri Genja in Silva ter sin Pepi 15.000 lir za Sklad tržaškega časopisa Delo. ZAHVALA Ob izgubi naše drage FRANČIŠKE ŠČUKA vd. COBIANCHI se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, jo pospremili na zadnji poti in nu kakršenkoli način počastili njen spomin. SVOJCI Bani, 2. avgusta 1980 Gledališča V okviru operetnega sta danes ob 20.30 18. uri v gledališču vitvi Costove operete Zadnji dve ponovitvi 13. avgusta. festivala bo in jutri ob Verdi pono-«Scugnizze». bosta 8. in Ariston 21.30 «11 tamburo di iatta*. A. Winkler, D. Bennent, M. A-dorf. Prepovedan mladini pod 14. letom. Naziouale 15.30— 22.00 »George*. Ritz 18.00-22.15 «L’uccello dalle piu-me di cristallo*. T. Musante, S. Kendall, E. M. Salerno. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 17.00 «Tutto quello che avreste voluto sapere sul sesso, ma che non avete mai osato chie-dere». W. Allen. Prepovedan mladini p.fi; {_<>!.}; . moškega pevskega zbora" »VESNA* RESTAVRACIJA DOLINA PADRIČE vabi na PRAZNIK BRESKEV Z VINOM jutri, v nedčljo, 3. t.m., na Padričah s pričetkom ob 15. uri. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 2. avgusta BOJAN Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.32 — Dolžina dneva 14.42 —Luna vzide ob 23.57 in zatone ob 12.26. Jutri, NEDELJA, 3. avgusta LIDIJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 29,3 stopinje, najnižja 23 stopinj, rt> 18. uri 28,2 stopinje, zračni tlak 1019,4 mb ustaljen, brezvetrje, vla-?a 64-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,7 stopinje. RODILI SO SE: Marco Bonetta, Andrea Bonetta, Francesca Macori ni, Carlo Pegani, Alessio Gerbelli Faten Mansour, Alba Chiara Gan gale, Lara Prodan UMRLI SO: 50-letni Luciano Pen oo, 75-letna Gisella Malfatti vd Del Piero, 56-letni Luigi Comello, 76-letni Antonio Miniussi, 77-letni Salvatore Brozich, 60-letna Bruna Mazzaroli vd. Argentini, 78 letni Giovanni Gherbetz, 9 mesecev star Gialuca Lopriore, 67-letni Angelo Ramani, 71-letni Angelo Zeriali, 90-letna Francesca Scuka vd. Cobian-chi, 73-letni Bruno Dibiagio, 73-let-na Aurelia Braida vd. Tomasini, 83-letni Ernesto Breccia, 69-letnl Au-gusto Grassi, 73 letni Jože Cesar, 85-letna Carmen Descovich vd. Walitza, 72 letna Evelina Andrian vd. Piovesana, 88-letna Itala Gros-so vd. Rosso, 72 letni Enrico Ma-sutti, 64 letna Maria Zivcovich por. Finotto. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Viale XX Settembre 4, Ul. Ber-nini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV aprile 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure In praznična od n. do 20. -ire tel 68441. LEKARNF V OKOLICI Bol junec: tel 228 124; Bazovica tel. 226 165: Opčine: tol. 211001. Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. ‘>09-197; Žavlje: tel 213-137; Milje; tel 271-124. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V PREČNIKU priredi v dneh 2„ 3. in 4. avgusta IV. PARTIZANSKI PRAZNIK ob 15.00 ob 20.30 ob 22.00 SPORED: DANES, 2: AVGUSTA otvoritev in tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami ples z ansamblom «LOJZE FURLAN* tekmovanje v plesu z JABOLKOM JUTRI, 3. AVGUSTA tekmovanje s ploščami moški pevski zbor «15. FEBRUAR* iz Komna baletna skupina «KAROL PAHOR* iz Pirana ples z ansamblom MOKAMBO alla Casadei razne igre za vse V PONEDELJEK, 4. AVGUSTA otvoritev kioskov ples z ansamblom «LOJZE FURLAN* razne igre za vse VABLJENI! ob 10.00 ob 19.00 ob 19.30 ob 20.30 ob 17.00 ob 20.30 KULTURNO DRUŠTVO JOŽE RAPOTEC priredi SAGRO V PREBENEGU v dneh 2., 3. in 4. avgusta DANES, 2. AVGUSTA ob 18. uri — otvoritev kioskov ob 21. uri — ples z ansamblom «SUPERGROUP» JUTRI, 3. AVGUSTA ob 9. uri — otvoritev kioskov ob 9.15 — otroški ex tempore ob 18. uri — nastop godbe na pihala BREG ob 20. uri — nastop otroškega zbora «JOŽE RAPOTEC* ob 21. uri — ples z ansamblom «SUPERGROUP» V PONEDELJEK, 4. AVGUSTA ob 18. url — otvoritev kioskov ob 20.30 — ples. igrajo »VESELI GODCI* Delovali bodo dobro založeni kioski s pijačami, domačim vinom in specialitetami na žaru VABLJENI! ŠPORTNO ZDRUŽENJE SLOGA VABI NA SVOJ 2. ŠPORTNI PRAZNIK Praznik bo potekal na vrtu Bazoviške zadruge danes, 2. avgusta in jutri, 3. avgustu. SPORED: danes ob 16. uri odprtje kioskov, ki bodo založeni z raznimi specialitetami na žaru jutri ob 10. uri odprtje kioskov Oba večera vas bo zabaval znani ansambel TAIMS z Opčin. VABLJENI! ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV -rr-t" ; »s 8iiSaiikiš8 2S%- r yT i & i* * m mr*’t Natečaj za spominski park v Bazovici Mali oglasi telefon 1040) 7946 72 Odbor za proslavo bazoviških žrtev razpisuje ob priliki 50-let-nice ustrelitve, natečaj za idejno rešitev širšega spominskega prostora, ki naj vključuje sedanji spomenik in ga ovrednoti. Bazoviški junaki so postali simbol antifašizma našega ljudstva, zato je prav, da se prostor, kjer so žrtvovali svoja življenja za zmago idealov, ki so tudi naši, najbolj primerno uredi. Načrtovalec je pri svojih zamislih popolnoma prost. Veže ga sicer prostor, ki je pač po priloženi mapi na razpolago v približnih izmerah 150 x 150 metrov, nespremenljiva postavka je samo ena: sedanji spomenik mora ostati takšen, kot je, čeprav primerno restavriran po mnogih oskrunitvah in temu primerno je treba ohraniti smer dostopa. Rok predložitve je do vključno 20. avgusta, ko morajo biti oddani v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, kjer bo izstavljeno potrdilo. Ocenjevalna komisija bo prispele osnutke pregledala in razglasila zmagovalca natečaja na razstavi vseh pravočasno predloženih del ob priliki proslave bazoviških žrtev v Bazovici dne 7. septembra 1980. Najboljši načrt bo nagrajen z zneskom 1.000.000 lir (milijon lir) Druga predvidena nagrada znaša 600.000 lir (šeststo tisoč), tretja pa 400.000 lir (štiristo tisoč). Predloženi idejni načrti ostanejo v lasti Odbora za proslavo bazoviških žrtev, ki z njimi razpolaga. PO NAJNOVEJŠIH STATISTIČNIH PODATKIH S: Sedemkrat več vdov kakor vdovcev Gorica vse bolj mesto ostarelih Spet manj