7 60. štev. Posamezna številka 6 vinariev. „PAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeliab in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljbih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnin* znala: v Ljubljani v upravniStvu mesečno K 1*20, i dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina so St pošilja upravništvo. » s: Telefon številka 118. « V Ljubljani, nedelja dne 18. januarja 1914. Leto IH. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev* m Uredništvo in upravništvo: si Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8* Dopisi *• pošilja)« uredništvo. Nefrank Irana piana S« n« sprejemajo, rokopisi s« n« vračajo. Za oglas« ae plačni potit vrsta II v, osmrtnica, poslana la sahvale vrata N v. M večkratnem oglašanj« po* — Za odgovor jo prUoftttl znamko, at Telefon številka 118. m Albanija brez konca. fzmail-Kemalova demisija In drugi predpustni dogodki. Ni še konca in ga še dolgo ne bo. Za letošnji predpust smo izborno preskrbljeni z albanskimi senzacijami. Sicer je to nekoliko draga predpustna zabava, ampak to je že stara navada: najbolj zadolženi ljudje so navadno pred pustom najbolj razposajeni in drve s princem Karnevalom naprej, dokler gre. Saj pride za tem tako ali tako pepelnična sreda in šti-ridesetdanski post. Sicer imamo doma na Dunaju komedijo v parlamentu — prav predpustne sorte. Toda te smo že tako vajeni, kakor vsakdanjih gostilniških dovtipov ali pa klerikalnih škandalov. Zato rajše gledamo albansko komedijo. Tudi v nji je namreč nekaj našega — samo da je vse bolj v lepo obliko zavito. T. zv. demisija Izmaila-Kemala ne bo na razmerah v Albaniji nič iz-premenila Izmail-Kemal je bil šef t. zv. »provizorne vlade« v Valeni. Toda ta »šef« je imel veljavo samo za nekatere liste. V resnici ni segala njegova moč in veljava nič dalje, nego streljaj navadne albanske puške. Kemal je bil premiren človek za Albance in je bolj skrbel zase, kakor za druge. Edini mož, ki je mogel priti v Albaniji do veljave, je Esad-paša. Y Albaniji se namreč brez orožja nič ne opravi. Esad je bil nekaj časa miren in je čakal, kako se stvari obrnejo — nazadnje pa je s četami, ki so mu ostale še od obleganja Skadra — začel rogoviliti, in ima sedaj v ob.lasti vse kraje od Drača do Tirane in El-basana. Znano je, da je Esad-paša odšel iz Skadra s tiho nado, da bo knez Albanije. Tako nekako sta si bila takrat z Nikito na tihem poše-petala... Esad-paša ima torej danes v oblasti velik del Albanije. Drugi kraji so brez pravega gospodarja. Včasih so vsaj vedeli, da je «ultan njih gospodar. Zdaj niti tega ne vedo, kdo jim vlada. Pač srečen narod! Valonska Kemalova vlada je bila slaba. To je bilo naravno. V Londonu so dolgo obravnavali »albanski Statut« in so hoteli, da naj bodo Albanci res autonomni, t. j. da naj si državo ustvarijo sanii, z evropsko pomočjo. Zato je izbrana komisija začela najprej dogovor s Kemalom; ko pa se je pojavil Esad — so začeli pogajanja tudi z Esadom; ko ie nastopil Prenk Bil Doba — se je tudi njega vpoštevalo. Pojavili so se potem še razni drugi razbojniki — in z vsemi se je Evropa — pogajala. To pa je vzbudilo medsebojno nezaupanje albanskih poglavarjev — zato je nastal boj. Evropa zdaj ne ve, kaj storiti. Poveljnik holandskih žendarmov bo menda postal guverner Albanije. Eni pravijo, da bo Wied