i -1 Največji slovenski dnevnik B v Združenih državah _ Velja za vse leto • • • $6.00 | Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n List slovenskih delavcev y Ameriki, "the largest Slovenian Daily m the United Skates. fwHirxl every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: COETLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 10. — ŠTEV. 10. *TEW YORK; SATURDAY, JAN UARY 12, 1924. — SOBOTA, 12. JANUARJA, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXTT v v IZKORIŠČANJE IN IZRABLJANJE OTROK Komisija za dobrodelnost je razkrila presenetljive razmere. — Zaposlitev otrok v najnežnejši starosti. — Mladina je oropana svojih najsvetejših pravic. — Celo med šolskimi odmori morajo otroci delati. — Velikansko preobludenje domačih delavnic. kom sotlnijskili obravnav, ki so se vršile. Sedaj pa zboruje v občinski hiši mesta New York, The New York State Welfare Commission ter vodi nadaljne preiskave v tem ozira. Šele sedaj se je pokazalo nepričakovano razsežnost domačega dela žensk in otrok v prenapolnjenih stanovanjih ter opozorilo na zle posledice tega dela za ljudske zdravje in dobrobit. V naslednjem hočemo navesti par izjav prič, zaslišanih od komisije. Mrs. Jean Herr, članica National Child Labor Commit-1ee, je izjavila: — "Majhni otroci, navzdol do starosti dveh let, opravljajo tvorniško delo v privatnih domovih." Dorothy Knote, obiskujoča učiteljica v mestni službi, je izpovedala: — "Videla sem, kako so izdelovali majhni otroci prmčike in druge igrače. Tekom šolskega opoldanskega odmora gredo otroci domov, delajo, vzamejo nate kos k nil] a ter ga snedo nazaj na poti v šolo. Našla sem pri takem domačem delu štiriletnega otroka. Številne otroke, v starosti ]>od štirimi leti, se prisilili k domačemu delu ter jim zapreti s kaznimi, če bi ne delali. Našla sen dve leti starega otroka, zaposlenega s tem, da je jem a1 narazen listke, pripravljene za izdelovanje umetnih rož. Neka deklica, sedeča na pragu hiše, je izrezavala čipke ter rekla, da dobi po 25 centov za sto jardov čipk. Če je pridna. lahko izreže po petdeset jiardov na uro, — je izjavila deklica." George Hall, izvrševal ni tajnik Child Welfare Commission, je izjavil: — "Med 2000 družinami smo našli 30' družin ki zaslužijo z domačim delom manj kot $300 na leto, d očim zaslužijo ostale družine manj kot po $500. Pre-obljndenje teh domačih delavnic je velikansko. Povprečno stanuje v dveh sobah po sedem ljudi. Od otrok, zaposlenih i ri domačem delu, jih je 79 odstotkov pod postavno delavno starostjo 14 let in 35 odstotkov pod starostjo desetih let. Napredovanje takih otrok v šoli je seveda zelo ovirano." Price ko izpovedale nadalje, da je nemogoče napraviti konec temu izkoriščanju otrok, ker bi bilo treba za to cele armade inšpektorjev. Vsled dela otrok je tudi oškodovana industrija, kot je povdarjala Mrs. Florence Kellev, tajnica National Consumers eaguc. Podjetniki, ki izkoriščajo s tem revščino ljudi, da dajejo otrokom domače delo, se rede pri tem na stroške otrok ter škodujejo celi obrt, ker izvaja delo o-trok škodljiv upliv na delo odraslih. Pri tem pa je domače delo tako slabo plačano, da bi nikdo ne mogel živeti od njega. Na ta način izkoriščani otroci postanejo pozneje zločinci ali pa jih pobere jetika. SEJA ANGLEŠKE DELAVSKE STRANKE. NOVA PETROLEJSKA POUA V SIBIRIJI V Sibiriji so razkrili nova petrolej ska polja. — Znanstveni komisarji sovjetov so našli tudi premog, platin in magnetično rudo. Člani _rl = delavske stranke, i ki. zbrani pri prvi seji po splošnih volitvah. Delavska stranka ima sedaj balančno moč v angleški STRAHOVIT NARASTEK KRGNPRINC SE JE PREMOŽENJA FORD-A1 UČIL PRI OTROCIH CILJ) ANGLEŠKE DELAVSKE STRANKE V teku desetih let bo zaslužil Prejšnjega nemškega kronprinca Henry Ford po en milj on do-i so Pa ctoku Wieringen naučili larjev na dar. — Njegovo sedanje premoženje snaša 840 milijonov dolarjev. Finančni svet je vprizoril v r< biseri otroci gladko helandski jezik. govoriti Wieringen, Iloiandska, 11. jan. Otroci ribičev n-i otoku Wier;n-gen so bili glavni tovariši :r zajdnjem času pre'skave jylecle j , .-t i . 'spremljevalci pr<*j.šiijeua nem: ke-premoženja avtomobilskega tvor-i ' J J TT ,, . , - 1 je izprehaja! po poljih ali ob morskem bregi! v spremstvu otrok. Od teh otrok naučil gladke j govoriti holandski jezik. — Moji najboljši pomočnik pri učenju jezika so bili otroc ribičev. — je rekel prejšni kron princ, malo predno je odpotoval v Nemčijo, da se pridruži svoj družini. — Otroci niso bili tako plah kot odrasli, ki so bili v zadregi ^ moji navzočnosti, ter tako narav ni kot. je treba biti. Igral sem r* dečki in deklicami, držal manjšt lega leta so dobile njegove tvor- nice, po odštetju $34.000.000 za davke, čistega dobička nad 119, i-• , , . - t ! se je tudi Viljem milijonov dolarjev, in prebitek i .... _ . znaša sedaj od ^OO.OCO do $450.000 na dan ali približno 150 milijonov dolarjev na leto. Tukaj-šni finančni izvedenci «o izračunali. da bo imel Ford. ki ;e sedaj star 61 let, ]>o desetletni nadaljni delavnosti premoženje več kot treh tisoč milijonov dolarjev in da ba imel kma*u s svojim sinom Etselom dnevni dobiček v znesku en^ga milijona dolarjev. To presega dohodke Združenih; ^^ na kole|lih. jim risal sli držav ter dohodke najmanj polo-j^ m in dreves ter v-asi, Angleško delo ne bo igralo uloge bedaka, — je izjavil delavski voditelj, ki je določen za mesto kaneelarja. — Velik strah navdaja takozvane višje angleške kroge. Izkušenj, ki jih je imel narod pred dobrimi desetimi j "bTriZ leti, ne kaže ponoviti. — Potreba je prilike za razvoj.; Jenisej> Lena ^ Angara v Sibi- V Novonikolajevaku je ta Moskva, Rusija, 11. januarja. Sovjetska Rusija ni mogla doese-daj dosti storiti, da poravi svoje obstoječe rove in rudnike, vendar pa premine komaj dan. ne da bi se poročalo o razkritju novih mineralnih ali. petrolejskih skladov. Rusi sami so že dolgo časa vedeli, da vseimjejo različne neraziskane pokrajine severa ter Sibirije par najbogatejših kovinskih skladov na svetu. Teškom pretek-, lega leta je bilo odposlanih na {ducate znanstvenih ekspedicij. da I preiščejo možnosti teh pokrajin-J Iz Vladivostoka poročajo, da je .komisija profesorja Polevoja, k! se je vrnilad z Kamčadke, objavila, da se ji je posrečilo najti tamkaj velikanske vire petroleja ni da so skladi tako porena-sičeni s petrolejem, da ga je mogoče z roko iztisniti z ilovice. Xadaljna komisija je preiskala v bližini rek Poroča Phillip Snowden. civiliziranih dežel morajo; podaril napravljene DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU ae potom naj« banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah: Danes so naše cene aledefc: JUGOSLAVIJA Razpošilja na zadnj« poŠte in izplačuje "PoStni čfkovni savod" In "J n (Iranska banka" v Ljubljani, Zagreba, Beograda, Kranja, Celja, Maribora, Dubrovnika, Splita, Sarajevu ali drogofi, kjer je pač za hitro Izplačilo najugodneje. 1000 Din.......$12.20 2000 Din.......$24.20 5000 Din....... $60.00 Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot an tisoč dinarjev ra&unlmo poaabaj po IS centov za peltnino In druga atroike. ' ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: RazpofiiUa na zadnje poŠte in izplačuje "Jadranaka banka" v Trato, Opatiji ln Zadru. 200 lir ........ $ 9.90 300 lir ........ $1^55 600 lir ........ $23.75 1000 lir ........ $46.50 Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot 800 lir raCunlmo poaabaj p* 18 oantov za poštnino In druga atroike. Za patiljatve, ki prisegajo znesek pet tisot dinarjev ali po dva tlapi Ur dovoljujemo po mogočnosti ie posebni popust. Vrednost dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ecni onega dne, k6 nam dospe poslani denar t roke. Glejta Izplačil v anaerlikih dolarjih glejte poseben ogiaa v tem Bata. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Honey Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSEB STATE BANK ToLi Corttantft 4SST New YOlk, N. T. Jtdmtfkt ti*™v vice m ob5evanja z otroci tomobrlov. traktorjev in drugih vozil edini , sem se privadil njih jeziku boljš' vir dohodkov Forda. ;in ^ kot & b- bn p0svetil ver ker je tudi lastnik železnic. prt- ! ^ proučevanju siovnic ir mogovnikov, rudnikov, bombaž- ^ knjj? Možeani irormalno razvi- nih plantaž ter na tisoee a krov slovnic Možgani normalno tega mladica so najbolj čudovita gozdov, katere neprestano pogoz- 9tvar na svgtu duje. Lahko bi prodajal svojt- viljeni je star 11)ekaj nad štiri avtomobile brez vsakega dobička deget ]et ter ima sam §est otrok ter wiel Se vedno velikanski dobi- k()jih najstarejši je star osem ček pri prodaji nadomestnih de- lov za avtomobile in drugih po- trebščin. Pri tem pa zasleduje politiko, da vtakne pretežni del svojih do-bikov vsako leto v tvornice in druge svoje naprave, da mu je treba plačati le najmanjše svote za davke. Njemu se ni treba bati ni kakih delavskih zadreg, ker plačuje več kot unijske plače. Njemu ni treba nobene finančne pomoči bank, pač pa je pripravljen posoditi mtlijone mestu Detroit u, če mu zmanjka denarja. V Washingtouu se pečajo s problemom obdačenja Forda, in kongresnih K3reen, načelnik odseka za pota, in sredstva, se je baje že resno pečal z vprašanjsem, na kak način bi se moglo Henry Forda pritegniti k plačevanju primemo višjih davkov kot pa jih j* plačeval dosedaj. Dosti seveda, ne bo iz tega, kajti stara prislovica. se glasi, da vrana ae ixkljuje vrani oči. _____• -C •.' " MTLJON DOLARJEV ZA UČILIŠČE. vst Bruselj, Belgija, 11. januarju. Neki industrijalec v Detroitu, Rafael Herman, je dal en miljor dolarjev Mednarodnemu vseučilišču, ki ima tukaj svoj glavni stan. Tako se glasi v poročilu, ki jr bilo objavljeno danes tukaj tei povzročilo precej razburjenja. KOLEDAR saleto 1921 BT STANE SAMO 40c Naročita ga tako], da boste brez njega "G LAS NA.RODA" 82 Oortlandt St., New York m m Lcndon- Anglija, 11. januarja. — Radovednost glede lega kaj bo storila delavska vlada, se nikakor ne omejuje na pristaše delavske stranke ter one, ki simpitizirajo ž njo. aristokratiC-nih in finančnih krogih vlada neke vrste po-, trtost. Xeka resnična grofica me je s strahom vprašala pred par dnevi (čitala je namreč malo poprej Morning Post), r-e je resnica, da bo prva stvar, katero bo storila delavsk; vlada, prerezati vrat slelirnega aristokrata ter ukrasti nje-:ovo lastnino. Skušal sem jo pomiriti z zagotovilom. se delavska vlada še ni odločila, kaj bo njeno administrativno dejanje, a če bi sklenila rezati vratove aristokra-iov, bi v podporo svojega dejanja lahko navedla dosti tak zgodovinskih slučajev njenih prednikov. Grofica me je zapustila vsa srečna. Kapitalistično časopisje je poseglo globje kot kedaj poprej, ko skuša vzbuditi sovraštva, strasti in razredne predsodke. Prav nič se ne briga za interese dežele ter bi r. veseljem uničilo dežele, če bi moglo s tem uničiti tudi delavsko stranko. Izbruhi tega časopisja bodo mogoče prestrašili par bojazljivih ljudi a .najbolj značilna stran kampanje, ki se »brača proti delavski vladi, je inajlmi učinek, katerega ima na javno mnenje v splošnem. Mi ne moremo pričakovati od svojih političnih nasprotnikov, da bi z veseljem sprejeli delavsko vlado, a trezna pamet naroda je pripravljena »prejeti jo. Ena stvar je gotova sr.-di splošne negotovosti glede ega, kaj bo storila delavska vlada. Delavska vlada ne ho igrala uloge bedaka. Resnični interesi dežele so delu prav tako ali še bolj pri srcu kot katerikoli drugi stranki, ji delavska stranka ima dovolj zdravega razuma, da ne So poskusila nemogočega. Pečala se bo-z dejstvi ter spoznala omejitve svoje sile. Skušala bo izvršiti vsako praktično stvar v notranj--ti teh omejitev, v kolikor soglašajo te stvari z njenimi principi in njenim programom. Zadosti imam vere t razsodnost večine angleškega naroda, da sem prepričan, la bo znala ceniti težkoče delavske vlade, ki bo sicer v uradu, a ne bo imela sile. Imam tudi vero v zmožnost tnož, ki bodo stvorili delavsko vlado in kar je prav tako važno v duha strpljivosti, lojalnosti in tovarištva vseb pristašev delavske stranke v parlamentu in izven njega. Ce ne bo mogla delavska vlada računati s tem, br> njena največja slabost v notranjosti stranke same. Nt ?me se ponoviti izkušnje tekom leta 1906 in 1907. Ko je prišla leta 1906 delavska stranka v parlament, močna štirideset mož, smo imeli v svojem gibanju navdušene duhove, ki so pričakovali nastop milenija v dvajsetih mesecih in ki so postali ostri kritiki stranke, ker se njih želje niso izpolnile. Delavska vlada ne bo prinesla nebes na svet. Naj stori opozicijsko časopisje vse, kar je v njegovi moči. Če pa bomo ostali mi vsi verni svoji stvari, bo storila več kot se je storilo kedaj poprej v preteklosti, da ublaži tragične razmere, v katerih žive danes milijoni. Edina stvar, za katero prosimo- je primerna prilika in nato smo pripravljeni^ da se nas sodi po naših dejanjih. riji. v .