prebivalcev kakor pred enim letom - Skoraj četrtina ljudi starih nad šestdeset let Približno pred letom dni smo pisali, kako se prebivalstvo v Gorici nezadržno stara, kako narašča število smrtnih primerov in pada število rojstev, kako se spreminja sestava prebivalstva zaradi migracijskega pojava. Podatke smo črpali iz posebnega letnega poročila gori-ške občine, ki prikazuje stanje 30. junija. Te dni je na razpolago že nov najnovejši elaborat. Osnovna u-gotovitev je. da se je proces staranja nadaljeval tudi v lanskem in v prvih šestih mesecih letošnjega leta, saj se je število prebivalstva s stalnim bivališčem na območju občine Gorica skrčilo za nadaljnih 118 enot, istočasno pa je narastel odsto tek občanov starejših nad 60 let. V Gorici so 30. junija letos našteli 42.760 oseb s stalnim bivališčem (leto prej 42.808), od tega pa je bilo kar 9.715 starejših od 60 let, ali 353 več kakor leto prej. Torej precej neugoden pojav, saj je ostarelih lju di skoraj petina celotnega prebivalstva. Pojav naglega padanja števila rojstev, ki se je pričel pred petimi ali šestimi leti se je v nezmanjšani meri nadaljeval tudi lani. O tem jasno govore podatki o starosti prebivalstva. Otrok do enega leta starosti je bilo ob koncu junija letos samo 271, enoletnih 308, dvoletnih 375, triletnih 336, štiriletnih 429, petletnih 477 in šestletnih 501. če sc bodo take težnje nadaljevale tudi v prihodnjih letih, potem bo treba kajpak misliti, kako koristno uporabiti na pol prazne (v nekaterih krajili povsem prazne) šolske prostore ! Glede migracijskih tokov v zadnjem obdobju ni bilo bistvenih sprememb, saj so podatki, ki se nanašajo na letošnji junij le malenkostno različni od tistih iz lanskega leta. O tem, da imajo ženske v goriski občini večino, smo že poročali, kakor tudi, da dočakajo v primerjavi z moškimi, razmeroma visoko starost. Posebej trdožive so vdove, če smemo seveda verjeti uradnim številkam. Ni pa razloga, da tega ne bi storili. Iz podatkov o stanu prebivalstva v občini izhaja, da je število samskih moških in žensk skoraj enako (8889 moških in 8781 žensk), isto velja za poročene. 10.383 je mož, ki so tako ali drugače stopili v zakon, 10,331 pa je žensk v tem položaju. Razmerje pa je bistveno drugačno med vdovci in vdova mi ter med ločenci in ločenkami. Medtem ko je vdovcev «samo» 542, pa je vdov skoraj sedenlkrat več, ali natančno 3579. Ločencev so zabeležili 93, ločenk pa 162. Medtem ko je razmerje med moškimi in ženskami do 40. oziroma 45. leta približno 1:1, z manjšimi odkloni, pa se po 50. letu začne o-čitneje nagibati v korist žensk. Tako je med šestdesetletniki razmerje že približno 1:1,5, med osemdesetletniki pa doseže že 1:3, med devet-desetletniki pa že 1:4. Že ko govorimo o devetdesetletmkih naj pove mo še to, da so jih ob koncu junija našteli 149 (31 moških in 118 žensk). Pa še nekaj besed in podatkov o izobrazbi. Brez izobrazbe (beri nepismenih) statistika navaja 147 ob čanov. Ženske imajo tudi tu prednost, saj jih je v takem položaju kar 98. Višjo srednjo šolo je opra- vilo 4440 občanov (razmerje med moškimi in ženskami je približno 1:1), nižjo srednjo šolo 11.433 občanov (tudi tu je razmerje približno 1:1). Precej drugačni pa so podatki o osnovnošolski izobrazbi. 3. ali 5. razred ljudske šole je opravilo 6.043 moških in 9.665 žensk. Približno za 10 tisoč občanov občinske službe niso ugotovile stopnje izobrazbe in so jih zato uvrstili v skupino «z neznano stopnjo izobrazbe*. Univerzitetno izobrazbo ima na o-snovi najnovejših podatkov 989 občanov. Razmerje je tu 1:2,5 v korist moških. Fakultetno izobrazbo ima le 292 žensk. Največ ljudi s fakultetno izobrazbo spada v krog starejših občanov, od 55 do 59 let. V tej sku pini ima visokošolsko izobrazbo kar 140 občanov (102 moška in 38 žensk). SESTALA STA SE PRED DNEVI V LJUBLJANI De Simone se je poslovil od ljubljanskega župana Rožiča Ugotovila sta, da je treba prijateljske stike nadaljevati in širiti V Gorici nimamo še novega župana ker se stranke, ki naj bi sestavljale bodočo večino, niso še sporazumele in zaradi tega vodi dosedanji župan Pasquale De Simone z dosedanjimi odborniki še vedno občinsko upravo, čeprav ni bil izvoljen na zadnjih volitvah, na katerih ni niti kandidiral. De Simone, ki je bil na čelu občine več kot sedem let, še. prej pa dolgo vrsto let odbornik za finance in Za kulturo, in je v tem svojem svojstvu navezal več stikov z župani raznih inozemskih mest se je v zadnjih dveh mesecih poslovil od številnih županov in drugih funkcionarjev s katerimi je navezal koristne stike. Bil je že na Koroškem in Madžarskem, prejšnji dan pa je šel v Ljubljano na poslovilni sestanek s tamkajšnjim predsednikom ljubljanskega mestnega sveta Marjanom Rožičem. Ugotovila sta tudi Razstava materialne kulture na Krasu a $ Paradižnik ta sočni, zdravilni a letos zelo drag sadež Mnoge knjige o zdravilnih rastlinah uvrščajo paradižnik med tako imenovana zdravila zelišča, oziroma rastline. Gospodinje ga bolj j poznajo kot izvrstno solato v poletnih mesecih, poznajo paradižnikov ! sok, oziroma mezgo, ki jo dodajajo različnim omakam in prikuham. I Rastlina je torej splošno znana, j razširjena in čislana, saj ima čast- ' nn okorni nn slphprnpm vrtu. no mesto skoraj na slehernem vrtu. I Vsaj pri nas na Primorskem. Če MODE VALENTINA - Domjo 89. Velika razprodaja, od 20 do 50 odsto popusta. OSMICO je odprl Herman Škrlj - Sa-lež 35. Toči belo in črno kapljico. KANTE ALOJZ - Praprot 18 je odprl osmico. Toči belo in črno vino. PRODAM AVTO FIAT 127 C, bele barve s tremi vrati. 6 mesecev star. Telefon 229 242. ZP 11 REVLON je učinkovit proti prhljaju. Parfumerija - Kozmetika 90 Opčine. UNIVKRSALMACCHINE Dolina 195 prodaja traktor 21 HP na 4-po gonska kolesa znamke ISEK1 po zelo ugodni '■eni Tel. (040) 228 190. V ČETRTEK. 