pospešil svojo pot v Albanijo, da bo zmešnjavi konec; na drugi strani pa se sliši, da Wied najbrže še ne pojde tja. Zmešnjava je torej velika. Države druga drugi ne privoščijo, da bj naredile mir. Srbija je potrebovala celo armado, da je premagala Albance. Tudi Wied bo potreboval armade. Toda kje jo bo dobil? Albanci ga ne marajo — če vzame drugo, se bo smatralo, da je prišel kot sovražnik v deželo. Govori se o novi trozvezi: Avstrija, Albanija, Turčija... Slovenska zemlja. BREŽICE. Polagoma, toda z gotovostjo napredujemo. Slovenska trgovina se dviga, zavednejši okoličani pa pripomorejo, da železni obroč vedno bolj stiska breško nemčurstvo. Pravijo nam sicer Nemci, da hočejo živeti v miru s Slovenci, seveda kakor lisica, ki ni mogla doseči grozdja. Vseeno pa bodimo čuječi in pretehtajmo -t J1.3? stvar’ če nam morebiti ni škodljiva. Podpirajmo se vzajemno. Ce podpiramo naše trgovce in obrtnike, je njihova dolžnost, da se nam primerno odzovejo. Ako stavi zdravnik visoke cene, s tem nehote odbija pacijente. Saj vemo, da jih premnogo bolj ceni denar, nego zdravje. — Bodimo čuječi in proučujmo naše okoličane. Marsikaterikrat zadostuje prijazna beseda, da se odvrne zlo. Ali nima nihče vpliva na družino, oziroma mater, ki komaj čaka, da otrok malo odraste in ga lahko pošlje v Gradec ali na Dunaj, kjer je za nas popolnoma izgubljen! Če že to ni mogoče, bi bilo morebiti lahko voditi vsaj kontrola, v knkSne Kroge da bo šel otrok ali učenec. Toliko slovenskega sveta gre v Gradec, pa vse se potopi v nemškem morju. Nekoč sem čital, da je Gradec največje slovensko mesto, ker prebiva tamkaj okrog 40.000 Slovencev. Tako krvavimo, vendar ni med nami pravega narodnega organizacijskega dela. Našim razmeram hočemo v bodoče posvetiti več pozornosti. GORICA. Na predvečer sv. Treh Kraljev so se nekateri nemški železničarski gospodje prav po svoje zabavali ob godbi v goriški restavraciji drž. kolodvora. Vse je šlo nekam gladko, ali ko je minula policijiska ura, niso bili ti veseljaki še prav nač voljni iti narazen. Na to jih je moral šele na postaji službujoči redar opomniti, kar Je pa neke prenapete nemške »burše« jako razburilo, češ, da on se nima kaj vtikati v njihove zadeve. Ker ga niso hoteli ubogati, jih je strogo pozval, naj se razidejo. Temu so se začeli nemški bahači protiviti ter mu niso hoteli na zahtevo navesti svojih imen, nakar je bil najhujši kričač odveden na stražnico. Posledica tega dogodka je bila, da so bili oni kulturonosci obsojeni vsak na pet dni zapora Na to so pa vložili ugovor. Radovedni smo, ali bo ostala kazen v veljavi, ali jih bo pa nemara Wieser izvlekel iz zagate, kot po navadi. Morda dobe celo nagrado? Kdo ve, je-li ta stvar znana c. kr. ravnatelju drž. železnic v Trstu? IZ SEŽANE. Dovolite gospod urednik, da se oglasimo tudi mi iz kraške metropole, ter Vam opišemo nekoliko naše revno stanje. Vsak dan se čita o napredku, kar je hvale vredno in od oderuštva, kar je graje vredno. Te dni smo čitali. dopis iz Bleda, da je tam velika draginja z mesom, kjer sta dva mesarja, pri nas je pa desetkrat slabši, ker je en sam; pri nas dobijo samo vojaki boljše goveje meso po 1 K 36 vin., vsi drugi moramo plačati najslabše po 1 K 76 vin. .