telo LXVI PoStnlna platana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 18. avgusta 1938 Stcv. 188 a Cena I.BO Din Naročnina mesečno _ ce- ^^^^^^ BBB šmm Sm mSm Jr fflL^ aHM^ m Mg inozemstvo 120Din ^.^^Bm JHV HI KK M Š^^^^J Uredništvo je v IK^r ^ ^^ Kopitarjevi ui.6/ui ^^^^^ mKK^^ ^ mBmhV Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 404)2, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Cek. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitar« jeva ulica štev. 6« Narodni voditelj Slovakov, prelat Andrej Hlinka — umrl Pustolovska politika Načelo vsake zdrave politike je, da v času, ko težka vprašanja porajajo nemirno ozračje in bojazljivi ljudje vidijo strahove, ki jih ni, ali pa obstoječe nevarnosti pretiravajo, ohrani mirno kri in dela na pomirjenju, da ne bi vrag, ki ga. histerični ljudje slikajo na steno, res prišel. Tak čas — in danes je tak čas — zahteva od vsakogar, ki je politik ali si. domišlja, da je, da se od splošne vznemirjenosti ne da zapeljati k nepremišljenim korakom in zadržanju, ki bi duhove še bolj razdražilo in priklicalo posledice, ki se jim želijo izogniti zlovešči preroki sami. Kdor v takih kritičnih trenutkih na podlagi svojih strahotnih predstav seže po sredstvih ali pa nasvetuje ukrepe, katere mu narekuje njegova želja, da bi se zapleteni položaj mahoma rešil po neki »energični gesti«, se nič ne razlikuje od bolnika, ki se želi znebiti svojih grozljivih prividov s tem, da skoči skozi okno Ta prizor nam nujajo danes številni svetovni listi in politiki ter krogi, ki jih tudi pri nas ne manjka in ki jih ob vsaki priliki, če nastopi ali se ponavlja kak težki položaj, popade psihoza, v kateri menijo, da morata v končnem polomu jn požaru trčiti skupaj dva svetova in da more rešiti »edino pravo stvar« in »idejo« le njihov odločni poseg v tok dogodkov v prid človečanstva. Če so taki politiki, ki jih vodijo njihovi slabi živci, prijatelji miru in njihov strah nima drugega izvora, kakor v njihovi odkritosrčni želji po miru in po mirni spravi med raznimi političnimi ideološkimi ali ; interesnimi spori sedanjega sveta, potem so i sicer velika ovira pametni rešitvi današnje splošne stiske človeštva, so pa manj nevarni, kakor neki drugi elementi. To je namreč tista značilna skupina sodobnih politikov, ki kričijo po miru, preklinjajo bojevitost svojih sosedov in se ogorčeno zgražajo nad vsako besedo in dejanjem nasprotnega tabora, ki ogroža vse-človečansko bratstvo in mir, sami pa miru dejansko nočejo in dejansko delajo za krvavi obračun ter željo človeštva po miru le izrabljajo, da bi pod krinko tega plemenitega stremljenja izzvali svetovni požar v prid svoje ideologije ali pa svojih strankarskih interesov. Teh vojnih hujskačev našega časa, ki se ode-vajo v ovčji plašč demokracije, pacifizma in humanitete, se je treba najbolj bati in jim pravočasno stopiti na prste, da ne bi njihovo zlobno premišljeno in očividno dobro organizirano početje, ki se v svoje namene predvsem poslužuje histeričnega razpoloženja bojazljiv-cev, prineslo državi občutne škode. Ti očitni ali skrivni pristaši raznih »ljudskih front« Evrope s svojimi priveski neukih in vsaki prevari dostopnih ljudi so zdaj zatrobili veliko vzbuno zaradi izrednih vojaških vaj nemške armade. Kot kristjani, ki nad vse cenimo mir, soglasno sožitje narodov in krščansko pravičnost v vseh ozirih, se za nemške vojaške vaje seveda niti malo ne navdušujemo in menimo, da bi bilo bolje, če bi se spor zaradi odnošajev med raznimi narodnostmi v Podo-navju reševal v ozračju, v katerem ne bi rož-Ijale sablje in pokale poizkusile granate. Toda ogorčenje zaradi teh vaj ni samo močno pretirano, ampak po večjem delu tudi umetno narejeno. Vemo, da so letos bile vojaške vaje ogromnega obsega v vseli evropskih državah in da vsaka na svoj način ni bila prav nič manj obsežna in dalekosežna, kakor so letošnje v Nemčiji — na angleških je na primer nastopilo toliko tisočev letal, da bi v resnem slučaju mogla spremeniti v prah in pepel vsa velemesta na evropski celini. In vendar sc ni nihče zgražal, kakor se ni zgražal ob pravkar minulih francoskih na Alpah ali ob sovjetskih vajah na poljski meji, ki so se vse vršile v času velike mednarodne napetosti. Vsak pameten človek mora uvideti, da iz tega ne more nastati nobena vojna, če se bo v češkoslovaški republiki s pomočjo angleškega posredovalca nadaljevalo delo na sporazumu med Čehi in Nemci ob medsebojni pametni popustljivosti — če pa volje po takem sporazumu bodisi na tej ali na oni ali pa na obeh straneh sploh ni, potem vaje v nemškem rajhu ne bodo ničesar povzročile, kar bi moglo presenetiti hrabri češkoslovaški narod in njegovo državo, ki že od 21. marca tega leta stoji budno na straži z vsemi svojimi silami s puško ob nogi, da se brani do zadnje kaplje krvi. Ako pa imajo nemške vaje le namen političnega pritiska, vemo, da se tega sredstva vse države na svetu poslužujejo, naj bodo demokratične ali avtoritarne, in da nobeni ni zabranjeno, da stori isto, kakor njena nasprotnica, in tako njen pritisk onesposobi. Da je na svetu tako, tega pa menda ni kriv ne desni ne levi tabor Evrope. To je bilo treba čisto nepristransko ugotoviti, ker se tako zvona združena opozicija, ki ima danes svoje pomožne čete v vseh nasprotnikih dr. Stojadinovičeve vlade od JNS pa do levice, tudi pri nas na vse kripljc trudi, da Ustvari razpoloženje za končni obračun med desno in levo ideologijo v Evropi ter je ob priliki ponesrečenega obiska dr. Mačka v Hel-gradu storila nek papirnati sklep, na podlagi katerega naj bi se tudi naša država zapletla v to nesrečno borbo. Tukaj pa je že trebo reči odkrito besedo, da vse ljudstvo Jugoslavije tak poizkus politikov, ki si ne služijo kruha v potu svojega obraza, pa naj bodo pobarvani »nacionalistično« ali »proletarsko« ali pa nastopajo v kakšnem drugem kostumu, odločno odklanja. Hrabra jugoslovanska vojska, ki se je tolikrat žrtvovala za visoke ciljc narodne svobode in se še bo, če bo to svobodo treba braniti pred Ružemberok, 18. avg. TG. Sinoči ob 23.05 je umrl voditelj slovaškega naroda msgr. Andrej Hlinka, župnik ružemberoški od leta 1905, velik borec za svobodo svojega slovaškega naroda od mladih let in danes od vseli Slovakov priznani največji voditelj ljudstva, kar jih pozna slovaška zgodovina. Vse njegovo delo jc bil dih neizrekljive, iz globin verskega prepričanja izvirajoče ljubezni do svojega naroda, vse njegove življeiijo pa ena sama od ljubezni do naroda narekovana žrtev za njegovo svobodo. Ko jc ta veliki mož izdihnil svojo dušo, so zazvonili zvonovi po vsej Slovaški. Prelat Andrej Hlinka je ob pol 9 zvečer padel v agonijo in se je pričel smrtni boj. Pri njem so bili trije zdravniki, ki so ga že ves zadnji dan le še z injekcijami držali pri zavesti. Bolnik se je zavedal svojega stanja in se je po vrsti poslovil od vseli svojih prijateljev. Okrog njegove postelje so bili zbrani vsi poslanci in senatorji slovaške ljudske stranke. Poslanec Sidor je bil na bolnikovo željo vedno ob njegovi postelji. Tudi škof Vojtašek se je poslovil od njega Na dvorišču pred župniščem in pred cerkvijo je bila zbrana vsa fara, ki je nestrpno čakala na poročila izpred bolniške postelje. Ob 7 zvečer je nekaj poslancev stopilo k njegovi postelji, da se poslove od umirajočega. Toda bolnik je mogel spregovoriti le še besede: »Kako težko diham.« Nato so vsi navzoči zapustili bolniško sobo in prelat Tylka je pričel opravljati molitve za umirajoče. Mlada leta Prelat Andrej Hlinka sc je rodil dne 27. septembra 1864 v slovaški vasi Černovi blizu Ru-žomberoka v '.iptovskem okraju. Njegovi starši so bili revni mali kočarji' in so imeli ob borni hišici le majhno njivico. NjegoV oče si je nekaj zaslužil s splavarstvom. Ker je kazal izredno nadarjenost, je bil mlad Andrej poslan v šole v Ružomberok. Šole so bile madžarske, le eden od profesorjev je mladega Hlinko skrivaj- učil slovaščine. Kot dijak se je Hlinka pretolkel skozi veliko revščino, ker je bil prepuščen samemu sebi. Toda od svojega splavarskega rodu je podedoval pogum, ki je dika splavarje.v, ki se nobene nevarnosti ne boje. V šesti gimnaziji je v Levoči že ustanovil slovaški dijaški krožek, kjer so si mladi študentje že nadeli nalogo, da bodo vse svoje življenje delali za osvoboditev slovaškega naroda izpod Madžarov. Po maturi je bil sprejet v bogoslovje v Spiškem kapitlju, kjer se je takoj postavil na čelo slovaški skupini bogoslovcev. V mašnika je bil posvečen dne 19. junija 1889. Njegova dobra in sveta mati je žal tik pred novo mašo umrla. Prvi koraki v javno delovanje Kot duhovnik je bil najprej poslan v Zakame-ny Klin na Gornji Oravi, kasneje je bil premeščen k Sv. Alžabeti. Postal je župnik v Treh Sliačih, kjer je deloval do 1. 1905., ko mu je bila podeljena župnija Ružomberok. Kot župnik je z neupogljivo gorečnostjo ustanavljal slovaška društva, slovaške krožke, predaval, prirejal igre, bodril in zbira! slovaški narod. Njegovo delovanje samo ga je privedlo v politiko. Vstopil je v ljudsko stranko (madžarskol), ki je bila takrat edina stranka na Madžarskem, ki je v svoj program vzela tudi zahtevo po zaščiti narodnih manjšin. Istočasno, ko je vstopil v politično delo, je postal tudi časnikar. Hlinka je sploh ustanovitelj slovaškega časopisja. Ko se je prvič prijavil za poslaniško mesto, je še propadel, toda njegov vpliv je rastel. V Ružomberoku je postal občinski svetnik in dosege', da je morala madžarska oblast občinski svet razpustiti. Ustanovil je tudi »Ljudsko banko«, ki je postala oporišče vsega osvobodilnega delovanja. Iz ječe Slovakom prevod sv. pisma v njihovem jezika V to dobo spada dogodek, ki mu je bil najbolj grenka preizkušnja vsega njegovega nesebičnega in bojevitega življenja, Hudo krivico mu jc pripadel njegov lastni škof, ki je Hlinko ob času volitev 1. 1906. najprej odstavil kot ružomberške-ga župnika, za tem mu pa sploh prepovedal ma-ševati. Škof je to storil brez preiskave in procesa. Hlinka se je pritožil v Rim, kjer so mu po treh letih preiskave dali popolnoma prav. Škof je priznal, da je proti Hlinka tako postopa! na ukaz madžarskih oblasti. Hudo je bilo Hlinki, ki je borbo za svojo duhovniško čast moral voditi iz — ječe, kamor ga je v novembru 1907 za dobo najprej dveh, potem pa še za poldrugo leto obsodilo madžarsko sodišče. O Veliki noči 1. 1909. šele je komurkoli že, ni zato tu, da prihaja na pomoč kateremukoli ideološkemu taboru v Evropi ali pa da pomaga enemu v krinko gotove ideologije našemljenemu evropskemu imperializmu do zmage nad drugim. Po zaslugi modre, previdne in skrajno taktne politike sedanje vlade, ki se opira nn znano dnlekovidnost kneza namestnika, nas danes noben spor v Evropi ali na svetu sploh ne ogroža, dokler bi po usodnem razvoju kakšnega splošnega krvavega konflikta naše koristi ne bile neposredno zadete, da bi bila v nevarnosti celost našega ozemlja, od katerega nc bomo odstopili pedi nikomur, naj nas stane šc tolike potoke krvi. V sedanjem trenutku mednarodnega položaja pn nam ne preti nobena nevarnost od nikoder, naj je ta položaj še tako težak in resen, saj je naša država tako sigurna, ugledna in mednarodno krepka, kakor ni bila še nikoli. Zato bi bilo skrajno nespametno, če bi položaj, v katerem nas željno išče in vabi desna in leva, zamenjali s položajem, v ka- ta težko preizkušeni mož, ki pa svojega trpljenja nikdar ni maral priznati, mogel brati sveto mašo v ječi v Moravi. Iz ječe pa je bil izpuščen v februarju 1. 1910. Hlinka je v ječi v Segedinu bli-lu jugoslovanske meje prevedel sveto pismo stare ln nove zaveze, v ječi v Moravi pa je napisa! »Apologijo krščanstva«, Ječa sama ga ni bolela, je večkrat pravil, a bolelo ga je, da je bil krivično kaznovan od svojega škofa. »Če bi ne bil zaprt«, je dejal, »bi Slovaki nc imeli svojega prevoda svetega pisma. Vse je bilo potrebno, kar se jc zgodilo«. V letih od 1906. do 1910. je ves češki in slovaški narod gledal v Hlinki narodnega mučenika. Zakaj je prišel v ječo? Madžarska oblast ga je med volitvami 1. 1906. enostavno zaprla kot »upornika« in ga dala obsoditi. Kazen jc nastopil dne 30. novembra 1907. Pred nastopom kazni je napravil obhod po Češkem, kjer je predaval. Njegova pot je bila pot zmagoslavja. V Pragi so dijaki po njegovem predavanju izpregli konje izpred voza, v katerem se je Hlinka peljal domov, in so ga 6ami vozili tja. Potem je šel v zapor... Mrtvi Slovaki so sprožili „narodnostna vprašanja na Madžarskem" Toda kmalu zatem je napeto ozračje počilo. Na tleh je obležalo 14 slovaških trupel in po vsem svetu je še! krik slovaškega naroda. V svoji rojstni, vasi Černovem je dal Hlinka postaviti malo cerkvico z darili, ki jih je od ljudstva sprejel. Ljudje so zahtevali, naj jo blagoslovi Hlinka sam, toda škof ni maral ustreči. Poslal je drugega duhovnika, ki pa so mu Slovaki po zastopnikih povedali, da ga ne marajo. Končno 6o sc postavili pred cerkev in vzklikali: Dajte nam Hlinkol Prišlo je do malega spopada, toda orožniki so kar ustrelili med ljudi. Na tleh je obležalo 14 mrtvih, 12 Bratislava, 17. avg. A A. (ČTK) Vso Slovaško je globoko prizadela vesl o smrti Andreja Hlinko. Prebivalstvo bližnjih krajev v velikem številu prihaja v Ružomberok. Danes dopoldne so bile po vsej Slovaški službe božje za pokoj duše Andreja Hlinke. Vsi češkoslovaški listi posvečajo polno pozornost smrti vodje slovaške ljudske stranke Hlinki in brez razlike poudarjajo številne zasluge velikega slovaškega boritelja za svobodo. Listi popisujejo zadnje trenutke Andreja Hlinke. »Češke Slovo« piše, da je Hlinka pol ure pred smrtjo na vprašanje, kako niti je, odgovoril: Molim za svoj narod. Listi poudarjajo tudi, da je Hlinka umrl prej, preden je izvedel za brzojavko, v kateri se je Hodža zanimal za stanje njegovega zdravja, in v kateri je stalo: V duhu sem z Vami. »Venkov« piše, da je bil pokojnik politični nasprotnik dr. Hodže, vendar pa jo zmerom kazal J do njega veliko spoštovanje. »Narodny Politika« tereni bi bili brezpogojno za ceno svoje krvi in morda celo svojega obstoja vezani z enim taborom. Če niso svojias oni, ki danes od nas zahtevajo tuke zaveze, stali na naši strani ter se niso hoteli z nami zvezati, ko smo živeli v nevarni napetosti s silami, s katerimi so takrat oni bili v odnošajih dobrega in časih celo prisrčnega prijateljstva — ne vemo, čemu bi danes mi storili to, česar oni takrat niso smatrali za potrebno in za koristno zase. Za nas je danes nadvse potreben in koristen mir, v katerem rabimo svoje sile zu plodovito delo doma, pri katerem nas noben sosed več ne moti in nima interesa, du bi nas motil ali oviral. Spor med avtoritarnimi državami in tako zvuno zapadno demokracijo pa se nas tiče toliko ko lanski sneg, p« naj gre za marksistične in levičarske blodnje ali za plemenske inarnje ali pa za spopad njunih interesov moči in denarja, dokler puste nas pri miru. Gospodje od opozicije bodo imnii priliko, da pokažejo v dejanju svoj patriotizem, če bi težko ranjenih in 80 lahko ranjenih. Ljudje so si razpršili na vse strani. Madžari so potem dali zapreti 59 oseb, ki so bile obsojene na 36 let in 9 mesecev ječe. »Takrat se je šele izvedelo, da smo Slovaki na svetu,« je menil Hlinka, »vse, kar se je zgodilo, jc moralo biti«. In res, takrat jc svet prvič zvedel za Slovake. Tja je prišel znameniti angleški pisatelj Seaton Watson, ki je ob tej slovaški žaloigri napisal ce!o knjigo »Racial problems of Hungary« (Narodnostna vprašanja na Madžarskem), ki nosi na prvi strani Hlinkovo sliko. V novi državi Dne 30. oktobra 1918 jc imel Hlinka svoj ve* lik govor na taboru v Turčijanskem svetem Martinu, kjer je slovaški narod pozval, naj bo pripravljen. Potem je odšel na mirovno konferenco v Pariz. Za časa mirovnih pogajanj po svetovni vojni je msgr. Hlinka bival v Parizu, kjer je vztrajno zahteval, da se pittsburška pogodba, sklenjena med Čehi in Slovaki v Ameriki dne 30. maja 1918, izvede in da Siovaki vstopijo v novo češko-slo-vaško državo kot posebna narodnost. V letih 1919. in 1920. je njegova stranka podpirala vlado, a je izstopila in prešla v hudo opozicijo, ki je trajala do 1. 