24. t.m., sem izgubil v avtobusu Šempolaj Sesljan ročno uro. Poštenega najditelja prosim, da telefonira na tel. St. 229-371, Nudim nagrado. IŠČEMO delavca za celodnevno zaposlitev v skladišču z gradbenim materialom Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Skladišče*. OBVESTILO ŠTUDENTOM Tržaška knjigarna vabi štu dente nižjih in višjih srednjih šol, ki nameravajo naročiti šolske knjige, da to storijo čim prej, ker bodo njeni prostori zaprti od 5. do 18. avgusta. IŠČEMO sposobno prodajalko/ca z znanjem slovenščine za samostojno delo v prodajalni na drobno, Ponudbe poslati na upravo Pri morskega devnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Sposoben*. PRODAM dobro ohranjena okna verande. Gruden, R. Piazzutta 6/1 Gorica 1. 8. 1980 Ameriški dolar 840.- Funt šterling 1966.— Irski funt šterling 1777.— Švicarski frank 507.— Francoski frank 201.— Belgijski frank 28,80 Nemška marka 467,- Avstrijski šiling 66,20 Kanadski dola- 724,- Holandski f.orin* 42B.— Danska krona 150.— Švedska krona 20L— Norveška krona 171:—- Drahma 19,75 Mali dinar 28,5 Veliki dinar 27,5 ima pri tem še zdravile lastnosti, toliko bolje! Letos pa si bo rastlina pridobila , še nov sloves. Pravzaprav si ga je I že. čeprav smo že v avgustu, ko bi 1 moralo biti rajčic, paradižnikov ali i »pomodorov* na pretek in to po , zmerni ceni, pa ie na tržnicah o-hranila prav nič avgustovske cene. Domačega pridelka skorajda ni vi deti, za paradižnik iz južnih krajev pa je treba odšteti kar od 800 do 1400 in več lir. Nekaj malega domačega so ponujali včeraj na go riški tržnici po 1600 lir za kilogram Paradižnik jo je torej zagodel t tako gospodinjam, kakor tudi vrtičkarjem. Namesto, da bi rastlina ob | tem času že ponudila lepe in soč-i ne rdeče sadeže, nekam čudno hi ra, redki plodovi so majhni in zgrbančeni, rastlina je neobčutljiva na škropljenje proti plesni. Nič čudnega torej, če je cena visoka, precej višja od lani, skušajo dopovedati trgovci, ki znajo spretno izbrati vsak še kolikor to liko oprijemljiv izgovor. Vprašanje smo skušali obdelati tudi nekoliko bolj strokovno, ne da bi se sklicevali samo na nenavad ne vremenske razmere. Strokovno pojasnilo nam je po sredoval dr. Cargnel s fitopatolo škega observatorija v Gorici, »Pa radižnik je rastlina, ki dobro uspe va v toplem okolju, posebej zah tevna pa je v času cvetenja, saj je za optimalno oploditev cvetov potrebna poprečna temperatura od 20 do 22 stopinj. V času prvega cvetenja pa so bile temperature pri ___ _____ a „ i« u:l« ««1«. MENJALNICA vseh tujih valut nas znatno nižje, zato je bila oplo- ‘ I« ” ditev zelo slaba. Nekoliko boljše je bilo ob drugem cvetenju, optimalni pogoji pa so zavladali šele ob tretjem cvetenju.* To tudi po jasnjuje zakaj domačega pridelka še ni, oziroma se pojavlja z nekajtedensko zamudo. Glede glivičnih bolezni na obser vatoriju niso vodili posebnih raziskav. Upoštevati je namreč treha tudi dejstvo, da paradižnik v naših krajih ne gojijo v velikih nasadih vrtičkarji pa vsak po svoje že itak skrbijo za tistih nekaj deset rastlin. Vsekakor so bile junijske ut julijske vremenske razmere zelo u-godne za razvoj glivičnih bolezni, posebno peronospore in oidija. Posebej se to pozna v vinogradih kjer so doslej v poprečju opravili že 10 do 12 škropljenj, vendar bolezni niso zatrli in bo zato pridelek precej nižji. Nič čudnega zato, če je bolezen napadla tudi paradižnik, ki ga o-bičajno doslej nismo pogosto škro pili. Ga bomo pa toliko bolj cenili! Znižani davki na žgane pijače V rimskem senatu sta na skupni seji združeni komisiji za finance in proračun sklenil zmanjšati na polovico predvideno državno takso na alkoholne pijače. Prav tako ni nujno, da industrijci in trgovci, ki imajr, v zalogi več kot 500 litrov žganih pijač lo javijo finančnim oblasti m do 4. avgusta; rok je bil podaljšan do 1. sepiembra. Prav tako ne bo treba dodatnega davka plačati v e-nem samem obroku marveč v fre'i in to oktobra, decembra in še februarja. Goriška zveza trgovcev je o tetri obvestila vse trgovce in izrazila svoje zadovoljstvo da je pariament delno spremenil prvotni predlog -vla de. Sedaj se postavlja vprašanje kaj bo z maloprodajnimi cenami. Takoj ko je bilo javljeno, da pridejo novi davki so se cene,za tričetrt litrsko steklenico katerekoli žgane pijače dvignile za približno 2,000 lir. Upo števajoč sedanje predp.se pa bi bili morali trgovci zmanjšati povišek za polovico. Ali se bo to zgodilo? Medved na Nanosu Te ; . 7. Kuba 8. ČSSR -- -< - - -- - 9. Italija - - * •" ♦ 10. Libija Danes bodo tekmovali ZA ITALIJO KANU, KAJAK Perl (KI, 1000 m), Meril Mastran-drea (K2, 1000 m) LOKOSTRELSTVO Ferrari in Spigarelli (moška konkurenca) BOKS Oliva (superlalika, finale) ZA JUGOSLAVIJO KANU, KAJAK Ljubek (Cl, 1000 m), Ljubek, Nl-šovič (C2, 1000 m) Janič (KI, 1000 m) LOKOSTRELSTVO Matkovič BOKS Kačar (srednjetežka) turnirja med SZ in Jugoslavijo, ki se je na stadionu Dinamo v Moskvi zaključil kljub zmagi domačinov s 2:0 (0:0) med žvižgi občinstva. Polom je bila tudi olimpijska avantura »plavih*, ki so po bledi igri v kvalifikacijah z razmeroma šibkimi enajstericami nadaljevali po tej poti tudi v polfinalu s ČSSR, predvsem pa včeraj s Sovjetsko zvezo. Res, da so bili domačini favoriti v boju za bronasto kolajno, vendar ne smemo pozabiti, da Jugoslovani pred začetkom turnirja niso skrivali svojih »zlatih* ambicij. Slabo je (morda z izjemo Ivkoviča) igrala cela ekipa, slabo je taktiziral Toplak in slab izid seveda ni izostal. Šestič in tovariši se bodo domov vrnili praznih rok. V današnjem velikem finalu za 1. mesto se bosta srečali med seboj reprezentanci ČSSR in Vzhodne Nemčije. Jugoslovani še upajo na kolajno KOLAJNE SOV. ZVEZA 77 57 41 NDR 43 35 36 MADŽARSKA 7 9 12 ITALIJA 7 3 3 BOLGARIJA 6 15 13 FRANCIJA -6 3 3 VEL. BRITANIJA 5 7 7 ROMUNIJA 5 5 19 ŠVEDSKA 3 3 6 POLJSKA Z 13 11 KUBA 253 AVSTRALIJA 2 2 5 FINSKA 2 1 3 DANSKA 2 1 2 ETIOPIJA 2 0 2 BRAZILIJA 2 0 0 ŠVICA 2 0 0 ČSSR 1 3 8 JUGOSLAVIJA 1 3 4 ŠPANIJA 1 3 1 AVSTRIJA 1 2 l GRČIJA 1 0 2 BELGIJA 1 0 0 INDIJA 1 0 0 ZIMBABVVE 1 0 0 SEV. KOREJA 0 3 l MONGOLIJA 0 2 2 TANZANIJA 0 2 0 MEHIKA 0 1 2 NIZOZEMSKA 0 1 2 IRSKA 0 1 0 JAMAJKA 0 0 3 LIBANON 0 0 1 ZANESLJIVOST V