— boljši del pa 2 K 40 vin. — teletina slabša po 2 K 40 vin. — boljša pa 3 K 20 vin., prašičevina pa tudi po 2 K 40 vin. — tedaj to je še vse drugo kakor v kakem največjem mestu. Akoravno je sedaj- cena govoje živine zelo padla, vendar naš »Tone« noče nič vedeti za to, pn ostane trd mesar, se ne briga zjt borne Kraševce, in s temi si dela tisočake, o-bogatel je že, zato pa misli, da mu ne seže nobeden do vrha! — Dobro bi bilo, ko bi se dobila ena pravična roka. da bi napravila red. Težko je priprostemu kmetiču, v slučaju bolezni, ko si mora kupiti četrt kile mesa. a še, takrat rnore-om, da dobi same kosti ali loj; Bog varuj, če bi ga poprosil, da naj se mu zamenja, zagrabi ti za kos in ga vrže v kot, ter pokaže proti vratom; Albanski ples. Tragikomedija za predpust. Berchtold: Deva, jaz te obožujem dan in noč po teb’ zdihujem, kaj je meni za denar, sprejmi vsaj par tisoč v dar. Srečen sem, samo če smem bližat tvojim se očem. Saj denarja imam dovolj ne poide mi nikol. Albanija: Ker si kavalir, naj bo, gledati me smeš samo. Jaz plesalca bom izbrala in z njim malo zaplesala toda vedi — nisi sam jaz častilcev mnogo imam. Če imaš prijatljev kaj jih pripelji — za sedaj bom plesala boli domače, ker ne znam drugače. Berchtold (pride na plesišče in j prosi gospodično Albanijo za ples. j Oblečen je v najmodernejši ministr- < ski frak); Ljuba mi Albanija ti najlepša vseh deklet, moj prijatelj Kanija, piše, da si pravi cvet. Moji lepi plani, ja, kje enako ima svet! Draga mi Albanija, al’ bi z manoj plesat šla? Albanija (v polni plesni obleki, obrnjena z zadnjo stranjo k Berch-toldu, samozavestno in ponosno.): Ljubi Berchtold, v uh’ me piš, ti me nikdar ne dobiš, da me ljubiš dobro vem, toda vzeti te ne smem. Tudi drugi so neumni in so name ljubosumni, prepovedan mi je res s tujci vsak najmanjši ples. Jaz doma imam junake, ki ne marajo za take. kot si ti in tvoji Švabi, vsak orožje koj zagrabi. Če pa kaj denarja daš, (če ga kaj preveč irnaš) to pa vzela bom prav rada, saj sem lepa in še mlada. In je vzela Kemala lepo ga je objemala, glasno sta zavriskala skupaj se pritiskala in plesala sta tako, kot da vsega konec bo. Berchtold je mencal z nogama misli: to bo dvorna dama, ker prestar sem ii jaz sam ji prijatelja pripeljani, pošljem nanjo princa Vida in počakamo izida — če jo zase Vid dobi jo pol meni prepusti. (Konec jutri.) Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ustanovljena ieta 1881. v L|ubljStfli Ustanovljena leta 1881. obrestne hranilne : * 31 0 brez odbitka rentnega 4 vloge po čistih 0 davka. Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron. LISTEK M. ZEV AKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) »Ko je sklenil kralj — po prigovarjanju svojih svetovalcev in same Diane Poatješke, katere velikodušnost mi je bila poslednja kaplja nri<'Lv7' ,ko me ie sklenil obdržati "ianju d\,L? f*. ie odločil po priga-pravo, resnično"?’ St°£Ui me Svojo vendar že enkrat *0’ . sem imela nat... Kaj so bili°t[° *e ~ «*• je umrl v svojem dvajsetem i franc enoletnem vladanju, Za strašno ’še° sno boleznijo, katere izvir je osmi vsem nepoznan. Ambrož Pare edini mi je rekel, da je umrl od gnilobe.« Katarina se je prekinila za treno-tek. Njene ustnice so bile stisnjene in težka guba se ji je risala na čelu. »Poglej Karla!