1927., ko se je prelat Hlinka vladi zopet približal. Takrat je dejal: »Vstopamo v vlado, da uresničimo pittsburško pogodbo«. L. 1929., po znanem procesu proti njegovemu najožjemu sodelavcu prof. Tuki, je slovaška ljudska 6tranka zopet prešla v opozicijo, a je proti vladi ohranila lojalno zadržanje. L. 1933. je prelat Hlinka skušal zbrati vse slovaške stranke v eno skupno slovaško fronto, a se mu ta zamisel ni popolnoma posrečila. V zadnjih letih je praška vlada večkrat ponovila poskus, da bi slovaško ljudsko stranko pritegnila k sodelovanju, toda do sporazuma ni prišlo. V juniju letošnjega leta je Hlinka v znamenje nevenljivih narodnostnih pravic Slovakov zaprosil ameriške Slovake, naj prinesejo v domovino originalno besedilo in listino pittsburške pogodbe. Ameriški Slovaki so ugodili in je bila ta pogodba prikazana na veličastnem zborovanju slovaške ljudske stranke v Bratislavi. Ameriški Slovaki 60 listino odnesli zopet nazaj v Ameriko. V marcu letošnjega leta je Hlinka nevarno zbolel. Toda navzlic temu svojega delovanja ni opustil. Ko da bi čutil, da živi njegov narod važne zgodovinske ure in ko da bi vedel, da se njemu samemu bliža zadnja ura, je zbral v nadčloveškem naporu vse svoje sile in med smrtno boleznijo razvil delavnost, ki se da primerjati samo še z njegovim mladostnim pogumom v prvih letih svoje borbe za svobodno narodno življenje Slovakov. Proti k!evetnikom, ki so mu očitali, da je proti češko-slovaški državi, se ni branil, ker sc mu braniti treba ni. Prelat Hlinka je z vsem svojim čudežnim življenjem, posvečenim samo ljudskemu blagru, dovolj jasno pokazal, da želi, da bi njegov slovaški narod kot enakopraven narod živel v veliki skupni domovini, ki jo je pomagal graditi kot eden njenih prvih tvorcev. Brez prelata Hlinke, to govori zgodovina zadnjih 40 let, bi danes češko-slovaška meja ne segala v Karpate, ker bi Slovakov nc bilo. Ne bi!o bi jih pa zato, ker bi jih bili Madžari že mnogo prej ugonobili. Na to se ne sme pozabiti, kadar vrednotimo življenjsko delo prelata Hlinke, ki bo v zgodovini malih narodov vedno blestel kot svetilnik, ki nikdar ne ugasne. prinaša vesl, da bodo Hlinko pokopali v Ružom-berku. kjer je on dolga leta pastiroval. Začasno bo Hlinka pokopan v grobu, dokler ne bo zgrajena posebna kapela. Soba, v kateri je Hlinka sinoči umrl, je bila takoj zapečatena, a danes bodo Hlinkovo truplo balzamirali. Tudi nemški listi poudarjajo velike pokojnikove zasluge. List sudetsko-nemške stranke »Die Zeit« prinaša spominski članek pod naslovom: »Slovaški orel je umrl«. V članku se popisujejo tudi zadnji trenutki Andreja Hlinke. Zagrebška vremenska napoved: Neznatno oblačno, morda tu in tam padavine. Zomunska vremenska napoved: Lahko oblačno bo na severni polovici države, a pretežno vedro na južni polovici. Toplota se bo po vsej državi dvignila. Dunajska vremenska napoved: Močno poohla-čenje, morda padavine, zopet nekoliko hladneje. se zgodilo, da bi se kdo dotaknil naše zemlje, časti in pogojev našega obstoja ter razvoja. Njihov poizkus, da bi se dokopali do oblasti, ki je ne morejo doseči s pomočjo zaupanja ljudstva, s pustolovščinami nn polju zunanje politike, v kateri naj bi jim pomagal do slučajnega dviga iz ponikve nn površino kak krvavi karambol, pa je obsojen na popoln fiasko. Kdor misli resno delati na to, da bi se mi zapletli v igro s krvjo in ognjem, ko je treba delati za pomirjenje, pa naj bodo to politiki, ki so svojčas pomagali diktaturi ali pa kuk.šni prijatelji »ljudske fronte«, ta so bo liudo urezal, zakaj jugoslovansko ljudstvo hoče miru, dokler se nc bo kdo res naše države samo dotaknil, vsako hujskanje bojnih nagonov v prid nam čisto tujih nazorov in koristi p« jn zločin nad Jugoslavijo. Če pa je kdo, ki so ne zavedu, da dela državi škodo s svojimi zunanjepolitičnimi načrti, predlogi in resolucijami, naj du politiki slovo in se posveti dclu4 za katero je sposoben. Glasovi čeških listov Vojaški položaj na španskih bojiščih Vroče špansko poletje letošnje leto niti za hip ni moglo ustaviti velikih vojaških operacij v španski državljanski vojni. Po zmagovitem prodoru k sredozemski obali in z zavzetjem Castelona je • Francova j , ---...... Vd.niuiia UBIltUVJ vojska nadalievala s prodiranjem proti Saguntu in Valenciji. Glavni cilj visoko poletne Francove ofenzive je vsekakor bila Valencija, ker bi z njenim padcem bil -------/—I «- II|VI|«|| uaukvlll Uit smrtno prizadet tudi Madrid, ki bi bil tako odrezan od najkrajše poti, po kateri dobiva po morju prehrano iz inozemstva. Štiri Francove armade so v zelo srditih ali vendar zmagoslavnih bojih polagoma zaokroževale obroč okrog Valencije,- ki bi se po mnenju vojaških izvedencev tako silnemu pritisku ne mogla dolgo ustavljati. Za marksistično vodstvo v tako usodnem trenutku pa je zadnji hip prišla pomoč. Pomoč je tokrat prišla iz Katalonije. V spomladanski ofenzivi poražena severna rdeča armada se je morala umakniti za reki Segre in Ebro , kjer je razmeroma več ko dva meseca mirovala. Pri tej armadi j so bile tudi številne, mednarodne brigade, ki so se že prej dve leti borile pred Madridom, pa so s prodorom Franca k morju bile odrezane od madridske fronte in potisnjene v Katalonijo. V teh dveh mesecih je komunistična internacionala izredno požrtvovalno podprla ljudsko fronto v Španiji Dan za dnem so prihajali čez francosko mejo veliki transporti prostovoljcev, orožja in živil Na ta način sc je poražena severna rdeča armada zopet okrepila in pripravila za nove boje. V noči od 24. na 25. julij so rdeči, potem, ko so umetno zameglili spodnji tok reke Ebre, ki teče globoko med gorami, na več krajih prekoračili reko in vrgli na desno stran 70 bataljonov z vsem potrebnim orožjem. Te čete so sestavljene izključno iz mednarodnih komunističnih prostovoljcev. Večina so Francozi, Belgijci, Čehi, Nemci in Kanadci. Med njimi so tudi najelitnejše komunistične čete, ki pripadajo brigadam Lister in Campesino. Ta rdeča vojska naj bi v prvi vrsti razbremenila pritisk na Valencijo, po možnosti pa prodirala dalje in vzpostavila zopet zvezo med severno in srednjo rdečo armado. Presenečenje je prvi hip uspelo in so rdeči mogli pričeti prodirati na treh odsekih čez reko: pri Ampolti južno od Tortose, pri Favonu, južno od izliva Segre v Ebro, in glavna sila pri Mora de Ebro v smeri proti Gandesi. Medtem ko so Francove čete v kratkem mogle pognati nazaj čez reko oddelke, ki so prodirali pri Ampoti in pri Favonu, pri čemer so imeli rdeči nad 3000 ujetih in mrtvih, je glavna armada v središču mogla prodreti tik do Gandese, to je nekako 20 km globoko. Franco je moral del svojih čet umakniti izpred Valencije in izpred Leride ter jih vreči nasproti prodirajočemu sovražniku. V divjem gorovju okrog Gandese so se razvili silno krvavi boji, ki trajajo že skoraj tri tedne. Po poročilih Francovega generalnega štaba se je narodni vojski posrečilo ustaviti nadaljnje prodiranje rdečih, katere polagoma potiskajo nazaj proti reki Ebro. Toda rdeči se silovito upirajo, ker jim v primeru poraza grozi popolno uničenje, ker bi bil »mik čez široko reko pod ognjem Francovega topništva aelo problematičen, Hoteč tazbremeniti svojo vojsko onkraj Ebra, ki fe v težavnem položaju, so rdeči poskusili z novimi močnimi sunki severno od Leride pri Balagueru. Tudi tu so s tremi divizijami prekoračili reko Segre, ki je v tem letnem času zelo plitva. Toda nacionalisti so odprli velike zatvornice pri Trempu, kjer so umetna jezera zaradi elektrarn, tako da se je vsa voda- nenadno vlila navzdol in odnesla pontonske mostove rdeče vojske. Ta je bila zaradi lega prisiljena; da se z velikimi izgubami umakne nazaj' na levi breg reke Segre. Medtem ko divjajo hudi boji v Taragonijl in Kataloniji, pa postaja vedno važnejše bojišče v Estramaduri, to je na obeh bregovih reke Guadiane. Kakor znano, je na tem bojišču Francova vojska pred nekaj tedni dosegla velik uspeh, ko je izpraznila tako zvani žep pri Don Benito, ki je globoko segal v nacionalno ozemlje. Pri tej operaciji je Francova vojska zasedla nad 3000 kv. km. ozemlja in se polastila nekaterih važnih železnih rudnikov. Sedaj pa se prodiranje na tem odseku nadaljuje, in sicer v smeri proti Almadenu, ki je najznamenitejši rudnik živega srebra v Evropi, saj daje 45% žive srebrne rude na svetu. Po zadnjih vesteh je Francova vojska oddaljena le še 12 km od Almadena, ki je torej resno ogrožen. General Miaja, poveljnik rdeče vojske, se zaveda velike važnosti almadenskih rudnikov. Zato je tjakaj usmeril velik del svojih čet izpred Valencije, kjer ne grozi neposredna nevarnost od Francovih čet. Te čete sedaj prihajajo polagoma na estremadursko bojišče, kjer se razvijajo boji vedno večjega obsega. Gre za neke vrste tekmo, kdo bo drugega prehitel in kdo bo lastnik almadenskih rudnikov. Na teh živosrebrnih rudnikih so interesirane tudi druge države. Pred državljansko vojno namreč je bil pri izrabi rudnikov močno zastopan italijanski kapital. Kakor hitro pa so rdeči postali lastniki tega ozemlja, so živosrebrne rudnike izročili v izrabo Angležem, ki se sedaj razumljivo boje, da jim Francova zmaga na tem odseku vzame to predpravico. Kolika je pomoč, ki jo rdeči dobivajo iz inozemstva, kaže naslednji seznam zaplenjenega orožja, ki ga je od zadnjih 12 mesecev objavilo Francovo vojaško poveljstvo. Od zaplenjenega orožja iz tega časa je sovjetskega izvora 84 tankov, 71 topov, 275 možnarjev, 577 strojnic, 561 lahkih strojnic in 35.000 pušk. Francoskega izvora: 34 tankov, 85 topov, 89 možnarjev, 112 strojnic, 465 lahkih strojnic, 30.000 pušk. Angleškega izvora: 4 topovi, 47 strojnic, 410 lahkih strojnik, 3500 pušk. Ameriškega izvora: 17 tankov, 33 topov, 639 strojnic ild. Sestreljenih je bilo do 30. junija 139 francoskih in 809 sovjetskih letal. Seveda prejema tudi Franco pomoč iz inozemstva, zlasti njegovo letalstvo je po večini tujega izvora. Načelo nevmešavanja ne spo- štuje nobena velesila, zaradi te^a pa se tudi vojska v Španiji ne more končati. Mnoge velesile imajo interes, da vojna v Španiji traja čim dalje in da s krvjo španskega naroda velesile med seboj ,poplačujej6 ' šv6je spore. Franco je na angleški predlog o umiku prostovoljcev odgovoril London, 17f avg. TG.- V" London je prispel odgovor vlade generala Franca na angleški načrt za umik tujih prostovoljcev iz Španije. Mislijo, da bo sklicana seja odbora za nevmešavanje čini. bodo vsebino Francovega odgovora proučili. O' vsebini odgovora še ni nič znanega. V političnih krogih menijo, da ne bo povsem povoljen in da bo zaenkrat angleški predlog o umiku prostovoljcev padel v vodo. Preosnova Negrinove vlade Barcelona, 17. avg. AA. (Havas) Po rekonstrukciji^ vlade je bilo izdano sledeče sporočilo: Vlada želi potrditi ponovno svoje spoštovanje. pravic avtonomnih pokrajin, istočasno pa je vesela, ko vidi še naprej predstavnike Baskov in Kataloncev v vladi, ki ima tako značaj vlade na-, rodnega edinstva. Vlada je pripravljena čuvati . neodvisnost in obstoj Špnije, istočasno pa tudi svobodo posameznih pokrajin. Perpignan, 17. avg. c. Kriza vlade je povzročila številne nemire v republikanski Španiji. Ne * I mire povzročaju anarhisti n sindikalisti. Kriza je sicer medtem rešena iu ie nova vlada sestavljena na še bolj radikalni podlagi kakor prejšnja, tako da se pojavlja vprašanje, če je sploh le mogoče sestaviti bolj radikalno vlado kakor je sedunja. Semkaj prihajajo poročila, da je ljudstvu v Barceloni že vseeno, kdo sedi na vladnih stolih. Ljudstvo itak vidi v republikanskih ministrih lutke Moskve, kajti resnično vodstvo republikanske Španije je. v rokah .GPU, Ljudstvo jc prepričano, da bo prišla rešitev šele tedaj, ko bo v Španiji konec boljševizma. Zemljevid k bojem v Estramaduri Priprave za konferenco MZ na Bledu Bled, 17. avgusta. Politično življenje na Bledu je s prihodom pred-., sednika zunanjega ministra dr'. Stojadinoviča spet oži« Li. velo. Na Bledu je poleg gradbenega ministra Dobri-voja Stošoviča tudi večje število narodnih poslancev iz Hrvatske, Srbije in Belgrada. Mnogo govorijo o za-1' sedanju Male zveze, ki bo v soboto in v nedeljo "na Bledu. V ta namen je prišlo na Bled večje število diplomatov, med drugimi 6e je vrnil semkaj madžarski poslanik Bakasz Beszeniey. On ostane na Bledu za časa zasedanja, ko bo padla tudi odločitev glede bodočih odnosov med Malo zvezo in Madžarsko. Z njim je prišlo na Bled tudi večje število poslaniškega osebja iz Belgrada. Prišlo je veliko število našega diplomatskega uradništva iz Belgrada, ki pripravlja vse potrebno za zasedanje. Priprave pa vodi šef protokola dr. Marinovič, ki ima polne roke dela. Na Bledu pripravljajo velike svečanosti za časa Zasedanja konference. V ta namen je že bila pred dnevi seja v občini, ki ji je poleg blejskega župana dr. Benedika prisostvoval tudi ban dr. Marko Natlačen. Bled bo ves zagrnjen, s zastavami treh zavezniških držav. Od hotela »Topli-; ce«, kjer bosta stanovala zunanja ministra Romunije in Češkoslovaške s svojim spremstvom in kjer imajo, rezerviranih v ta namen že 70 sob, pa vse do vile-»Zlalorog«, kjer prebiva-naš-predsednik ivlftde ,dr Stor-i jadinovič, bo ccsta okrašena z, romunskimi, češkoslova-, j, škimi in našimi zastavami. Drogovi za zastave se že-postavljajo. V nedeljo zvečer bo -na-■ Bledu.-krastia.(raz-, svetljava, ki bo presegla vse, kar jih je bilo doslej v naši državi. Prvič se bo zgodilo, da bosta umetno razsvetljena otok s cerkvico in stari blejski grad s pečinami. Razen tega pa bodo še posebno razsvetljeni hoteli, v katerih bodo stanovale delegacije. Na svečanem banketu, ki bo prirejen na čast visokim gostom v so- S kitajskih bojišč Hankeu, 17. avg. AA. (Reuter) Japonske čete so se danes prizadevale, da bi prekoračile reko Jangce in prešle na južno stran Japon-ske bojne ladje so srdito bombardirale kitajske obrambne črte severno od Kiukianga, med* tem ko so japonske čete brezuspešno poskušale zavzeti postojanke ob obali. Po kitajskih poročilih se je kitajskim četam posrečilo odbiti napad japonske vojske na severni obali reke Jangce pri Huangmei, kjer je ccl japonski polk, ki se je gibal proti južni obali, utonil. Japonske čete pa so ponovno začele z ofenzivo z namenom, da prodro do Uumene reke na meji pri San si' Honann. vr -••■■ Tokio, 17. avg. c. Japonski generalni konzul v TiencLnu je izročil protest svoje vlade britanskemu konzulu zaradi lega, ker je neki. britanski vojak vrgel s hotela japonsko zastavo, jo pohodil in opijuval. Zastopnik „H tlerjeve mladine" na Japonskem Tokio, 17. avgusta, c. V Tokio je danes prispel poslanec nemške mladine, kateremu so priredili nad vse svečan sprejem. Časopisje v prisrčnih člankih pozdravlja Hitlerjevega |>oslanca. Voditelj japonske mladine Suzuki poudarja, da je z življenjskim nazorom Hitlerjeve mladine prišlo v Nemčiji do velikega prevrata. Ves današnji japonski radio posveča daljše govore Hitlerjevi mladini, prav tako pa vsi kinomatografi razvijajo filme o nemški nacionalni mladini. Zanemarjeno polje našega zdravstvenega skrbstva Skrb za duševno bolne in bolnišnice za duševne bolezni rtelgrad. 