DOM(^)STI .UČIN^pST V POSLOVN mam Prvi dan sklepnih bojev v kanuju in kajaku sta nastopila tudi Jugoslovana Milan Janič in Matija Ljubek. V kajaku na 500 m je bil Janič 4. in je zelo malo zaostal za Romunom Dibo, ki je osvojil bronasto kolajno. V prvem finalnem nastopu pa je bil kanuist Matija Ljubek slabši, saj je prišel na cilj kot zadnji, deveti. Zmagovalci posameznih kategorij: MOŠKI K -1 1. Parfenovič (SZ) 2. Sumegi (Avstralija) 3. Diba (Rom.) 4. Janič (Jug.) K - 2 1. Parfenovič - Čukraj (SZ) 2. Menendez - Delriego (Šp.) 3. Helm - Olbricht (NDR) C-l 1. Postrekin (SZ) 2. Lubenov (Bol.) 3. Heukrodt (NDR) 9. Ljubek (Jug.) C - 2 1. Foltan - Vaskuti (Madž.) 2. Potzaichin - Capusta (Rom.) 3. Ananjev - likov (Bol.) ŽENSKE K -1 1. Ficher (NDR) 2. Gečeva (Bol.) 3. Melnikova (SZ) 1. Genauss - Blr&oT4^°^ 2. Aleksejeva - Trofinova (SZ) 3. Rakusz -. Za Iliri as (Madž.) Po prvem dnevu finalnih bojev v kajaku in kanuju je SZ osvojila tri zlate kolajne, v ženski konkurenci so bile vzhodne Nemke dvakrat prve. Z zlato kolajno sta se okinčala tudi Madžara Foltan - Vaskuti v kanuju dvosedu. Romuni, ki imajo v teh dveh zvrsteh izredno bogato tradicijo pa so doslej osvojili dve srebrni kolajni. Počakati je potrebno še na nastope na enkrat daljši progi, kjer se nadejajo uspeha tudi Jugoslovani z Janičem. 1’43”43 1*44’12 1 44"90 1’45”63 1'53"37 1’53”49 1'54"38 2'03”43 V judoju so se včeraj pomerili tekmovalci v peresni kategorij (do 60 kg). Zlato kolajno je o-svojil Francoz Thier-ry Rey, ki je s tem potrdil sloves svetovnega prvaka. Na drugi mesto se je uvrstil Kubanec Jose Rodriguez, tretja pa sta bila Madžar Tibor Kincses in Sovjet Arambu Emizh. Danes čakajo judoiste še zadnji boji, in sicer v kategoriji «open*, v katerih pa ne bo nobenega italijanskega ali jugoslovanskega predstavnika. Predvideno je sicer bilo, da bo jugoslovanske barve zastopal Kovačevič, vendar se je še ta med treningom poškodoval. Mennea že danes doma Mennea bi se moral po prvotnem razporedu vrniti v domovino jutri, vendar je svoj povratek anticipiral za en dan in bo prispel na milansko letališče že drevi ob 20.30. Ženska v sedlu Včeraj se je končalo tekmovanje v dresuri za posameznike, v katerem se je u-veljavila avstrijska predstavnica Elizabeth Theureur. Srebrno in bronasto kolajno sta osvojila domačina Jurij Koušov in Viktor Ugrijumov. Danes bodo jahači počivali pred zadnjimi napori, ki jih čakajo jutri, ko bo na spredu ekipno dresurno jahanje. Dresura ekipno je namreč edina panoga, ki se zaključi prav v zadnjem dnevu letošnjih o-limpijskih iger. Na sliki: zmagovita avstrijska jahačica Theurerjcva med tekmovanjem na konju Mon Cherie. (AP) V 16. DNEVU 22. OLIMPIJSKIH IGER Zadnji udarci boksarjev V bistvu bo danes zadnji športni dan moskovskih olimpijskih iger. Z izjemo konjenlštva, ki bo še v ne deljo, se bodo zaključile Se zadnje panoge, oddanih pa bo kar 20 naslovov. Levji delež bo imel pri tem ooks, disciplina, ki se je 'začela že s prvim dnem in je dosegla svoj vrhu nec v zadnj h dvobojih, ko je prišlo do neposrednih dvobojev med favoriti. Najbolje se je do sedaj (po pričakovanjih) obnesla kubanska e-kipa, ki ima v današnjih finalih kar /WW Kubanska boksar- ska sola je tak rezultat dosegla tudi na prejšnjih igrah in na sve- KOLAJNE DANES BOKS 11 kategorij NOGOMET ČSSR - NDR JUDO kategorija open LOKOSTRELSTVO moška in ženska konkurenca KANU in KAJAK 5 disciplin tovnih prvenstvih, le da je tam naletela na Američane in našla v njih enakvrednega nasprotnika. Tokrat bodo imeli Kubanci največ o-pravka s SZ (7 finalistov) pričakovati pa je, da bodo odnesli vsaj štiri odličja. Svojevrsten rekord bi moral doseči v težki kategoriji Teofilo Stevenson (za katerega so pokazali veliko zanimanja tudi profesionalni krogi), ki išče tretje olimpijsko odličje: tak rezultat je do danes dosegel le legendami Madžar Lazslo Papp. Jugoslovani imajo le enega predstavnika (in nič bronastih kolajn), kar je skromen izkupiček, čeprav vsaj dva boksarja (Perunovič in delno Rusevski) lahko negodujeta nad sodniškimi odlo čitvami. Kačarjev nasprotnik bo Poljak Skrzecz, zelo močan, vendar tehnično dosti manj podkovan nasprotnik. Tudi Italijani imajo enega finalista, tistega Olivo, ki bo proti Konakbajevu iskal oddolžitev za dvomljiv poraz v finalu svetovnega prvenstva. Pet kolajn bodo oddali Judo «cowboyskega sloga» Čeprav je videti tak «cowboyski slog* nenavaden si je z njim v kategoriji jmloja do 78 kg Španec Ignacio Sanz priboril zlato kolajno, Francoz Bernard Tchoullouyan pa se je moral zadovoljiti z bronasto (Telefoto AP) v kanuju in kajaku na 1000 metrov. Jugoslovan Janč, četrti na 500 m, bi lahko na daljši razdalji v tekmovanju Cl posegel tudi po kolajni. Ljubek pa bo v KI skušal popraviti dosedanji slabi vtis. Nekaj možnosti v KI ima tudi Italijan Peri. Končali bodo končno tudi lokostrelci. Italijan Ferrari je včeraj prišel že do drugega mesta, vendar je na 70 m razdalje napravil nekaj napak in obtičal na šestem mestu. Le z nekaj uspešnimi nastopi (in ob napak drugih) bi lahko znova posegel v boj za prva mesta. Matkovič je trenutno 13., Spigarelli 11., isto mesto pa ima Italijanka Capetta. V odprti kategoriji v ju-dojti bi moral nastopiti tudi Kova-ševič, ki pa se je med treningom poškodoval in bo po vsej verjetnosti opustil nastop. Zadnjo kolajno bodo oddali v nogometu, kjer se bosta spoprijeli ČSSR in NDR. Za obe je ta nastop popolnoma upravičen, Čehoslovaki pa so le prikazali boljšo igro. * * * Prvi košarkarski olimpijski turnir je bil na sporedu leta 1936. Izid prve finalne tekme na tem turnirju med ZDA in Kanado pa je bil 19:8. Kot danes pri rokometu. DANES BOKS (14.09—18.06) (finale 11 kategorij) KANU, KAJAK (9.00-12.00 in 15.00—17.00) polfinale KI, K2, K4, C2 moški na 1000 metrov. NOGOMET (18.00) finale za 1. mesto JUDO (9.00-11.30 In 17.00-19.00) kategorija »open* LOKOSTRELSTVO (9.00—11.36) 50 m moški in ženske (2. krog) (13.00—15JO) 30 m moški In ženske (2. krog) pam železnina M STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI io Industrijo, kmetijstvo In ta dom TRSI (Industrijska cona) DOMJO, m - Tol «4*71 DANES TV LJUBLJANA 13.55: boks 18.00: nogomet RAI 2 13.45: kanu, jahanje, judo, hokej (posnetki) 14.00: boks, nogomet TV KOPER 13.55: boks, nogomet 22.30: obračun zmagovalcev DOBER SPREJEM VAM ŽELI L HI-FI, RAČK A |JV COLOR^S kSERVIS^| ALDO COLJA KONTOVEL 134 TEL.225471 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnt|e) Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija . V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5.00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije In podjetla mesečno 80,00. letno 800,00 din. Poštni tekoči ročun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 2. avgusta 1980 Za SFRJ Zlro račun 50101 603-45361 «ADIT» DZS ■ 61000 L|ubl|ana, Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaiei in tiska f IZTT I Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PRVIČ V ZGODOVINI JEZUITSKEGA BEDA General Družbe Jezusa napovedal svoj odstop 0. Pedro Arrupe, Asturjanec po rodu, naj bi odstopil zaradi starosti RIM — Generalni prepozit (pred stojnik) jezuitov o. Pedro Arrupe bo verjetno v kratkem odstopil s svojega visokega položaja v Družbi Jezusa. To so sporočili v posebnem poročilu za tisk iz generalne kurije reda ter pristavili, da je o. Arrupe že napravil prve korake v ta namen. Razlog za odstop: starost. General jezuitov je bil pri papežu pred kakimi dvemi tedni ter je na avdiienci izrazil željo odstopa. Papež Wojtyla ga je prosil, naj še malo počaka v korist Cerkve in družbe. Jezuiti volijo svoje generale za vse življenje. V precej dolgi zgo dovini reda (več kot 400 let) se je sedaj prvič zgodilo, da bi general odstopil pred smrtjo. Vsi se sprašujejo. zakaj se je to zgodilo prav sedaj. Verjetno glavni razlog ne tiči v starosti, saj je o. Arrupe star 73 let ter je še kar dobrega zdravja. Govori se, da je prišlo v zadnjih časih do sporov v družbi sami in med to in vatikanskimi vrhovi. Arrupe ie baje vodil politiko, ki ni bila všeč nekaterim cerkvenim krogom. Vprašljivo je, če se morda ti zapleti ne nanašajo tudi na nastope članov družbe posebno v Latinski Ameriki, kjer so jezuiti zavzeli zelo ostra stališča do reakcionarnih režimov. Za rešitev vprašanja, ki ga je sedaj jezuitski general postavil, sta možni dve poti. papež sprejme odstop in skliče «generalno kongregacijo* družbe, ali pa imenuje vikarja, ki bi p magalo* Arrupeju pri vodstvu družbe. O. Pedro Arrupe se je rodil 1/ 1907 v Asturiii (Španija). Stopil je v jezuitski red ter se posvetil raznim študijem, med drugim tudi me dicini. Zaradi španske državljanske vojne se je izselil v Belgijo in Holandijo, kjer ,je nadaljeval študije. Kratek čas je bil tudi v ZDA. Od 1. 1938 je deloval na Japonskem. Ob eksploziji atomske bombe je bil blizu Hirošime, ter je organizira) pomoč ranjencem. L. 1965 je prišel na generalno kongregacijo kot provincial in prav tedaj je bil izvoljen za generalnega prepozita U-deležil se je vseh pomembnejših cerkvenih shodov ter povsod aktivno nastopal. STOCKHOLM — Energetska kriza in stalno naraščanje cen goriva sta prepričali skandinavsko letalsko družbo SAS, da bo za krajše proge spet uporabljala letala n propeler namesto reaktivcev. Ti namreč izgorijo za pol ure leta 2.300 litrov kerozina, prvi pa trikrat manj. Končan polet prvega kozmonavta iz Vietnama MOSKVA — Ob 17.15 po italijanskem času je v sovjetski republiki Kazakhstan pristala vesoljska ladja Sojuz 36, iz katere sta izstopila Viktor Gorbatko in Pham Tuan. Medtem ko je bil Sovjet Gorbatko že trikrat v vesolju, je bil to za Vietnamca Pham Tuana, ki se je med vojno v Vietnamu kot pilot uspešno bojeval proti ameriškim bombnikom B-52, edinstven dogodek. Kozmonavta sta kot znano polet začela 23. julija s Sojuzom 37. Potem ko se je ta spojil z vesoljnim laboratorijem Saljut 6, sta Gorbatko in Tuan opravila razne poizkuse, nakar sta po predpisih zamenjala nov Sojuz 37 s starim Sojuzom 36, ki je pri laboratoriju ostal že od prejšnjega sovjetskega vesoljskega poleta, in se z njim vrnila na zemljo. Dnevnik vietnamske komunistične partije Nhan Dan posveča vesti o prvem kozmonavtu Tretjega sveta celotno petkovo številko. Z velikimi rdečimi črkami, ki so v rabi samo ob posebnih priložnostih, poudarja dnevnik, da je krasen uspeh sad prijateljskega sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Vietnamom. Medtem pa na Saljut 6 še vedno vztrajata Leonid Popov in Valery Ryumin, ki se v laboratoriju nahajata že 113 dni. Po mnenju strokovnjakov nameravata Sovjeta postaviti nov rekord 175 dni bivanja v vesolju, katerega sta lani postavila prav Rjumin in pa Vladimir Ljakhov. Sovjetski vesoljski program zajema v zadnjih letih skoraj izključno kratke polete v bližini zemlje in dolga bivanja v vesoljnih laboratorijih. S prvimi je že poslal v vesolje kozmonavte iz Češkoslovaške, Vzhodne Nemčije, Madžarske, Bolgarije, Poljske in sedaj Vietnama, namerava pa jih še iz Romunije, Kube, Mongolije, Indije in Francije. Dobro uspeli poskusi o daljšem bivanju v vesolju pa dokazujejo možnost, da bi v prihodnosti lahko zgradili «vesoljne tovarne*, kjer bi bilo mogoče zaradi breztežnosti izdelovati nove kovinske zlitine in popolnejše kristale. (iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiirmiiHiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHniHiiHiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiinniiiiiiiiiiiiniii PULJSKI FILMSKI FESTIVAL SE BLIŽA KONCU Paskaljevicev Posebni postopek» zadovoljil kritike in občinstvo Nekaj besed o slovenskih filmih - Danes podelitev nagrad Oče Pedro Arrupe (telefoto AP) PULJ — Praktično se je festival jugoslovanskega igranega filma že končal. O zanimivejših delih, ki smo jih v tem tednu videli in ki so v bistvu tudi rešila ugled najpomembnejše jugoslovanske filmske manifestacije, smo že spregovorili. Tako, da se bomo tokrat zaustavili le pri enem filmu in sicer stvaritvi Gorana Paskaljeviča Posebni