« ie povzela s še zamolklejšim glasom. • »Strašni popadi ga lomijo, in vprašam se včasih, ali ne pogine v blaznosti, v gnilobi razuma, kakor je poginil Franc v gnilobi telesa. Poglej vojvodo Ala-sonskega, ki sem ga rodila nazadnje. Poglej njegov razorani obraz! Ali se i ne zdi. da ie pečat usode zaznamoval tudi n!ega?« Trnki gla< kra- čc vrh Orne prsti, nove postojanke »Slov. planinskega društva«. Kakor je bilo že objavljeno v društvenem glasilu »Planinskem Vestniku« se vrše vse predpiprave že več mesecev z vso marljivostjo tako, da bode III. veliki planinski ples celo prekašal svoje dva prednika. Osnovali so se v ta namen že razni pododbori kakor dekoracijski, gospodarski odsek itd. Sestal pa se je tudi posebni damski odbor pod vodstvom mil. g. Zinke dr. Rybafeve, ki je prevzel vso oskrbo in vodstvo raznih paviljonov in koč, ki jih postavijo naši planinci na tem priljubljenem plesu. Priglasile so se tudi zlasti z naše div-ne Gorenjske razne skupine v narodni noši in tako bode gotovo zbral III. veliki planinski ples v Trstu dne 31 januarja mogočno četo slovenskih planincev in planink ter naroda našega, ki bodo ta dan sprejeti odprtim srcem na obalih sinje Adrije. Za X. veliki Cirii-Metodov ples, ki se vrši letos -dne 7. februarja vlada že splošno zanimanje. Letošnja prireditev obeta biti posebno sijajna in bode nudila poleg plesa raznovrsten program, kot srečolov, vedeže-valko, Šramel kvartet itd. Posebno zanithiv bo pa letos list, ki ga izide ob tej priliki, čegav se pravočasno javi in upa da se s tem ustreže vsem bralcem in bralkam, ki bodo gotovo pridno segali po njem Najnovejša telefonska in brzojavna AVSTRIJSKI PARLAMENT. Dunaj, 17. januarja. Danes so se nadaljevala pogajanja glede krščansko socialnega dodatka k kompromisnim sklepom skupne komisije. Krščanskim socialcem :,e je posrečilo za ta predlog pridobiti vse vladne stranke, med njimi tudi mladočehe, Rnsine in Slovence, Popoldan je v tem oziru nastopil preobrat, ker zastopniki gosposke zbornice so javno izjavili, da takšnih dodatkov ne pripuste. Predlbg krščanskih socialcev je podal — dr. Šušteršič, Dunai, 17. januarja. V plenarni seji so danes češki radikalci in ag-rarci nadaljevali potom debate z obstrukcijo, samo, da bi preme čili zborovanje proračunskega odseka. Priglasilo se je 50 govornikov. Namen se je posrečil in odsek bo zboroval še le po plenarni seji v torek. Ta dan bo rešen finančni plan in vprašanje je, če pride krščansko socialni predlog na glasovanje. ZAROTA PROTI GRŠKEMU KRALJU. Pariz, 17. januarja. Oblastnije v Solunu so dobile obvestilo, da obstoja v tujini odbor, ki ima namen umoriti kralja Konstantina. Štiri osebe so se že odpravile v Solun. Ko je policija začela zasledovati, ie zasledila dve označeni osebi že v Solunu. Eden je Italijan in je bil tukaj izgnan: drugi je bil aretiran. NESREČA NA REKI. Reka, 17. januarja. Ko so danes spuščali drednot v tnorje, se je zgodila že ena nesreča. Nekega delavca Je vrv potegnila v morje, mu polomilo kosti, tako, da je njegovo stanje brezupno. STAVKA V JUŽNI AFRIKI. Johanisburg, 17. januarja. Terorizmu vlade se ie posrečilo zlomiti stavko delavcev, ki so se že začeli oglašati k delu. Kapitalizem vriska ob žrtvah. Vulkanska katastrofa na laponskem. 10. januarja so vznemirile svet grozne vesti o izbruhih vulkana Sa-kuraŠima. 