17. avgusta. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je začel na predlog načelniku sanitetnega oddelka dr. Ivaniča reševati eno najvažnejših socialno - zdravstvenih vprašanj, katerega rešitev čaka že dolga leta. Gre za duševno obolele ter za njihovo zdravljenje v bolnišnicah za duševne bolezni. V tem pogledu smo precej zaostali za drugimi kulturnimi narodi. Ne samo število bolnišnic, temveč tudi število strokovnega oseb-Je ni zadostno, da bi se temu vprašunju lahko |>osvctila zadostna pozornost Ministrstvo za socialno politiko in ljudsko ■nravje je ustanovilo komisijo strokovnjakov, ki bodo svoje znanje in izkustva posvetili temu vprašanju. V ta namen je načelnik sanitetnega oddelka dr Ivanič pod svojim predsedstvom zbral komisijo, v kateri so kot člani Ljubomir Dumič, Jekič Guelmino in Gragomir Milan Ga-ratovič. Komisija je na podlagi statističnih po- datkov ugotovila sledeča dejstva: da bi naša država sorazmerno številu prebivalstva morala imeti 30.000 postelj za duševno bolne, če pri tem upoštevamo najmanjši odstotek duševnih obolenj, to je po dva bolnika na tisoč prebivalcev. V zahodnih državah so jemali za osnovo štiri duševno obolele na tisoč prebivalcev. Po svojih prostorih bi smele naše dosedanje bolnišnice za duševne bolezni namestiti vsega "V108 postelj, vendar pa so bolnišnice zaradi nujne potrebe postavile v te prostore 4612 postelj. h razen tega so namestile še 1030 bolnikov, ki spe na tleh. čeprav predpisujejo sani-tetno-teliničui predpisi, dn mora imeti vsak bolnik zraka najmanj 30 m-1. Po gori navedenih številkah pa pripade vsakemu bolniku le po 13 m* zraka. V nn šili bolnišnicah za duševne bolezni je 5644 bolnikov. Na podlagi teh podatkov pripravlja komisija posebno poročilo o vseh vprašanjih, ki zadevajo duševnobolue in vprašanje njih namestitve. boto, bodo nastopili tudi mariborski harmonikarji, blejski pevski zbor in drugi. Vse priprave so že v teku, tako da bodo letošnje svečanosti visoko nadkrilile one pred tremi leti. Belgrad, 17. avg. m. Nocoj je odpotoval na .Bled dosedanji romunski poslanik na našem dvoru g. Viktor Cadere, kjer bo sodeloval ha konferenci Male zveze. Kakor je »Slovenec« že poročal, je liil-"Cadere pred nekolikimi dnevi imenovan za guvernerja galaške oblasti ter bo zaradi tega v kratkem zapustil našo državo ter nastopil novo službeno mesto v Romuniji. Belgrad, 17. avg. m. Davi se je vrnil v Belgrad g. minister dr. Krek. Belgrad, 17. avg. AA. Z odlokom notranjega ministrstva je spet dovoljen uvoz in razširjanje lista »Nation und Staat«, ki izhaja na Dunaju. Kraljevič Andrej operiran Operacija se je povsem posrečila _ Bled, 17. avg. AA. Snoči je bilo iz dvorsko pisarne izdano tole sporočilo o operaciji Nj kr Visočanstva kraljeviča Andreja: Nj. kr. Vis. kraljevič Andrej je bil danes ob 21.30 operiran zaradi akutnega vnetja slepiča. Potek operacije je bil čisto normalen. Temperatura 37.6. Stanje popolnoma zadovoljivo. — Dr. Božidar Lavrič, dr. Bogo Dragaš. Bled, 17. avgusta. AA. Zdravstveno stanje Nj. kr. Vis. kraljeviča Andreja je popolnoma zadovoljivo. Temperatura 37,9, puls 90. — Dr. Božidar Lavrič. Izvoz živine v nekdanjo Avstrijo ome'en Belgrad, 17. avgusta. AA. Dunajsko poljedelsko ministrstvo je razširilo omejitev prometa iz Jugoslavije v Avstrijo za vso živino, živinske proizvode in surovine, ki bi mogli biti prenašalci kužnih bolezni. Ta omejitev je prišla zaradi nevarnosti slinovke in parkljevke v Jugoslaviji ter se nanaša na vse okraje v savski, vrbaski, drinski in dunavski banovini. Dalje na sledeče okraje v dravski banovini: Brežice, Dolnja Lendava, Kranj, Krško, Ljutomer, Murska Sobota in Radovljica, Bugojina, Konjice in Prozor v primorski banovini, Kraljevo in Rekovac v moravski ba-noini kakor tudi mesta Belgrad, Zemun in Pančevo. Avstrijsko poljedelsko ministrstvo na Dunaju si pridržuje pravico, da od primera do primera dovoli posebne izjeme. Izjeme od zgoraj navedenih omejitev,, ki jih je s posebnim razpisom sporočilo to ministrstvo, ostanejo še naprej v veljavi. Te izjeme se nanašajo samo na prevoze, namenjene za kontumacijsko uvrstitev na dunajski trg ali pa v sanitetno klavnico v Wie-ner Neustadtu, Za prevoze, ki bi se morebiti usmerjali v kak drug kraj bivše Avstrije, je treba predhodno dobiti posebna dovoljenja, bodisi neposredno od avstrijskega ministrstva na Dunaju ali pa posredno preko tega ministrstva. Belgrad, 17. avg. m. Kmetijski minister Stan-; kovič je predpisal pravilnik o pregledu klavne živine in mesa ter o veterinarski kontroli nad življenjskimi potrebščinami živalskega izvora. Osebne vesti Belgrad, 17. avg. AA. V imenu Nj. Vel. krav lja z ukazom kr. namestnikov in na predlog ministra za trgovino in industrijo so napredovali: na dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani za ravnatelja 4/1 Josip Gogala; na državni srednji tehnični šoli v Novem Sadu za prof. 6. skupine inž. Srečko Pust. Pri oddelku za kontrolo mer pri okr. načelstvu v Celju za žigosača 7. skup. Leopold Svetlinec; v oddelku za kontrolo mer pri okr. načelstvu v Ljubljani za žigosača 7. skupine Viktor Sterlekar. Belgrad, 17. avg. m. Upokojena je Mara Re-kar, uradnica pri apelacijskem sodišču v Ljubljani. Nagradno žrebanje „Slovenca" na Mariborskem ledni*— — ^ vvtiS-a iLfeiv^(doi,iva is,a j, Maribor, 17. avgusta. ; »Slovenec« je razpisal za letošnji Mariborski teden posebno nagradno žrebanje za svoje prijatelje. »Slovenec« je imel na Mariborskem tednu svOjo posebno razstavo, ki je vzbujala veliko pozornost. Na razstavnem prostoru in v obeh trafikah na Mariborskem tednu se je prodajal »Slovenec« vsak dan. Kupovalci pa so dobili poleg časopisa posebno niimerirano prilogo. Na podlagi številk, ki so bile na teh prospektih, je bilo danes ob' 18 v mariborski podružnici »Slovenca« žrebanje. Za kontrolo so prisostvovali žrebanju trije naročniki »Slovenca« iz Maribora. Sreča je obiskala kupovalce »Slovenca« s sledečimi številkami: )J Lepo zapestno uro (dobavila tvrdka J. Jan v Mariboru, Grajska ulica) dobi številka 1192; kovžeg (dobavila tvrdka Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2) dobi številka 1238; lepo odejo (dobavila ista tvrdka) dobi št. 1739; damsko torbico (dobavila ista tvrdka) dobi številka 1487; 18 krožnikov (dobavila tvrdka Kovačič, Maribor, Koroška cesta 4) dobi številka 1640; kavni servis (dobavila ista tvrdka) dobi številka 1476; vinski servis (dobavila ista tvrdka) dobi številka 1082. Vsi imetniki prospektov s številkami, ki so bile izžrebane, naj se javijo v podružnici »Slovenca« v Mariboru osebno ali pismeno in prinesejo s seboj dokazni izvod. Tu dobijo nakaznico za dobitek, katerega potem dvignejo pri imenovanih tvrdkab. Posvetovanja lorda in čsl. vlade s sudetshimi Nemci \ Praga, 17. avgusta. A A. (Havas.) Sinoči ob 8.30 so zastopniki sudetsko-nemške. stranke obi-j, skali lorda Runcimana v hotelu »Aleron«. Raz-! govor lorda Runcimana in njegovih sodelavcev z zastopniki sudetsko-nemške stranke je trajal ' čez polnoč. Praga, 17. avgusta. A A. (CTK.) V palači predsedstva vlade so se danes ob 4 popoldne začeli razgovori med dr. Hodžo in zastopniki stranke sudetskih Nemcev. Sestanek bo vodil dr. Hodža, poleg njega se ga bodo pa udeležili tudi člani po-i litičnega odbora ministrov ter zastopniki sudet-( skih Nemcev: narodni poslanci Kundt, Rose, Pe-ters, Siketantz in Sebekovsky, in člani odbora šestorice vladne koalicije, ki so sodelovali v pripravah pri osnutkih. London, 17. avgusta, b. Rotheinerov »Daily Mali« poroča, da je na včerajšnji seji češkoslovaškega vrhovnega obrambnega sveta češkoslovaški zunanji minister dr. Krof ta razložil stališče Anglije in Francije do zadnjih dogodkov v Nemčiji. Po zanesljivih informacijah je dobila češkoslovaška vlada iz Londona in Pariza gotove določene nasvete. Minister za narodno obrambo M a c h n i k je bil proti mobilizaciji, češ, da Češkoslovaška itak lahko izvede splošno mobilizacijo v teku 8 ur. Berlin, 17. avgusta, c. Danes je nemški minister za propagando dr. Gobbels sprejel madžarskega tajnika za propagando in časopisje dr. Štefana Antaja. Dr. Antal je prispel v Nemčijo, da preštudira organizacijo nemškega propagandnega ministrstva ter se je dolgo razgovarjal z dr. Gob-belsom. Istočasno posveča nemško časopisje dolge članke bližnjemu obisku regenta Horthyja v Nemčiji. češkoslovaški vojaški strokovnjak o nemških manevrih Praga, 17. avgusta, b. V »Lidove Novini« je napisal znani češkoslovaški vojni strokovnjak generalštabni polkovnik Emanuel M o r a v e c članek o pomenil sedanjih nemških vojaških vaj. Moravec pravi, da se dogodki v sosedni državi lahko spremljajo z gotovimi skušnjami in številkami. Od 21. maja je preteklo skorai četrtletje. .V tem času je Nemčija lahko izvedla gotova trd- njavska dela na zapadni meji, pospravila žetev, izpopolnila oborožitev, toda v tako kratkem času ni mogla izvesti najvažnejšega, to je izobrazbe velikih rezerv. Glavna postavka v vsaki vojni. je izvežbana rezerva Ta rezerva v Nemčiji v zadnjih štirih letih ni skoraj nič narasla.' Nemčija bo za to potrebovala še dolgo let. Zaradi tega nemško vojaško poveljstvo ne razpolaga z večjo armado kakor 21. maja. Bila bi velika napaka, če bi kdo mislil, da je 100.000 mož, ki so bili v zadnjih letih parkrat na vajah, dobra rezerva. Množica ima le tedaj ofenziven pomen, če je v njej odlično izvežbano moštvo. Takšnega moštva Nemčija danes še nima, vsaj v večjem številu ne. Glede dolgega trajanja nemških vojaških vaj pa izjavlja Moravec, da stvarno ne gre za vojaške vaje v navadnem pomenu besede, temveč o postopnem vežbanju rezervnih skupin. Vojaške vaje naj pokažejo vojaško izvežbanost druge rezervne nemške armade. Polkovnik Moravec prihaja do zaključka, da bo odločilno vlogo imela v bodoči vojni ravno dobro izvežbana rezerva. Zaradi tega hoče nemško vojno poveljstvo od blizu opazovati svojo rezervno armado in jo primerjati z rezervami tujih držav, ki razpolagajo z najmanj 15 dobro izvežbanimi rezervnimi letniki. Velike vaje belgijske vojske Bruselj, 17. avg. AA. DNB: V vzhodnih Ar-denih v okolici krajev Spaa, Maliuedy in Vervey so se začeli preteklo noc veliki manevri belgijske vojske, največji od svetovne vojne sem. Naloga manevrov jo namišljeni napad neke severne države na neko južno državo, na katere zahodni meji je neka nevtralna država. Načelnik belgijskega generalnega štaba general Van den Bergen je ob začetku manevrov izjavil, da namišljene države v manevrih na noben način in v nobenem primeru ne odgovarjajo katerikoli evropski državi. V petek bo prišel na manevre kralj Leopold. V ponedeljek pa se bodo manevri končali z veliko parado pred kraljem v Spaa. — List Standard« pravi, da je mestna občina v Spaa okrasila ob priliki manevrov cesto, ki vodi v ma-neversko ozemlje, z belgijskimi iu francoskimi zastavami. Arheološka odkopavanja prof. Šmida pri Nomeniu Gradič sv. Heme odkopan V poročilu o topilnici svete Heme pri Koritih pri Nomenju, ki jo je odkopal prof. Šmid, sem med drugim tudi omenil, da je prof. Šmid pričel odkopavati v bližini plavžu tudi večjo stanovanjsko hišo, ki je spadala k topilnici železne rude ter da se z raziskavanjem še nadaljuje. Dane6, po štirih dneh nadaljnjega odkopavanja, lahko poročam, da je dozdevna stanovanjska hiša plavžarjev, ki so delali pri topilnici Sv. Heme, kot 60 pokazali ■t9S H- J. /oo tmo/tj temelji in različne izkopanine — gradič sv. Heme. Prof. Šmid sodi, da je bil v rabi še v 13. do 14. stoletju, torej še 2 do 3 stoletji po smrti sv. Heme. Prvi temelji, ki jih je prof. Šmid istočasno, ko je odkopaval plavž, odkril, niso kazali, da bi bila dozdevna stanovanjska hiša prav velikih di-mezij. Toda ko so kopači pod vodstvom prof. Temelji ognjišča oziroma peči v glavni sobi gradiča sv, Heme. Kopač si ogleduje glinaste ploščice, s katerimi je bila peč obložena. Neštetokrat je profesor Šmid že kosil takole, ko nam je z vso ljubeznijo odkrival zgodovino naše Gorenjske. Smida končno toliko napredovali, da so odkopali jašek plavža sv. Heme, so pričeli natančneje z od-kopavanjem deloma že odkopane dozdevne stanovanjske hiše. Pod močnimi koreninami smrek, pod ekoraj pol metra velikimi kupi nanešene prsti in kamenja je bilo temeljev vedno več. Po štirih dneh odkopavanja s petimi pridnimi kopači so narasli kar na 12.85 metra v dolžino in na 7.60 Ali smo res brez moči do inozemskih nameščencev Maribor, 17. avgusta. Vprašanje Inozemskih nameščencev v mariborskih podjetjih smo v »Slovencu« že neštetokrat obravnavali. Izgleda pa, da so bila vsa taka opozorila na stvarno škodo, ki jo trpe naši ljudje, katerim tujci odjedajo kruh, in še večjo narodno škodo — saj so ti objestni tujci ustvarili iz mariborskih tekstilnih tovarn pravcate ponemčeval-nice — da je bilo vse to le bob v steno. Opažamo na eni strani dobro voljo oblasti, vidimo pa na drugi strani, kako se ta dobra volja naravnost sabotira. Klasičen za našo trditev je sledeči primer: V neki mariborski tekstilni tovarni — ki ima na 600 delavcev nič manj kot 21 inozemcev — so nameščeni tudi trije mladi gospodje iz čeških Su-detov. Vsi trije so trdi Nemci, dasi so že dolgo •let v naši državi, ne obvladajo niti besedice našega jezika. Vsi trije zavzemajo lepe funkcije, ki pa niso take, da jih naši ljudje ne bi mogli nadomestiti. Pred tremi meseci jim je policija v Mariboru vzela zaposlitveno dovoljenje — kar je znak, da jih mora tovarna odpustiti, ker se bodo morali gospodje seliti iz naše države. Sledila je pritožba na vse instance, ki pa je bila zaman. Notranje ministrstvo je policijsko odredbo potrdilo ter je odredilo, da morajo vsi trije imenovani go-spodie zapustiti državo v teku 10 dni. Ves slovenski Maribor je odobraval odločen ukrep naših oblasti, saj eo bili znani vsi trije mojstri, ki so dobili izgon, kot najhujši nasprotniki Slovencev ter je imela policija tozadevno številne dokaze v rokah. — In vendar, od policijskega odloka, ki ga je potrdilo notranje ministrstvo, so pretekli i<» trije meseci, vsi trije »izgnanci« pa še naprej opravljajo v tovarni svoj posel ter se smejejo v obraz vsem izgonom in policijskim odredbam. Upravičeno se ljudje vprašujejo, kako je to mogoče? Čisto enostavno. Vsi trije inozemci so »nenadomestljivi«. Tako je ugotovila posebna komisija, dasi je naša inženirska zbornica podala uradno izjavo, da imamo v naši državi kup strokovno mnogo bolj usposobljenih ljudi, ki niso zaposleni ter bi lahko vsak hip prevzeli funkcije treh sudetskih Nemcev v omenjeni tovarni. Zbornica je dala na razpolago imena ljudi e fakultet-sko izobrazbo, s strokovno prakso — in kljub vsem tem zagotovilom so izgnanci še vedno »nenadomestljivi«! Ali res ni nobene pomoči? metrov v širino. Poedini zidovi so še izredno dobro ohranjeni. Še lepo zglajen in pobeljen omet se vidi na spodnjih temeljih stranske sobe (glej skico, soba A), kakor jo prof. &mi Slavnostno zborovanje Med tem so se zbirale velike množice ljudstva iz vseh župnij spodinje Dolenjske, tako da je bilo ob 10 na prostornem trgu pred župno cerkvijo nad 3000 ljudi, ki so se zgrinjali okrog okusno urejenega oltarja. Slovesnost se je začela z govorom prevzv. e. škofa, ki je govoril o tem, kaj je gnalo Knobleharja v Afriko med zamorce. Ali radovednost, ali častihlepnost, ali želja za zaslužkom? Nobeno od tega, ampak velika in čista ljubezen do Boga in do neumrjo-čih duš. Prav zato pa je vreden, da ga proslavljamo, vi eden pa tudi. da ga posnemamo. Naj nam bo njegov svetniški lik vedno pred očmi. Izredno lepo zasnovani in prepričevalni govor so poslušale množice z največjo pozornostjo. Po govoru je opravil g. škof sv. mašo, pri kateri je vsa množica ob spremijevanju domače škocijanske godbe prepevala ljudske pesmi. Po sveti maši je otvoril domači g. župnik Škoda slavnostno zborovanje. Po pozdravu je pojasnil po-mem slavnosti in posebej pomen tega slavnostnega zborovanja: počastiti spomin velikega rojaka in <1 a ti priznanje njegovi svetosti s tem. da zaprosimo prevzv. g. škofa, da se začne razprava za Knobleharjevo beatifikaci jo. Nato je dal besedo uredniku Katoliških misijonov, misijonarju g. dr. Gracarju, ki je obširno govoril o Knobleharjevem svetem življenju. Poudaril je, da je sicer Knoblehar živel malo let, toda tf( leta je tako dobro porabil, da je v kratkem času zrasel do svetniške popolnosti. Knoblehar je bil velik kot znanstvenik, velik kot misijonar, toda pred njegovo svetostjo obledita naslova »učenjake in ■»miši jonar«. Knoblehar je bil pred vsem svetnik. Ali ni torej prav, da ga uvrstimo v isto vrsto s Slomškom in Baragom? Govornik je nato vprašal navzoče, ali res hočejo, da se predloži tozadevna prošnja g. škofu. Vsa množica je odgovorila s krepkim glasom: »Hočemo!