postopek. Paskaljevič je režiser, ki se je s svojimi kratkimi in dolgo-metražnimi igranimi filmi že uveljavil doma, obenem pa jei bil tudi v tujini deležen raznih priznanj. V svojem zadnjem filmu, ki je na festivalu v Cannesu zastopal jugoslovansko kinematografijo, je Paskaljevič predstavil druščino alko-holičarjev na zdravljenju. Predvsem pa odnose med njimi in njihovim despotskim zdravnikom doktorjem Iličem, ki se kot močnejša osebnost uveljavlja nad šibkejšimi. Doktor Ilič, ki ga je zaigral Ljuba Tadič odvaja svoje paciente alkohola s posebno terapijo: stroga dieta, telovadba na svežem zraku in v naravi ter Wagnerjeva glasba. Poleg Ljube Tadiča se je v vlogi matere alkoholičarke, ki so ji odvzeli o-troka in je zato poskusila samomor, odlično odrezala igralka Dušica Že-garač. V filmu, pa se nam je v stranski vlogi predstavila tudi Milena Dravič, tokrat povsem drugačna od one Milene, ki smo jo vajeni gledati. Prva dama jugoslovanskega filma je na svojem dekliškem telesu prvič pokazala svoj od gub močno načet obraz in je v posebnem postopku poosebila alkoholu podvrženo, labilno žensko, ki je zaposlena v pivovarni, kjer je pijančevanje pravzaprav na dnevnem redu. Kot nestabilna osebnost se tudi ona ukloni «trdemu doktorju*, ki je sam na skrivaj alkoholičar. Milena je bila v Cannesu za to vlogo zasluženo nagrajena, čeprav moremo reči, da si je vsaj tako priznanje zaslužila tudi Dušica Že- PO MINISTRSKEM ODLOKU ROMUNSKE VLADE «Operite steklenico, predno jo vrnete!» garač. Ker smo že ob koncu našega poročanja s puljskega festivala še par besed o slovenskih filmih. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je slovenska produkcija letos izkazala. štirje slovenski filmi, to se pravi Nasvidenje v naslednji vojni Žike Pabloviča, Splav meduze Karpa Godine, Ubij me nežno Boštjana Hladnika in Prestop Matije Milčinskega so vsi na določeni kvalitetni ravni. Pablovičev in Godinov pa jo krepko presegata, tako da jti nKJfffitM Imeti ža dva dobra filma in tehtna prispevka jugoslovanske kinematografije. Nedvomno velik uspeh za slovenske ustvarjalce in slovensko kinematografijo. Drevi se bo filmski teden končal s srbskim filmom Hajduk režiserja Aleksandra Petkoviča, nakar bo še podelitev nagrad žirije in letos tudi res številnih posebnih nagrad. Od čudovite puljske arene se bomo poslovili z željo, nasvidenje prihodnjič ob lepem številu dobrih filmov. DUNJA NANUT PORTOFERRAIO - še nobene sledi ni za dvema nemškima dekletoma, 15-letno Katrin Annsbaeldi in 14-letno Claudio de Gregorio, ki sta v ponedeljek opoldne izginili z otoka Elbe neznano kam po krajši diskusiji, ki sta jo imeli z očetom De Gregorijeve. BUKAREŠTA — Že nekaj časa se preč. samopostrežbo v Ul. Kiselev v Bukarešti, ponavlja iz dneva v dan neobičajen dogodek. Vrsta diplomatov in drugih tujcev, ki začasno živijo ali so zaposleni v Romuniji, z noži snemajo s praznih steklenic mineralne vode, sokov ali piva nalepke, če želijo za prazno steklenico vnovčiti kavcijo. Obveza, da vsi državljani lahko kupijo pijačo le pod pogojem, da vrnejo lepo oprano steklenico, je bila uvedeva z državnim zakonom št. 465 s sledečim predpisom: «Vst kupci so dolžni, da dobro operejo steklenice in druge posode, dc snamejo nalepke in da odstranijo morebitni slab vonj in zamaške». Prazno embalažo v trgovini odkupijo od 0.60 leja do 3 lejev, odvisno od velikosti in kakovosti steklenice. Navodilo, ki ga je izdalo ministrstvo za notranjo trgoiAno, je natisnjeno na rumeni lepenki z mastno tiskanimi črnimi črkami in je izobešeno na dvorišču samopostrežbe, prekrito z najlonom, da je zabranjeno tudi pred vremenskimi neprilikami. Čemu ta novost? Nabiralne akcije so praksa za romunske oblasti. Za njihovo uresničitev pozivajo vse državljane tudi ob času žetve, ko je povpraševanje po koruzi ali nuja po pogozditvi goščav. Že nekaj let krožijo po bukareških ulicah tovornjaki, ki sprejemajo staro časopisje in druge papirnate odpadke. Obenem pa oblasti preko sredstev javnega obveščanja stalno pozivajo meščane naj oddajo vsak, še najmanjši delček kovine, tekstila, plastičnih predmetov, vsako izpraznjeno tubo zobne paste itd. Glavni razlog, ki opravičuje nabiralno akcijo, je previsok uvoz surovin, ki znatno bremeni plačilno bilanco. Letno uvažajo v Romunijo 14 milijonov ton železove rude, 16 milijonov ton surove nafte, okrog 120 tisoč ton bombaža itd. S sistematičnim nabiranjem najrazličnejših odpadkov pa bi v prihodnjih petih letih Romunija prihranila okrog 120 milijonov lejev, Pri vsem tem pa je zanimivo to, da morajo pri teh akcijah prispevati svoj delež tudi tujci in občasni turisti, ki se mudijo v Bukarešti. Nenavadna razsodba argentinskega sodnika BUENOS AIRES - Z zelo omiljeno razsodbo je neki argentinski sodnik oprostil vsake krivde delavca, ki je zaradi sestradanosti svojih petih otrok ukradel v tovarni, kjer je zaposlen, kos blaga. Sama mesečna plača mu ni zadostovala za kritje vseh najnujnejših družinskih potreb, je povedal med procesom. Ta njegova izjava je omehčala sodnikovo srce, ki je celo poslal ministrstvu za socialno skrbstvo posebno opombo, s katero se poteguje, maj priskrbi delavcu primemo službo, da bo z njo živel spodobno, kot to zatrjuje tudi katoliška vera*. PORT ŠPORT ŠPORT AVTOMOBILIZEM IZGUBIL VELIKEGA PILOTA MED POSKUSNO VOŽNJO UMRL P. DEPAILLER Francoski as se je hudo ponesrečil na dirkališču v Hockenheimu ■ Pilota so nemudoma s helikopterjem prepeljali v Bolnišnico, kjer pa je umrl BOKS BANES V BETB0ITU KAR TRIJE DVOBOJI ZA SVETOVNI NASLOV Najvažnejše srečanje večera bo spopad med Cuevasom in Hearnsom HOCKENHEIM — Avtomobilizem je terjal še eno žrtev. Med včerajšnjo poskusno vožnjo na dirkališču v Hockenheimu se je namreč smrtno ponesrečil francoski pilot Patrick Depailler. Depailler je na avtomobilu alfa romeo na ostrem ovinku iz še nepojasnjenih okoliščin zavozil iz cestišča. Nesrečnega pilota so nemudoma s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Heidelbergu, kjer pa Patrick Depailler zanj ni bilo