130 ledenih let je spala mrtva zemlja, da si je lažje dala duška ob nepričakovanem izbruhu. Prve potresne sunke je spremljala črna brez-zvezdna noč, ki je pripravljala strašne minute čuječna ubežnikom. Stahota se prične. Kazalci na urah So se leno pomikali naprej. Hiše so bile zaprte, kakor da se hočejo ljudje ubraniti pretečih rok in po sobah so se slišale globokoresnične molitve proseče usmiljenja. Iz vulkana so se začeli dvigati prvi krvavordeči plameni in naraščali z nepopisno hitrostjo, dokler niso dosegli višine čez 1000 metrov. Temu je sledilo bruhanje skal, katere je metal ognjenik z nadzern-sko silo iz svojega žrela. Hiše so se pričele udirati v tla. Tema je ovirala vsak poskus bega in zato je požirala zemlja žrtve kar na debelo, drugo za drugo. Strahotno bobnenje je spremljalo to grozo. Zdelo se je, da prihaja lava kakor morski valovi, ki se igrajo z majhno ladjo, in ji dovolijo pred potopom še milosten ples. Lava se bliža. Iz treh odprtin je bruhal ognjenik živo kamenje in ga valil čez svoja pobočja navzdol. Kar jc še ostalo od potresa, to je užigala lava kakor bela kača. Prebivalci so računali na pomoč m se zatekli k bregovom morja. »Čolnov ni...« Premoženje in imetje je ostalo v hišah usodi prepuščeno; ljudje so bežali v burni zmedi proti morju, da rešijo vsaj svoje življenje. Kriki obupa so spremljali poltiblazni beg na vse strani. In kdor je imel toliko moči jo je vlil v trenotke, ki so mu obetali zadnjo rešitev s prevozom... Toda ves njihov trud, njih zadnji poskus je bil zaman. Ko so dospeli do nabrežja, ni bilo tam že nobenega čolna več. Prebivalci bližnejših krajev, ki so pred njimi dosegli breg so jih odvezali in se odpeljali z njimi. Potres. Ni še bilo dovolj. Votlo bobnenje je dvigalo tla, sprva polagoma, potem vedno burne je dokler niso nastale razpokline, ki so požirate do smrti utrujene ubežnike. Lava jih je dohitela in zalita mrtvi kraj čez-inčez. Begunec pripoveduje. »Bobnenje ob bombardiranju Port-Arturja je bito proti temu kakor posamezen strel v primeri s četo salvo. Nezavedajoči se sanfHi sebe, smo v vročični naglici odpeli 2ol-oet in veslali1, kamor je bilo obrnjeno krmtto. Lara se je že zlivata v morje in ga močno razburkala. Smrtna senca je spremljala naš zadnji napor. Ko smo po neznansko dolgem času zagledali v sivini jutra zapuščen? breg, sitio videli, kako premetuje tnorie v tonlih valovih ljudi, živali m orodje. Tesno sklenjene roke so pričale o rrtKtoih minutah, katere jim je naickovala blazna misel rešitve.« Zadnja poročil«. Postarani so se znašli rešenci v kočah dobrotnikov. Brzojavi so še pred uničenjem raznesli po svetu vest o grozoti. Bližnji sosedje so takoj napravili ladje in parnike, da pohitijo na pomoč. Napol mrtve ljudi so pobrali iz rešilnih čolnov na svoje ladje, da jim olajšajo strašne bolečine, ki so jih zadele v teh groznih dneh. — Razdejana so cela mesta, pogreznjeni otroki in samo še štrleče skale in ostanki lave pričajo o dogodkih, ki so uničili nad stotisoč ljudi. Rešitev ostalih prebivalcev je radi požigajočih plamenov nemogoča, ker ni o pristopu in bližanju k bregovom niti misliti. Odgovorni urednik Radivo Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oelasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Proda se krasen pes, na pol Bernhardinec, jako ceno. Natančneje na pošti, Spodnja Šiška. 1454-3 Spretna šivilja za šivanje na dom, se priporoča. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. 