\ovoriLKoiajev3Kii je komisija objavila, da je zasledila v bazinu velilta premogovna polja. Našla je tudi platin in grafit. Nadaljna raziskavanja se vrše tudi na Kola polotoku, kjer so našli preteklega leta vee dosedaj nepoznanih rud, v gorskih okrajih med Arktičnem morjem ter Belim morjem. Te rude so baje metereološkega izvora. Nadaljuje se tudi s preiskavo obširnega polja magnet ione železne rude v provinci Kursk v južni centralni Rusiji Ta magne-ticna železna ruda je bila znana znanstvenikom že več let ter so jo imenovali "anomalijo iz Kur-ska*\ V tej pokrajini je magnetiena sila rude tako velika, da kažejo kompasi proti tej rudi. mesto proti magnetičnemu tečaju. Nekateri navdušeni znanstveniki priporočajo, naj se kar najhitrejše razvije ta nova mineralna bogastva Rusije, a vladna ekonomska politika se glasi, da je treba naprvi spraviti v red obstoječe rove ter se šele nato lotiti izčrpavanja novih. NAJOORKEJŠI ENAJSTI NUAR. JA- Ob poldesetih zjutraj v petek, dne 11. januarja, je kazal toplomer v New Yorku 57 stopinj, torej več 'kot kedaj poprej istega dne tekom cele zgodovine vremenskega urada. Ker je pihal južni veter z naglico 60 mi-Ij na uro, je izjavil vremenski urad, da je -vreme skrajno neobičajno. Dež je padal celi dan, a vremenski proroki so izjavili, da so bo vreme obrnilo na boljše. PREDSEDNIK JE PISAL NEMŠKIM OTROKOM. Berlin, Nemčija, 11. januarja. Prvikrat v zgodovini ameriška pomoči- v centralni Evropi se bo preeitaLo nemškim otrokom pisma predsednika Coolidge-a izi tajnika Hughesa .Parnik "America" je dospel včeraj v Bremerhaven s pošiljat v rjo živil in obleke za nemške otroke. Občinske oblast! bodo razdelile darove iz Amerike med 1200 otrok in tekom slovesnosti bodo prečkama pisma Cool* jdge-a in Hngfec***. GLAS NARODA, 12. JAN. 1924 "GLAS NARODA" (SLOVENE DAILY) Owned and Published by fftorenie Publishing Company (A Corporation) FRANK EAK&ER. Praldwl LOUIS BENEOIK, Truiurt Place of Bueineea of the Corporation and Address«* of Above Officers: « Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. ••G LAS NARODA" (Voice of the People) leeued Every Day Except Sunday and Ho'idaye. Za eelo leto velja list za Ameriko In Canada -.......,....... »6.00 Za pol leta ......................... $3.00 Za četrt lota ...................... »1.50 Za New York za lelo lets Za pol leta ................. Za Inozemstvo za celo leto Za pol leta ..............--« «7.0 »S 17.0 •3.5 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. _"Glas Naroda" Ixhaja vsaki dan izvzemži nedelj In prssnlkov._ Dopisi bres podpisa In osbenostl se ne priobčujejo. Denar naj se blajrovoll po •HJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nair. tudi prejfinjo bllvalliče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "O L A 8 NARODA" Cortlandt Street, Borough of Manhatttan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 RAZKOL V RUSIJI in. njena sestra, istotako ostali' smo izgubili ženo, ki je ne bomo pozabili nikdar. Ostala nam bo v tajrnem spominu. Soprogu pokojniide Mr. Grahe-ku. njegovi hčerki in njeni sestri izrekamo na tem mestu naše naj-globje sožalje. Tebi, blaga pokojna Mrs. Gra-hek, pa: Kdo bi si sanjal pred dvajsetimi ieti, Takrat zapustila si rojstni svoj dom, Da danes bos spa. val a v večnosti svefti, Zapustisvši soproga, hčerko in dom. Pa smrt Te je našla, kot našla bo nas, Zal, zate prezgodaj potekel je čas. Spavaj nam mirno v jamici! Ivan Pajk. Forest City, Pa. Jaz se nisem dolgo časa oglasil, ker sem pa naročnik lista leto za letom, prosim urednika Glasa Naroda, da mi odstopi kotiček za moj dopis. Xe morem se dosti pohvaliti umrl znani Ivan Adlešič, po domače Petrov. Prehladil se je z mrzlim vinom, dobil pljučnico tokrat že četrtič in je podlegel V svoji mladosti je na žalosten način prišel ob sluh. Ko je bil 16 let star in sta z očetom kosila za gmajno, je udarila strela med oba; očeta je ubila, njega pa oglusila. Bil je dober gospodar in zaradi svoje ve- Peter Zgaga j I j Ko bo enkrat priseljeniška kvota za Jugoslavijo izčrpana, bo do! 1. julija prepovedano vse prist? I ljevanje. iz Jugoslavije. Kljub tomu se pa dobe ljudje, ingnsinumt^ha Ustanovljena L 1898 Kalni. 3lrBnnta Inkorponrana i. GLAVNI URAD v ELY, MINN. sredo vale em trikrat več kot zahtevajo poštene potniške agen- seveda dobil iz šele in hudomušne narave prav j & pravijo, da bodo spravili sem priljubljen. Zapušča vdovo m dvo-; vaš() Plahto, ne oziraje se na je dece doma, najstarejši sin mu kvoto je v Ameriki. j Kdor ho~e torcj dobiti koil je najstarejši krčmar v se»1u in je soekel na stotine ianj-1 *ure-eev ter potočil marsikateri bokal1 D«Hčnika bo vina. S svojo marljivostjo si je starega kraja. Toda ne prej kot pridobil malo premoženje. Dva aUp° 1- juliju letošnjega leta. nova sta v Ameriki, najmlajši je * * * pa doma in je invalid. Bil je ne- Sicer se pa ti posredovalci jako kaj časa v vojnem ujetništvu na 1 razumejo na postave. 0. na posfa-Angloškem, odkoder so ga kot Ju- j ye pa na postave! gc.'lovana takoj po prevratu za-, htevafli domov in je tudi prišel, j Pokojni Grabrijan je bil d<«ber čl« vek in je imel tako lep pogreb, j kakor .še malokdo v Adlešieih. Saj so imeli s postavami, jugoslovanskimi. in ameriškimi. kar po par let opravka- režim v kremplje državljanskega boja ter bo v skrajnem je v zaduhlem rovu Riehman slučaju tudi lahko pomenjala koneeni polom boljševiške-ga reda. Če bo strankarski boj, ki preti sedaj z uničenjem ruske komunistične stranke, logično potekel, bedo postali brezpomembni vsi napori onih državnikov in javnih mož i m o smrtno ponesrečil moj brat Frank Končar dne 5. januarja ob pol 12. uri dopoldne. V rovu je bil zaposlen pri postavljanju podpor. Ne-sreea je hotela svojo žrtev, ko sta ^e odpela dva težko naložena rov- tja dol malo življenja med fante,1 remu ni tri ure pustila izpregovo v Ameriki in drugod, ki se zavzemajo za priznanje ruske |škn vnza in ga .stisnila do smrti. M a ne bo dolgega časa in samega riti nobene besede, sovjetske vlade. j Zapušča ženo in osem otrok v sta- J postavanja. j # # rova in Grgijeva domačija in ]3a domovanje Jureta Rozmana v l*urg!, sj> posebno d. bru uspele in ni čuda. če gredo hitro v denar. V Gribljah so osnovali tambu-j Krasno soin se zabavala ž njim raško društvo. Prav, da pride tudi — pravi ženska o moškem, kate- Vročo kri jiui ziia ohladiti sa kak inšurens-agent. • _ » enotnost nanje k utrjenju itr uiM-ipime ter U-Liivcvčtit? vse siritiiKarsive ne-: je }}j| mog priljubljen sporazume in konečno tudi osebne ambicijoznosti vodite- j naselbini. To se je pokazalo dne" kričanja, kakšno korist ima Belo- katero iščemo, ne da bi jo našli Ijev posameznih strank. j S. januarja, ko smo ga spi-emjli' krajina od čifutov, no, sedaj se pa * * Predvsem pa je bil Lenin, kojega železna volja terj k v^ncmu počitku na tukajšnje j vidi, ko morajo ljudje svoje groSe „ f t ,. politična pretkanost, obenem z njegovo izvanredno zmož-1 kat?liško Pokopališče. Razen nje- --dnijskim potom izterjevati. - ^ , ! , . . \ , . . 1 ® 1 . -X T 1 I aro vi h slovenskih prijateljev sem1 ----~ I>"?«<\1 ^ Pa nostjo vodstva sta prisilila glavne predstavitelie boljše ;: , , 1 ..J J . Iv^im r^ni™ * , 1 . ^ v -i. T . J ] videl \ec ljudi drugih narodnosti [\euei re-nito. vizma, da so vsaj nazunaj vzdrzali enotnost. Lenin pa je I>rLua5atli vence na krsto. Zapet! Ubrj v Lužah nri Kranju I * * * sedaj izgnnl S pozomice, in njegov odstop S politične are j mu je prišel tukajšnji slovenski' Po hož*ni polnočnici so se fan- žen^_e ki ^:tran ljubezni umi ne je odstranil glavno združujoeo silo, ki je dosedaj zadrža-j pevski zbor. Hje iz Luž pri Šenčurju zbrali pred * presni!tživlje- la mogočne in bojevite elemente V sovjetskem režimu* d; ! Zahvaliti se hočem v imenu dru-j icmačo cerkvijo in se razgovar-niso planili drug na drugega j ži21e vsem rojakom, ki so se tako( jali. Med njimi je bil tudi d vaj-! Že več mesecev prihajajo poročila o tem vedno uara.š-i udf'^ in 9pren?.iJi i srt,ut".i si" v • ' , - X .v , , li l, - rajnega tranea k večnemu pc*crt- ney^a m premožnega p; ustnika. sramežljivost, pae pa neei- cajoeem strankarskem boju, — katerega seveda odločno I !cu. Nadalje se moram zahvaliti'Radi dosedoi še ne^iane-a vzroka murnost je iznašla figovo pero. zamkujejo boljseviškl zastopniki v mozemstvu, -(a. sedaj j vsem dai-ovaleem voneea- in šap-J -o je med vaškimi fanti kmalu * * Hvala slovenskemu župniku razvil prepir Ker je postajal po-' njegov tako ganljivi govor ob k žaj že pre-ej nevaren, se je K° za6neJO PriJatclJlce ?r,vl,ntI kih organih so polne poročil o bitki med dvema stranka- '^rs"i, kakor tlldi Pcvskomu zbm-u Blagme mimo odstranil v. družbe, ma, kojih eno vodijo Stalin, Zinovjev in Kamenev, ime- ^ Hva?a r^1 ?>»til -pla'al ta sv,>j • • * ,, j v. v. , . . *' . „ ' ^ Al so bili v pomoe in tolažbo tako korak s sv„1™,v. Omenili moram, da je bil ranjki ya je že nekdo sunil z nožem z vs > .•ojen v Vačah pri Lrttiji. Bodi mu'«ilo v hrbet. Mladenič se je nekaj ča :a še ojKrtekal, nakar se je zgru- Glavnl odborniki: Preaedntk: RITX>LF PERDAN, 933 E. 18« St.. derelud, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. Box 10« Pearl Ay«., Loral«. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely. Minn. BlaBajnik; LOUIS CHAMPA. Box 361. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnln: JOHN MOVE AN. 413 — 1IU At«. Ouluth. Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOB- V. GRAHES, SOS American State Bank Bid«.. IN Qraat ■«. Sixth Ave-. Pittsburgh. Pa. •or. DUaooa aa« Gnat Nadzorni odbor: ANTON' EBASNIK, Room 30« BakewaU Bid«.. Streets, Plttaburjrh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. Cblca«o>, IUL FRANK 8KRABKC. 4823 Washington Street. Denver, Oofte. Perotnl odbor. LEONARD BLABODNTK, Box 4S0, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bid«., Puyallup. Waak. FRANK ZURICH. «217 St. Clair Ave., Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 780 London Rd-. N. E-. Cleveland, O. PAULINE ERMENC, 3S3 Park Str.. Milwaukee. Wis. fOSIP STERLB. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. CoIQl A.NTON CElARC, 63S Market Street. Waukegan, 111. --Jednotlno ara dno glasilo: "Glas Naroda". ■ Vse stvari UkaJoCe se uradnih radev kakor tudi denarne podiUatve naj se podlljajo' na glavnega tajnika. Vse pritožbe na] se podllj* na predsednika porotnega odbora. I'rognje xa sprejem novih članov in bolnlSka »pričevala na i se pošilja na vrhovnega zdravnik«. Jugoslovanska KatoIi§ka Jednota &e rr i poroča vsem Jugoslovanom sa jbllen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj ae zglasl tajnika bližnjega druStva J. s. k. J. Za ustanovitev novih dru&tev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo dru§tvo ae lahko vstanovi z 8 člani ali članicami- nje. ......U.UJVJV. ." . iOA i /.aotvpiuai \ iuu^cmn l v u, --; je dospel ta boj do točke, ko ga ni več mogoče prikrivati i Cele kolone v "Pravdi", "Izvestjik" in drugih boljševiš- /:1 n; ženski: "' Draga mlajša si!" — ženska to za prv moja. veti no mora smatrati znamenje, da 'ahka ameriška gruda! Avgust Končar. obraženski, Sljapanikov in Svidarski. Ta stranka predstavlja takozvana 44opozicijo delavcev". Ti dve stranki se borita glede vprašanja " demokratizacije" komunistične Stanke, in opozicija zahteva obširnejša soudeležbovpri vseh zadevah komunistične stranke. Jz Belokra« Ta ojxizicija se še vedno zavzema za komunistično dikta- ^ r, , .. ? aj"3e* . torstvo nad Rusijo- vendar p. nasprotuje sedanji nadvla-j Jt^'^ To po^^ d i maj Ime skupine nad komunistično stranko, zastopane v| let. Voda se je razlila po" raz-'L '•trojjki". Med tema dvema strankama stoji Troeki ter zavzema stališče pozorno čakajočega, čeprav se dejanski nagiba proti opoziciji. Javno je izzival "trojko" v njenem sklepu, da obdrži svoj železni oprijem nad komunistično organizacijo, a "trojka" ga je povsem odločno obvestila, da noče opustiti niti trohice svoje sile. Olani "trojke" so obvestili Trockega, da ni pravoslaven boljševik, temveč da se je pridružil stranki šele na predvečer njenega uspeha. Za Stalinom, Zinovjevom in Kamenevom stoji večina centralnega izvrševalnega komiteja komunistične stranke in vsa sovjetska birokracija, s C'eko \-red. Trockri ]ja ima na svoji strani rdečo armado/ Ta strankarski boj obeta tega zanimive in mogoče od- -a(ina trgovina se je obnesla le-,150- Toe fante tak vpliv, da so se takoj razpršili na vse strani. Žan-darji so kljub temu še isto noč m''r Jokf>hama rotirali š.-^t oseb, od katerih sta flru^rlh -stavljal nasprr-ti svoje , dve še vodno v zaporu. j lastno, boljše mnenje ter trpel nobenega ugovora. — To je ne-I mogoče, — je rekel. Ko so se leta 1914 zbirali obla- Novice iz Slovenije/ Tragična smrt inž. Fr. Premelča. ekonoma Ivovačiča. Težko ranje- O tragični smrti nadarjenega nega inženjer.ia so prenesli takoj »ladega slovenskega inženjerja v prvo gostilno. ::ato pa odpeljali igrana Piemelča poročajo iz Bre- i>i*-»t: D bovi. Na p-vtu so srečali : Družba, obstoječa iz 5 gospo- neki avtmuobil. ki s«» g-a ustavili, lov, je napravila 26. dee. izlet v naložili potem nanj inž. Premelča Dw1m>vo in se je vračala ponoči z in <1:1 odpeljali v Hrežiee. kjer je .izom v Zupelevee. Trije so sedeli potem i^dirml v lx>lniei.- Ekonom >j>:edaj. dva pa zadaj. V družbi Kovačič je takoj sam javil usode- •e je nahajal tudi ekonom Kova- p:.>lno nesrečo orožnikom, ki s» <*ič. Premelčt>v ^"s.ed m njegov, vzeli stvar na z:ip:snik Za njego-najb :ua *'iT-<;\. ki >■> n\vn» pri- Posrt-b je vršil 30 dec v Kape- li ' < gi-.-tilne. PIvonom Kt-va"!č j.' lotel nji vsak način obvarovati vo.ie prijatelje kake ne->rt»če iti je •::t'> si* slutaj. da !>: fantje !ti lel pred Kovaeiec-m. Nihče nekaj, 'asa ni nit: slutil, da je bil Pre-nelč zadet, ker ni dal od sebe no-Tie:uiga gla-u. Ke pa je peljal voz rakih 2'» metrov daljeT je padeP nž. Premelč neninloma zz voza. Strašna nesn-'a je silno predene-, rila lijeo-ove prijatelje, posebno pa lali. P k. jnik . larjen mladenič vrena značfja te -1"van in denied e l>il izredno na-veselega ui bla-■ navdušen Jugo-rat. Šiloma je hotela pod vlak. Žena železničarja Marija švigo-v>v. >ra;iujoča v Krči vini pri Ma-!