več pomoči. Dežurni zdravnik je namreč izjavil, da je bil nesrečni pilot, ko so ga prepeljali v bolnišnico, klinično mrtev. Avtomobilski šport je tako izgubil še enega svojega velikega pilota. Francoski pilot Patrick Depailler je bil star 36 let (rojen 9. avgusta 1944 v Clermont Ferrandu). Svojo uspešno kariero je začel z motociklizmom leta 1963. Za avtomobilizem se je navdušil tri leta pozneje in leta 1972 je že vozil na dirkah formule 1. Največji uspeh je dosegel leta 1978 na ValikU nagradi v Monte Carlu, ko je osvojil prvo mesto, in prvi je bil tudi leto pozneje na VN Španije na avtomobilu ligier. Nakar je Depailler bil žrtev hujše nesreče, toda ne z, avtomobilom, temveč, ko je med letom z zmajem nerodno padel in je bil več mesecev v bolnišnici. Ko je okreval, se je Depailler odločil za novo avtomobilsko hišo: za alfa romeo. In včeraj tragična usoda tega mladega francoskega pilota. In zopet kri na dirkališčih. JADRANJE Svetovni rekord PARIZ — Francoski jadralec E-ric Tabarly je postavil nov svetovni rekord, ki je star že od leta 1905, v jadranju preko Atlantika. Progo od ZDA do Francije je Ta-barly preplul za skupnih 3.000 milj (5.500 km) v 10 dneh 5 urah in 20 minutah. Prejšnji rekord Američana Barra je bil 12 dni 4 ure in 119”. Skupina 29 mladih Borovih košarkarjev in petih trenerjev je v četrtek odpotovala na osemdnevni tečaj v Sečo pri Portorožu. Udeleženci tečaja trenirajo pod vodstvom Valterja Vatovca, študenta VŠTK v Ljubljani in ki trenutno trenira mladinska moštva ljubljanskega Slovana. Vatovec pa je bil vrsto let igralec in tudi trener Borovih moštev. Za organizacijski del tečaja pa skrbi Franko Perko. Pri treningih pa Vatovcu pomagata mlada Borova trenerja Igor Canciani in Massimo Raseni, katerima se bo pridružil še Karel Ražem. Tečajnike so že v prvem dnevu razdelili v dve skupini (igralci letnika 1965 in 66, v drugi skupini pa so košarkarji letnikov 1967 in nekateri 1968). Po jutranji telesni pripravi tečajniki nato opravijo še dva treninga po uro in pol, tako da bodo mladi košarkarji kar precej zaposleni s košarko. Sicer pa bodo tečajniki zaposleni tudi s kulturno - zabavnim programom in seveda s kopanjem na bliž-nii plaži. DETROIT — V Detroitu bo danes prava ^svetovna boksarska revija*. Na sporedu bodo namreč kar trije dvoboji za svetovni boksarski naslov. «Veliki boksarski večer* se bo pričel sicer z nepomembnim dvobojem v 10 krogih v težki kategoriji, kateremu pa bo sledil prvi dvoboj za svetovni naslov, in to v super mušji kategoriji. Na ring bosta stopila svetovni prvak, Samuel Serra-no (Portoriko) in Yatsusune Uehara (Japonska). Sledilo bo še eno srečanje za svetovni naslov. Tokrat v lahki kategoriji med Američanom Hilmerjem Kentyjem in južnim Korejcem Jung Ho Ohom. Sicer pa bo najvažnejši dvoboj večera v welter kategoriji. Spoprijela se bosta namreč svetovni prvak Mehikanec Jose Pipino Cuevas in Američan Thomas Hearns. DNEVNI SPORED PA JE NASLEDNJI 7.00: vstajanje; 7.10: jutranja telesna priprava; 7.40: umivanje, pospravljanje bungalovov in priprava na delo; 8.00: zajtrk; 9.00: trening prve skupine; 10.30: trening druge skupine; 12.00: prosto: 13.00: kosilo; 14.00: počitek; 16.00: trening prve skupine; 17.30: trening druge skupine; 19.30: večerja; 20.30: kulturno - zabavni program; 22.00: spanje. Po prvem dnevu tečaja smo vprašali organizacijskega vodjo Franka Perka, kako je vzdušje med tečajniki. «Prvi da« .16, Potekalo v glavnem vse v najboljšem redu. Fantje pridno trenirajo, «padle» pa so tudi prve kazni za nekatere tečajnike, ki se niso držali navodil.* Nedvomno je disciplina na vsakem tečaju jamstvo za dobro in uspešno delo. PLAVANJE PRVENSTVO ZDA Tretji dan nekoliko slabši rezultati IRVINE — Tretji dan plavalnega prvenstva ZDA je potekal v glavnem brez večjih dosežkov. Le Unehanova je tokrat upravičila svoj sloves in je zopet potrdila, da je najboljša ameriška srednjeprograšica. Po zmagi na 800 m je namreč Linehanova zmagala tudi na 400 m prosto z odličnim časom 4’07”77. •iimiiuaittiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiHiiiitii 1. — prvi 1 1 drugi 1 X 2. — prvi 1 X 2 drugi 1 2 X 3. — prvi 2 1 drugi X 2 4. - prvi 1 1 X drugi 1 2 X 5. — prvi X 2 drugi 1 X 6. - prvi XX drugi 1 2 Cuevasa imenujejo tudi «Mesar», in to ne naključno: lastnik je štirih mestnic v Ciudad Mexico. In ne le zato... Cuevas, ki je star le 22 let, je na ringu skoraj neizprosen. Leta 1976 je osvojil naslov svetovne^ ga prvaka v tej kategoriji. Odtlej je svoj naslov kar 12-krat uspešno branil. Cuevas je osvojil 27 zmag, od le-teh kar 24 s k.o. Sicer le pa je tudi Hearns izredno nevaren. Star je le 21 let. Nepremagan je že po 28 dvobojih. Kar 26-krat je zmagal s k.o. ATLETIKA «Trofeja Cerclvento* V Cerciventu bo jutri štafetni gorski tek, na katerem bo letos nastopilo kar 40 moštev iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. V štafeti na 4x100 m prosto je odlično startal kot prvi Rowdy Gaines, ki je 100 m preplaval z drugim najboljšim rezultatom vseh časov (49”78). NOGOMET Munerati umrl CHIAVARI — Pri starosti 79 let je v Chiavariju umrl Federico Mu-nerati, nekdaj slavni nogometaš Ju-ventusa in italijanske državne reprezentance. KOŠARKA Španiji turnir v Sanremu SANREMO — Španija je osvojila prvo mesto na mednarodnem košarkarskem turnirju v Sanremu za i-gralce do 23 let starosti. V odličnem srečanju je Španija premagala Italijo z 88:70. Drugo mesto je osvojila Francija, ki je premagala Nizozemsko z 72:68. TENIS Gottfried izločen NORTH CONWAY - Pomembnejši izidi mednarodnega teniškega turnirja v tbm ameriškem kraju: Connors (ZDA) - Simonsson (Šve.) 6:3, 6:0; Solomon (ZDA) - Gilde-meister (Čile) 6:0, 6:3; Dibbs (ZDA) - Eberhard (ZRN) 6:3, 6:2; Moor (ZDA) - Higueras (Šp.) 6:4, 6:4; Fibak (Pol.) - Gottfried (ZDA) 6:4, 1:6, 6:3. OBVESTILA ŠZ Sloga sporoča, da bo seja odbora z 1-gralkami, ki bodo 10. avgusta odpotovale na poletne odbojkarske priprave v Rovinj, v ponedeljek, 4. avgusta, ob 18.30 v prostorih telovadnice pri