1460-1 Mesečna soba, v prvem nadstropju, razgled na ulico, je takoj za oddati. Stari trg 28. 1459-3 Dobro ohranjena oprava ene sobe In čevljarski šivalni stroj se radi selitve ceno proda. Sclenburgova »lica 6.11. desno. 1458-1 :: Kako se pljučne bolezni, dušljivi kašelj in naduho popolnoma ozdravi, izveste brezplačno, ako pošljete znamko in kuverto za odgovor na gospo Krysek Wrschowitz pri Pragi, Češko. iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo ter pridne trgovske pomočnice sprejme tvrdka JOSIP ERRATH v Mokronogu, Dolenjsko. Kateri rodoljub posodi poštenemu človeku za tri leta 200—560 K proti dobremu poroštvu in 0—7°/0 obrestmi. Cenjene dopise pod „Nujno“ na „Prvo anončno pisarno. Krasna ura zastonj! Da napravim mojo mojo tvrdko povsod . znano, pošljem krasno '(double - zlato verižico j za gospode in dame double - zlato verižico za gospode in dame po najnižji dosedanji ceni za K 2-—. Poleg tega dobi vsak naročnik verižico po pogojih mojega cenika eno žepno uro popolnoma zastonj. — Razpošilja po povzetjn I. ROBINSOHN, Wien V., Maut- hausgasse Nr. 8. Namesto K 12*—, samo K 5-— % M*' 20.000 parov usnjatih čevljev na zadrgo z dobro zbitimi usnjatimi podplati, ki so bili pripravljeni za Balkan, so . mi zaostali vsled voj- / ske. Ker moram zalogo v kratkem razprodati, prodajanj čevlje Sod izdelovalno ceno za samo K 6-—. obijo se v vsaki velikosti za gospode in dame. Razpošilja po povzetju Export ARNOLD WEISS, Wien VI. Gumpendoi ferstras. 139/25. Kdor hoče imeti res zanesljivo in trpežno uro, fino Izdelane verižice, prstane , i. t. d. naj ne A prezre tvrdke / z x ^ Ljubljana,sv. Petrač. 4 IfcTaroc* 23. a, urama in - zlatarna z ja Povha se dobi na trgu Barricra št. 3, Trst. Aloj Vajenec priden in izobražen, se sprejme kot vajenec (Pikolo) v hotel Tratnik. Samo K 4*80 ura, verižica, vžigalnik s 6 vžigalnimi kamni!! Krasna fantazijska srebrna remontirna ura za gospode, trpežna, ploščata in bogato gravirana, s prav dobrim anker - kolesjem, natančno idoča, 8 leta pismena garancija, poleg elegantno amerik. zlato double kavalirsko verižico in modernim niklastim žepnim vžigalnikom s 0 rezervnimi vžigalnimi kamni, kar zadošča za 1 leto. Vse skupaj proti povzetju za samo K 4-80. — Pri naročilu 6 garnitur se priloži 1 garnitura gratis. Export ARNOLD WEISS, Wien VI., Gumpen 2orf erstrasse 139 25. Za izdelovanje po ca. 100.000 bukovih pragov na leto v : : Bosni. : : Skozi več let se išče zanesljiv akordant ali pa tudi večje part. tesačev. Pojasnila daje Fran Tomz, lesni trgovec v Ljubljani. zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 50 Edina zaloga Br. Novakovič, veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja Itd. ZL-O^ULtoloariei- Edine primorska tmraa dvokoles »tribuna* Sorica, Tržaška ■lica it. 20, prej phovar Oorjnp. Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke- strijonov rimo! »d. 3T- 33©,t3el Gorica, Stolna ulica štev. 9-4. Prodija na obroke. Ceniki franko. . Beniach Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir! 1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega 2 K; boljšega 2'40 K; pri m a pol-belega 2-80K, )belega 4 K; — belega puha- stega B’10 K; veiefinega snežnobelega, puljenega, 6'40 K, 8 K; puha sivega 0 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje drega, belegaali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 