* ■ .i'1 \ r«rla na irla vnem ko- lodvru po ! 1< komotivo. da bi jo ra cmesarila. Pri tem je dobila ične praske po obrazu. Ko pa s> ; > h<>teli od>rraniti. se je \-rgla št* enkrat na ]>i*oire. češ. tla hoče priti pi d 1 ikonuKtivo brzovlaka, ki je •ae ! pripe!jati na postajo. tih krajih in slvoro vsi mlinarji so :)e*ali. Ena najboljših malenic je| oobreška in tudi tam je napravila 1 " sc !etns $20,000,000 ponepotreb- /."■pet Ainska kriza, ki bo Belo-; nnm " i! kranjeem še bolj nevarna kot pa' 1)6111 IZ03llll)' lani. Nekaj ni prav. kar je tudi _ :reba grajati, da ljudje zahtevajo' SpH,„- , . . ,a pridelek več kot lani, dasi so ^anje .lo, kovan je aiigleske- ene v marsikateri stvari 1Ja,Uc, , p.se-bought''na- "tough" namesto padle. . s» i • - - - , , - , , mesto ivakije nnajo letos izredno veliko, . ali držijo se krčevito eene 1CM> K ° /a liter, dočim se dcibi drugod boij^o robo za SO K. bot' itd., poveča naše račune >:a tiskanje vsako leto za 20 mili-i jo nov dolarjev. To je nepotreb-koliko denarja se brez ki k znani nevihti, ki je nato izbruhnila. je rekel: — Kaj, vojna? — Ni mogoče! Meseca avgusta je rekel: — Da bi šla Anglija v vojno? — Ni mogoče ! Spomladi leta 1916. ko so se pripravljali Amerrkanei na intervencijo, je rekel: — Kaj. Amerika v vojno? — Ni mogoče! Ko je bil vreden dolar sto mark D opisi. Conemaugh, Pa. Nič \eselega nimam poročati, obratno pa prežalostno vest, da nam je dne 30. decembra minulega leta umria blaga gospa M. Grahek, .soproga znanega rojaka in trgovca Mr. Graheka na Franklin Boro, Conemaugh. Bolehala je na srčni bolezni par let. Minulo leto se je njeno zdravstveno stanje obrnilo na bolje in le je vesela zopet obiskala svoje prijateljice in nrijaifcelje, izražajoč se, da ji gre na bo*je, toda njeno veselje na trajalo doigo. Na božični dan je še veselo kramljala s svojim soprogom, hčerko, vnu-!*om. sestro in sorodniki. Nikdo ni mislil, da so njene ure štete Njena smrt je bila nepričakovano hi-tra in kot bl&k' se je razširila žalostna novica: Mrs. Grahek je umrla. Prvi dan po njeni smrti je imei« pokojni ca toliko obiskovalcev, da so se komaj vrstili iz hiše v bišo ranjke, na dan pogreba pa smo priznali, da ni brio tako krasnega pogreba v naši okolici leta in leta. Svežih cvetlic in veneev, poslanih od njenih prijateljic in pfrijate-ijev, je bilo toliko, da je bilo le težko videti ki-sto. Trije avtomobili so vozili edino cvetlice. Ostalih avtomobilov, pripravljenih za pogreb, je bilo okrog 65. Ko se je pričet sprevod pomikati, je bil na miljo dolg. Pokoj niča jo bila blaga duša, mirnega in nadvse poštenega zna-f aja. Kdor je poznal Mrs. Grahek, je bil njen prijatelj, kajti nikdar ni nobenega razžalila, «z vsakim človekom je bala prijazna in ljubezniva. Da je to resnica, je pokazal njen krasni pogreb, kojega se je udeležilo na stotine ljudi. Mir. J. Grahek, njegova hčerka _ . in še rastel je rekel: — Ni mo- ker ljudje - . „ Igoce! •«-. i- * - . - - i ter P^11" Ko je bil vreden dolar tisoč .m takoj za naprej vso trgovino, JeJO visoke cene za razne zaplete-! , . . , ker so pripeljali mesto obljublje- ne recepte? Srečen je tisti človek "'t-. ~ mo-oee; nega lepega sadja pravi gnoj, ki ki ne dovoli bolezni, da bi se pri- J6 bll™den milJon mark: ««- __ T-——- — v .. - ■ - . __ 1 —Ni mogoče! i?a pač ne kaže izvažati mogoče čela. Mrs. A. Batora. 781 Third eelo v Egipt. Treba bo še mnogo \ Ave.. New York, nam je pisala pouka, kredno bodo ljudje umeli 12. novembra: "Trinerjevo Gren-ravnati s sadjem. Dobro blago ima ko Vino je neprecenlji;-0 za boli vedno dobre eene, in čim več je 111 Je. revne ljudi. Poskusila robe, tem rec je denarja Nekate- j 1rMe6etimi Ieti ter ^ ; so 2>a oddali neka, sadja, rekoč: 0asa uporaMiam, f^ Ko je dosegel vrednost tisoč milijonov mark: — Ni mogoče! Pred kratkim mi je ves radosten pripovedoval, da se je zaro ga izza onesra Bolje smo doma zadržali. To je VT »s*roj f>'>" pa« slabo znamenje. I("rzi v ^jboljsem redu- Večkrat V Poljanah se je moral zgoditiPriP°ro<^m ljudem, ki trpe pred nedavnim časom zločin. Ob'vsled zelod5riih neredov." Mr. priliki povodnji je prinesla Kolpa i *TosePh Mavrovich nam je pisal v Karlor^ac moža kakih 35 let, ki (*ne decembra iz 'Detroit, ie imel ob pasu roke privezane in ^lich.: 'Trinerjevo Grenko Vinio je bil. kakor je sodna obdukcija veliko bolje kot so pa druga pokazala, zadušen. J zdravila. Uporabljam ga že 14 V Metliki se vrli zadnje dni de-.let, kar lahko objavite vsakem cembra gospodarski tečaj. Gospo- j časopisu.'' Zadovoljni odjemalci dinjaki tečaj se vrši v Gribljah in so ponos Joseph Triner Company, 3mesečni gospodarski tečaj v Ad- j Chicago, 111. Poskušajte tudi Tri-iešieih, kjer prihaja k večernemu nerjev Liniment, ki takoj pomaga pouku do 30 fantov ali že več. Na- v slučaju revmatičnih in živčnih uk o kmetijstvu je pri nas potre- bolečin, in Trinerjev Mirflec Ka-ben bolj ko* vse^ bratovščine in ^ kar utko dobke ^ le. dn^tva, ker nas živi le tajo Jamarjih in prodajalcih zdravil. V Gorenjcih pn AdlesnSah je ^ ^ , . sem ga pred , .__ _ eil. Njegova nevesta je ponižna. domača in predvsem čednost na — Da bi mi ne bila zvesta? — Ni mogoče! Jaz pa vem nekaj . . . Za vse bančne posle, kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo Vaši, nalogi najvest-nejše in najbolje izvršeni. Vaši prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po 4% ako jih naložite pri nas na — "Special Interest Account" Glede denarnih pošiljatev, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavi jen ja "affidavi-tov*\ pooblastil itd. posluži Vas naš zavod ceno, brzo in solidno. FRANK SAKSER STATE BANK Glavno zastopstvo Jadranske Banke. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. ■NOVA gAHIMIVA PTJIOA NA KRVAVIH POLJANAH $1. 50 RPLENJE in strahote z bojnih pohodov biviega A slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega; polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijavo in o polkovem uporu ter njega zakletvi. j* vsebuje 270 stnnl in 2S sHk ia vojne. York. ». T ^___ O LAS NARODA. 12. JAN. 1924 Post pospešuje zdravje. Poroča Upton Sinclair. Pred nedavnim časom sem razpravljal o predmetu, da mislijo ljudje, da trpe na tej ali oni bolezni in da se ozdravijo z mislijo, da jim nič ne manjka. Omenil som tehniko avtosugestije ter tudi par značilnih ozdravljenj, katera sem videl. Marsikdo je vsled tega domneval, da verujem v — "duševno zdravljenje** in da sem vsled tega opustil svojo vero v post in druge metode zdravljenja. Nekateri so mi celo očitali, da prehitro izpreminjam svoje nazore in da verujem v preveč stvari. Vsakdo med nami ima duha in tjelo. Ne vemo. kje smo dobili prvo in drugo ter smo šele pričeli spoznavati, kako delujeta oba. Modri možje, ki proučujejo te>o ter možje, ki preiskujejo duševne pojave, bodo pripravljeni ponoviti ugotovilo Sir Izaka Ne\r-tona, ki je rekel, da se čuti po iskanju resnice, ki je trajala celo življenje, "otrokom", ki je pobral školjko na obali neskončnega morja resnice. Ena med stvarmi, katere najmanj razumemo so odnošaji med duhom in telesom in kako upii-va telo na duha in obratno. Vaše srce prične hitrejše utripati, če zavžijete majhno množino strih nina. Vaše srce pa prične tud hitrejše utripati, če srečate nj; cesti lepo deklico. Iz tega razvi dite, da proizvedete isti učineh s pomočjo telesnega in duševnega bodrila. Lahko zbolite, če si vcepite ka li kake smrtonosne bolezni: Lah ko pa tudi zbolite vsled prevt likega strahu pred istimi kalm alr bacili. Vsled tega je problem zdravja problem duha in telesji ter je mogoče verovati tako v av trtsugestijo kot v post kot sredstv pri telesnih in duševnih boleznih Lahko se porabi obe metodi ob istem času in resnično moder le čnik bo storil lavno to. Znan; Francoz Coue vas bo poslal h ki rurgu, če pa potrebujete in marsikateri pametni kirurg se bo po služil pomoči psihoterapista al li »pnot ista- Pml kratkim sem čital neko knjigo glede Indije, kjer trpi ljudje na elefastiasis. strašni bo lezni. pri kateri otečejo gotovi de li telesa do velikanskega obsega. Zdravniki so našli, da je nt mogoče operirati take slučaje j-pomočjo običajnih kirurgiČnih sredstev, a našlo se je. da je možna operacija v hipnozi in da j( je mogoče izvršiti brez bolečin ter z večjim upanjem na uspeh. Pred nekako petnajstimi leti sem prvič objavil članek glede zdravljenja s jx>močjo posta. Nekateri moji prijatelji so se postili in tudi jaz sem to preizkusil Ob dveh prilikah sem se postil po dvanajst dni ter šestkrat ali o semkrat po en teden ali deset dm. Pod postom razumem absolut no vzdržanje od vsake jedi, do-eim lahko pijete kot hočete. N' imenujem postiti se. če pijeit-saone soke ali toliko vode. Ce ostanete popolnoma bre>_ hrane, boste popolnoma izgubili ves tek v dveh ali treh d&eh. — Vaš celi prebavni sistem bo navidez zaštrajkal in vse eneržije vi. šega telesa bodo posvečene zdravljenju ttega ali onega nedostat-ka, te ali one bolezni. Izgubili boste na teži. približno po en funt na dan in v prvih dnevih se boste čutili zelo slabim ter radi polegali. Ko pa se boste privadili, boste lahko opravljali svoje običajne posle, čeprav nt-boste mogli opravljati nobenega težkega dela. Kadar prenehate s postom, — morate pričeti z zelo majhnimi množinami tekoče hrane in izvan-redno morate paziti, da ne jeste preveč, kajti tek se vam bo vrnil v trenutku in radi bi snedli vse. kar vam pride pred oči. Pričeli boste pridobivati na teži v enem tednu ali desetih dneh in počutili se boste tako neizmerno boljše, da je mogoče razumeti to le človeka, ki je sam poskusil. Če bi moral našteti vse bolezni, katere sem videl ozdravljene s pomočjo poštenja, bi se vam zde- lo. da čitate dolge sezname na steklenicah patentnih medicin. Videl sem ljudi, ki so umirali, a so takoj prenehali umirati, )kakor-hitro so prenehali jesti. Ugotovil sem ter ugotavljam še sedaj, da ovirajo zdravniki, ki dajejo resno bolnim ljudem hra no, v veliki meri njih okrevanje-•laz za sebe poznam le eno stvar, kadar mi kaj manjka: — Jaz preneham jesti. Dolgo časa sem potreboval, d<> sem se priučil tej modrosti, a opa zil sem, da je lastna tudi živalim. Bolan pes ne bo ničesar za vžil, — vsaj če ni preveč civiliziran. kot je večina- ljudi. Poznam človeka, kojega špecl jaliteta je bila zdraviti na čudoviti način drage pse postopaškib bogatašev v New Yorku. Vzel j« te pomehkužene ljubljenčke tej jih zaprl v staro peč iz opeke. — Dal jim je obilo vode, skorjo suhega kruha.._Vos kože prekajen* gnjati ter podplat starega čevlja Vsak dan je obiskal psa. in ko je slednji požrl skorjo kruha, je pi sal lastniku ali lastnici psa. da b* slednji brez dvoma okreval. Kr ;e požrl pes še kožo gnjati, je pisal, da se je zdravstveno stanje psa čudovito izboljšalo. Ko pa je ne s požrl stari podplat, je pisa"1 lastniku, da je pes popolnoma o zdravljen in da lahko pride ponj Moj prvi članek glede post«* nja je bil objavljen v Cosmopoli fan Magazine in dobil sem poznt* e na stotine pisem ml ljudi, k -o preskusili načrt. Skoro vsi sr sporočili, da je bil poskus uspe sen. — Zbral sem rezultate ter jih ob javil v posebni knjigi, kateri nekega dne opazili, kako se v daljavi zbirajo emokožei in kako število Indijancev neprestano narašča. Sigurno so nameravali nap«asti Evropejce, zato so se kolonisti pričeli ohoro-ževati. Toda "indijanska vojska" se je pričela postavljati v bojne vrste in se je naenkrat dvignila v ?rak. Bila je — jata pelikanov. ro celo uro. Kros četrte ure zju- Vse kaže. da so se vrnili v dolino mogočnega Mississippija stari dnevi Divjega zapada. Ne moremo sicer reči. da so se nenadoma zopet pojavile pionirske vrline med mladino pšeničnega pasu ali da se je zopet unela obmejna vojna v Kansasu in Missouriju. Pokazali pa so se zopet banditi. ki vprizarjajo napade na ccla mesta. Taktike teh banditov pa spo-minjajp na dni Jesse Jamesa in njegovih tovar:šev. Gotovo ste či-tali starodavne povesti kako so ti roparji na konjih prijaliali v mesto. kot bi prljahal odelelc sovražne kavalerije. kako so pričeli streljati kar vprek ter oropali to ali ono banko- Vse te stvari so bile nepoznane v ^Združenih državah izza tradicijonalnih dni ve. likih banditov. Pred par meseci pa smo bili priča oživljen j a t eg banditstva. Krog polnoči v pričetku preteklega decembra so vozili štirje ivtomobili, polni mož, — bilo jih je štirinajst do dvajset — po Indian cesti v smeri proti spečemu mestu Spencer, mirnemu in pro-cvitajoČemu se poljedelskemu i raju. ki šteje nekako 2500 prebivalcev. Na nekem križišču so :a malo manj svet kot večerja ali dinner. Misel, da bi imeli poleg jutranjega in večernega ''rusha'' na podzemeljski železnici še opol-dansk i ruš. mora vzbuditi strah tudi v najbolj junaškem srcu. — Mesto Pariz pa je zidano na tak način, da je trgovsko središče ob-enem tudi dejanski zemljep:sno -redišče celega mesta in vsled tega je mogoče vršiti stvari, ki so skoro nemogoče v New Yorku. ki je dolg in ozek polotok. Narod, ki je proglasil preti krat kim kuhanje za panogo prave u-metnosti. so ne bo mogel nikdar sprijazniti z idejo ameriškega lunča. Vsled tega je Francoska medicinska akademija pred kratkim izmenjala nazore z zdravst- lepo porabiti za lunč ne le dve u-ri, temveč celega pol dneva, —• je rekel ter se nasmehnil. Zdravniki soglašajo v tem. da je francoska navada dobra, ali Amerikanei bodo ostali brez dvoma še nadalje dobri gostje eafe-terij in avtomatov. Dosti je celo takih, ki hodijo na lunč v lekarne. Vsak nujno zaposlen človek vara lahko reče. da jt? to najhitrejša oblika lunčanja. Ponavadi obstoja iz ice cream sode. sand-wicha. in če ni človek preveč na kratkem s čas. m ier hoče biti razkošen. še kosa pogače. Edina nc-prilika te oblike lunčanja je. da je človek kmalu zopet lačen in vsled tega Je dobro kupiti kos čokolade, ki bo pregnala lakoto, ki se oglasi med četrto in peto liro. Od naglega lunča pa so nekateri zaposleni trgovci napredovali k sploh nikakemu lunču. — Našel sem. da je moj duh ostrejši in da ne opazi mnikakih težav te- venim ministrstvom ter izjavila, j kom popoldneva. —je rekel neki javno varil —t. brigad ni general iS. I). Butler, s-e je lotil velik strah tamošnjih butleigarjev. pivcev, pijancev in prodajalcev opojnih pijač. Pravi, da bo v štirinajstih dneh o-ušii vso mesto. — Zgornja slika nam kaže patrolni voz. napolnjen r ženskami, katere je dal aret;-rati v nekem nočnem lokalu. Spodnja slika nam kaže Batlev-jevega pemagača poročnika 1 loltana. nu. da ga ne izgubita izpred oči. Več milj sta sledila roparjem tei videla, kako je zavil Cadillac na neko stransko pot. Zasledovalca st;< vedela, da predstavlja ta pot zagato ter domnevala, da se bo-traj so spravili banditi denar izj^a m°™Ia budita obrniti, da be-blagajn- Njih stražniki so priče-!zlla li še bolj streljati, ko so pohite- *la na razpotje li banditi proti svojim avtomo-1 kro? nekega ovinka ter jima .z- Zasledovalca sta pr?