Banih. Tam bodo igralke dobil-, vse potrebne informacije v zvezi z odhodom in bivanjem v tuboru VŠTK v Rovinju. « « * SPDT obvešča vse tiste, ki še niso poravnali letne članarine SPDT, da lahko to storijo na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška, 20/3) eb torkih od 20. do 21. ure. Tako je izgledal alfa romeo po hudi nesreči v Hockenheimu, v kateri je izgubil življenje Depailler iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiHiiii KOŠARKA NA ENOTEDENSKEM TEČAJU MLADI BOROVCI V SEČI Tečaja se udeležuje 29 košarkarjev - Društveni trenerji - Pester spored DUŠAN ŽEUEZNOV II. DIVJALI SO ,e MED VOJNO _______________PO PRIMORSKI Nemški general Hans von Hosslin Premik čet na jug proti Beki je bilo presenečenje, še posebej za tiste, ki niso poznali razvoja dogodkov. Čete so instinktivno čutile, da so postavljene pred važno nalogo in imele so občutek, da jih vodijo v mišjo luknjo. Za sleher nega vojaka je moralo biti odločilno to, da se je moral tja postaviti zaradi rešitve 200.000 nemških tovarišev. Ukaz generala Lohra je pomenil velik boj in žrtvovanje, da bi se omogočil umik njegovih čet iz Jugoslavije. V teku kasnejših operacij, ko se je pokazalo, da general Kubler s svojima dvema divizijama in četrtino divizije, to je 188. in 237. in ostankom 397. divizije, ne bi mogel daleko močnejšega sovražnika obvladati, je dalo poveljstvo skupine generalu Kublerju na znanje, naj se pusti obkoliti in so mu zagotovo obljubili pomoč glavnih čet. Na žalost ta pomoč ni prispela. Komandant Kubler je ostal s svojima dvema divizijama, ki nista bili udarni. Prvotno se je zbrala ▼ Ilirski Bistrici moja divizija z na hitro zbranimi močmi. ki so bile še sposobne za boj na dan 21. aprila 1945. Tmela je ukaz, naj se prebije severno od 237. divizije proti letališču Grobič in naj tako pride do obale. Napad proti prevelikim sovražnikovim močem ni u-spel. Vsako uro se je sovražnik krepil in kot sem predvideval. je prodiral proti severu ter obšel naše severovzhodno krilo pri Ilirski Bistrici. Naš napad ni uspel. Po na padu smo bili obkoljeni in poskusili smo se prebiti preko Ilirske Bistrice. Z zavzetjem Trsta, ki so ga osvojile jugoslovanske čete, o čemer nisem bil obveščen in, kolikor mi je znano, tudi sam general Kubler je za to zvedel kasneje. Vendar to m spremenilo niti' položaja niti naloge generala Kiiblerja. Prvotni ukaz generala Lohra je ostal veljaven in general Kubler se ga je moral držati. Predlog generala Kiiblerja je bil, naj bi čete zapustile Reko in se umaknile proti severu. General Lohr je to odbil, kolikor je meni znano iz tega razloga, ker je bilo še nekaj čet generala Lohra v Jugoslaviji in da bi ščitili njihov umik, smo ostali na tem mestu. S stališča celotnega položaja moramo razumeti, da smo držali Beko po zavzetju Trsta. Drugo vprašanje je v tesni zvezi s prvim vprašanjem, če ga gledamo z vidika vojaških operacij. Kdo je poveljeval četam okrog Trsta in v Julijski krajini mi ni znano. Zagotovo je tudi ta skupina dobila od svojih naredbodajalcev ukaz, da drži položaje prav zaradi stanja pri Reki in zaradi umikanja Lohra iz Jugoslavije. Četudi so.se nemške čete v severni Italiji nepričakovano že 9. 4. 1945. leta vdale. Angležem, česar mi takrat nismo vedeli, je vendar vodstvo čet v Benečiji - Julijski krajini moralo držati položaje, ker bi sicer bile čete gene rala Kiiblerja in generala Lohra ogrožene od zahoda in grozilo bi jim uničenje. Najbolj točen odgovor bi lahko dal generalpolkovnik Lohr, ki je v taborišču v Beogradu bil takrat poveljnik celotnega dela fronte. Kolikor mi je znano, je general L6hr predložil generalštabu JA popis poveljevanja in bojev v tistem času.» PONEDELJEK, 14. JULIJA 1947. V ponedeljek, 14. julija je začel teči že četrti dan glavne razprave zoper vojne zločince dr. Rainerja in soobtožence. Tolmač tistega dne je bil dr. Skaberne. Predsednik sodišča je ob 7.10 odprl razpravo z besedami: Tovariš starejši vodnik, privedite prve štiri obtožence z obtoženim Hosslinom. (Straža je pripeljala obtožence). Nadaljuje se razprava v kazenski zadevi obtoženega dr. Rainerja in ostalih. Obtoženi Hans von Hosslin, pristopite k sodišču. Ostali obtoženci lahko sedejo. Po teh besedah predsednika je posegel vmes vojaški tožilec dr. Viktor Damjan, ki je postavil še dve vprašanji obtoženemu generalu Kublerju. Predsednik je ugodil tožilcu z besedami: «Obtoženi Kubler, pristopite k sodišču. Obtoženi Hosslin lahko ta čas sede». Po zaslišanju obtoženega generala Kiiblerja je predsednik nadaljeval: Obtoženi Hans von Hosslin, pristopite k sodišču. Hdsslin: Prosim visoko sodišče za stol, ker imam motnje v ravnotežju. Predsednik: Vi ste to že pismeno zaprosili. Prošnja vam je ugodena in prosim stražarja, da vam prinese stol. Obtoženi von Hosslin. sedite, prosim. Ali ste prejeli nemški prevod obtožnice? Hosslin: Da. Predsednik: Ste ta nemški prevod prebrali? Hosslin: Da. Predsednik: Ste ga razumeli? Hosslin: Da. Predsednik: Obtoženi Hosslin, ali se vi po tej obtožnici čutite krivega? Hosslin: Čutim se toliko krivega, kolikor sem odgovoren za dejanja svojih podrejenih. Predsednik: Obtoženi Hosslin, povejte nam vi na kratko svoje življenje od takrat, ko ste stopili v vojaško službo, kakšne funkcije ste v vojski opravljali vse do prihoda v Slovensko primorje. Hčsslin: Rojen sem leta 1880. Predsednik: Vprašanje se je glasilo, od vstopa v vojsko. Hosslin: V vojsko sem vstopil 1898. leta v Augsburgu v III. bavarski pešpolk. Tam sem služboval kot poročnik in postal adjutant. Leta 1911. sem naredil izpit za vojno a-kademijo. V svetovni vojni sem šel kot vodja kompanije na fronto, potem kot komandant bataljona in na koncu vojne sem bil kapetan in komandant polka, potem ko so vsi oficirji padli. Medtem sem bil ordinančni oficir IP in IA I. divizije v službi. Po svetovni vojni sem bil general-štabni oficir, potem bataljonski komandant, polkovni komandant v Munchnu in na koncu vodja infanterije v Mun-chnu. Torej sem pripadal 12 let nemški vojski.