« Nato je govornik še vprašal, ali obljubijo, da bodo delali in molili za Knobleharjevo beatifikaci jo. Zopet jc zadonel močan odgovor: »Obljubimo!« Za tem je župnik škoda prebral prošnjo za beatifikacijo. G. škof je izjavil. da sprejema prošnjo z veseljem na znanje. Izjavil pa je. da more začeti razpravo za Knobleharjevo beatifikncijo po predpisih cerkvenega prava samo neapeljski nadškof, ker jc Knoblehar umrl v Neaplju, zato bo tozadevno prošnjo poslal nadškofu v Neapelj. Nato je g. škof še s toplimi besedami pozval navzoče in ves slovenski narod, naj goreče moli, čp hoče imeti svoje svetnike. Ob 12 je bilo lepo zborovanje zaključeno z Marijino pesmijo. Popoldne je bila na prostem lepo izbrana in izvedena misijonska akademija, pri kateri so nastopili združeni pevski zbori okoliških župnij, skupine domačinov, dijakov in otrok in salezijanski kleriki z Radne s pevskim zborom in igralci. Posamezne točke so zelo navdušile številno občinstvo. Akademiji je prisostvoval tudi g. škof dr. Rožman in številni duhovniki. Proslava se je drugi dan, na praznik. 15. avgusta, nadaljevala. Zjutraj je bila v nabito pol- žalostnem duš- pridiga o Covoril je zopet dr. Gra- ni cerkvi misijonska nem stanju poganov, car. Verniki so v velikem številu prejeli sveto obhajilo v misijonske namene. Ob 10 pa je bila proslava na prijaznem gričku Stopno v bližini Škocijana, kjer stoji znamenita božjepotna cerkev Matere božje. Ta kraj je bil izbran za proslavo predvsem zaradi tega, ker je sem gori tudi Knoblehar rad zahajal in imel 1. 1850 ob svoji vrnitvi iz Afrike tu gori govor v navzočnosti velike množice ljudi. Lepo vreme in Marijin praznik sta privabila k proslavi veliko ljudi. Gotovo jih je bilo kakih 2000. Lepo je bilo gledati od cerkve, kako so hitele od vseli strani procesije ljudi proti vrhu. Sv. maša in zborovanje je bilo na lepi ravnici pred cerkvijo. Cerkveni govor in sveto mašo je opravil frančiškanski gvardijan iz Novega mesta, p. Ludovik Dovč. Govoril je o Mariji in misijonili. Po sv. maši je bilo drugo Knobleharjevo 'zborovanje. Prvi je govoril šolski upravitelj iz Mekinj, g. Janko Maležič, o iski dolžnosti. V govoru je nanizal dijakinja je nato deklamirala lepo pesem nasi misijonsfc mnogo zelo lepih misli o tem predmetu. Neka -•■■-■■ .....[ep0 pesem pes- nika Umka-Okiškega, v kateri pesnik slika, kako je šla Knobleharjeva mati nekoč ponoči k Materi božji na Stopno in kako je tam Mariji darovala svojega sina misijonarja. Mnogim so pri tem prišle solze v oči. Za tem je nastopil misijonar g. Dobovšek, ki je pokazal Knobleharja kot naš vzor, katerega naj posnemamo. Želel je posebno to, da bi iz naših družin izšlo še mnogo, mnogo Knobleharjev, ki bi delali Bogu v čast, našemu narodu v čast iu poganskim narodom v zveličanje. Nato je g. župnik škoda še enkrat pozval vse. naj si ohranijo globoko v spominu, kar so videli in slišali na teh veličastnih slovesnostih in naj, kot so g. škofu obljubili, res delajo na to, da bo njihov veliki rojak prišel na oltar. Popoldne so se slovesnosti zaključile s petimi litanijami in zahvalno pesmijo. f Franc Guček Na praznik Marijinega vnebovzetja je umrl bivši gostilničar in posestnik v Kozjem Franc Guček, star 77 let. Pokojnik je bil daleč na okrog znan in splošno priljubljen. Bil je izredno blagega značaja in dobregi^ srca, vedno pripravljen pomagati. Noben berač ni odšel praznih rok od njega in če je kdaj kateri brezuspešno obredel vse hiše, da v trdi zimi dobi toplo prenočišče, ga je slednjič v gostoljubni Guč« kovi hiši prav gotovo dobil. Nihče ga ni videl jeznega, vedno je bil miren in dobre volje. Njegovo življenjsko geslo je bilo: »Če ti kdo stori hudo, povrni mu z dobrini.« Če ga jo kdaj trla žalost, je vzel v roke harmoniko, iz katere je izvabil tako lepe melodije, kakor je znal edino le on. Bil je samouk, toda odlično je igral na klavir, harmoniko, na citre in na gosli. Za zabavo je tudi popravljal ure, ki so mu jih nosili v popravilo iz vsega okraja. Bil je dolga leta občinski odbornik, več let trški župan, član načelstva okrajne hranilnice itd. Naročen je bil nad 30 let na »Slovenca«, »Slovenskega gospodarja« in »Domoljuba«. Zadnje čase je začel vidno hirati, slabelo je srce iu končno je, do zadnjega pri zavesti, mirno zaspal. Blagemu pokojniku naj bo Vsemogočni dobe* plačniki Žalujočim naše iskreno sožaljel — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zju« traj na prazen želodec kozarec naravne »Franz« Josef« grenčice. i.- , n ■ Zveza slovenskih obrtnikov priredi ob zaključku 5. obrtne razstave v Št. Vidu nad Ljubljano v nedeljo, dne 21. avgusta, velik obrtni tabor Ob 9. sveta maša, katero bo daroval gospod dekan Valentin Zabret. — Ob 10. bo občni zbor Zveze slovenskih obrtnikov v cerkveni dvorani v Št. Vidu nad Ljubljano. — Ob 11. bo veliko obrtniško zborovanje v veliki dvorani Ljudskega doma v Št. Vidu nad Ljubljano. Obravnavala se bodo tekoča pereča vprašanja. Dolžnost vseh zavednih slovenskih obrtnikov je, da pridejo v nedeljo, 21. avgusta, na svoj tabor v št. Vid nad Ljubljano, da s tem okrepijo udarnost obrtniških vrst za pravice obrtnega stanu. Popoldne ob 3. velika vrtna veselica z bogatim sporedom na vrtu gospoda Cirmana, kjer bo tudi žrebanje vstopnic za moderno kuhinjsko opremo. — Vstopnine k veselici ni. 16 roparjev izročenih sodišču Vrednost naropanega blaga presega 200.000 dinarjev — Pojasnjen cerkveni rop — Odkrit vlom v grobnico Središče ob Dravii, 16. avg. »Slovenec« je že poročal o dveh roparskih tolpah, ki so ju orožniki v Središču ob Dravi izsledili. Sedaj so orožniki ugotovili, da sta ti dve tolpi v okrajih Ptuj, Ljutomer, Čakovec, Ludbreg, Varaždin in Maribor v zadnjih dveh letih zagrešili nad 50 dokazanih vlomov in tatvin. Vrednost nakradenega blaga presega vsoto 200.000 din. Prva vlomilska tolpa je bila iz sosednih hrvaških krajev, a je hodila na obisk tudi v dravsko banovino. Člani te tolpe so kradli po večini kolesa, nove obleke, tobačne izdelke, razno drobnarijo in gotov denar. Nakradli so v skupni vrednosti nad 60 tisoč dinarjev. Teh tičkov je bilo 9 in so že za zapahi okrožnega sodišča v Mariboru. Druga tolpa je imela 7 članov. Glavni vodja je bil Trstenjak Davorin iz Mihalovca pri Ormožu, ki je že znan kot pretkan goljuf, ropar in tat. Služil je tej tolpi tudi kot strokovni poznavalec dragocenih kovin in si je to znanost pridobil skozi več let kot nakupovalcc zlatnine in srebrnine. Njegov prvi pomagač je bil Šantl Alojz, posestnik iz Središča ob Dravi, pri katerem so odkrili skrivališča 7.a naropano blago. Tretji član te družbe je bil Meric Jožef, posestnik iz Drstelj pri Ptuju, četrti Cajnko Martin, posestnik iz Mestnega vrha pri Ptuju, dalje Šantl Marija, žena zgoraj imenovanega Šantla Alojza, ter še dva pomočnika, eden iz Murskega Središča, eden pa iz Strigove. Kradli so na obširnem ozemlju med Muro in Dravo z delom Prekmurja do Maribora in imajo na vesti 47 vlomov, povrhu pa še rop v Kapeli pri Radencih pri trgovcu Lukovnjaku, o katerem je »Slovencc« že poročal. Nakradli so za vsoto nad 150.000 din, ne vštevši mnogo manjših tatvin, katerih prav gotovo ni malo in 6e jih za več let nazaj niti spomniti ne morejo. Ti tički so se že večkrat zagovarjali pri raznih sodiščih za 6Voja tatinska dejanja in so hoteli, ko jim je orožništvo iz Kapele prišlo na sled ropa pri trgovcu Lukovnjaku, zakriti vse druge sledove raznih tatvin s tem, da se jc Heric Jožef celo sam javil v Mariboru in priznal rop v Kapeli. Članom te tolpe je posebno dišalo kurje meso. Več stotin putk je poromalo k njihovim pojedinam. Zraven so si privoščili solato, na katero so zlili več hektolitrov ukradenega bučnega olja iz oljarne Vargazon v Središču. Mastno kuretino so zalivali z rujnim vincem ter si mirili živce s pristno slivovko iz tujih kletih, a za posladek so si privoščili v veliki meri medu iz tujih čebelnja« kov. Tudi na svinjino, kruh in druge potrebščino niso pozabili, ker so pridno obiskovali tuje mline, žitnice, jedilne shrambe, trgovine kakor tudi krav« je hleve, odkoder je romalo ž njimi vse, do česar so prišli, seveda če so vzeli v kravjem hlevu ve« rigo, je šla tudi krava za njimi. Ker pa je bil njih vodja poznavalec dragocenili kovin, ni bil zadovoljen z vsakdanjim blagom, temveč je odredil vlom v cerkcv pri Sv. Miklavžu pri Ormožu in sta skupno z Šantlom Alojzom lan« sko leto odnesla od tam monštranco in kelih, ka« terega sta potem, ko sta spoznala njegovo kovin« 6ko vrednost, odvrgla. Monštranco so pri Šantlu Alojzu topili in je pri tem poslu pomagala tudi Šantl Marija. V neki zgodovinski knjigi so brali, da Je av« slrijski cesar podaril rodbini Čeligi zlato krono in zlat meč in da so zaslužnim članom te rodovino položili v krsto tudi krono in meč. Vodja tolpe Trstenjak Davorin je na to vest organiziral vlom v grobnico rodbine Čeligi pri Sv. Bolfenku pri Mariboru. Vloma so se udeležili lanskega leta meseca decembra Trstenjak, Šantl, Heric in Cajnko. S seboj so imeli steklenico kolinske vode, da bi odpravili 6mrad. Ta vlom pa ni imel zaželjenega uspeha, ker niso v grobnici našli zlatih predmetov. Vsi člani te tolpe so bili izročeni okrožnemu sodišču v Murski Soboti. Za izsleditev teh tičkov pa gre vsa čast tukaišnjemu orožništvu, posebno naredniku Francetu Bizjaku, ki je, četudi bolehen, ves izčrpan vodil ter izsledoval celo zadevo z nad« človeško odločnostjo. Drobne novice Koledar Četrtek. 18. avgusta: Helena (Jelena), cesarica; Agapit, mučenec. — Zadnji krajec ob '.>1.30. Herschel najx)veduje lepo vreme. Petek, 19. avgusta: Ludvik Toledski, škof; Janez Eudes, spoznavalec. Novi grobovi t V Šmartnem pri Slovenjem Gradcu je umrla tudi nad vse priljubljena gospa Barle Frančiška, soproga učitelja v pok., v starosti 70 let. Naj v miru počival -f- Na Golem brdu pri Preski je v starosti 83 let mirno v Gospodu zaspal g. Franc Premože, posestnik, Pogreb bo danes ob pol 10 na farno pokopališče v Preski. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno so-žaljel -f- V Št Vidu nad Ljubljano je v 26. letu starosti umrla gospa Ivica Korošec roj. Brovč, soproga pekovskega mojstra. Pokopali jo bodo v petek ob 8 dopoldne. Naj j sveti večna luč! Žalujoč« naj tolaži Bog! Osebne oeifl = Iz sodne službe. Na okrajno sodišče v Ljubljani je po prošnji premeščen za sodnika 7. skupine dr. Teodor Tominšek, sodnik okrajnega sodišča v Slov. Bistrici. Na njegovo mesto je premeščen Ciril Miku ž, sodnik okrajnega sodišča v Murski Soboti v 7. skupini. F Kil 1 Ga Preii KINO SLOGA Tal. 27-30 rbo Ana Karenina Predstave ob 16., 19415. in 21'15. uri ina I Iz banovinske službe Za banovinskega tehničnega svčtnika v IV/2 pol. skup. sta pri banski upravi v Ljubljani napredovala inž. Ditrih Anton in inž. Matko Anton. Za banovinskega glavnega arhivarja v VIL pol. skup. pri banski upravi v Ljubljani je napredoval Kisovec Ivo. Za sekundarnega zdravnika v VIII. pol. skup. je postavljen dr. Berglez Vladimir v banovinski bolnišnici v Brežicah. Za banovinskega kmetijskega uradnika v IX. pol. skup. je postavljen Zorčič Stanko pri okr. načelstvu v Slovenskih Konjicah. Za banovinska tehnika v IX. pol. skup. sta postavljena Krulc Alojzij pri okr. cestnem odboru v Ljutomeru in Pisk Karel pri okr. cestnem odboru v Škof ji Loki. Za banovinskega kmetijskega uradnika v IX. pol. skup. je postavljen Mahorčič Vladimir pri okr. načelstvu v Logatcu. Za banovinskega administrativnega uradnika v X. pol. skup. sta postavljena Počivalnik Danica pri okr. cestnem odboru v Ljubljani in Tretjak Franc pri okr. načelstvu v Marihoru-desni breg. Za banovinskega uradn. pripravnika v X. pol. skup. je postavljena Pretnar Emilija na banovinski kmetijski šoli v Poljčah. Za banovinsko zvaničnico pri banovinskem vinarskem in sadjarskem zavodu v Mariboru je bila postavljena Zmavc Kristina. — Upokojen je služitelj Rojic Angel pri predstojništvu mestne policije v Mariboru in služitelj Mrak Peter pri okr. načelstvu v Dravogradu. Premeščeni so bili: asistent dr. Aleksič Sava iz banovinske bolnišnice v Celju k banovinski bolnišnici v Maribor. Podnadzornik policijskih agentov Živko Friderik h komisariatu železniške in cbmejne policije nn Rakeku. Upravno-pisarniški uradnik Fistravec Fridolin od okr. načelstva v Šmarju pri Jelšah k okr. načelstvu Maribor-lovi breg. Banovinska uradniška pripravnica Volčič Ana iz Zdravstvenega doma v Tržiču k Zdravstvenemu domu v Murski Soboti. Služitelj Franc Maks iz banovinske hiralnice v Vojniku k banovinski bolnišnici v Mariboru. — Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Joselova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Joselova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. _Ogl. reg. S. br. 30474/35._ — Okrajni odbor Kmečke zveze v Šk. Loki priredi v nedeljo, dne 21. avgusta Kmečki tabor v Škof ji Loki. Spored: v soboto, dne 20. avgusta zvečer: Kresovi. Ob pol 9 Vombergar: »Voda«, vprizori Prosvetno društvo v društvenem doni'' V nedeljo, dne 21. avg. dopoldne: Ob pol 0 zbirališče udeležencev na Lahovem klancu. Ob 9 sv. maša na Glavnem trgu ter blagoslovitev prapora MKZ Zmince. Ob 10 kmečko zborovanje na katerem nastopijo domači in štajerski govorniki. Po zborovanju na igrišču SK rSore« ■»Kmečka olicet«. Popoldne ob 3 na igrišču SK ^Sore« tombola. — Telovadni nastop priredita fantovski odsek in dekliški krožek v Mekinjah, s sodelovanjem bratovskih odsekov in delil, krožka kamniškega okrožja v nedeljo 21. avg. na travniku pod društvenim domom. Popoldne ob 2 bodo v cerkvi večernice, nato nastop, za tem prosta zabava. Sodeluje domžalska godba. Kis za vlaganje sočivja znamke >VLACET«, priznano dober, v to svrho posebej prepariran, da se v njem vloženo so-čivje neomejeno trajno drži. — Prodaja samo Drogerija KANC, Židovska ul. in Nebotičnik; _Maribor, Gosposko ulica 33. — Udeležencem počitniškega pedagoškega tečaja v Ljubljani. Iz pisarne kraljeve banske uprave v Ljubljani smo prejeli sporočilo, da je kraljevska banska uprava dovolila vsem učiteljem, ki se bodo udeležili pedagoškega tečaja bivanje v Ljubljani do 27. t. m. Udeleženci bodo prejeli na tečaju posebna potrdila, s katerimi se bodo lahko izkazali pri šolskih upraviteljih. — Kakor smo že javili, bo naknaden vpis mogoč še pol ure pred otvoritvijo tečaja. Otvoritev bo v ponedeljek, dne 22. avgusta ob 8 dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. — Dve odkriti freski v Mekinjah. K poročilu o prenovi župne cerkve v Mekinjah hodi dostavljeno še sledeče. Pri strganju starega ometa so vrh stopnišča nad spodnjo zakristijo odkrili dve lepi, stari freski, visoki krog 2 m in široki 60 cm, ki predstavljata sv. Ano in sv. Nežo. Pri prvi je napisana letnica 1708, pri drugi freski pa črko M. A. C. S. V. (in S?). G. prof. M. Šublc je ob tej priliki, ko je delal nove freske darov Sv. Duha, skrbno restavriral tudi ti dve primeroma dobro ©hranjeni freski, v kolikor jc bilo mogoče. "Pred- vidoma ju bo ob priliki v reprodukciji objavil »Bogoljub«. — Državna hipotekama banka — glavna filiala v Ljubljani bo oddala na javni pismeni licitaciji, ki se bo vršila v sredo dne 31. avgusta ob 11 dopoldne v njenih prostorih, različna dela za popravo njenih poslopij v Ljubljani, in sicer za instalacijo centralne kurjave, poprave streh in delne poprave poslopij vštevši prenovitve fasade. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski v likvidaturi glavne filijale v Ljubljani. — »Jutrove-e duhovitosti okoli »Slovenskega juga«. Precej časa je potreboval brihtni in duhoviti »Jutrov« posebni dopisnik za zadeve ljubljanskega »Slovenskega juga«, da je stisnil iz svojih možganov dne 14. t. m. zopet kilav sad svojega nagona za lažjo in ponesrečenim, neslanim prikro-jevanjeni prave resnice. Je pa popolnoma nezmožen, da bi vsaj pravilno prepisal iz govora Stanka Kocipra v Belgradu to, kar je želel vedeti in svojim bralcem predočiti, posebno še, ker smo mu natančno označili tisto mesto. Še pri tem je žalostno ustrelil mimo. Tudi ni toliko zmožen, da bi razumel pravi pomen vsaj teh preprostih Kocipro-vih besed, ki jih je utrgal tam, kjer bi pač mogel pokazati svojo duhovitost. Ali pa je njegov gori imenovani nagon premočan, da bi ga njegova pamet mogla premagati, — Ako se hoče še producirati okoli »Slovenskega juga«, pa naj se; počasi se mu bodo še krave smejale! — — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 17. t. m. je objavljena »Uredba o dodatnem zapisniku k jugoslovansko-turški konvenciji o trgovini in plovitvi z dne 28. oktobra 1936.« dalje »Pravilnik za izvrševanje uredbe o melioracijskem skladu«, »Pravilnik o upravljanju melioracijskega sklada« in konvencija o pravicah združenja in koaliranja kmetijskih delavcev in konv. o uporabi nedeljskega počitka v industr. napravah. — Redno vpisovanje v trgovsko učilišče — Christofov učni zavod — Ljubljana, Domobranska cesta 15, prične 20. avgusta. Kdor želi podrobne informacije glede sprejema in vseh pogojev, naj piše na ravnateljstvo, da mu pošlje nova šolska določila s slikami, ki jih je zavod izdal ob svoji 35-letnici obstoja. Ljubljana I Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu se nadaljuje na splošno željo publike do 21. t. m. Pred zaključkom bo ob 11 istega dne programatičen govor dramatika Ivana Mraka, ob 17 pa žrebanje za 10 slik najboljših umetnikov. Do žrebanja imajo pravico lastniki permanentnih vstopnic po 10 din, ki 60 še na razpolago. Razstava sama je vsekakor vse pozornosti vredna in vsak obiskovalec odhaja iz paviljona s priznanjem, da razstava nudi izredni umetniški užitek. Sicer nam pa že kulturna dolžnost veleva, da si razstavo ogledamo, dolžnost naših mogotcev bi pa bila, da si nabavijo to ali ono umetnino. 1 Delovni čas v trgovinah. S 16. t. m, je spet stopila v veljavo uredba, po kateri morajo trgovci v Ljubljani zapirati trgovine ob 12 ter jih odpirati ob 3. Na splošno začudenje trgovskega osebja pa se noben trgovec ni spomnil tega določila uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, tako da so morali trgovski uslužbenci delati do pol 1. — Trgovsko osebje je zato prikrajšano spet za pol ure opoldanskega oddiha. Trgovci naj se drže dosledno uredbe in naj dajo svojemu osebju tisto, kar jim banska uredba določa! 1 Zanimivosti z iivilsleega trga. Na prostoru za razne gozdne sadeže so borovnice in rdeče jagode izginile. Maline so po 6 do 7 din kg. Gobe jurčki so merica po 2.50 do 3 din, drugače pa po 8 do 10 din kg. Na trgu je bilo prav mnogo lepih jurčkov za vlaganje, ki so naravno nekoliko dražji od velikih. Neka kmetica je z Blegaša prinesla brusnice, ki so bile po 6 din liter. Raznega sadja je v obilju. Grozdje se je za nekaj dinarjev pocenilo. Domača jabolka so po 2 do 5 din kg. Paprika se sedaj že dobi po 4 komade za 1 din, celo po 5 komadov. Krompir na drobno 1.25 do 1.50 din, na debelo je 1 do 1.25 din. Zeljnate glave so po 0.50 do 0.75 din. Domače lepe cvetače so bile po 2 do 3 din komad. V higienskem pogledu je na trgu uvedena strožja kontrola. 1 Jezike poučuje staroupokojenec z najboljšim uspehom in sicer francoščino in nemščino po dve uri enkrat na teden proti honorarju deset dinarjev, dvakrat na teden po dve uri pa po osem dinarjev. — Latinščino poučuje samo srednješolce nižjih razredov. Naslov pove tajništvo »Slovenca«e Lekarne Nočno službo imajo: mr. Leustek, Resljeva 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič. Eilm U Pliclf AIM lATlIril I Opereta prekrasnih melodij, izvajana i rum V lUJncKI JCilltU! po feuomenalnih ruskih pcvcili! L Ob 19.15 In 21.15 uri _ _ Sodelujejo: lalija Sabanje.eva (sopran). Dimitri Kri- Nfltflllnf) 17 I*AlIAVf ona (ten°r)>0lena°ii,,ova (a|t)< M|hai|0 $wet (bas^ Dan« premiera! KINO UNION Tel. 22-21 po znameniti opereti I. Kotljarevskega — Konserviranje (vkuhavanje) zelenjave in sadja. Gospodinje! Ali ste že začele z vkuhava-njem sadja in zelenjadi? Sedaj je pravi čas za to, da se napolni zaloga za zimske mesece. Naši vrtovi in trgi so prenapoljeni s temi dobrotami — in kar je važno — po nizki ceni tako, da si more vsaka gospodinja preskrbeti dovolj sadja ali zelenjave za svoje potrebe. Saj je znano in zdravniško dokazano, da je rastlinska prehrana (surova ali kuhana) najbolj zdrava, našemu telesu neobhodno potrebna, ker vsebuje največ vitaminov, ki so za redno delovanje človeškega organizma potrebni. Zato naj bo v teh mesecih prva dolžnost vsake gospodinje, da si preskrbi za potrebe svoje kuhinje za zimske mesece dovolj konser.V.ininega sadja in zelenjadi. Kako je treba postopati pri vkuhavanju pa vam pove knjižica: Sadje v gospodinjstvu, katero je spisal priznani strokovnjak M. Humek. Obsega veliko praktičnih nasvetov in navodil, katere bodo gospodinje s pridom uporabile pri tem delu. — Knjiga ima tudi veliko slik med besedilom, ki prav nazorno pojasnujejo postopanje in orodje pri konserviranju. Knjiga je izšla že v tretji pomnoženi izdaji 1. 1935 in stane nevezana din 24, vezana din 32, dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Proti volku je najboljše sredstvo Gregoričev , ,Borosan''. Zahtevajte brezplačen vzorec v Drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. — Poiar na Vačah pred sodiščem. O velikem požaru, ki je 13. marca t. 1. ponoči ob 1.20 izbruhnil na Vačnh, je »Slovenec« že obširno poročal. Goreti je začelo gospodarsko poslopje posestnika' Jožeta Klinca. Ogenj je kmalu objel tudi njegovo hišo ter se je razširil na razna sosedna gospodarska poslopja in hiše. Največjo škodo po požaru je trpel sosed Alojzij Indof, ko mu je ogenj uničil iiišo in gospodarsko poslopje z veliko zalogo živeža in krme. Celotno škodo po požaru so cenili na 100.000 din. Pred malim senatom, ki mu je-predsedoval s. o. s. g. Fran Kovač, je bil včeraj posestnik Jože Kline obtožen prvič zločina zavaro-, valne goljufije po § 340 k. z. in zločinstva požiga pa § 188-1 k. z. Orožniki so proti njemu zbrali mnogo obtežilnega gradiva, zlasti razne okolnosti, ker je Kline prezadolžen in je večkrat okrog govoril o nameri, da bi bilo primerno zažgati. Pri včerajšnji razpravi je obtoženi Kline zanikal vsako krivdo in navajal priče, da je ob času požara domn trdno spal z družino vred. Mali senat ga je1 naposled v smislu § 280 k. z. oprostil od obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov. Kakor splošno domnevajo, je požar nastal potoni neke eksplozivne Slovenski dan v Kočevju bo pod pokroviteljstvom ministra g. dr. Antona Korošca dne 4. septembra na angelsko nedeljo. Že zdaj opozarjamo na to veliko prireditev, ki bo s proslavo dvajsetletnice Jugoslavije združila tudi manifestacijo slovenske besede in narodne zavesti slovenstva na Kočevskem. Ves spored prireditve bo priobčil »Kočevski Slovenec«, ki je glasilo Slovencev na Kočevskem. Slovenci, zlasti Fantovski odseki in Dekliški krožki, udeležite se te velike manifestacije kočevskega slovenstva, da s svojo navzočnostjo opogumite narodne bojevnike na ogroženem ozemlju! — Obsojen slepar z državnimi službami. Mali kazenski senat v Ljubljani je včeraj oženjenega delavca Jurija S., doma iz okolice Šoštanja, obsodil na 5 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti zaradi zločinstva obrtoma izvrševanih goljufij. Obtoženi S. se je izdajal za upokojenega sodnega oficiala, ki Ima dobre zveze na merodajnih mestih. Od raznih oseb je izvabljal malenkostne zneske od 25 din naprej. Na ta način je osleparil deset lahkovernih ljudi zn skupni znesek 293 din. S. je bil zaradi sličnih sleparij že trikrat obsojen, enkrat celo na 1 leto robiie. Obtoženec ie kazen sprejel. Prireditve in zabave Sneberje-Zadobrova. Dramatični odsek »Pevskega društva« uprizori v nedeljo, 21. t. m. ob 4 popoldne Finžgarjevo »Naša kri«, na prostem v senčnatem gozdu nasproti gostilne Ložar. Maribor m Kaj pa to pomeni? V nekem tukajšnjem dnevniku smo nedavno čitali sledeči inserat: »Ino-zemci, ki žele pridobiti jugoslovansko državljanstvo, ga dobijo takoj.« Ponudbe pod »Jugoslavija« na upravo lista. Doznali smo, da se za to anonco skriva neki zagrebški židovski advokat, ki si išče židovske kliente, kateri bi radi dobili naše državljanstvo. Uspeh inserata je bil neverjeten — zlasti v naših štajerskih zdraviliščih, kjer se »zdravi« več sto avstrijskih Židov. m Pevsko društvo »Poštni rog« v Mariboru vabi na prireditev, ki bo v nedeljo, dne 21. popoldne v gostilni Tomše v Pekrah. Za razvedrilo in dobro postrežbo bo preskrbljeno. V Pekre vozi mestni avtobus vsako uro do pol 9 zvečer. m Rezervni častniki, ki želijo prisostvovati vajam v okolici Maribora dne 19. in 25. avgusta v civilu ali uniformi, naj se javijo v navedenih dneh ob 6 zjutraj v vojašnici Vojvode Mišiča na Tržaški cesti. Rezervni častniki naj se obeh vaj v čim večjem številu udeleže. m Poročili so se zadnje dni v frančiškanski baziliki: vseuč. prof. dr. Arnold Scheber iz Gradca in zasebnica Elizabeta VValenta-Kokošinek iz Maribora. — Okr. podnač. Alojz Stajnko iz Dravograda in uradnica okr. glav. Godina Ivana iz Dravograda. — Šol. upr. Kovačič Edvard in učiteljica Melliwa Ana od Sv. Marjete na Dravskem Polju. Obilo sreče! ni S serumom proti živinski kugi. V včerajšnjem »Slovencu« smo poročali, da se je začela slinavka in parkljevka nevarno bližati Mariboru, kar je povzročilo pri okoliških živinorejcih umeven strah. Kmetijska družba v Mariboru nam sporoča, da ima v zalogi v svojem skladišču na Meljski c. natrijevo lužino, ki je raztopljena izborilo razkužilo, naročena pa je tudi dovoljna količina cepiva proti slinavki, ki se izdeluje sedaj že v naši državi. Poskusi s tem cepivom so v Nemčiji pokazali, da je tak način obrambe proti živinski kugi še najbolj uspešen. Kmetijska družba opozarja naše veterinarje, da dobe pri njej dovoljne količine cepiva, ki 1)0 prispelo že te dni. ni Umrla je v mariborski bolnišnici zasebnica Ana Vavpotič, stara 33 let. Naj počiva v miru! m Nn kralj Matjaževo proslavo na Peco. Mežiška podružnica SPD priredi tudi letos na Peci kralj Matjaževo proslavo, ki tio ob 20-letnem jubileju Jugoslavije posebno svečana. Spored pro-slave_ bo zelo pester. I)a se nudi Mariborčanom priložnost udeležbe, priredi »Putnik« v soboto, dne 20. avgusta, avtobusni izlet. Odhod v soboto ob 13, odhod iz Črno v nedeljo ob 19. Vožnja tja in nazaj stane 90 din za osebo. ni Zopet tri kolesa ukradena. Tatvine koles postajajo v Mariboru že nnravnost neznosna nadloga. Včeraj so bili prijavljeni policiji zopet trije taki primeri: kleparskemu pomočniku A. Alenču je bilo ukradeno kolo iz veže na Aleksandrovi e., vredno 900 din; delavcu J. Golnarju je izmaknil tat 550 din vredno kolo iz zaklenjene kleti. Pred gostilno Vlahovič je izmaknil tat kolo delavcu F. Vurcer.ju s Pobrežja. ni Zeparja so prijeli. Letošnji Mariborski teden je bil pravo zbirališče žeparjev, ki so prispeli sem iz vseh krajev države. Sedaj po zaključku MT se jo posrečilo policiji aretirati takega ptiča, ki je prišel v Maribor krast celo iz Sarajeva. Je to Hinzo Sniajič, 32 let star, ki se je kot sejniar smuka! med obiskovalci MT ter je kradel, kar 11111 je prišlo pod roke. Smajič je tatvine odločno zanikal, policija pa 11111 je vendar dokazala tatvino denarnice z večjo vsoto gotovine, katero je izvršil Smajič na »tednu« na škodo neke gospe. -— Drugega nevarnega ptiča je dobila policija v roke v osebi Rajmunda Borovčnika. V nekem prenočišču je izmaknil upokojenemu učitelju iz žepa listnico, v kateri je bilo 70<>0 din. Pri aretaciji so našli pri Rajmundu samo še 4000 din, vse drugo pa je za-jy!'tiVil UU Mi, [ Boj teroristom v velefilmu Gospodar podzemlja Kino Malica ob 16., 1915. in 21'15. uri Celje c Koncert pevskega zbora pevovodij bo 23. t. m. v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Na sporedu bodo poleg najtehtnejših Foersterjevik in Jenkovih tudi izbrane narodne pesmi. Koncert je namenjen za vzorno petje težjih in lažjih pesmi, zato vabimo k obisku še prav posebno pevske kroge mesta Celja in bližnje okolice. Vstopnina bo zelo nizka. Predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskarni. c Letalski miting v Celju. Mestni odbor Celje kr. Aerokluba »Naša krila« proslavlja letos 10 letnico svojega obstoja. V okviru prireditev ob priliki proslave bo tudi veliki letalski miting, pri katerem bodo sodelovala tako jadralna kakor tudi motorna letala. Miting bo v nedeljo, 4. septembra. Pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle kot predsednik Kr. jugoslovanskega Aerokluba »Naša krila«. c Planinski tabor ob priliki proslave 30 letnice Frišaufovega doma na Okrešlju nad Logarsko dolino bo v nedeljo, 4. septembra. Ob 10 dopoldne bo sveta maša, na to pa planinska slavnost. Iz Celja bo vozil izletniški avtobus. c Pri Mozirski koči na Golteh bo v nedeljo, dne 21. avgusta, ob 10 dopoldne sv. maša, ki jo bo opravil znani alpinec, kaplan Lojze Sunčič. Celjanom priporočamo, da se poslužijo jutranjega izletniškega vlaka, ki ima v Šmartnem ob Paki zvezo na izletniški avtobus do Mozirja, odkoder je do Mozirske koče dve in pol ure pešpota. Prav ugodne zveze pa so tudi s celjskim mestni mavtobusem. KINO » UNION < »Nevarna igra« (Jenny Jugo) c Lubadar se je pojavO v dveh drevesih mestnega gozda nad parkom. Mestna občina je smreki takoj posekala, olupila in vejevje ter lub sežgala. Okoliški kmetovalci naj bi prav tako pazili na svoje gozdove in izsekali slehernega iglavca, v katerem bi se ta nevarni mrčes pojavil, ker dela občutno škodo. c V Vitanju pri Celju je umrla v 73 letu starosti zasebnica in župnikova sestra Musi Jožefa. S celjskim avtofurgonom jo bodo prepeljali na Vransko, kjer jo bodo položili k večnemu počitku^ Naj ji sveti večna luč! c V celjski bolnišnici je zaspala v Gospodu 58 letna žena delavca Leskovšek Jelena. Naj v miru počiva! c Neznanec je obstrelil v gozdu v Vodeniku pri Šmarja 19 letnega sina posestnika Žabrla Martina, ko se je vračal domov skozi gozd. Strel je zadel Žabrla v bedro in mu ga težko ranil. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico. c Huda nesreča mladega delavca. V torek okoli poldneva je padel s prvega nadstropja v hotelu Evropa 19 letni slikarski pomočnik Stiplovšek Franc. Ko je bil na lestvi, mu je spodrsnila deska ter je padel več metrov globoko na kamnita tla. Pri padcu je dobil hude notranje poškodbe in poškodbe na glavi in po vsem telesu. Trboveljski slavčki na Aljaževem domu Dovje, 16. avgusta. »Trboveljski slavček« je pod vodstvom svojega pevovodje g. Šuligoja na svojem letovanju po Gorenjskem priredil vrsto koncertov, ki so tako v moralnem kot materielnem pogledu dosegli prodoren uspeh. Nad vse posrečena je bila zamisel g. Šuligoja, da nastopi s svojimi slavčki tudi v kraju, kjer je Bogu in slovenskemu narodu v čast klesal bisere svojega stvariteljskega duha naš nepozabni ljudski pevec, župnik in duhovni svetnik Aljaž. Trboveljski slavček je odtod odnesel krono svojih uspehov na Gorenjskem. Ta dan bo gotovo ostal tako mladim pevcem kot domačinom v neizbrisnem spominu. Slavčki so nastopili v tukajšnjem Prosvetnem domu, ki stoji v bližini pokopališča, tam, kjer tro-hne zemski ostanki župnika Aljaža. Triglavsko pogorje je dopoldne žarelo v najčistejši jasnini in obetalo idealno vreme za ves dan. Goste trume iz.etnikov, turistov in letoviščarjev so poromale pod njegovo vznožje in Mojstrana je bila popoldne kot izumrla. Nismo se zato mogli dovolj načuditi, da je bila prostorna dvorana Prosvetnega doma kljub temu polna in da je bil predvsem prvi prostor — kar je nekaj izrednega — že dan poprej popolnoma razprodan. To je najboljši dokaz, da ljubezen do lepega petja, ki jo je Aljaž negoval in sejal v srca svojih faranov, še zmerom bohotno klije. Sestava zbora je bila brezhibna. Nastopilo je okoli 50 zbranih pevcev in pevk. Najprej so zapeli večno lepo, nesmrtno Aljaževo »Oj, Triglav, moj dom«, in to s takšnim zanosom in notranjim doživetjem, da se spontane ovacije kar niso hotele poleči. Sledila je himna Trboveljskega slavčka, za njo pa dolga vrsta pesmi, izmed katerih so tri na novo uglasbene: »Otroci igrajo« od Matije Tomca, »Tri tičice« od Ivana Grbca in »Vesele kolednike« od Antona Lajovica. Slavčki so peli ubrano in dovršeno, kakor pač oni znajo in so bili za svoj trud nagrajeni z viharnim ploskanjem. Razgibano Adamičevo »Tam doli za našo vasjo «so morali na splošno željo ponavljati, tako je vžgala. Živo pozornost je — kot pač povsod — vzbujala mlada sopranistka Rezika Koritnikova s svojim srebrnim glasom, ki je v dveh solo-pesmicah prišel do svoje polne veljave. Za nameček so slavčki še enkrat zapeli Aljaževo himno »Oj, Triglav, moj dom«, ki je ponovno izzvala vihar navdušenja. Med drugimi ugledn imi osebnostmi smo opazili tudi tuk, poveljnika g. Milovanoviča, g. župnika Pečariča, patra Dominika Nabernika iz Maribora, celotni učiteljski zbor in druge. Po lepo uspelem koncertu so Slavčki odšli na pokopališče, da se poklonijo nesmrtnemu spominu svojega velikega vzornika Aljaža. Upravitelj dov-ške šole g. Serajnik je imel na zbrane Slavčke govor, v katerem je poveličeval lepoto slovenskih gora in dovškega pokopališča, ki daje večni mir onim žrtvam, ki so omahnile na sivih stenah našega Triglava Oni, ki je najbolj razumel pomen Triglava, ki je daroval dragulju vsc svoje sile, je bil naš triglavski župnik Aljaž. Občudoval ie sivega orjaka dolgo vrsto let ter samemu sebi postavil spomenik s kočo na Kredarici, s stolpom na vrhu Triglava ter s tem dokazal tujcu: Naš je Triglav in naš ostane! Za govorom upravitelja Serajnika, ki je Slav-čkom privabil solze v oči, jc g. Šulfgoj na kratko orisal župnika Aljaža še kot pevca ter slavčkom ob enem raztolmačil življenje nekaterih žrtev Triglava. Kakor prerojeni, zagorelih lic, žarečih oči, navdušeni nad lepoto Gorenjske, so se Slavčki — po okusni in obilni večerji, ki jim jo je pripravila v šoli ga. Serajnikova — odpeljali dalje ter odnesli s seboj vse polno nepozabnih vtisov. Največje državno industrijsko podjetje v Nemčiji Pred nedavnim je družba Reichswerke Herman Giiring zvišala svojo delniško glavnico na 400 milij. mark in je s tem postala ena največjih nemških delniških družb. Družba ima lastna ležišča železne rude v Salzigitterju, kjer gradi tudi posebne plavže, nadalje gradi visoke peči v Linzu ob Donavi. Družba pa razširja svoje poslovanje tudi na druge gospodarske panoge. Tako je odkupila večino delnic znane tvrdke Rheinmetall-Borsig. Ta družba ima glavnice 50 milij. mark. Nadalje jo odločilno posegla družba tudi v avstrijsko železarsko industrijo. Tu je najprej od- kupila od 17.6 milij. šilingov delniške glavnice 13.76 milij. šilingov te glavnice družbe Steyr-Daimler-Puch. Ta paket delnic je kupila od avstrijskega Kreditnega zavoda — Bankvereina. Od iste banke je družba Herman Goririg Werke kupila tudi večino delnic Štajerskih jeklolivaren (Steierische GuBstahlwerke), katerih glavnica znaša 5 milij. šilingov. Od drugih bank je nadalje kupila še velik paket delnic Maschinen- und Waggonbaufabrik. Tudi je kupila še nekaj drugih delniških paketov, tako da računajo, da je porabila za te nakupe skoraj 75 milij. tnark svoje glavnice. Zadružna vinsha Met v Halozah Sv. Barbara v Halozah, Vinogradništvo je v Halozah glavna kmetijska in pridobitna panoga in če toča pobije, ljudstvo v teh krajih strada. Vsako leto pa se pojavi mnogo trotov, ki vsi uživajo sadove krvavih žuljev, to so razni me-šetarji, ki za sramotno ceno pokupijo tu na meji veliko hrvaškega vina in ga dobavljajo na vse strani kot pristnega haložana. Zaradi bližine meje vplivajo cene njihovega slabega vina tudi na naša vina. Siromašni vino-gradnild so zaradi denarne stiske pritnorani dali svoj vinski pridelek pod ceno. Da bi zboljšali svoj položaj, so si vinogradniki ustanovili »Vinarsko zadrugo r. z. z o. z« s sedežem pri Sv. Barbari v Halozah, Pristopilo je že nad 180 članov iz treh občin in župnij in še nameravajo. Naenkrat pa zvemo, da hočejo, da bi naj bila zadružna klet v Ptuju, ne pa v vinorodnih Halozah. V Ptuju ni goric in na ptujskem polju tudi ne. Mi smo zadrugo ustanovili, tukaj je vino, tukaj naj bo zadružna klet. Imamo svoje absolvirane kletarje, tukaj bodo banovinski uradniki in strokovnjaki, ki bodo lahko sodelovali, tukaj je potreba najhujša in tu je največji vinski okoliš v središču najboljšega vina, kar se ga v Halozah prideluje. Tukaj je sedež in odbor zadruge in sem spada zadružna klet. Sadna sušilnica v Halozah. Tukajšnja »Sadjarska podružnica« gradi to poletje novo sadno sušilnico, ki bo prva v Halozah, ker še do sedaj nobene ni bilo. Ta mesec bo stavba že pod streho. Še letos bi radi postavili peč, če bo mogoče. Apeliramo na kralj, bansko upravo s prošnjo, da nam prispeva za postavitev kurišča in peči. Za vse prejemke, za nabavo arborina itd. pa se lepo zahvaljujemo kr. banski upravi in okrajnemu kmetijskemu odboru. Ob priliki obiska gospoda bana v Halozah, katerega je med drugimi pozdravil tudi tajnik podružnice g. Emeršič, je na zahvalo tega za podeljeno podporo izjavil ban g. dr. Marko Natlačen dobesedno: Če boste dobro delovali, boste še dobili. Te odkritosrčne besede gospoda bana so nam porok, da bo naša prošnja uslišana. Naša sušilnica bo na razpolago vsem bližnjim sadjarskim podružnicam, kakor tudi onim na sosednem ptujskem polju pri Svetem Marku in Sv. Marjeti, kateri bodo zaradi bližine lahko vozili sadje sušit k Sv. Barbari v Halozah. Nujno potrebno pa je tukaj tudi večje sadno skladišče. * Delničarji Privilegirane družbe za silose. Dodatno k naši vesti o vpisu delnic Privilegirane družbe za silose navajamo v naslednjem točen seznam delničarjev nove družbe, katere uprava se je že konstituirala: Državna hipotekama banka 74.269 delnic, finančno ministrstvo 60.000, Priv. agrarna banka 40.000, Prizad 22.134, Poštna hranilnica 44.268, Narodna banka 5.000, Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug v Belgradu 4.260, Mestna hranilnica v Novem Sadu 25, Mestna hranilnica v Subotici 25, Mestna hranilnica v Brežicah 10, Hranilnica donavske banovine 25, Zveza hrvatskih kmetijskih zadrug, Sarajevo, 5, Državna zveza zadrug za kmetijski kredit 10, Mestna hranilnica Sušak 100, Hranilnica v Sevnici (verjetno Krško) 5 in Osrednja zveza hrvatskih kmetijskih zadrug v Zagrebu 4 komade. Skupno je vpisanih 220.139 delnic po 1000 din in je vplačana že četrtina te delniške glavnice. Tečaji drž. železnic. Od 15. avgusta dalje veljajo naslednji tečaji na državnih železnicah: ho-landski goldinar 23.90, nemška marka 17.60, švicarski fank 10.10, zlati frank 14.15, madžarski pen-go 12.85, avstrijski šiling 8.30, poljski zlot 8.30, italijanska lira 2.35, francoski frank 1.25, češka krona 1.53, belgijski frank 1.50, bolgarski lev 0.52, romunski lej 0.34, grška drahma 0.4l din. Koincrcializacija drž. gospodarskih podjetij. Iz Belgrada poročajo, da bodo nekatern drž. gospodarska podjetja kotnercializirana na ta način, da se bodo pretvorila v delniške družbe in bi večino delnic imela Drž. hip. banka. Predvsem se pretvorijo ravnateljstva drž. rečne plovbe v delniško družbo, sledila pa bodo tudi ostala podjetja. Nove naprave KDE. Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani so zaprosile za obrtno dovolitev, da smejo od obstoječega daljnovoda Jesenice- Rateče zgraditi približno 250 m dolg priključni vod 10.000 volt napetosti do transformatorske postaje ob drž. cesti blizu potoka Belce. Od tega transformatorja se zgradi krajevno omrežje za vasi Belce in Podkuže. Mednarodni borzni indeks je v tednu od 6. do 13. avgusta popustil od 63.7 na 62.7. Najbolj se pozna nazadovanje tečajev v Pragi in Berlinu ter Newyorku. Subotiška tvrdka Hartman & Cohnen je prodala te dni svoje podružnice na Madžarskem (v Segedinu in Sentesu) za 1 milijon pengov kmetijski zadrugi Han-gya. Kot znano, je tvrdka ena vodilnih tvrdk za izvoz živine in jajc iz naše države in Madžarske, zlasti v Anglijo. Dobave avtobusov za mesto Belgrad. Kot smo svoječasno že poročali, se izdelujejo v tovarni jeklenih karoserij Avtomontaži d. d. v Ljubljani veliki avtobusi za mestni promet, ki jih je naročila belgrajska občina. V torek, dne 16. avgusta, je bila v Ljubljani službena komisija belgrajske občine zaradi prevzema prvih avtobusov, ki so že izgotovljeni, Poskusne vožnje z novimi avtobusi so bile po Ljubljani ter so vzbudili novi avtobusi splošno pozornost. Ti avtobusi so konstruirani posebno za potrebe velikomestnega prometa in bodo zamenjali tramvaj na nekaterih važnih prometnih žilah Belgrada. Avtobusi so izdelani v jekleni konstrukciji iz najboljšega materiala in je tudi njih notranja oprema zelo lepa. Prenos sedeža iz Zagreba v Belgrad predlaga občnemu zboru svojih delničarjev, ki bo 1. septembra t. 1., »Taheia«, mednarodna transportna d. d. v Zagrebu. V zvezi s tem bodo izpremenjena tudi pravila družbe. Pred razbitjem kartela kvasa. Zagrebški »Jutranji list« poroča, da je- zagrebška tvomica kvasa Arko s 1. avgustom izstopila iz kartela tovaren kvasa. List piše, da je zaradi tega pričakovati konkurenčne borbe in da se bodo cene kvasu znižale. Pančevska komercialna banka in hranilnica v likvidaciji objavlja svojo bilanco za 1937, iz katere je razvidno, da je znašala pri glavnici 3 milij. din rezervah 2.16 in upnikih 5.13 milij. izguba 5.15 milij. din. Dobave. Ravnateljstvo drž. rudnika v Brezi sprejema do dne 24. avgusta ponudbe za dobavo gabrovih držajev za orodje, sirkovih metel, cin-kovega belila ,sadre, vrvice, pocinkane jeklene vrvi in konopnenih cevi. Obči oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do dne 19. avgusta ponudbe za dobavo razne žice in kablov; gradbeni oddelek pa do dne 23. avgusta za dobavo hrastovih pragov in lesenih spojk. Licitacije. Dne 20. in 22. avgusta bo pri gar-nizijski upravi v Mariboru licitacija za oddajo del za popravilo vojnih objektov v Mariboru, in dne 24 .avgusta za oddajo kanalizacijskih del inten-dantskega skladišča v Mariboru. Dne 26. avgusta bo pri dravski delavnici v Ljubljani licitacija za dobavo raznega gradbenega lesa. Dne 12. in 13. septembra bo pri Upravi policije v Ljubljani ustna licitacija za dobavo uniform za drž. policijsko stražo uprave policije v Ljubljani. Konkurz je razglašen o imovini Podlogarja Alojzija, trgovca v Cevicah št. 39, Dol. Logatec. Oglasiti se je do 20. septembra, ugotovitveni narok 24. septembra. Odprava konkurza: Kaučič Marija, posestnica v Mariboru, Aškerčeva ulica 9. Odlog plačil je dovolilo kmetijsko ministrstvo Hranilnici in posojilnici v Sevnici, r. z. z n. z., za 6 let od 28. marca 1938, velja za stare dolgove, nastale do 12. novembra 1937, obrestna mera 2%; nadalje Hranilnici in posojilnici, r. z. z n. z., pri Sv. Marku niže Ptuja za 6 let od 30. marca 1938 dalje, odlog velja za dolgove, nastale pred 22. februarjem 1938, obrestna mera 2%. Italijanske industrijske investicije v vzhodni Afriki cenijo na 135.5 milij. lir, od tega odpade največ na bombaž 35, nato rudarstvo 20, lesno gospodarstvo 20, cement 20, živinorejo 15, energijsko gospodarstvo 10, oljnata semena 5 milijonov lir itd. Letina pfenice v donavskih državah. Po uradnih podatkih dotičnih držav imajo letos podonavske države izredno dobro letino pšenice. Skupno cenijo letošnji pridelek pšenice v štirih podonavskih državah na 119.5 milij. met. stotov, dočim je lani znašal 94,5 milij., v povprečju zadnjih 5 let pa 82.2 milij. met. stotov. Na posamezne države odpade pridelka v milij. met. stotov: povpr. 5 let 1937 1938 Romunija 49.4 37.0 26.3 Jugoslavija 27.5 23.5 21.2 Madžarska 25.2 19.0 20.8 Bolgarija 17.4 15.4 13.9 Zlate rezerve angleških bank. Italijanski listi poročajo iz Londona, da je 5 angleških velebank sklenilo razmestiti svoje zlate rezerve iz Londona po svojih podružnicah v notranjosti države, da se tako izognejo rizikom pri eventualnem bombardiranju iz zraka. — Temu sporazumu Angleška banka ni pristopila, verjetno pa je, da bo tudi ona razdelila svoje zlate rezerve po vsej državi. GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE Borza Denar Dne 17. avgusta. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nespremenjen na 237.20—238.80. Nemški čeki so danes v Ljubljani nadalje popustili na 14.34—14.54, v Zagrebu so beležili isto, v Belgradu so popustili na 14.32—14.52. Nadalje so beležili v Zagrebu za konec avgusta in sredo septembra 14.33—14.53, za konec septembra pa 14.305—14.505. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.775— 29.475, v Belgradu 28.80—29.50. Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold. . « . 2377.16—2391.75 Berlin 100 mark...... 1743.52—1757.40 Bruselj 100 belg 731.91— 737.01 Curih' 100 frankov . . , , , 906.45—1003.52 London 1 funt.......212.06- 214.11 Newyork 100 dolarjev . . . , 4319.75—4856.07 Pariz 100 frankov......118.42— 110.86 Praga 100 kron . ......150.19— 151.29 Trst 100 lir....... . 