-Cadillac je zavil bilom. Avtomobili so se odpeljali po državni cesti. Nihče jih ni izstavljal. nikdo zasledoval. Roparji so odnesli 17.0G0 dolarjev v gotovini. Trije meščani so bili težko ranjeni. Takoj za tem je prišlo poročilo i presenetljivo slišnem slučaju v Kansasu. Malo pred jutranjo zoro. dne 19. decembra je roparska tolpa napadla-- majhno m -steče Keals. Meščane so prebudile močite eksplozije, k t so baivliti r:iz-strt lili blagajno krajevne bank". Iz bližnjih hiš so pričel i streljati ljudje na bandite. a slednji so n-spešno vračali ogenj t *r zadržali napadalce. Po boju. ki je trajal nekako pol ure. so odnesli banditi pete ter izginili v svojih avtomobilih. * o. * * Banditi v časih -Te—.e Jamesa so izgubili svoj boj proti obla s tim radi slabih komunikacijskih sredstev. Jahali s > na konjih ter porabili po cele tedne, da so prišli na pozorišče svojih roparskih napadov ter da s<> pobegnili iz okolice, dočim so lahko hitro mobilizirali policijo in vojaštvo na potrebnih mestih, s pomočjo železnic . Danes pa se bandit poslužuj** avtomobila. To je najnovejši m. najodličnejši pojav v umetnosti; " gmil izpred oči. Zasledovalca sta obrnila svojo karo ter jo postavila preko ceste. Nista bila oborožena ter pohitela v bližnjo far-mersko hišo. kjer sta dobila puške. Nat opa sta se napotila proti mestu, kjer sta bila bandita. Ban d it a sta zagledala oba zasledovalca. Tudi ( na sta imela puške- En strel je ustavil zasledovalen, ki sta se potuhnila. — Bandita sta se splazila v neko PllstL (la 1,1 n-je2°v koruzno polje in pričelo se je streljanje. Naenkrat pa sta se bandita dvignila ter pohitela proti Buic.k kari. ki j«"1 bila postavljena preko ceste. Se predno sta mog*a zasledovalca spraviti . Ca -dillac karo na cesto, sta bila oba bandita že daleč in zasledovanji* je bdo prekinjeno. V bližini mesta, kjer je ostal Cadillac avtomobil, so na-šli Burn-sovi detek+ivi motorno "kolo. skrito v grmičevju. Bilo je novo ter v izvrstnem stanju. Farmerji v bližini so se spomnili, da so videli na cesti Cadillac avtomobil in tekom noči tudi potnika na mu. tornem kolesu. Detektivi so bili mnenja, da so motorno kolo skrili na dotičnem mestu banditi. da so hoteli pustiti tam Cadillac ter pobegniti na motornem kolesu. Ta načrt pa sta preprečila oba zasledovalca v Bnick avtomobi- da odločno nasprotuje ameriškemu sistemu hitrega lunča ter se zavzema za obilni, počasni opoldanski obed kot je v navadi v Franci j L Povprečni Amerikauec je tako zaverovan v služenje dolarjev, s katerimi bi lahko plačal več obedov kot jih more zaužiti, da je skra;no dvomljivo, da bi z veseljem pozdravil ter sprejel pre obrat k francoski navadi. Ame-rikanec večinoma najde več užitka pri lovu na dolarje kot v svoji zmagi nad dolarjem. Težkoče. ki so zvezane s pridobivanjem dolarjev, ca bolj mikajo kot pa stvari, katere lahko kupi za dolar. Vsled tega ni težko uganiti, za kaj je tako priljubljena tipično ameriška naprava cafeterije ter njenega mehaničnega brata avtomata. Francoz bi bil brez dvoma strašno presenečen, če bi stopil v tako napravo ter zagledal pretežno večino gostov, kako stoje za-uživajo svoj lunč pri visokih mizah. napravljenih prav posebno za one, ki nimajo časa, da bi sed-ii. Francoz smatra zauživanje jedil za lepo umetnost, s katero se lahko peča človek celo svoje življenje in kateri doseže z neprestano vajo veliko dovršenost. Celo pariški taksi šofer in ko-! ameriškega trgovca čijaž je snedež ter nikakor ne do-;-- lunč motil kak nestrpni gost. brez ozira na obljube dobre napitnine. Lažje bi trpel, Če bi ga kdo motil pri molitvi, — če sploh kedaj moli. — kot če mu rečete, da radi vas prekine počasno in previdno zauživanje živil. — Ni se čuditi, da ste narod ljudi, bolnih na želodcu in prebavi, — je pripomnil francoski obiskovalec, ko so ga povedli v avtomat. Pri tem je žalostno zmajal z glavo. Ali smo res ? Ali je resnično to splošno prepričanje, ki prevladuje v Evropi ? — Ne. — trdi dr- Eugene Lyman Fiak, — zdravniški ravnatelj Life Extension zavoda. — Jaz nimam uikakih informacij, da bi upravičile ugotovilo, da smo narod dispeptičnih .ljudi v primeri z drugimi civiliziranimi narodi. Dr. Fisk pravi, da se sicer ne odlični mlad neivvorški ekseku-tivni uradnik ter posegel pri tem po thermos steklenici, ki stoji vedno na njegovi pisalni mizi. —-Na lil si je čas o sveže vode. — S tem. da p<»pijem kvart vode tekom delovnega dne. ne pogrešam lunča in čas. katerega si prihranim na ta način, je seveda tudi koristen. — je izjavil ter odpravil s tem problem lunča. Na srečo za lastnike restavrantov pa je med Amerikanei le malo ljudi, ki bi bili tako špartansko skromni. Fraunees"s Tavern servira mo-goče najbolj počasen lunč v celem New Yorku. Nahaja se v finančnem središču, a zahteva tako visoke c»ne. da jih zmore le skrajno lačen in uspešen podjetnik. ki si ž"li pri svojih obed iti zgodovinskega ozadja. Ta gostilna je bila glavni stan Washingto-na v razburkanih dnevih leta —« 177nja t^^tudi šolanje mladi-ipravi cafeterijo ali avtomat za zvonca. Nato pa je prišla eksplozija v drugi banki. Šum in ropot je postajal vedno večji, kajti bi- v Cadillac avtomobilu, katerega sta pustila pred banko. Ko sta se lo je treba več eksplozij, da so | odpeljala, je pričel klicati ldagaj prodrli banditi v močne blagajne nik na pomoč. Dva odločna mt-bank. Eno bančno poslopje je bilo ščana v Buick avtomobilu, ki sta najpol razdejano. ! videla Cadillac avtomobil drve- Ta divji prizor se je vršil sbo- ti po cesti, sta mu sledila v name- ne tekom vojne. ROJAKI. NAROČAJTE 8B HA 'GLAS NARODA', NAJVKČJI SLOVENSKI DNEVNIK T XD2Ul£KIH DRlATAM. podružnico svojega urada. V newvorski zdravniški akade-■ miji je hotel dr. Edvard Lewin-1 sky - Corwin, izvrševalni tajnik j javnega zdravstvenega komiteja, ; oficijelno govoriti o tej zadevi. Nekaj o samomorih. Pa mom >ri v 10. ut 20. stolet ju vedno bolj »smužijo. Psihiatri so svojih opazovanjih prišli do zanimivih zaključkov, kje tičijo vzn«ki sane m >ra. Poudarjajo gi-nevanje čuta pripadle -.' i k družim i:i d"Movini. Veliko j** štovilo samomorov v Ne n" ji. na Francoskem. Dam-kem 'n Šved-':cm. maj-•mo pa zlasti na Angb*škem Nor-vnškera in irdandsk*" ".i. Vobče je p- v^«d med izseljenci ve" .-.1:110-morilcev nego med domačini. Po cerkveni prin:< Inosti j-' najmanj samomorilcev med pravoslavnimi, več med katoliki in protestanti, 1» a j več* pa med Judi. Splošno pri-hnjfi ]>oŠtev ne prlpadnrkst h kakemu veH.":z]»ovedovanju. ampak prava srčna p» božn' število sa-m'-inoi-ov rast,> < -tanstjo. večje i;' med sanici in vdovami nego pri onioženih in <-ženjenih, največje r>a med ločenimi. Največ >:» ljudje obdajo, utap-Ijajo, streljajo in prebadajo Žene dajejo prednf»st nožu in strupu ali pa >kačejo z višine. Glavni vzroki so: izguba družinskega čuta, de-inme sti-ke; prav radi bolezni se nn O! n o rt a- zadnji dobi množijo. Ameriški zdravniški listi ugotavljajo, da je med zdravniki več samomorov nego v drugih po-klicih. Duševni nagib k ?ani moru je previtfenfst in upanje, včasih tudi dom šl jan je kake duševne bolezni, lajčelče pa napačna sodba o de-Ktnskem pole/;;ju. iled duševnima delavci je samomor bolj pogoste« nego med drugimi. ] Izvoz lesa v Italijo ponehava. Iz- Slovenije gredo sedaj v Italijo le manjše količine lesa. ker je povpraševanje po lesu ponehalo. Sedaj se zopet Švica zan;ma «a — Osebno sem mnenja, da bi bilo iz Slovenije in Jugoslavije. O T, A« NARODA. 12. JAN. 1924 Orijentalski humor. Itev.ščina je zavladala v hiši Na-sradina-hotlže. G-re in se po«rodi s sodnikom, tla mu bo pasel živino. A tudi Nasradin-hodža je imel kravo in jo žene skupno s sodnikovi« živino na pašo. Nekoč se zgodi, tla pohode krava Xasradina-hodže sodnikovo, ki ostane na mestu mrtva. Nasradin-hodža si ne ve kako pomagati, steče k sodniku in mu reče: "Gospod sodnik! Tvoja krava je zabudla mojo!*' "Pa kdo j<» kriv, dragec moj. aH jo je kdo nagnal?" vpraša sodnik. "Nihče ne, sami sta s-e i>obod-li", odvrne N as rad Li i -hodža. "Iv kaj naj naredim, živino ne bc-s s^lil". reče nato sodnik. Tedaj .m- oglasi Nasradin-liodža: "Stoj, čakaj, sodnik, naj ti povrni. MomvČ:1". da bi ujel raco, sf\b> kraj vod**, začne poina-kati kruh v vodo in ga je. Pride neki človek mimo in -ra vpraša, kaj dela. Nasradsn-hodža mu odvrne : "Kace v obari jem." N*t»k'.č se odpravi Nasradin-liodža v Skadar. Pred mestom zagleda otroke, Id se igrajo. Stopi k njim, < ni se zberejo okrog njega in pra vprašajo : "Kam greš, < »čk a 1 "V lilijo s<'in namenjen", odgovori Nasradin-hodža. "A čujte, otiDci, povejte mi, kaj bi lahko kupa :ia turu, da se nasitim, a da vendar prihranim denar " Otroci nui odgovorijo: "Wš kaj. mojster! Pojdi v mesnico, kupi želodec m pojej, kar je znotraj. Nato eperi želodec in ga prodaj. Tako s- lahko nasitiš in si prihraniš d»-nar." Ko sliši Nasradin-hodža, kar mu je rekla deca, si misli: 11 Pri moji veri, meni pa res ne kaiže v Skalar če so že otroci taki. kakšni bodo Šele odrasli!" Nato se okrene in gre domov. Nekega dne sve vrača Nasradin-hodža silno žejen od dolgega pota in stopi v gostilnieo. Bilo je že ob, trdem mraku in gostibixrar na t oči jpopolna..... v naglici Nasradinu-hodži prepo- Marija Varhinja: vedano pijačo v neki vrč. kjer je! v platno vezano ... imel shranjene šihre Na.sra.din- t usnje vezano ... iKdža hlastno iznije in se odpravi|^^ifa^vLano ... domov. v usnje.vezano t'ez nekoliko časa zapazi gostil- v fino'usnje vezano ni-čar. kaj si? je zgodilo, se pre- v usuJe vezano •••• straši, teče k Nasradinu-hodži in ga vpraša: "Oovfk božji, kaj je s teboj?" Skrbi za dušo: v platno vezano ... » usnje vezano..... v fteo usnje vezano "Kaj naj bi bilo?" odvrne Na- Sv«ta Ura: sradin-hod/a. "Ne zamori*', r^ee gostilnrčar, "v mraku in v naglici sem ti na-t<-čil v vrč, kjer bile šibre!" .70 L50 .70 1.30 1.60 1.30 M 1.65 1.80 fino v platno vezano, z debelimi črkami ................1.00 v usnje vezano ............1.60 v najfinejše usnje vezano .. 1.80 • Sibr«* '!" odvrne Nasradin- ANGLEŠKI MOLITVENIKI: hodža. "Zdaj razumem, ko eni se „ >lLADINO) Child s Prayerliook: prav onernanl, sem ustrelil, y ,,.irv:Lst(, platnice vezano .3« mačko, ki je stala za mano!'' Child's Praycrbook: ----v l>el« kost vezano ........ 1.10 Key of Heaven: v usnje vezano .............70 Na.--.rad i n-hodža. je ž:A"el s sodni-, kom \ prijateljstvu in je zahajal Key of Heaven: pog-ostoma k njemu na razgovor, i v najfinejše usnje vezano Nekega dne prijjaha na konju, ga (ZA ODRASLE.) priveze pri sodni ji in ure k sod-lKev of IIeavon: • ' ] v fino usnje vezano ...... 1 Catholic Pocket Manual: Ko sla sedela .s sodnikom in s- v fino usnje vezano ...... razgovarjala, pripeljejo nekega Ave Maria: dne človeka, o katerem je dogna- v fino us»Je vezano ...... !a preiskava, da je krivo pričal. V oni dobi so kaznovali take ljudi tako. da s > j Mi posadili ritensko na konja in so jih peljali skozi mesto. K«r se je nahajal konj Nasradlna-lioilže baš >e je iz v; šila kazen na njem. l ez nekoliko dni so zalotili iste- 1.20 1.50 1.30 1.40 Poučne knjige: Vbecednik slovenski: broširan ................... .30 tnlo vezan.................. .50 pr i sodni i i Angle^ko-slovenski slovar (Dr. Kernl .............. 5.0« VnceijsHft služba ali nauK kako naj se k sv. mati streže.....10 ga človeka, da je krivo pričal, in )oniači živinozdravnik .......... 1.25 /opet so ga marali prepoljavati na Dva sestavljena plesa: četvorka in konju pa mestu. A ker niso imeli ,bvSwia spisano in narisano.......35 na .sad n i ji konja pri roki, so no- ,ove<*or<^a ""'".V""""!........ 1 . . 1 ' v -nsoslavija. Zemljepisni pregled 1.25 -.al 1: N a - radm u- \ od ž i. naj jim Kubična knjiga aH hitri raeunar za trgovce z lesom..........1.00 Knjlfa o lepem vedenju. Trdo vezano .............. 