em široka, z dvema /glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim aivim, prav stanovitnim puhastim perjem 10 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 18 K; zglav-nice 3 K, 3’50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm široka 18 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, zglavniea, 90 cm dolga: 70 cm šir. 4-50 K 5-20 K, 5-70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 110 cm široka 12-80 K, 1480 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajnjoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. S. Benisch, Dešenice 790, Češko. t Ta flaal dr-ažlmslcl Konzert - Gramofon velikost skrinjice: 384-38+22, livnik: 60 + 45, kolesje: Prflzi-ssion, zvodnica: Omega, Stark-ton, z 10 novimi dvostranskimi ploščami en album :: za dvanajst :: plošč in 1000 ff. igel stane z embalažo vred samo K 60. USTajnc-vejši : gramofon : brez livnika, velikost skrinjice: 44 + 38 + 31 z vsem kakor zgoraj navedenim, za gostilničarje z vmetom 6 ali 10 vinarjev s ino #?«» kron. Ti gramofoni Se prodajajo samo v svrho reklame do I. marca 1914, pozneje pa zopet po prejšnjih znatno višjih cenah. A. Rasberger, Ljubljana Sodna ulica štev. 5. Zastopnik avstr, gramofonske družbe na Dunaju in drugih svetov, tvrdk. Edina tvorniska zaloga gramofonov in godbenih automatov. — Največja zaloga plošč na Kranjskem. — Lastna delavnica za popravo vseh vrst godbenih strojev. Gostilna NDO. v Trstu se je preselila iz ulice Parradori-Ghega v ulico Commerciale štev. 7., nasproti Brunnerjeve tiskarne. Otioritev dne 17. jsini8.:rfa t. 1. to:'.rt. ■ PORODMISNICA. ■ J LJUBLJANA • KOMENSKEGA- ULICA -4 sep-zdramk: primarij ■ DR FR. DERGANC nZdriviiik želodca" je edina posebnost želodčnega likena iz zdraviln h rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo mamkati. Edna posebnost] tikega je BHHMR j ‘St ? Ali znate laško ? a. »•, -1 ,,Kalijim*«ina za Nlovei.ce" slcn/aRaki tojigraral GORENJKC A €«*. v Trsta. Via CWru.a 1» Kiijiga, J« pxaIrtičaao, »a, trg-o-vce ter stane 1 K 20 -vinarie-v-" po podrti lO vlnar:ev -več. * : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini —----------- tvrdke R. MIKLAUC ----- — „Pri Škofu" « Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica. : ^ceeTcen cddelelc v pr-vezn nad.etropj-u.. : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine proslo. V Radi prešle sezije se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-. ‘ . Žanih cenah. . ' . * Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg 5.-6. Telephon 132. Mizarstvo: Zaloga pohištva in tapetniškega blaga J. Pogačnik I Ljubljana Marije Terezije cesta 13-18 (Kollzej) Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih najnovejših slogih. Vsakovrstno drugo pohištvo. ■■■■■■■■■■H* IIIItllHII Priznano solidno blago ter najnižje cene. Zaloga otomanov divanov, žimnic različne kakovosti; zajamčeno trpežni izdelki. Velika izbira otroških vozičkov, vsakovrstnih slik, ogledal i. t. d. Špecijaliteta med kavinlmi pijačami Je Kathreinerjeva Kneippova sladna kava. Kathreinerjeva se napravlja to naiboljiega slada In Ima sprlio lega veliko redilno moč oh popolni nefkodljl. vostl. S slovitim Kathrelner-Jevlm naflnom dobi Kathreinerjeva okus in vonjavo zrnate kave. Pristna se dobiva povsod v zaprtih Izvirnih zavojih s sliko župnika Knelppa.