228.44- 231.53 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.915, London 21.3125, Newyork 436.50, Bruselj 73.47, Milan 22.9750, Amsterdam 238.50, Berlin 175.05, Dunaj 33, Stockholm 109. 875. Oslo 107.075, Kopenhagen 95.125, Praga 15.075, Varšava 88.20, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.395, Buenos Aires 112.50. Vrednostni papirji Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 99— "100, agrarji 61.50—63, vojna škoda promptna 484 —486, begi. obv. 93—94, dalm. agrarji 92—93, 8% Bler. pos. 98—99, 7% Bler. pos. 94—95, 7% pos. DHB. 99—100. — Delnice: Narodna banka 7200 —7300. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99— 99.75, agrarji 63 blago, vojna škoda promptna 484 —485 (485), begi. obv. 92—93 (92), dalm. agrarji 91.75—92.25. 4% sev. agrarji 61.50—62.25, 8% Bler. pos. 98.50 denar, 7% Bler. pos. 94.50—95, 7% pos. DHB 99 denar. 7% stab. pos. 98.50 denar. — Delnice: Trboveljska 180—185 (182.50), Isis 25 denar, Tov. sladk. Bečkerek 600 blago, Osj. liv. 180—220, Dubrovačka 350—400, Jadr. plovba 350—400, Ocean i a 770 blago. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 99.25— 100, agrarji 62.75—63, vojna škoda promptna 484.25 '— 4S4.75 (484.25), za konec oktobra 484 den. (481), begi. obv. 93.25—93.50, dalm. agrarji 92.25—92.75, 4% sev. agrarji 61.50 denar, 8% Bler pos. 98.75 denar (99), 7% pos. DHB 99 denar, 7% stab. pos. 98 denar. — Delnice: Narodna banka 7275—7300 (7300), Priv, agr. banka 232 den. (drobni kom.). Žitni tre Novi Sad. Vse neizprem. Tend. neizprem. Promet velik. Živina Živinski sejem na Krki v okraju Litija 5. avgusta 1938. Voli: I. vrste 5.25, II. vrste 4.50, III. vrste 4; telice: I. vrste 4.50, II. vrste 4, III vrste 3.50, krave: I. vrste 4.50, II. vrste 3.50, III. vrste 2; teleta: I. vrste 7, II. vrste 6, III. vrste 5.50; prašiči: pršutarji 7, špeharji 9 din kg žive teže. Živinski sejem v Sv. Juriju pri Celju 12. avgusta 1938. Dogon 286 glav goveje živine. Cene: Voli: debeli 5—5.50, plemenski 4—4.50; telice 4.50 —5; krave: plemenske 4.25—4.50, slabejše 2.25 din za kg žive teže. Cene livine in kmetijskih pridelkov V Kranju 16. avgusta 1938. Voli: I. vrste 6.50, II. vrste 6, III. vrste 5.50; telice: I. vrste 6.25, II. vrste 5.50, III. vrste 5; krave: I. vrste 5.50; II. vrste 5, III. vrste 4.25; teleta: I. vrste 8; II. vrste 7; prašiči: špeharji 10.25, pršutarji 8—9.50 din kg žive teže. Mladi pujski 7—8 tednov stari 140—250 din komad. A.REIN IN DRUG GaJevaS ZAGREB Ulca 15 Pri žrebanju dne 17. avgusta so bile izžrebane sledeče številke: 100.000 din 80.000 din 35.000 din 30.000 din 25.000 din 20.000 din 15.000 din 12.000 din 10.000 din 8.000 din št. 59166, št. 2671, 61311, št. 75710, 6.000 din št. 5.000 din št. 3.000 din št. 64453, 27122, 56163, 71186, 2036, 57707, 93308, 20323, 28581, 65028, 71443, 89481, 46785, 62910, 71969, 78689, 88877, 99094, 761, 19968, 24190, 24354, 28827, 38238, 38259, 47771, 49079, 64201, 74242, 82908, 96687, 98080, 13664, 16146, 57271, 67328, 71697, 80807, 89830, 91417, 862, 1091, 6394, 7294, 13681, 24084, 33917, 40898, 66652, 70782, 86718, 93034, 2881, 8226, 27688, 28610, 31221, 36401, 71627. 76331, 85452, 92992, 22210, 68954, 82572, 98318, 1206, 9294, 26537, 61223, 77669, 30499, 71008, 86191, 3106, 9927, 28904, 66416, 79193, 18187, 20146, 29005, 29953, 53168, 70655, 78084, 84784. 94454, 94864, Poleg tega je bilo izžrebanih šc 1S00 dobitko., po 1000 din. Cene ii vine w kmetijskih pridelkov v Šmarju pri Jelšah dne 14. avgusta t. /.: voli I. vrste 5 do 6 din, II. vrste 4 do 5 din, III. vrste 3 do 4 din; telice I. vrste 5 do 6 din, II. vrste 4 do 5 din, III. vrste 3 do 4 din; krave I. vrste 5 din, II. vrste 4 din, III. vrste 3 din; teleta I. vrste 5 do 6 din, II. vrste 4 do 5 din; prašiči špeharji 9 do 10 din, prašiči pršutarji 8 do 9 diu za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 diu, II. vrste 10 din, svinjina 12 do 14 din, slanina 15 do 16 diti, svinjska mast 17 din, Čisti med 16 do 18 din, neoprana volna 15 din, oprana volna 30 din, goveje surove kože 10 din, telečje surove kože 12 orbi za kmetiško nasledstvo, z divje razpaljc-nimi strastmi in kriminalnim koncem, ki je s to borbo v zvezi Dramski motiv Koržctove igre je pu čisto drugačne, krotkejše in ljubcz-nivejše nature. Gre namreč za motiv ukročene srboritke ali čc hočete po Župančičevem Slia-kespearju — ukročene trmoglavke. In menda ni slučaj, da je tudi tej trmoglavki kot pri Shakespcarju, ime Katra. Ali je hotel Korže s pričujočim neprimernim naslovom zabrisati sled za svojim velikim vzornikom? Res škoda za delo. da se ic vrli Cirkovčan tako dolgo zamudil pri veselem omizju ter jc ob kolinah in vinu doccla pozabil na učinkovito komiko, ki jo vsebuje krotitev moža željne srborite Katko in njeno kesanje. Tgro je treba v tem smislu predelati, pa utegne postati ljubljenka naših ljudskih odrov. —o. »Bngnslovnik vestnik« štev. I,—II. Dvojna številka tega strokovnega glasila naših bogoslovcev prinaša na prvem mestu zanimivo in za naše slovenske cerkvene razmere zelo važno razpravo dr. Alojzija Od a r ja o Štolnini posebej v ljubljanski škofiji. Pisec najprej razpravlja o štolnini nasploh, o njeni zgodovini, o pravilni in nepravilnosti pohiranja štolnine, o štolnini pri posameznih obredih in o vsem, kar in kakor je to vprašanje v zvezi s kšnonom. Posebej pa opisuje, kako neurejeno se pobira štolnina v ljubljanski škofiji. Pravilni ureditvi tega vprašanja pa je posvečeno jedro članka. — Drugo razpravo pa je napisal dr. Josip Turk o svojem priljubljenem predmetu iz slovenske cerkvene zgodovine — o škofu Hrenu, to pot o njegovih pridigah. — V praktičnem delu govori dr. Ambrožič o desetletni rasti slovenske katoliške akcije, dr. Kamin nekaj o psihiatriji, dr. O d a r pa o zakonskih pravdah ter o verskih društvih in državnem društvenem pravu v Sloveniji in Dalmaciji. V slovstvu so priobčene nekatere ocene filozofskih in verskih knjig. F. J. »Planinski vestnik« štev. 7.—8. prinaša tele zanimive članke in opise: dr. Merljak opisuje Zajamnike, dr. Ogrin priobčuje potopis Po Selški dolini in obrobnih gorah, Lovšin piše o vzhodni steni Mojstrovke, Jos. VVester piše Jakopiču Jos. v spomin Zavinek na Risnjak. Sledi poglavje »Obzor in društvene vesti«, ves zvezek pa krase prelepe podobe z naših gorA. F. J. »Lovec« štev. 8. Dr. Marti popisuje prijetnosti, ki jih doživljaš ob klicanju srnjaka, pod naslovom Na klic; Žnidaršič razpravlja o povračilu škode po lovu in škode po divjačini. O lepoti našega lova po gozdih in ob močvirjih govore v leposlovni obliki spisano Poletje, Doživljali, Naš medved, Za gobami itd. Ob koncu priobčuje ta zvezek zanimivosti pod naslovom »Iz lovskega oprtnika«, končujejo ga pa važnejše društveno vesti. F. J. »Blagovijest« štev. 7.-8., verski list, ki izhaja v Skoplju, vatli predvsem na III. ehvaristič-ni kongres za skopljansko škofijo v Letnici, 14. in 15. avgusta 1938. Dalje opisuje evharistični kongres « Budimpešti, posvečuje poseben članek 30-letnemu mašniškemu jubileju nadškofa g. dr. Šariča, piše o resnici v Španiji, priobčuje zanimiv članek »Svečenstvo i narod« ln prinaša manjše zanimive podrobnosti iz življenja katoličanov v Južni Srbiji. F. J. Planinski vestnik. Št. 7—8 1938. Kakor vedno, je tudi ta številka PV razkošna po vsebini in po opremi. Lepi opisi »Zajamnikov«, Selške dolino in obrobnih gora, vzhodne stene Mojstrovke in Risnjaka (.los. Wesler). Vstajenje na 'Raduhi zapušča bolesten vtis pri kristjanu, ki največjega praznika svoje vere ne gre praznovat na gore. Spis v sklop te revije no spada. Zelo zanimivo je »društveno izvestje SPD za leto 1937«, ki jo polno raznih pobud za razvoj ljubezni do naših gora in poln tudi popisov naporov SPD za izboljšanje službe. Na koncu zvezka so statistično tabele, iz katerih posnemamo, da ima SI'D 30 podružnic v Sloveniji s skupno 7641 rednimi člani (napredek 76), 1633 mladinskimi člani (nazadovanje 566) ter 1171 akademskimi člani. Vseh odborovih sej je bilo skupno 247, predavanj pa 24. SPD je oskrbovalo skupno 58 planinskih, koč, od teh 39 vse leto, 19 pa samo poleti. Zavetišča ima SPD 3. Skupen obisk vseh postojank je bil v 1. 1937. 56.319 (za 622 več kot 1. i936.), med njimi Jugoslovanov 53.470, Avstrijcev( sedaj Nemcev) 2639, Nemcev 231, Italijanov 85, Rusov II, Angležev 30, Poljakov 5, Boigarov 3, Čehoslova-kov 332, Francozov 26, drugih 109. Največji obisk je bil v kočah podružnic SPD v Mariborski koči, na Senjorjevem domu, na Boču, na Kložnein vrhu (povsod nad 3000 obiskov), najslabši pa na Mirni gori in na Donački gori (pod 500 obiskov). V kočah, ki so last osrednjega društva SPD v Ljubljani, ki jih je 18, je bilo 22.593 obiskov (3957 manj kot 1935), med njimi zopet največ Jugoslovanov. Najbolj obiskovane so bile Aljažev dom, 1 riglavski dom na Kredarici (nad 2000 obiskov), najslabše obiskovane pa Orožnova koča na črni prsti, Vodnikova na Velem polju (pod 500). Dohodki osrednjega društva SPD so I. 1937. znašali 559.067 din, izdatki 440.000 din. * Rejec malih živali, št. 8, 1938, nadaljuje članek o gojenju kokoši-jnjčaric z zanimivimi tabelami, nov članek o nosnostl rac in kokoši, nadaljevanje članka o goji kuncev in nekaj drugih strokovnih prisjievkov. Nenavadna življenjska pot Henrya Morgenthaua, ameriškega finančnika in osebnega prijatelja predsednika Roosevelta Pot Henrya Morgenthaua, tega ameriškega finančnega ministra in osebnega prijatelja predsednika Združenih držav, ima brez dvoma svoj posebni pomen. Kakor vemo, je odpotoval nedavno v Evropo in obiskal finančne ministre posameznih držav. Razumljivo je, da je osebnost tega gospoda iz Amerike, ki je značilno amerikanska, z visokim čelom, z nasmehom, ki je podoben Rooseveltove-mu, z naočniki, ki so že kar preveč staromodni, izzval med evropskimi politiki pravo radovadnost. Res, radovednost je prišla na svoj račun. Življenje Morgenthaua je zanimivo in podobno vsebini kakega ameriškega filma. ,Morgenthau, odpuščeni ste...4 Neko veliko stavbno podjetje. Sobota je. Delavcem izplačujejo. Drug za drugim prihajajo in med njimi je Henry Morgenthau, ki je prav tako ves poten in raztrgan, v licih se izraža utrujenost. Tudi on prejme svoje plačilo, toda v kuverti, ki ima moder trak: znamenje za odpustitev. »Kaj je? Zopet me mečete z dela!« govori obupno. »Kaj niste zadovoljni z menoj, ali nisem morda dovolj delal?« Blagajnik skomigne ravnodušno z rameni. Morgenthau teče k vodji podjetja. »Zakaj ste me odpustili? Hočem vedeti. Ni prav, da me kar tako odpuščate.« Vodja se mu prijazno smehlja, skoraj uslužno, ga prime za roko in mu prijateljsko reče: »Le počasi, mladenič!... Ne razburjajte se. Kaj bi vam zamerili. Nasprotno! Zelo zadovoljni smo z vami. Od naših 50 delavcev ste vi najboljši.. .« — »In zato me odpuščate?« —»Da, saj vas mi ne odpuščamo. Delodajalec se je spremenil. Novi -lastnik podjetja, znani milijonar g. Morgenthau, je pregledal seznam delavcev, in ko je videl vaše ime, je odločil, da vas odpustimo. Ali ste že morda slišali o tem milijonarju?« — »Če sem s.i-šaU Te je vendar moj oče!« Tako je bilo v mladosti Henrva Morgenthaua. Odšel ;e od svojega očeta, enega najbogatejših ljudi v .Sneriki, z željo, da se sam prebije skozi življenje. Nobena očetova nasprotovanja niso zalegla. Od očeta ni hotel sprejeti niti pare. Ko je izgubil delo v stavbnem podjetju, je stopil v službo pri nekem inženirju, ki je gradil 30 nadstropno hišo 2e čez nekaj dni je kupil njegov tij !o hišo in vse podjetje tega inženirja, in milijonarjev sin ie bil zopet na cesti. Tako se je '.) ponavljalo brez l.onca. »Spametuj se,« mu je iovoril ose. »1i nisi dokončal še nobene šole. Najprej ;e So.a. potem jride drugo. Dam ti najboljše profesorja, Ja bi te izobrazili! Zakaj ne izkoristiš tega, da si bogat?« Toda mladenič je bil vztrajen v svoji želji, da ostane neodvisen od svojega očeta milijonarja. Kavboj. — Na Divjem zapadu Mladi Morgenthau je zopet dobil delo v nekem podjetju železnih strojev. Živel je v temnih delavnicah, v katerih ga je dušil slab zrak. Zidovi so bili črni in majhna okna vsa razbita. Stari milijonar je plačal detektive in ti so spremljali mladeniča. Ti so nekega dne obvestili očeta, da jc sin nevarno bolan in da leži v delavski bolnišnici. Nekoliko mesecev je visel med življenjem in smrtjo. Ko pa 60 mu najbolj znani zdravniki svetovali, to je bilo pod očetovim vplivom, da bi šel v Švico, kjer bi sc popolnoma pozdravil, je rekel, da gre rajši na Divji zapad. Tam je postal kavboj. Živel je s kavboji in nekoliko mescccv 6ploh ni 6topil s sedla, vedno je bil na dežju in pod vročim soncem. Doživel je tisoče dogodivščin. Laso in samokres sta mu bila velika prijatelja. Kadar je vsa družina kavbojev veseljačila in popivala, ni manjkalo med njimi milijonarjevega sina. Ko se je popolnoma pozdravil, je odšel na farmo. Njegov oče je imel ob Hudsonovem zalivu velika posestva (600 ha), ki so bili popolnoma zapuščena. Stari milijonar 6e je razveselil tega sinovega sklepa. Zdelo se mu je, da se mu sin vrača. Posestvo je bilo blizu New Yorka.. Vsak večer bo prišel na Broad-way. Gotovo mu bo začelo ugajati brezskrbno in prijetno življenje. Vrnil se bo v družino. Tako je oče računal in delal račun brez krčmarja. Namesto da bi sin hodil na Boadway, je vsako jutro vozil na majhnem vozičku v New York jajca, zelenjavo, mleko. Kmalu je postalo to posestvo, ki je bilo doslej zapuščeno in zanemarjeno, eno najbolj urejenih, ki je dajalo prav lepo rento. Prijateljstvo z Roosevetiom Nekega dne se jc neki farmar, sosed Morgenthaua, z nasmehom in naočniki približal plotu in rekel: »Gospod Morgenthau, nikakor ne morem razumeti, kako je to, da je vaša solata trikrat večja kakor moja. Saj jo pridno zalivam, okopavam in plevem, kakor vi.« To so bile besede Franklina Roosevelta, sedanjega predsednika USA, ki jih je izrekel mlademu Morgenthau-u, katerega do sedaj še ni bil poznal. »Gospod, zemljo je treba poznati. Poglejte, ona ima svoje skrivnosti, ki jih odkriva samo tistim, ki z njo žive. Poglejte, vse leto spim zunaj, na zemlji, in z ušesom prisluškujem njenim utripom.« Rooseveltu je bil prav všeč ta, nekoliko pesniški odgovor. Ta razgovor je prinesel dvojno korist. Od tega dne je bila solata Roosevelta rav-notako dobra in lepa kakor njegovega mladega soseda. Druga korist je bila pa ta, da sta si postala velika prijatelja. Odtlej sta bila nerazdruž-na. Življenjepisci Roosevelta trdijo celo, da ga je sam Henry Morgenthau nagovoril, da je stopil v politično življenje in da je kandidiral za guvernerja New Yorka, kar je Rooseveltu pozneje prineslo tudi predsedniško mesto. Na terasi skromne ameriške farmarske hiše sta sedela Rooscvelt in Morgenthau pri kozarcu čaja in zrla na vrt, poln jesenskega zelenja. V globokem naslanjaču je Roosevelt pokazal na svoji odrezani nogi in rekel: »Poglejte, to bi me motilo pri politiki.« Morgenthau se je razjezil in dejal: »Da, če pa kdo nosi nepozabno ime Teodorja Roosevelta, je premalo, če ima samo njegovo ime in če uživa njegovo slavo. Potrebno je tudi, da nadaljuje njegovo poslanstvo. Vaša dolžnost je, da delate.« Ko se je začela volilna borba, je Morgenthau zapustil farmo in postal Rooseveltov agitator. Stari milijonar, ves vesel in prepričan, da se je sin le vrnil, je odprl na 6tcžaj svojo denarnico. Henry Morgenthau je ur.eje.val nekoliko časopisov in vodil propagando, kakršne v Ameriki še ni bilo. Ko je Roosevelt prijel do oblasti, je povsem razumljivo poveril svojemu prijatelju zelo važno nalogo, morda najtežjo. . Nekaj milijonov kmetov je bilo v strahu pred lakoto. Rooseveltov prijatelj, star 43 let, je dobil nalogo, da jih reši lakote. »Hm! Če kdo zna gojiti solato, še ne pomeni, da se spozna v narodnem gospodarstvu! Kljub temu se pa lahko, da le nima svojih oči v žepu, temu tudi priuči.