1.00 , . , - , , , iKako se postane ameriški lopovu, na.7 se ok.ani teh poslov. državljan ...................15 ali pa naj si sam kupi konja, na Knjiga o dostojnem vedenja .. JO katerem bo j&hal, kadar bo krivo Kako postanemo stari...........40 oričal." Katekizem (veliki ............ .40 _ Mlekarstvo h Crtti-ami za živinorejo ....................................76 V mesto kjer je prebival Nasra- NemšUc angleški toLmai ........ .6® Hvcb Cankar) posod i svojega. A Na.«iradin-hodža jim odvrne: "Knija ne dam1 Recite onemu din-lu ilža. pride nov paša (visok Največji spisovnik ljubavnih picas JO turški dostojanstvenik) in vsi h!- ^mščina ^ užiteU. j§ Nemščina brej učitelja •. . v *• _ _ . dol •••(••••••••ft^ftt*« ojde k paši. nabere nekega veče- ^ letn|k ................ ..„ i_ j• "i i w» i vi t letnik ra kutine iii jih položi a- košek, da o i0i-„«t . o. letnik ........*.....•• jih odnese drugo jutro paši v dar "Vaktičnl račonar ............ in pozdrav. Ročni slov.-angl. in angL-sIov. Ži'vn njegova je videla, kako slovar .................— pripravlja lepe in debele kutine ter ga vpraša: "Komu je to namenjeno?" Ni»>-.radin-hrdža ji odvrne: "Sai veš. da je prišel novi pa--a. čas je. da mu poklonim in mu nese m darilo." "Mar se to nosi v dar, Tioir se te usmili!" mu odvrne žena. "Bolje JO .60 JO .75 .70 L50 Slovensko-angleška slovnica, s slovarjem, trdo vezana...... Sveto pismo stare in nove zaveze, vsebuje KUO strani............3.00 Splošno knjigovodstvo. 1 in 2 del $2.50 Slovensko-italjanski io ItalJ.-slov. plovar ....................... 1.00 Srbska začetnica za Slovence.....40 'lovensko-nemški in nemško-sloven- ski slovar ................... JO Slovenska Narodna mladina .... 1.— Spretna kuharica ................1.25 Neko noč ukrade Nasradin-hodža petelina, ga stlači pod plašč in hjti pn ti domu. Spotoma ga sreča straža in ga ustavi: "Ej. hodža, kam ob tej uri in kaj nosiš pod plaščem?" "Nič takega, zakasnil sem se odvrne Nasradin-hodža in hoče dalje. A straža ga zgrabi, mu razgrne plašč in ko vidi petelina, ga vpraša: "Fj, hodža. odkod pa to in kam neaeš peftelina?" "Že teden dni je. kar ne kliče več dneva, pa ga neseni k urarju, da ga navije!" . » . , n|in'iiiii huiiitrira ................ 111 da "-»heres fige. Spretna kuharica, trdo vezano 1.50 date! j ne ali kaj podobnega," Slovenska kuharica ............ 7.00 "Ne". reče Nasradin-hodža.;l!n»ii čebelar .................. lJO samo kutine mu ponesean, druge *oftUna IoiJuU« .............. JO . Veliki slovenski spisovnik rasnih tr:i nii-! i n vzame lepo vezeno i ___ , . en , . »..„., i raznih pisem, trdo vezano 1 JO '»risai-o, pokrije z njo kutine in Veliki vsevedež ................ 1.00 leže spat. A ženska je ženska 'n Zbirka domačih 7dravil kakor jih hoče. da obvelja njena; čaka, da s,.ov- "arod ...........id 7.a^i>i mož, gre na vrt, nabere JS^-I"""-:""" Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev jih polož mesto kutin v košek ter 1. zvezek 2. zvezek .09 JS romam: 2i Nasradin-hodža je potoval od nekod z natovorjenini oslom. Osel je bil Milno žejen in je hotel k mlaki, ki je imela zelo strm pristop. Nasradin-hodža se je bal, da bi se zakotalil tovor in je z vsemi močmi zadrževal osla, a ga ni mogel ustaviti. Ko se j« pa osel približal mlaki, zaregljajo žabe v mogočnem zboru, osel se prestraši in zbeži nazaj. Nato roče Nasradin-Hodža: T}-4'Hvala vam, predragi moji škr- jih zyopet pokrije. Drugo jutro vstane Na^radLn- hodža, se praznično obleče, vzame __• košek, n" da bi odgrnil brisačo in K8UZHe pOVeSCl iH se odpravi naravnost k paši.. Pa-> 4a, kije že poprej e slišal pripove- bivati o Nasradinu-liodži, ga po- Amerika jn Amerikanci, trd. ve«. 4.00 zove predse, ker se je hotel ž njim Andrej Hofer ................ nckotiko pošaliti. 5eneska vedeževalka .......... Ko stopi Nasradin-hodža pred ^»f8^ .......... \ , . 1 nrke in porednostl .......... paso. pade na kolena m se mu rojakif trdo vezano....... Jvlanja. sluge pa odnesejo njegovo roman, trdo vezano ...... darilo paši. lii jim zapove. naj Boija pot na šmarno Goro..... zmečejo Nasradinu-hodži fige v »"»kanska Turška vojska...... „i„„„„ * i i Čarovnica starega grada...... 'jrlavo, a ta se klanja m vpne: r „» 1 (VCIK6 ...................... "ITvaltt, hvala!" vse dotlej, do- :ig2UIOV» osveta .............. liler m dolnl vseh fig v glavo. sas je xbUo .................. Paša se zelo čudi ter vpraša Na-! Vetina Borograjska .......... firadiiia-liodžo: Iltlll , orožjem .............. 4 A zakaj vpiješ hvala! in komu Dve sliki — Njiva, Starka — se zahvaljuješ?" ' vesanio............ .judske povesti, — (W biSe do hI- Se. — Sin .................. jmlsla knjižn:ca: jcv. Darovana. Zgodovinska povest ........................Ji 2. zv. Jeruač Zmagovač. — Med Plazovi .................... t. it. Malo življenje ........ 5. zv. Zadnja kmečka vojska 7. sv. Prihajač .............. S. zv. Pasjeglavci ............ 3. zv. Kako sem m Jaz likal, t Brenool j > ................... 0. cv. Kako eem s« jas likal. (Breneelj) ■ ................... 1. cv. Kak« sem se jaz likaS, «, Breneelj* ................... 'J. zv. Iz dnevnika tna!ega pc- redneža, trdo vezar.o .......... ■t sv. Ljnbijcntfkr ciBie. — ' Breneelj) ................... 5. zv. <7uan Miceri« Pove« ta Spanske^n življenja .......... sv. Ne v Ameriko. Po resnični 11 dmrrvllsih ................ 31a!i ljudje. Vsebuje t* i^estl. T'roSirano .................. Trdo vezano Vilmo iivljenja Mrtvi Gostač ...... Materina in&r ..... lomimo ........... Mali Klatef ....... Mesija ............ Mirfio PoStenjakovič Mitva srca. Povesti. Marjetica ......... Naša Vas. 1 del vsrbuje 14 rovesti. (Novačan) — Vezano ...................... 1,3® ProHrano .................... 1^00 Naša Vas. 2. del vsebuje 9 povesti Vezano ...................... 1.30 Broširano .................... Na Indijskih otokih .......... *J0 Naseljenci .................... Na Preriji .................. Nihilist ...................... m Na krvavih Poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskoa polka .......... 1.50 taiodna Biblioteka: Amerika in povsod dobro, dtor najboljše ..................... I^crH^S Hoj s prirodo ................ Božja kazen .................. Babica.......... Heatin dnevnik .........'...... Črtica iz življenja na kmetih Grška Mytologija. 2 knjigi .. General Laudan ................ Kranjska čebelica. Poezije ... Nekaj iz ruske zgodovine .... Nesrečnlca ..................... Rimska Mytologija .......... Spisi Andrejčkovega Jožeta, — Popotni listi, nočni prehod itd V Ciorskem zakotja .......... Za krnhom ................... Zaroka ob pol noči............ Z ognjem in mečem.......... Narodna knjižnica: Bilke ...................... F>1p noči, — mali jnnak Izbrani spisi Valentin Vodnika bahmja pri kratjlci gosji ooiiei JO Malenkosti ......................JO Moje Življenje, flvan Cankar) .40 Paberki in Roža .......... JO biski. (Cankar) 1.20 »biski. (Cankar) Trdo vezano .. U0 >b 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka J65 Zbrani sPisi za mladino: JO J5 J5 .40 1.00 .75 J5 JO .25 J5 J5 JO JO JO >om in svet. Letnik 1008 Duhovni Boj ........... Elizabeta bila toliko pa me..na, da je položila ficre v košek. A ee bi bile to tiste kutine, katere sem jaz pripravil.! 4"ran Baron Track bi bila zdaj moja jjlava mehka kakor fige", mu odvrne Nasradin-hodža. (I. Tavčar) .48 JI J5i .of m r Jf' .73 JO .00 .60 .60 .60 .60 .60 -73 US JO S.-' A« .40 .70 JO JC 1J0 .70 po- .40 ... .40 ... .40 ... .4« ... 1.20 .70 .40 1J0 .70 .40 .40 .70 .70 .40 .40 .40 .40 S.50 JO JO J8 Robinson ........................70 Slovanska knjižnic*. Zbrani spi-splsi, vsebuje 10 povesti .... JO .Slovenski čaljivee .............. JO Suneški invalid................ JO Skozi širno Indijo .............. JO Spake, satire in homoreske .... JO Sanjska knjiga .............. JO Sanjska knjiga, velika ........ 1.00 Sanjska knjiga, nova 'arabska .. 2.00 Strelec ....................... JO Strahote vojne ................ JO Sv Genovefa ................... 40 Sosedov sin, (Jnrčič)...........30 Stezosledec ......................30 Sisto Šesto, povest iz Abrucev .. .30 veta noč .................... JS $tri povesti: Nagla beseda; Tujčeva osceta; Gospod Grabar; List Papi rji -Sir Stric tomova koča .............. JO Sveta Notburga .................35 slovenski pisatelji: zv. Job. Jurčič zbrani spimL Vsebuje 7 povesti .......... i.20 3. J.V. Ur. ivan Tavčar zbrani spisi. Cvetje / jeseni. Vlso&ka kronika 2.00 .Spi jnauove pripovedke: I. zv. Marou, krčanski deček is Libanona .................. J5 zv. Marijina otroka, povest iz .... k&vkaških gora ............ J25 4. zv. Praski judek .............25 5. zv. Tri Indijanske povesti ......30 " — Kraljičin nečak. Zgodovinska poveav iz Japonskega .... JO 10. zv. Z vet i sin. Povest is zvlade Akftarja Velikega ............ J5 II. zv. Rdeča in bela vrtnica, po-• est zv. Korejska brata. Črtica iz misjonov v Koreji ............JO 13. zv. Boj in zmaga, povest .... 30 14. zv. Prisega Huronskega gla-vnrja. Poveat is zgodovine kanadske .................... JO 5. zv. AngelJ sc^njev. Braziljska po* est ...................... .82 zr. Zlatckopi. Povest ...... JO '.7. zv. Prvič med Indijanci aU vožnja v Nikaraguo ........ JO S sv. Preganjanje Indijskih m!s- jonarjrr .................... JO sv. Mlada mornarja. Povest .SO šaljivi Slovenec ...............60 Svitanje, roiunn. trdo vezano____1.00 Turlti pred Dunajem.............60 Trenutki oddiha .............. 40 Tmor v Sarajevu................10 isnjeva Repatica. Satiričen roman. 2 knjigi .............. 1J25 Vera, roman ...................35 Trdo vezano .................. J5 Veliki vsevedež.................. 1.00 Vrtnar. Rabi ml ran a t Ta sere, trdo vezano .........................60 Zsdnl dnevi nesrečnega kralja .60 Zaklad na kosjem estrovn.....Sfl Zadna pravda ..........k..... JO Zmaj iz Bosne...................80 Zlatarievo Zlato .............. 1.00 Za miljoni, tr (ur : 1. zvezek ...................... .73 2. svezek ..................... .73 .rfešani in moški zbori. (Aljai) — l svezek: T-omovini; Nevesti; No svenl ml; NaSa zveada; Ujetega ptiča tožba; Soči..............40 2. zvezek: Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; Oj planine; OJ z Bogom li planiuski sret; ScLskodomsVl mladini; Na bregu ............ .40 3. zvezek: Psalm 11S; TI vesčlo poj: Na dao; DIvna noč....... .40 4 zvezek: Ujetega ptička tožb«; Zakipl do£a: DnevA nuni pripelji far: Pri pogrebu .............. .40 zvezek: Job: V m raku ; Dneva ttara pn*!jf žar: Z vencem tam ovenčam slavi>: Triglav.........40 ti. zvezek: Opomin k Vt^elju; Sveta noč: Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki: Geslc.............40 7. zvezek : Slaveček : ZaoetallptiČ; D«»morodna iskrica; Pri svadbl; Pri rart\a?kem sprevodu: Geslo .40 8. svezek: TI osrečiti jo hoti (me-?an zb.> : Ti osrečit i jo hot! (mo-Ski zb.> : Prijatelj in »enca (moBki zb.> ; Prijatelj tn seDca .) : Stoj. solnčice stoj; Kmetski hISi ......................... -40 'A. zvezek : Ppomlnčlee: Večerni evrm Sirot!: Oče večni: Slovenska zero-11h: Zimski dan: Večerni svon; Zdravire T.: Zdrsi vce TI.: Oče večni : Tone Koln^ .............. Cerkvene pesmi: OomaČl glasi- Cerkvene pesmi za mešani zbor.................. U0 !2 slovenskih pesmi za razne prilike tekom cerkvenega leta. — (Foerst<*rt .................. JO :2 Tantum Ergo. .(Foerster) i... JO 12 Tantum Ergo. 1 Premeri) .....50 Missa in Honorem Caeciliao — (Foerster* .................. .00 Mašue pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .................. JO Slovenska sv. maša. za mešan zbor s spremljavo orgel. (Labamar) JO .75 1.25 .40 'ovestiee, Kabindranath Tagor«, Vsebuje 5 povesti ........ Petelinov Janez (Alegovec) — Trdo vezano ............... Broširano ................. *ariški zlatar ............... 'osljednl Mehikanec ......... *ovesti Mak s ima Gorkega ... rod svobodnim solncem. 2 knjigi 2J0 Pravljice H. Majar .......... jo Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo ............. J3 Požigalec ...................... .2."> Praprečanove zgodbe............ J23 Predržani Prešern in drugI svetniki v gramofonu ............. J5 Pa tria, povesti is irske jnnaške dobe ...................... JO Peter Zgaga .................. JO Pet tednov v zrakoplovu, trd. vex. 1J0 Ptice selivke. (Rabindranath Tagore) — I.00 Pred nevihto ................... J5 Razkrinkani BabsburtaaL «— Moja preteklost .................. JO levolucija na Potrogaiakem..... JO Rinaldo Rinaldinl ............ JO ll. zv., trdo vezano. Vsebuje 15 .4« .73 .00 J5 JO .73 povesti JO zv., trdo vezano. Pripovedke In I>esmi ...................... JO 3. zv., trdo vezano. Ysebujt> 12 po- 4. zv., trdo vezano. Vsebuje 8 po-vesti o. zv., trdo vezano. Vinski brat 6. sv., trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ................... • . * BBctniške knjige ■ slikami: Mlada greda; pravljica s slikami JO Pepeika; pravljica a slikami L00 Rdeča kapica; pravljica a slika fll ••••»•••••■••••••••••■se Sneguljčiea; pravljica s slikami 1.00 TrnoljčiM. pravljica s slikami U* njige aa sUkanlot Mladi slikar ................ .1« GUke li pravljic ............ .73 njige sa sHkanje Pesmi in poezije: Codec; poleg narodnih pravljic e Vrbskem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano ................ Moje obzorje. Enj?. G angel. Poezije Trdo vezano ............. Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi .................. '-alade in romance. (A. Aškerc) Trdo vezano ................ 1,25 % BroSirano ..................... '"sml. (Simon Jenko) .........45 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi ▼ angleščini.................... 'oesije. (Simon Gregorčič) —1 t rti o vezano .................. 100 'lioliea. Pesmi sa mladost.....61 lovenska Narodna lirika. Poealje JO t>to ugank. (Oton Supančlč). — Poezije .................... & Pesmi z notami: Vmerišha slovenska lira — Koncertne pogrni za moSke in mešane zbore......................... Gorski odmevi. (Laharnar.) Zbirka moSklh zborov ln čvetero spevov. 1. zvezek ............. 2. zvezek ..................... Narodne vojaške. (Ferjančlč) .... Narodne pesmi. (Marolt) ....... Naši himni; Lepa naša domovina; Bože pravde. (Marolt) ........ J3 Narodne pesmi Žirovnik 1- zv. .•.......-...»..-«_. Note za tamburice: Slovenske narodne pesmi za tambu- raSlci zbor in petje. (Bajlk) .. 1J0 Bom šel na planince. rod puri a!ov. nar. pesmi. (Bajuk) .... 1.00 .\a Gorenskem je fletno. (BaJuk) 1.80 .43 .45 JO JO zv......... 3. zv......... JO .20 JO Note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln slovenskih narodnih pesmi .73 Note za klavir: Ljubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) ................................JO Ljubavno življenje. Valček. (Jaki) .70 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) JO Pozdrav s Bleda. Koračnica. e3 (Jaki) .....................00 Pozdrav is Dolenjske. Koračnica. (Jaki) ..............................................J| Pripoznanje. Polka masurka. t (J akl) jM Primorski odmevi. Fantazija, f-4 •Breznik) ....................................JO Regiawnt po cesti gre. Koračnica. (Jaki) ......................................JS areno Polka ........................JO ZmiraJ zvesta. Polka ....................JO Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln slo v enakih narodnih pesmi za klavir ln gosli...... 2.00 Bratje! Slovenci smo. Koračnica. (Premrl) ........................................J3 Orel. Koračnica (Jaki) ..................JO Vojaška koračnica..............................JO Zlata Rena. Intermezzo. (Aletter) JO MabeL Intermezzo. (Aletter) .... JO Dijaške. Intermeezo. (Aletter) ... JO Aditha. Intermezzo. (Alettar) ... JO Buri pridejo. Koračnica. (Skorpin) JO Narodne himne in dom orodne pesmi. Marolt ................ Pesmarica Glazbene Matice, za fti-ri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .. Pomladanski odmevi. Pesmi aa ran, alt in bas • zvezek «• • • • • -» Planinke. (Laharnar.) Pesmi spran, alt, tenor in bas: 1* zvezek A*- zvezek Vojaške narodne peemL (Koal) Orlovske himne. (Vodopivee) Ura, srednoSolska pesmarica: 1. svezek .................... U0 2. zvezek.................... U0 Priložnostne pesmi za izven cerkvene in društvene siavnosti — ... (13 mešanih in 3 moSd sborl) 1.10 Nočne pesmL (Adamič) JO 3.00 M .45 JO .40 JO 1.20 Zemljevidi: Združenih držav, veliki .. Združenih držav, srednji Združenih držav. Mali . Nova Evropa .......... .13 Zemljevidi: Alabama, Colorado, Kansas. Kentuefcr Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana, Missiar.ippi, Washington, Wyoming, — vsaki po .... JS ^emljevUls Illinois, Pennsylvania, Mlaneos ta, Michigan, Wisconsin, Weal Virginia, Ohio, New York — vsaki po...................... .40 ROJAEX NAROČAJTE SE HA '.GLAS NAHODA', NAJVEČJI JKL0VENSB3 DNEVNIK V > ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Naročilom je priložiti denar, bodisi ▼ gotovini, Money Or. der ali poštne mamlre po 1 sli 2 centa. Če poSljete gotovino, rekom acdirsjte [ **G LAS NARODA" (Slovonlc Publishing Company) 83 Cortlandt St., New York Ne naročajte knjig, ksterfli ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine GLAS NAROQA, 12. JAN. 1924 Erwin Rasen: V LEGIJI TUJCEV. za "Glas Naroda" priredil A. Žabec. NEVESTA DANSKEGA PRINCA (Nadaljevanje.) Mrzlica dezertacije. Vedno Ln vedno se pojavlja med legijonarji neutešeno hrepenenje po svobodi, rešitev iz tega pekla, kamor so v trenutku hipne slabosti sami prostovoljno zašli. Toda beg iz legije ni lahka stvar. Za beg je potreben predvsem denar. Ubogi vragi, ki zbe-že brez denarja, ne pridejo skoro nikoli daleč ter so najkasneje že v par dneh ujeti od arabskih žan darjev. Lakota in žeja gonita te ubežnike vedno v bližino arabskih vasi in španskih naselbin tei v bližino velikih cest. na katerih pa so neprestano patrulje. Tedaj ne pomaga ubežniku nobena zvv jača; vso njegovo enrgijo zlomita žeja in glad. Tak beg pod vzamejo legijonar-ji v trenutkih obupa in jeze ter ne pomislijo, kam jih bo vodil* pot. dovolj jim je, da so iz območja vojašnice. Legija ima za ta način dezertacije poseben izraz*, premo na pnmp, ali francosko-. — Aller au poump, — Beseda je posebna in njen izvor zagoneten. jZvečer. ko snažijo legijonarji pri veliki mizi svoje jermenje, pade beseda o begu. Naenkrat vstane od mize star legijonar, rodom Avstrijec. — Prokleta banda! — je zakričal. — Jaz grem na izprehod. Grem na pump! Ko je to izgovoril, si je opasal bajonet ter krenil proti vratim. Pri vratih je še enkrat obstal: — K vragu z vami! S tem slovesom je odšel in ni ga bilo več nazaj. Po več tednih pa je polkovna pisarna izstavila fotografijo strašno razmesarjena ga trupla. Bilo je truplo nesrečnega Avstrijca. Njegovo truplo je našla na marokanski meji francoska obmejna patrulja. Poveljujoči oficir, ki ima soboj vedno fotografski aparat, je vzel sliko, nakar je bil posnetek te slike po slan vsem kompanijam. da se mrtveca identificira. Polk ima celo vrsto takih slik, ki predstav Ijajo truplo golega moža, ki je navadno vedno strašno razmesarjeno. Stotine in stotine legijonar-jev. ki so poskušali pobegniti, je našlo v pustinji strašno smrt iz rok Arabcev. Navadno pobegnejo legijonarji v majhnih skupinah, in sicer nimajo na sebi ničesar kot svojo uniformo in svoj bajonet. Pobegnejo pred deveto uro zvečer, koj so vrata vojašnice še odprta. Iz vojašnice pobegnejo na plan. potem preko vinogradov v temno afriško noč- Na begu gladujejo. kajti pri sebi imajo kvečjemu košček kruha. Toda ti ubežniki marširajo. In kako bi ne? Saj so vendar navajeni delati velikanske pohode težko obloženi, a seda> ko nimajo na sebi nikakih bremen, prehodijo v čudovito kratkem času naravnost neverjetne razdalje. Pet minut gre v teku. pet minut korakoma. In tako gre celo noč; naslednjega jutra so u bežniki že šestdeset kilometrov od svoje postaje. Pri kakem span-skem naseljencu se ustavijo, kjer si izprosijo košček kruha in po-žirek vina. V večini slučajih se veda ne smejo računati na dobro srčnost teh ljudi, temveč njihov* bajoneti so tisti, ki jim pripomo rejo. da je njihova prošnja usli šana. Ako zaslišijo peketanje konjskih kopit, se ubogi vragi v divji paniki poskrijejo ter leže tako v pesku po cele ure. dokler ne izgine na horicontu arabska konjeniška patrulja. Obupani ubežniki, ki hočejo za vsako ceno dospeti v Maroko, dobe tu in tam tudi puške, katere si znajo na ta ali oni način prilasti ti. V takem slučaju imajo orožje proti obmejnim roparjem. Svo jih lastnih pušk namreč ne more jo vzeti seboj na beg. S puško na rami ne bi mogli nikoli skozi vra ta vojašnice. Tak star, izkušen legijonar, ki m mu znane vwe prilike ob meji, **m Tfko -., ra, dokler ne pride do vrste šoto- j In če se legijonarju do tu vse rov, v katerih prebiva obmejna posreči, še vedno ni na varnem, straža. Tak legijonar dobro ve, \ Legijonarji, ki si kupijo vozni li- j da So vrste teh šotorov trojne in stek za angleške ali nemške par- j da so oddaljeni vsakega četrt ki- nike, so čestokrat v zadnjem tre-lometra drug od drugega. V tem- nutku zasačeni, kajti inozemske ni noči se splazi skozi. Za to pa parnike se najstrožje kontrolira, potrebuje mnogo časa- Šotori sto- Najvarnejša je še vožnja na fran-, je sicer dokaj narazen in zdi se. coskih manjših parnikih, ki vo- j da je prehod skozi lahek, toda zijo samo med afriškimi koloni-, vsakih dvesto korakov stoji straž jami in Francijo ter se nikjer ne i nik z nabito puško. | dotaknejo inozemstva. Na teh" Toda legijonar je potrpežljiv, j parnikih se navadno ne zahteva j ker ve, da gre za njegovo svobo- j potnih listov. I do. Po cele ure se plazi, da se kon- j Popolnoma varno pot pa ima j čno priplazi do zunanjih šotorov, j ubežni legijonar v smeri Alžir — ! Hiter urez z bajonetom v šotor sko platno, previdno tipanje — in legijonarska puška in pas za naboje sta njegova. Nato se isto-tako tiho in previdno splazi proč. Sedaj ima orožje. Sedaj ima vsaj nekaj, da si brani golo življenje pri prekoračenju Maroka! To. kar sem zdaj opisal, pa se zgodi le v najugodnejših, redkih slučajih. Navadno zaseže bežeče-ga legijonarja že po par dneh svobode, če se sme to plaho skrivanje in beganje tako imenovati, njegova usoda, in sicer v obliki jezdecih arabskih žandarjev. ki ga z revolverjem v roki ustavijo ter od ženejo nazaj, 'odkoder je nbežal. Z verigo ga priklene arabski žandar za sedlo svojega kon-;a, nakar mora ubogi izmučeni in gladili legijonar gledati, 'kako bo držal korak s konjem, katerega požene Arabec tu in tam v dir. — Dospevši v vojašnico, je kaznovan s 60 dnevi temnice in postom, 'e pa manjka kak kos njegove u-liforme. pride pred vojno sodišče radi dezertacije in tatvine. Nato sledi dolgoletna zaporna kazen ali pa premeščenje v kazenske kolonije, kar pomeni toliko kot gotovo smrt. ker nihče ne prenese strašnih muk v kazenskih kolonijah niti ne ondotne klime. Kakor sem že rekel, je beg is legije vedno skrajio težaven, in tudi če ima legijonar denar, mu s tem še ni zagotovljen uspeh. Toda naj priČnem od kraja: Civilno obleko dobi begunce v židovskem Ghettu mesta Sidi-bel-Abbes. Tamkaj se prične prvo poglavje legijouarjevega bega, odnosno njegovih predpriprav. Žid zahteva za slabo, staro civilno obleko petdeset frankov, katere mu mora ubogi vrag plačati, če jo hoče imeti. Nato nadaljnih pet frankov zato, da se sme legijonar v njegovem brlogu ^preobleči. Za-em nadaljnih pet frankov za — disponiranje" uniforme, kajti vsak, količkaj skrben in previden legijonar skrbi ob svojem begu za to, da pride njegova uniformn nazaj v vojašnico, ker ve. kako strašna kazen ga čaka radi tatvine, v slučaju, da ga ujamejo. Toda Izraelec mu proti plačilu obljubi, da bo dobil polk nazaj njegovo uniformo. Metoda je vedno enaka. Tri ali štiri dni bo begu takega legijonarja, ki je po begnil v civilni obleki, katero kupil pri Židu, leži njebova uniforma v culico povezana na dvorišču vojašnice, kamor jo je ponoči vrgel preko obzidja kak židovski deček. Ubežnik pa blodi po uličicah židovskega mesta ter mora skrbno paziti, da instinktivno ne pozdravlja srečujočih ga podčastnikov in častnikov. Toda pred seboj ima še vedno neštevilno tež-koč. Nikjer ne sme vzbujati pozornosti, skrbno mora brzdati svoj jezik, povsod mora igrati vlogo navadnega potnika. S postaje Si-di-bel-Abbes, ki je noč in dan zastražena od legijonarskih podčastnikov, se seveda ne more od peljati. Hoditi mora ponoči do kake druge postaje, v neprestanem strahu, da ga ne zalotijo a-rabski žandarji. Nato pride vožnja po železnici v kako obmorsko mesto. V postev prideta pravzaprav samo mesti Oran in Alžir, kajti samo iz teh mest vozijo red- UnMKSIA CEV pCiwKvul T J»T» Tunis. Tamkaj ga ne bo v gneči j in vrvenju levantinskega prometa nihče opazil in za pasažo v kako ■ italijansko luko mu ni treba ni-kakih listin- Toda stroški so o-', gromni! Med ubežnimi legijonarji je le malo takih, ki bi lahko pobegnili ; po železniei in potem potom par- j nika v Evropo. Potovanje stane I denar. Beg preko mesta Alžira J zahteva že majhen kapital. Naj-; manj 150 frankov. To je zelo niz- j ko računano, kajti približno 70 frankov mu požre že nakup ob-1 Ieke. Koliko pa je v legiji legijo- j narjev, ki bi razpolagali s to vso- j Pred kratkim je bilo objavljeno, gareta Green iz New Yorka da se ie zaročila Eleonora Mar- . . ea danskim princem \ igo. st.eu na breg, mali Aleksander ua je hodil za njim. Komaj pa je bil na mostiču, je vsled močiit-ga sunka viharja zgubil ravnotežje in padel v morje meti par nik in pomol- Prestrašeni oče je brez pomišljanja skočil za ponesreče- j nim sinkom v vodo. Tu pa se jt ] zgodilo nekaj strašnega. Še pred-i no so mogli drugi prihiteti obema na pomoč, je potisnil pamik vi-' har s tako silo k bregu, da se drgnil ob pomol in oba nesrečne ža popolnoma zmečkal. V nekaj minutah sta bila Matej Lusič in njegov sin Aleksander podobna brezoblični kravavi masi. To se je j zgodilo pred očmi številnih mor-j narjev in drugih ljudi, ne da bi j mogli priskočiti na kak način | ponesrečencema na pomoč. V j obupu je hotel tudi starejši siu ! Ivan skočiti v morje, kar pa so, | navzoči preprečili, ker bi postal 'sicer tudi on žrtev strašne smrti, i j Zjutraj so potapljači dvignili iz morja mrtvega očeta in sina. , Truplo sinčka Aleksandra so našli zmečkano v neki široki razno : ki v pomolu, truplo Mateja Lusi-pa raztrgano in zmečkano t blatu na morskem dnu. Razmr- in mišico h hrbtu. ii va£e mi- Maziic velikega c!cve;a. y Za obai*V fi : —^ y Ce i-r-ra\ i Kvmatisei e v kK-V-i'"-Za. pomirjen je l t»ics:nlli. rke!e-Cih lociiljajov nevralsiJe-Za izp.ihk-- :n odrptienja. Z. ver 1 o!esti in t::a"_i stel-::<*r.ico — nikds.r r.e ve;-te. kdaj jo boste ra! i'.i. 35 in 7 V. stt. klenima v lekarnah F. AD. IUCKTER & CO. 104-114 Sa. 4th St.. Brooklyn. N. Y. Vsak pevec bi mo**al imeli novo izdajo •PESMARICA GLAZBENN MATICE" Za itiri moške glasove Uredil Matej Hnbad Knjiga ima 296 strani, ter vsebu-- 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami. Cena ■ poštnino $3.00. •'GLAS NARODA" 1 HortUndt St.. New York, N. T. Potne črtice. (Nadaljevanje.) to! Večina legijonarjev skuša po- ' begniti kar na slepo preko pustinje, kakor sem beg pa se skoro Nekaj dni stradanja in vagabun-1 diranja po puščavi, nakar jih u-jamejo arabski žandarji. Ka> - A. J. Terbovec. samo tri ure. Potem smo se gun --cali proti Kemmererju malo nad • Mestece Kemmerer je sedež dve uri. Ce pomislimo, da znaša Lincoln okraja, in tjekaj si je daljava okoli dvajset milj. je lah-i . . , _ , treba priboriti pot skozi Gran- ko razumeti, kako smo dr vili. i prej opisal. Tak 1 , . . c, , „ , . . . j 1 ger. razen ako pride človek od se- Edine luc. ki smo jo imeli v na-! nikoli ne posreči. . . , , - t( ,, ...... r ; 1 ' vnp>.7.inarla flrsin^pr m v York City. (10-12—1) Pozor citate!] i. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo zadovoljiti, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem bost« ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" da si deležen dvomljive- ■ sejn si želel, da bi mi prišel na ga užitka čakanja. gika legijonarjevega bega. Das? ...... ,. , , t , \ v , 1AA dvanajstih ur. V Kemmerer sem je sirsi javnosti znan pod znaša razdalja do obali preko 100: J TT . ,, . ,, i --« , . „ .v . dospel v Zg lo za legijonarja. ki je vajen de-ihl tam mi Je d(>bro Jutro lati pravljično dolge marše. Toda mraz- nekako dvajset stopinj pod - 'ničlo. Nos se mi je stiskal, v use- rnie- neprestane straže in patrulje v pustinji in legijonarja je spozna ti dalj 'sih mi je zvonilo in v napol za- ♦ " -r 1 t-i I mrzlih mislih se ie motala tista: i po njegovi uniformi na velike, " *' laljave "'My California. I'm so lone- some and blue, yes. longig for (Dalje prihodnjič.) Ludendorfova smola. you. oh dear . . Sicer pa ni bilo dosti snega in dnevi so bili večinoma solnčni in j>rilično gorki. Hvalil sem pelino-ve bogove, da ni bilo hujše. Z za-Po zmagi pri Taniienbergu leta nimanjem sem opazoval pse, ki 1914 je Ludendorff naščuval boj-'so tekali po cestah, ker vsakemu ne pse na poznanjskega prosja-|se je kadilo iz. dolgih ust, kot ka. "Prišel bo dan", je vpil berač pravovernemu tobakarju- V me ves krvav pod kremplji grizkega ' stecu samem biva le malo Slo- samsova, "prišel bo dan, ko boš tudi ti bežal med laježem istih psov, katere danes hujskaš name. Begal boš na zapad, begal na vzhod, begal na sever in begal na jug . . Ludendorff pa se mu je kot vojačina prostačina režal vencev. Vsekakor pa se mi zdi vedno omeniti rojaka Mr. Iilaču-na, ki ima tam dobro opremljeno garažo in je ob enem zastopnik Studebaker in Chew rolet avtomobilov. Pretočeno leto jih je prodal toliko, da je dobil prvo in krohotal. Vendar siromakova j nagrado. To kaže, da ljudstvo v prerokba se je skoro doslovno ob-1 tej kraj.h ni " cheap istinila. Nemški skrajno levičar- ski dnevniki trdijo tako: Ludendorff se je začel umikati na za padni fronti; osvoboditev Poljske, baltskih dežel in deloma Šle-zije ga je pognala na vzhod. Ob Kappovem prevratu se je bivši generalisim umaknil na Švedsko, na sever. Nazadnje pa se je uresničil še "beg na jugu". Poslednja napoved je še trpkejša: Ludendorff niti ni mogel lisici na rep sesti, temveč se dolgočasi v . nazadnjaških bavarskih temnicah. Severova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah. Hripavost in kašelj sta zalo neprijetna simptoma. Da preprečite teije posljedice vzemite Severa'* Cough Balsam, ki prinaša, za željen o in hitro ponoi. Imajte ga. pri roki v hiii za zimske mesece. Ceca 25 in 50 car.tov. Vprafcjte pa ltkanah. Severov A men; h ra leto 1024 jc natisnjen. Dt-oa vs pa vseh ie- i VV. F SEVERA CO bližnje mestece Diamondville ima sicer zelo gosposko ime, a drugače je čisto priprostih ma nir, ker se n. pr. zadovolji še z lesenimi hodniki; ni torej treba, da hi človek tam nosil "cilinder v dva štuka". Pa mi je vseeno ugajalo tam. kajti našel sem le lo število starih znancev in pri jateljev, ki so mi bili zelo naklonjeni. Glencoe sem se peljal pogleda ti ponoči pri luninem svitu, ker se mi je zatrdilo, da je takrat s«, najlepše. Dasi smo imeli seboj kovčege in postelje, nismo tam "kempali", ker je bilo premrzlo V Frontier-ju. kjer še je zadnje poletje pripetila vel;ka ek splozija. ki je zahtevala skoro sto človeških žrtev, mislim, da ni vec Slovencev. V Cumberlandu živi nekaj slo venskih družin, a kempa ni več tako živahna, kot včasih. Pri Pe-ternelovih sem bil tako prijazno in gostoljubno sprejet, kot po na vadi. Za prenočišče je pa tam težko, torej mi je dal jerperge usmiljen pečlar. Naj ga bogovi poplačajo — recimo s kakšno brhko pečlarico. V Cumberland človek še nekako pride, a ven priti je pokora- Cumberland Li mited vlak, sestoječ večinoma premogovnih kar odhaja od any odd time po tretji uri popoldne. Seveda je treba ponižno čakat aa sjegevo milost. Jaz sem čakal Končno pa sem se resignirano j dal v svoj kismet, zleknil po se-1 dežu in vzdihnil: "Kaj hočemo.' prvih sto let je najhujše!" Sublet je menda največja slo-, enska naselbina v tem okrožju. Jaz sem tam praznoval svoj rojsi-ni dan, (koliki, ne povem), visoko vzvišen nad nečimernost tega sveta, ker mestece stoji sedem-tisoč sedem sto sedeminsedemde-set čevljev nad morsko gladino. Počutil sem se dobro, blizu rajnkih višav, saj postrejrli so me imenitno, in čudo preČudno: ka-ifornijska grozdja kri je pri-dpela tudi v te višine! Slava ti, božanska Calif orni ja. ti povzročiš, da je tudi najbolj pust in dolgočasen kraj včasi ves v rožah .. . V dolini je kempa Susie, kjer je pred leti bivalo precejšno število naših rojakov. Zdaj je vse mrtvo in zapuščeno in "luna bleda zdaj skoz prazna okna gleda noter v hram . . -" Čudno je, da so skoro povsod zapuščene hiše-in bajte brez vrat in oken. pa nisem nikoli videl človeka, ki 'mufa", da bi vlačil vrata in okna seboj. Čuden je pogled na napol podrte bajte, ki prezebajo med snegom in pelinom, in jaz si nisem mo^el kaj, da ne bi pomilovalno vzdihnil: "O Suzana../ DR. LORENZ M2 Penn At«m PITTSBURGH, PA ■DIMI SLOVCNIA* «OV«RKČI RAVNIK iPCCUALiaT BldiKIM SOLSXNI. Meje etreka Je sdrevljenja akutnih in trronXnlk batoxnl. Ju •am te zrfravim na« S3 let ter I m »m ckuinje v vaeh baletnih in k*r znam alovantko, sata ««• morem papclnoma razumeti vate bolezen, da vaa ozdravim In vrnem moč In zdravja. Skazi arldobll poaabnc ekuinjp pri ozdravljanju moiklh bolazni. Zate aa MMinama zanaatl na x«no, moja akrb pa je, da vaa papalnom« ozdravim. Na edlaiajte, ampak prldlta Clcn^reje, •a% bolečine v koeteh,etarerane;ca!ab*!oat — v tem gradiču ne l>o prav posebno prijetno življenj« — s. je mislila Katarina. — Umrla bom. tako bom sama. Kljub temu je bila pa m erjena, da ji bo ta gradič km tli ugajal. Nato je dala napreči v majhen voziček dva osla. katera j. pred kratkim kupila. Hotela je na izprehod in sicer na vrh griča odkoder se vidi po vsej dolini. — Gospodična — je pokl:cala svojo družabnieo — sedaj grev?i Njen glas je votlo odmeval po prostranih dvoranah- Njena driižabnica je bila majhna debeJuhasta Angležinja, k se je vedno smehljala, celo tedaj, ko je bila jezna. Razen nje je pri vedla sebo tudi kuharico, hišno in kočijaža. Sicer pa nikogar. Oskrb nik. vrtnar, služabniki in hlapci so služili že prejšnjemu gospodar ju. Stari oskrbnik Bloden je bil že petindvajset let pri hiši. Družabnica je bila že oblečena. Pred stopnimami sta bila ž osla. vprežena v voziček. Katarinca ju je pogladila med uš»'=i te jekla druŽabnici: — Miss, kar vstopite. Z njo sp jo rada vozila na izprehod. Obe sta bili skoraj enak. I ost a ve, le Angležinja je bila dosti debelejša od nje. Osla sta potegnila in kmalu so bili na pobožju hriba. kj?r j pa postala pot tako strma, da je bilo tudi osloma breme pretežke Proti vrhu je vodil v velikih ovinkih ozek drevored. In kadarko! je dospela Katarinca na kak ovinek, je presenečeno vzkliknili vspričo nove lepote. — Kako krasno je to, kako krasno. — je mrmrala gospie; Mala. Zagonetno, toda resnično. rtei c V žarki sol urn i svetlobi je bila morska površina podobna vn či jekleni plošči. Na desno je bilo videti vitke obrise stolpov \ , Slučaj Reynolds - Kennedy. (Nadaljevanje.) j dem mesecev prizadevala ojačiti ^■r , , , : , , . ' verigo dokazov proti obtoženemu Vsled tega je postal slamnitk . ... - 1 , __, . „ . . se je pričela marca meseca predmet največje važnosti pri , , . , . . . . ... 'obravnava proti Kennedv-ju, ]>r pojasnit vi skrn-nosti (in tekom i, , . . \ . u , ' • . „ i kateri je zastopal obtožbo taki»at-1 easni. !. _ . .. .... ROYAL MAIL PooblaSčena parobrodna črta od jugoslovanske vlad« Neitosredna. služba med New Yorkom in Hamburgom Cherbourgom in Southamptonom "OHIO" ORCA" "ORDUNA" "O&flITA" TI parniki so v vseh ozlrlh novi In moderni. Priljubljeni so prekooleansbim • potnikom ler so slavni vsled svojih pri- Kretanje parnikov - Shipping News 16. januarja: Pres. Wilson. Trst; Paris, Havre; Pres. Van Buren. Cherbourg. S&int Servaiiu. 11a levi so se pa odražale skale pri Dinardu od azur lic ga neba. — Vstavite, Jean. — je zapovedala Katarinca. Kočija/, je to rad storil, ker sta bila osla že popolnoma utru jena. Katarnca in družabnica sta se bližali peš samotnemu hrastu k; je star vrhu hriba, odkoder sta upali uživati krasen razgled. Samotni hrast vrhu hriba je imel nekaj pošastnega na sebi. Bi ;e žc napol suh, in vslod neprestanih vetrov ter neviht se j:» bil ta ko skriveneil, da je bil sta rasnemu pošastnemu črvu podoben. Proti hrastu se je odpravila Katarinca. Veter se je igral z nje nimi krasnimi lasmi ter ji poljubljal senca. Oh. če bi imela krila, da bi se dvignila nad to čudovito deželo: če bi bila podobna škrjancu, da bi lahko tej lepoti slavo zapela! Čimbolj se je bližala drevesu, tem pomembnejši je bil poglet' nanj. — Ah, gospodična, — je rekla družabnici — ta prostor bo za me. Kadarkoli bom nesrečna ali žalostna, bom prišla sem ia bon: znova ozdravela. Pri tem je pa natančnejše pogledala in zakričala: — Za božjo voljo gospod:čna poglejte! — Kaj je? — je vprašala Angležinja preplašeno. — Tam tam na drevesu . , . Tedaj je pa tudi Angležinja zakričala. Na močni krivi hrastovi veji je bingljala človeška postava. — Jean. Jean! — je kričala Katarinca ter tekla proti kočija- — Nekdo se je obesil! Poglejte! — Tam na hrastu se jet obesil . . . — Obesil da se je. obe«il, a ? — Da, strašno^ Moj Bog! Od režite ga! Moj Bog! Šele en dan sem tukaj, pa se je že obesil človek na mojem posestvu! Gos pica Mala je dospela do voza. Smrtnobleda je zlezla van j ter omahnila, vsa tresoča se na blazine. poznejšega procesa. Neki časni , . - . . . , . , . ni t »možni okrajni pravdnik in itar je izsledil prodajalca v nekt« , ., ... .... , ..... , . , . , ; poznejši sodnik višjega sodisea. trgovini, ki je rekel, da je prodal» , . . „ J.. . •-John Jlclntyre. L vel j a vil je na- dr. Kennedvju na dan pred umorom en slamnik in eno čepico. Okrajni pravdnik se je lotil nadaljne preiskave slučaja. Dr. Kennedy je bil stavljen takoj nod obtožbo ter pridržan v Toms zaporih brez jamščine. Najprvo je bilo treba izdelati teorijo zločina ter najti motiv in v ta namen so detektivi okrajnega pravdnika razkrili prejšnje življenje Dolly Reynolds. Izkazalo se je, da je bila Dollv običajnega obskurnega pokolenja. da je bila doma i z Mount Ver-nona in da je prišla v starosti 17 17. januarja: Suf.'ren, Havre; Thurlngla, Hamburg, Mongolia, Cherbourg; Huenchen, Bremen vladnih naprav. Izborne službe, in kar je 1Q najvarnejše \sled udobnosti. januarja: Ulj ud ni strežniki nosijo na bele po-L.An5on la' Cherbourg; Pres. Roosevelt grnjene mize dobre, okusne in zadostne jCherbourg- Bremen; Conta Verde. Genoa obede. Pjstbtia pozornost Je posvečena 22. Januarja* ženskam in otrokom. DerfUinger. Bremen. Z a podrobnosti vprašajte agenta t va- \ ss. m Sem mestu ali pa prt: Januarja: ROYAL HUL SHAM PACKET COMPANY'cheTtLri^iiambirv^U'K' Plttsbur** 26 BROADWAY NEW YORK. N. Y. '"* euna na ime ''Dulley Gideon" in da je bil izstavljen ček S pisavo! Aquitania. Cherbourg; Pres. Hardin,. Kennedy-ja in da je bilo indo.si- 'Cherbourg, Bremen; Veendim, Boulogne ranie na zadn.'.i strani brez dvo- ma njegov podpis. Eden bankirjev 111 bil sicer popolnoma prepričan, da sta biia ček in indosi-ranje izstavljena od enega in is-tega človeka, in s tem je dobilo tudi zagovorništvo priliko, da nastopi. Mclntyre je poklical kot pričo slednjo teorijo zločina: — Kennedy je stopil v intimne odnosa je s svojo lepo pacijentko. Vedel je, da je ljubica bogatega človeka in da ima vsled tega velike denarne svote ali pa jih lali-dobi. Vedel je tudi, da je kljub .o j emu modri janskemu govorjenju zelo naivna in vsled tega je izkoristil mladost, pohlepnost in lahkomišljenost dvajset ali eno- indvajset let stare dekline. Bil nekega tehničnega izvedenca, ka- je zelo dober mehanik ter poka- teremu se je predložilo morilno zal deklici različne iznajdbe, s j palice ter kratek kos svinčene vr- katerimi se je pečal. Izkoriščal; o roti je ter nadaljne kose železne v „ . . . . Je »jeno zanimanje za stave in ; vi. Priča je izpovedala, da je bi-Hli IS let v New \ork, kjer je bi-1 bonjske dirke tep ~ natvezil? da: la železna vl ortrezana ^ daJj. la zaposlena kot kasirka, a^en- je dal patentirati majhen elek-! šega železnega droga, kojega o- trieni stroj, katerepra je mogoče' stanek jc bil drugi kos v njegovi skriti pod sedlo dirkalnega kon- roki. Slična je bila njegova izpo. ja,t vsled česar lahko porazi naj- i-ved glede svinčene cevi, in kon-slabša mrha najbolj iskrega ko- čno je izpovedal glede načina jnja. če se na vrti elektriko v pra« spojitve. Porotnikom se je pred-, vem treiiotku dirke. Na ta način ložilo spodnje hlače obtoženega, je mogoče napraviti celo premo- katere so mu slekli po aretaciji, j žen je iz takozvanih "bookmaker- Kazale so odtise krog pasu ter! . . . . jev'— je izjavil Kennedy de- ob desni nogi, ki so baje nastali! Tann se je spoznala s številnimi ui-- .___ - „ , ,. , , . . . *'. .1 _ ... . iglici ter jo napotil, da investira vsled tega. ker je nosil Kenned v t; borzijanci. med njimi z Maurice _____- A__ . .. f, -t t * , !>vOj tlenar v to podjetje. Ko pa morilno orodje pri sebi in da ie i Mendhamom. ki je bil znan kot - n • , , . , i . - , , .. , . , J I! , , , . , ,. , je Dolly pozneje zahtevala obra-; to orodje viselo na kljuki ob pa špekulant, igralec, veselja.k ter > .. . . . . . i " 1 ' ...... T. . J . . eun, ji je izstavil Kennedy, ki j; ljubitelj lepih žensk. Dosegel je ,1* : i • i *' 1 medtem zaigral svoj denar, n:<: že mučno notoričnost. kajti neka - - i, , . ,10Ann v> vredni cek za svoto $13.0^0. Po mlada deklica, za katero se je z?.- n:mal. je izvršila samomor v ze-- „ -- , , , , , , i • , . A . . . , i pričel zavedati, da ga lahko po-1 jalno snov, s katerimi je bilo mole zagonetnih okolscmah. I -i - - • ~ , ,, -- • , * 5 sljejo v jeeo radi sleparije, m da Preiskovalni uradniki so kma-! dobi ta ček liazaj ter reši svojo lu razkrili, da je ^lendham na za- kožo? je dogovoril z Dolv Rev- j jave Kennedv-ja v policijskem padni 58. cesti mebliral lepo sta-1 da se bosta sestala v Grand ! glavnem stanu, nakar je zastop- 24. januarja: L~>eutschland. Hamburg. 26. januarja: Aquitania. Cherbourg; Pres. 29. januarja: Colombo, Genoa. 30. Januarja: Chicago, Havre; 6tuttgart, Bremen. 31. januarja: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 2. februarja: I-i Suv«>it», llavre; Majestic, Cherbourg. 5. februarja: C'anopic, e'herbourjr in Hamburg. 6. februnrja: Paris. Havre; Onlcna. Cherbourg ia Hamburg; Pres. Monroe. Cherbourg. T. februarja: America. Cherbourg in Bremen; Cleveland, Cherbourg in Hamburg. -9 februarja: New Amsterdam, ■4. februarja: Alinnckahcia, Boulogne. Cherbourg in Hamburg. 16. februarja: Berenparia. Cherbourg; Andania, Cherbourg; Zee land, Cherbourg; Duil>>. CJeno-i. 20. februnrja: ll.nchambeau. Havre; Ohio, Cherbourg in Hamburg; Tres. Van Euren, Cherbourg. 21. februarja-v Albert I.allin. Cherbourg in Hamburg. 23. februarja: Pres. ltoosvvelt, Cherbi urg in Premen; Mongolia. Cherbourg; Conte Rosso, Genoa. 27. februarja: Suffren. Havre; Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg. 23. februarja: America. Genoa. 1. marca: Olympic, Cherbourg: Anton la. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg in llre-men. .^TEDAMESlCAm. tjr** (HARP!MAN LINIIj t'OINTtfCCVlCEU'iTU *-Vj HAMBURG A11EPICAN LINE ♦:inja ter prodajalka knjig. Bila ie zelo lepa, se dobro oblačila, ^nala »rovoriti in pripovedovali so la je bila dobra prodajalka knjigr ■n da so delodajalci uncto iskali njene službe. Nekaj časa je bila nslužbena tudi kot blagajničarka Hoffman House Caffe na vogalu Exchange Plaee in New St. Najkrajša pot v vse dele ^ JUGOSLAVIJE Oilplutja vsak tedon z našimi ra*-košnimi aarniki PESOLUTE RELIANCE ALbiRT BALL1N DEUTSCHLAND Parniki s 1, 2 in 3 razredom in znani "Mount Clay", "Cleveland", "Hansa1' "Thuringia" in "Westphalia"' s kabinami in-3. razrtdora. THURINC-IA — 24. Jan. ob opoldne t'sr«-šria. vljudna služba, izborna kuhinja. prijetni in privlačni prost -ri. united american lines 33 B-oadv/Tv. New Ycrk i pnnhhiVeni krajevni zastopniki. , ,. . j! ^ Naravnost v Ju^osiaTi,-1 su spodnjih hlae. . j oi„ktno 8p,m(adno Končno je iapovedal detektiv- i otv, r:tv.-ns vožnja z i - . ^ , ,. i • Presidente Wilson — 16. jan.; li. mar Serza,lt rare.V' SO nash že-j Martha Washin9ton-:(;. m-T.; 14. maj. tem ko ji je izročil ta ček, se je' lezni drog, svinčeno cev ter spa- j i r, v Dubrovnik aH Trst. ' - i - - t I ; /p'eznir.ti v rot.anj< r>t zisrrav. N»b?nih vi- v'orn&uite pri bhinj«. m atr»-ntu aH pri PHELPS BROS. & CO- 2 Writ St., N. V. goee zaviti drog in cev. Nato se je predložilo še nasprotujoče si iz- ZET VAŽNO! DELO DOBI ŽENSKA v >an:jii za kukati i 12—1" ni'>/.. r!:i*'a < i' c! > AliO na ni'*sec. A'ii >v;i / enim otrokom ali tudi :-i -ž in Žena z enim otrokom; mož .!• bi delo pri konjih ali delati drva. Pls.te -1;': Joe Pivbevš-"1:, Box -"">!.-. li-. V. i\ 4-"). Alle-anv. N. Y. NAPE OD A J V LJUBLJANI ■u'-]!;uKlivn-m z vrtor.ii, d -bro Ameriški konzulati v Evropi so g--stilno in vsem inven- novaHje za Dolly Reynolds, in da holelUj nakar jo je umoril. Nato j mk obtožbe zaključi s^jaim. i »nh'Z 0<1 odtlcika i v^Tn InZl 1 1 * 11 'i-q«^.! v Wa-hmirtonu. D. C., da vizirajoi vvlt- >MU 1UI' «! 1 : liste «„„0 onim n-tnikom.! ^oj*,,!!« ln St.. Lakew>:>d. Ohio. (12-14—1) (Dalje prihodnjič.) ■e bil tam znan črni služkinji in je preiskal njenc žepe? denarnico drugim kot "Mr. Reynolds". - , in prtljago, da najde ček. a to se S pomočjo bogatega fborzgjanca mu ni po^ečilo, ker je imela žr-ic postala deklica kmalu bogata. tev svoj >ek skrit pod modrcem. rnela je naložen denar v števil-'Ne da bi dosegel svoj eilj je zbe. nib bankah, pomagala svojim sta žal iz hotelaj a videla sta ga V02, rišem v ^Iount Vernonu. imela , nik vzpenjače ter hotelski urad-losti dragocenega nakita ter bila bogato založena z najdražjo in moderno bleko. Njeno prizadevanje. da natvezi svojim starišem V podporo te svoje hipoteze je predstavil Mclntvre najprvo u- službence hotela, kojih identifi-n prijateljem, da je bila tako u- kacije pa SQ ^ Kkrajno pomanj .pesna kot agentmja za knjige, j ^^ Nato je predložil listek ie bilo seveda brezuspešno in kon j katerega so uašU v r%t6ni torbici čno je prišlo do ostrega prizora J t med njo in njenimi stariši. Nje na mati je povedala policiji po vest o Mendliamu ter nudila informacije gled',e odnošajev 4ned dr. Kennedyjem in njeno hčerko, kar je v veliki meri pripomoglo k temu. da se je obrnil sum na zobozdravnika. Koncem leta 1896 ali v pričet-ku naslednjega leta je privedel Mendham Dolly Reynolds k dr. Kennedy-ju, ker so bili njeni zob je potrebni zdravniške pozornosti. Zdravljenje je trajalo precej easa in Dolly Reynolds je tekom več mesecev hodila na 22. cesto ter se je polagoma tesneje spo-prijaznila z zobozdravnikom. — Kennedy je odločno tajil ,da je i-mel kedaj nedovoljene odnošaje z Dolly, a dejstvo, da je odšla v Grand hotel z nekim drugim moškim. dokazuje da ni držala svo je zvestobe Mendhamu. Oni. k: so bili prepričani o krivdi Kennedv-ja bodo pač še sedaj trdili, da je bil zobozdravnik ' njen spremljevalec- Okrajni pravdnik je dokazal .da je Dolly Reynolds skoro dve leti obiskovala dr. Ken nedy-ja, torej še davno po tem. ko n:so njeni zobje več potrebovali zdravniške pozornosti, a ni mogel dokazati niti enega samega tajne ga dogovora. Suma, ki se je tudi obračal proti Mendhamu. ni bilo mogoče vz držati. Na dan umora in en dar potem je bil v Dong Branch te« se je na prošnjo okrajnega pravdnika takoj vrnil v New York, da odgovori na vsa stavljena vprašanja. On ni bil človek, katerega bi se moglo osumiti nasilnosti napram .ženski ter ni bil oči vidno nič drugega kot varen ljubimec. . . ' * * V Potem ko sta si okrajni pravdnik Philbin in policija celih se- ] umorjene in na katerega je ne kdo zapisal: ;'E. Maxwel in žen«. Brooklyn''. Te besede je Dolly Reynolds oči vidno predpisala tekom vpisa svojega imena v hotelsko knjigo. Bankirji in izvedenci glede rokopisov so bili poklicani kot priče, da dokažejo, da soglaša pisava na listku s pisavo zobozdravnika. Prodajalec v neki trgovini je izpovedal, da je tekom popoldne, a pred umorom prodal slamnik kot so ga videli na glavi moža v Grand hotelu ter čepi-c odr. Kennedv-ju, ki je ust rajal pri tem, da ni še nikdar nosil slamnika, nalašč .kupil slamnik, da prikrije na dan zločina svojo identiČnost. Glavna dokazilna predmeta pa sta bila ček za $13.000 in pa kre-peljec, s katerim je bila deklica umorjena. Uradni Id Garfield National Bank so izpovedali, da ni v banki nobenega tekočega ra- P' ( Da l j e prihod n j ie. j Varno odpravljanje masti liste samo oniin potnikom, ki predložijo affidavit, ki če ni star -04U 11 jiad leto dni. To naj vpoStevnjo vsi oni, ki so poslali nffidavlte v stari kraj in j bodo isti stari nad eno leto. Frank Sakser State Bank, HuJSati. hujgati. hujSatl. Ju reslo d« belili ljudj. Postati ter.ak in Blok, j« kil. i modo in družbe. Vsi debeluhi vijejo tok. i co fortVmdt ^ Ww York Citv v zadregi ln stiaki. Oni so proti osabnlc I H —-M W 1 01 k l lt\. zdravilom, boje se težkega vežbanja, si Telefon - Cortlandt 46S7 r roti neprljeLni in nezadovoljivi dijeti. do I___—________' kl-;r no zadenejo na neškodljiv Marmob I i Predpis (Marmola Prescription) ter •• i j nauie potom rjega. da. varno, stalno i j lahko hujšajo brez lzpremembe način« | življenja, toda neSkod'jivo, hitro in tajnf doblva.Jo idealno postavo, nežno kožo. bo-Ufli tek ln zdravje kot bo ga kdaj pre imeli, ln sedaj pridejo Marmola Predpis ne Tablete (Marmola Prescription Tab lets) lz Iste slavno ne3kodljlve formul-kot Je Marmola Predpis (Marmola Prescription). Zadovoljive dobrotne uClpkr tega. slavnega varnega zmanjševale* ma< čobe spoznate, čo daste vašemu lekarnar Ju en dolar za en zavoj alf pošljet' sto svoto Marmola Company. 684 Garfi«.*!^ "uildinjr. Detroit, Mioh., s prošnjo, n J poSlJeJo zavoj Marmola Predplsn!* Tablet (Marmola Prescription TablehiV —A d v't MOŠKI! Zaščitite se Proti a&lezenju N »vi»f> si na tdito FFI PF Et-BA i« MC>KF. Vi lika luba3; c. Kit <4's) 51 Vi Vlriittrji ali 5an-Y.Ki» IVpt: B ! C2 F»flmt n Ft.. New York Fiš'.*'" za ol ro/niro. RAVNOKAR JE IZŠLA NAJVEČJA ARABS!! SANJSKA mm Najnovejša ilnstrovana izdaja. Vsebuje 308 strani. 1SF* Cen^ s poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO 82 Cortlandt St. New York City, N. Y. Prav vsakdo kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; pr»T vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi ▼ "Gla» Naroda". Izšel je "'Slovensko - Amerikanski Koledar" za leto 1924. Enjiga. je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. : NAROČITE 6A ŠE DANES. Cena s poštnino 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY | 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. ";»r&r* i........v.v.v... J Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. K DOK je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkufinje. Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne 1 .amike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Tudi oni ki ie niso ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je. da se povrnejo tekom šestih mesecev in bo pripnSčenl bres vsake neprilike t to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Mor želi dobiti sorodnika ali pa svojca iz starega kraja, naj nam piže za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota »n.a. 6420 novih priseljencev. Za potne stroške izplačuje po na-Sem naročilu JADRANSKA BANKA tudi ▼ dolarjih. Frank Sakser State Bank SB Cortlandt Street Now Ttrk Olivno zastopat v. Jadranski (ZPLAOILA v AMERIŠKIH DOLARJIH, V Jugoslaviji — se more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od amerl£k»>ga konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivred no^ od s.oou. — frankov, to Je pri bližjo flilA).— ta enega potnika. V slučaju, da naslovljenec za Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega Usta. dobi pošiljat?! j lat ko dolarje nazaj ali aara pa na novo naroči Izplačati na-kazaul znesek v dinarjih. Na«lalje ss nam tdi umestno pripomniti. da nikakor ne moremo priporočati pufiiijatl Čeke v Jugoslavijo. Splofao mnenj« vlada, da se čeki ki so £las9 na dolarje, tudi v dolarjih IzpUčajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno. Je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadna ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor niso pripravni za ljadi nn deželi, ker so banke oddaljene ie izplačajo take čeke v dinarjih Sele potem, ko dobe iz Amerike potrdi lo, da so jim bili odobreni. Onim, ki stannjejo na deželi in ne potujejo f Amerika Je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim Izplačajo na zadnji pošf brez neprlllk. Tudi za nabavo potnega lista <— (pota* je najpripravneje poslati dliiirj«,. Dokler namreč petni list ni potrjen od ameriškega konzula ne more potnik dvigniti dolarjev Stroške za razne listine in potni list se pa lahko plzča tudi z dinarji. V Italiji ln »tod snem oaomlju — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska, če je pa n n Tri en jen denar le za potovanje. Je na nakaznici označiti vidno: Ia-pl&čatl le, ako naslovnik potuje. Vsled naraščajočih stroškov smo se morali odločiti prevrniti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za Izplačila do f25. računa mo po 75 centov; od $25. naprej po 35«, to lo po 8 centa od vsakega dolarja. Na nakazale! aaj ko feno: Izplačati v dolarjih. Ta pristojbina Jo valju dolarska iapiačila t JugosJaviJl i« Italiji. FRANK SAKSER STATE RANK 82 CortiaaJt St, New York Gty AOVKRT1M IN "BLAI NARODA«.