« Začel je študirati. Včasih je tudi vso noč sedel pri knjigah, poslušal je predavanja naj- boljših poznavalcev narodnega gospodarstva, obiskoval je univerzo. Čez nekoliko let je postal Morgenthau, milijonarjev sin, nato delavec, kavboj, farmar, politični agitator, eden najboljših gospodarskih strokovnjakov v USA. Roosevelt je poveril finančno ministrstvo svojemu prijatelju in farmarskemu 60sedu. Neizmerno je že storil Morgenthau v svoji stroki in na svojem področju dela, pa je morda bilo njegovo potovanje v Evropo tudi tako uspešno, kakor jc bilo njegovo življenje polno uspehov. > v » i —- Ogenj v tvornici za letakka padala. Amerika bo zgradila takšnole veleletalo za 100 oseb s 6 motorji in s 500 km brzine na uro. Za zdaj je to letalo le še na načrtu. Drama na,Normandiji' Sredi Atlantskega oceana, na krOVu »Normandije«, se je dogodila zagonetna drama. Neki pomorščak, ki ga je bil hrup zbudil, je ponoči opazoval dve osebi, ki sta se tako glasno pričkali druga z drugo, da ju ni mogla preglasiti ne ladijska godba in ne hrumenje strojev. Pomorščak se jima je približal in je mogel pravkar še rešiti neko gospo, ki jo je hotel neki gospod, dasi se je ona obupno branila, vreči v morje. Pomorščak se je vmešal v boj in posrečilo se mu je osvoboditi gospo, ko je dotičnega moškega s pestmi osuval. Ne da bi se kaj zmenil za na tleh ležečega, je pomorščak spravil gospo na varno. Iz več ran je krvavela in omedlela. Ko se je zavedela, je najprej vprašala po svojem možu in prosila je zanj, naj pazijo, da si kaj ne stori. A bilo je že prepozno: moža niso nikjer več našli, sam je skočil v morje. To je bil profesor univerze v Colgate, v državi Newyork, Robert M. Duncan. Zakaj se je vse to zgodilo, ni moči zvedeti, ker njegova žena noče ničesar izdati. Francoski predsednik Lebrun na francoskih vojaških manevrih v Alpah, ko sc razgovarja z inozem skimi atašeji. Poslednja vožnja pariškega tramvaja V nedeljo je pariški cestni promet doživel tako rekoč zgodovinski dogodek. Tega dne je prevozil poslednji tramvaj, ki je še vozil med severnovzhodnimi predmestji, svojo poslednjo v o ž 11 j o. S tem pa je avtobus zavladal v Parizu in okolici in bo odslej edini gospodar pariškega osebnega prometa. Dvorni pozdrav" angleških žensk 11 Pariški list »Temps« ve povedati, da so določili nemškim ženskam nov pozdrav ob slovesnih prilikah, kot na primer pri sprejemih visokih no-litičnih glav in podobno. Desnico morajo ženske dvigniti do višine rame in se z glavo nalahno prikloniti. Prvikrat bodo z novim »dvornim pozdravom« sprejeli madžarskega regenta Horthyja. Kirurg Rizzi umrl Iz Celovca poročajo, da je umrl kirurg pri-marij dr. Viljem Rizzi, in sicer na Javi po kratki, nenadni bolezni. Doktor Rizzi, ki izhaja iz dunajske univerze, se je ob koncu svetovne vojne preselil na Javo in je ondi vrsto let deloval kot jako priznan kirurg. Prav sedaj je bil na poti na oddih v domovino, pa mu je smrt prekinila pot. Živali - žrtve prometa Zanimivo je, kaj je objavil neki prijatelj živali v listu za pličjeslovje. — Skušal je dognati število »smrtnih žrtev« med živalmi, ki so poginile zaradi prometa. Na 180 km dolgi poti, ki jo je dotični prevozil s kolesom, in sicer od Brun-švika do Lipskega (v Nemčiji), je našel 25 živali, ki so jih povozila motorna in navadna kolesa. Povoženih je bila 11 zajcev, 5 ježev, 4 krti, 2 miški, 1 hrček, 1 podgana in 1 mačka. Število ptičev, ki jih je uničil cestni promet, je pa še večje. Vsega skupaj je našel na tej ce3ti 84 povoženih ptičev, in sicer 5 ščinkovcev, 4 srake, 4 vrabce, 4 škorce, 2 taščici, 1 pastiričico, 1 škr-jančka, 1 čižka in štiri druge neznane ptičke. Največ je bilo lastavic, iu sicer 54. Če smatramo »živalske žrlve cestnega prometa« za nekakšno merilo na 180 km dolgi cesti, tedaj moremo izlahka izračunati, koliko sesalcev in ptičev obleži na 1000 km dolgih cestah in koliko na vseh evropskih cestah, kjerkoli je živahen promet in norenje z motornimi vozili. Ali bi mogli kaj ukreniti za varstvo živali v leni pogledu? Prav nič drugega kol to, da naj bi vozniki motornih vozil ne besneli tako po deželi. Zlogovna križanka A 1 [s i blagoslovitev temeljnega, kamna, Jakličevega doma, govor g. dekana Skubica in g. dr. Basaja, telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov, nastop mednarodne vrste, prosta zabava, srečolov, šaljiva pošta, godba. Prosimo bratske odseke v bližnji in daljnji okolici, da prav gotovo pridejo vsi, ki imajo kroje. Iskreno vabljeni tudi vsi, ki imajo narodne noše. — Odbor. Vsi na tabor ZZD v Velenju V nedeljo, 21. avgusta bo velik delavski tabor pri romarski cerkvi na Gradu nad Slovenjim Gradcem. Ob 10 bo sv. maša v cerkvi na Gradu, nato pa javno zborovanje na prostem pred cerkvijo. Vabljene so vse organizacije ZZD iz Savinjske, Šaleške, Mislinjske in Mežiške doline, da se tabora udeleže polnoštevilno. Tabor naj bo močna manifestacija slovenskega katoliškega delovnega ljudstva. Slovenj Gradec V javni bolnišnici v Slov. Gradcu je umrla nadvse priljubljena in od bolnikov izredno spoštovana s. S a 1 v i n a Ž a n k a r, ki je 11 let delovala v redu usmiljenih sester sv. Vincencija za dobrobit ubogih bolnikov. Gotovo bodo vsi, ki so sestro poznali, ohranili o njej najlepši spomin. Naj ji sveti večna luč! Stari trg pri Slov. Gradcu Na Uršlji gori bo od sedaj naprej samo še »drugo« žegnanje, ki bo letos 28. avgusta. Na predvečer večcrnice s pridigo in procesijo, sv. opravilo pa bo zjutraj ob 6. Velenjska elektrika bo v kratkem zasvetila tudi pri nas. Najeto je ugodno posojilo, da bodo napravili transformator ob vodu, ki gre skozi Stari trg v Mežico. Blagoslovitev novega dola pokopališča in spomenika padlih vojakov bo prvo nedeljo septembra dopoldne. Novo mesto Banovinska ženska bolnišnica v Novem mestu bo preuredila in čistila svoje operativne prostore. Zato sprejema do nadaljnjega le nujne operativne slučaje. Kranj Dohod k novemu mostu (ez Krko je sedaj že urejen, tako da je mogoč tudi vozovni promet. Med župniščem in mostom ter med Dijaškim kon-viktom in mostom sta vzidana dva krasna in zelo pripravna lokala, izmed katerih prvi še ni oddan, v drugem pa bo trgovina s kožuhovino. Ker je bila v zadnjem času prenovljena tudi zunanjost župnišča in ker se bo v najkrajšem času začelo tudi z gradnjo oziroma s prezidavo Ljudskega doma, bo do konca tega leta dobil Strossmajerjev trg popolnoma drugačno lice, kakor ga je imel pred ' letom dni. Ali bo dobil Šmartinski dom kino? V Kranju imamo dva kinopodjetnika, z obema pa je občinstvo zelo nezadovoljno, saj imata oba na sporedu vedno le stare obrabljene filme in stare žurnale, razen tega sta obe dvorani neprimerni za kino, tudi aparatura je tako slaba, da vsakdo, ki obišče kino, komaj. čaka konca. Vstopnina za predstave pa je ista kakor pri ljubljanskih in drugih kiuo-predstavah, tako da smo. Kranjčani v resnici želeli, da bi prišel v bližino Kranja kinopodjetnik, ki bi se potrudil zadovoljiti občinstvo z novimi žurnali in filmi, k odgovarjajo tudi katoliško usmerjenim ljudem. Že v nedeljo oziroma v soboto zvečer bi morala biti otvoritev in prva kiuopredstava v Šmartinskeni domu v Stražišču, katere pa iz nam neznanih vzrokov ni bilo. Ako oblast iz kakršnihkoli vzrokov nikakor ne more ustreči željam občinstva, da bi pustila ustanoviti novo kiuopodjetje, bi bilo potrebno, da bi vsaj ukrenila, da bi se zboljšale razmere pri kranjskih kinopodjetnikih. Podaljšanje roka za sprejem go encev v Intendanisko akademifo Uprava Iritendantskc akademije sporoča, da " je rbk za' Spre jem 'gttjcrtčeV' v Intendantsko akademijo podaljšan do 10. sejjtembra. Zdravniški pregled kandidatov se bo vršil 16. septembra ob 7. uri. Cerknica Popoldanska prireditev Fantovskega odseka in Dekliškega krotka bo v nedeljo, dne 21. avgusta, v Cerknici. Spored: popoldne ob pol 2. sprevod z godbo po trgu. V sprevodu bodo korakali samo uniformirani člani, članice in obojni naraščaj cerkniškega odseka ozir. krožka. Ob 2. pete litanije Matere božje v župni cerkvi, nato pa telovadni nastop na vrtu g. Martinčiča Janeza v Cerknici. Po telovadbi sledi prosta zabava. K tej prireditvi vabimo vse naše prijatelje. Člani sosednjih fantovskih odsekov naj se prireditve udeležijo v civilu. Radio Programi Radio Ljubllunai Četrtek. 18. avgusta: 12 Vsakemu nekaj (plošfc) — 1*2.15 1'oročlla — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Hud. ork. — 14 Napovedi — 13 Napovedi, poroči a — 19.30 Nuc. ura: Ministrstvo zu telesno v/.gojo naroda — 11).50 10 minut zabuve - 20 Kulman: Fortissimo (pl.) — 20.10 Slovenščina zu Slovence (g. dr. Rudolf Kola-rič) — 20.30 Koncert. Sodelujejo: Slovenski vokalni kvintet in Kad. ork. — 22 Napovedi, porodila — 22.15 Koncert ua klarinetu, g. Urbuuec t'rune, pri kavirju gdč. Mellta Gnjozdu. Drugi programi i Četrtek, IS. avgusta: Belgrad: 20 Nar. pesmi, 20.30 Simf. koncert, 22.20 Plesna glasba — Zagreb; 20 Koncertni večer, 22.20 Pisna glasba — Pruga: 19.25 Orke-stor, zbor ln solisti, 20.25 Fredrova komedija »Dama in huzarjl«, 22.20 Plošče — Varšava: 21.10 Pestra glasba 22 Koinornu glasba — Sofija: 111.30 Narod, glusbn, 20.40 Vok. koncert — Budimpešta: 20 Operni odlomki, 22.05 Jazz, 23.10 Ploščo — Trst-Milan: 21 Igra, 21.35 Violina, 22.M Zbor — Blm-Barl: 21 Mascagnljeva opera »Purislna« — Dunaj: 19 Žegnanje ob Vrbskem jezeru (iz Celovca), 20.10 Politični kabaret, 21 Zab. koncert, 22.30 Plesna glasba, 24 Nočna glasba — Berlin-Ham-burg: 20.10 Vojaška godba in orkestor — Kiiln-Stiitt. gart: 10 Verdijeva opera »Falstaft« — Frankfurt: 20.15 Orkester, zbor in solisti — Beromiinster: 20.55 Operetu «Mikado« — Strasbourg: 21.30 Komična opera. Speti WILLVS vodi v ekonomičnosti goriva, moči, brzini in v vzdržljivosti materijala. Generalni zastopnik za Jugoslavijo D10R0JE VLASENK0, Beograd, Uskoika 8. Zastopnik za Dravsko banovino JOSIP STUPICA autogaraža LJUBLJANA, Slomškova ul. 8. Ljubljana : BSK V III. kolu državnega prvenstva bo v Ljubljani nastopil BSK, mnogokratni državni prvak in elitni tekmovalec ligaškega prvenstva, ki prihaja v Ljubljano z zavestjo, da zmaga. In res, edino BSK doslej ni v Ljubljani izgubil niti v prijateljski, še manj pa v prvenstveni tekmi. Edini uspeh naših klubov beleži Ljubljana, ko je v spomladanskem prvenstvu izsilila neodločen rezultat 2:2, kar je bilo za plave usodepolno — z eno piko so izgubili tudi najvišji naslov — naslov državnega prvaka. Kakor smo zvedeli, pošlje BSK v borbo svoje kompletno moštvo. Moša Marjanovič, Vujadi-novič, Gliševič, Lehner, Zečevič to so imena, ki oodo v zgodovini jugoslovanskega nogometa pisana z zlatimi črkami. BSK, ki je zadnje čase nekoliko popustil, je sedaj ponovno v polni formi. Igra moderen tehnični nogomet, kateremu daje barvo in ton južnja-Ski temperament, ki usvaja gledalce in jih spravlja V ekstazo. yr Tudi SK Ljubljani je po dolgih pripravili končno uspelo sestaviti svoje moštvo, ki je prestalo ognjeni krst v borbi s Hajdukom. Zaupamo V našo enajstorico, ki se bo znala zoperstaviti tudi Velikemu nasprotniku iz Belgrada in mu iztrgati primat do sedaj nepremaganega moštva v Ljubljani. Trening nastop državnega rekorderja Bručana na športnem dnevu SK Savice v Stražišču Naš znani državni reprezeutant in rekorder na progi 10 km, Jože Bručan, je nastopil v propagandnem smislu na športnem dnevu SK Savice v Stražišču, ki je bil obenem njegova zadnja trening-utekmo v državno prvenstvo poedincev, bo od Četrtka na nedeljo v Ljubljani. S svojim hlstopom v Stražišču je odlični gost dokazal po-novno*'SWf<> lahkoatletsko kvaliteto, ker je v cross countryju na 6000 m zmagal z naskokom 500 m pred ostalimi znanimi tekači. Po tem njegovem nastopu sodeč, kaže, da bo on svoj odličen čas 33.576 v teku na 10:000 in, ki ga je nedavno postavil na mitingu SK Planine v Ljubljani na Stadionu, močno izboljšal. S takimi nastopi na deželi dajo naši najboljši atleti smisel za gojenje lahke atletike, zato gre g. Bručanu za to športno potezo viša hvala. Olimpijske novice Kakor poročajo iz Helsinkov, je gotova stvar, da se l>o tam vršil 1. 1940 olimpijski nogometni turnir. Župan mesta Helsinki je že v dogovoru s tajnikom mednarodne nogometne zveze zaradi tega. Na Finskem nameravajo organizirati nogometni turnir po vzoru Zadnjega svetovnega prvenstva, torej po conah in skupinah. Le semi-finale in finale naj bi bila v Helsinki v olimpijskem stadionu, ostale tekme pa v glavnih mestih sodelujočih narodov, ker tinska provincialna mesta ne pridejo za to v poštev. Za stadion odnosno za njegovo povečanje je dovolila vlada 12 milij. finskih mark. Najprej bodo dogradili prostor na podolžni strani stadiona, na tem pa bodo napravili veliko leseno tribuno. Stadion bo imel prostora za 60.000 gledalcev. Po igrah lx>do leseno tribuno podrli, na kateri bo za 140.000 gledalcev prostora. Stalni olimpijski odbor so bo 18. avgusta konstituiral. Istočasno bo izvoljen organizacijski odbor z mnogoštevilnimi pododbori. To je dokaz ogromnega zanimanja za igre. Dalje poročajo, da dobivajo dnevno neštevilno vprašanj, predlogov, naročil za stanovanja iz vseh delov sveta. S tem bo imel mnogo posla organizacijski odbor. Vesti športnih zvez, klubov in društev SK Grafika, danes ob pol 6 naj bodo vsi igralci na igrišču zaradi trening-teknie z ŽSK llermesoni. — Načelnik. Izlet v Gorico, na Sv. goro in v Trst Kolesarsko društvo •Ljubljanica« v Dobrunjah priredi v prvi polovici septembra dvodnevni izlet z avtobusom v Italijo, in sicer: Ljubljana, Vrbuiku, Planina, Postojna, Razdrto, Vipavska dollua Ajdovščina, Gorica, Solkan, llrgursko sodlo, odlod tri četrt uro pešhojo na Sv. goro. lz Sv. gore nazaj na Grgarsko sodlo, kjer čaka avtobus in nas popelje v Gorico, nu Itedipoljo (ogled vojaškega pokopališča) ob Doberdobu v Monfalcone, ob morski cesti v Miramare (ogled najlepšega vrt« gradu Miramare), v Trst. Odhod iz Trsla nn Občine, Sežnno, Senožeče, liazdrto, Postojno, Planino ln v Ljubljano. — Tega Izletu se lahko udeleže tudi nečlani. Prijave »prejemu trgovec iu inehanlkar v Dobfnujah GnSperšid Anton, istotam ho dobo tudi informacije glede izletu. Zn mesto Ljubljano pn se dobe informacije in so oddajo prijuve v gostilni Zaje, Poljanska cesta 11. Razpis Občina Poljane, okraj škofjeloški, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika Šolska izobrazba: htljmaiij 4. razredi srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom. Varščina 5000 din. _ _ Pravilno kol kovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini. Uprava občine Poljane, 15. avgusta 1938. Lepo moSko In Žensko blago po Din 5-— mtr., dokler je zaloga, se dobi pri I. TRPIN-u, Maribor, Vetrinjska ulica 15 Poziv! Uprava Zrakoplovnega tehn. zavoda v Kraljevu poziva zainteresirane tvrdke in poedince, ki se bavijo s produkcijo in trgovino tehničnega, kemijskega, gradbenega in drugega materiala, instrumentov in pribora, potrebnega za fabri-kacijo zrakoplovov, dn pošljejo po predpisih taksirane prošnje zaradi vpisa v register njenih dobaviteljev, ki ga bo uprava tega zavoda uredila. Prošnje se bodo sprejemale do konec meseca septembra tekočega leta. Iz pisarno Tehničnega odelenja Zralcopl. tehnj zavoda v Kraljovu, t. br. 3548 od 11. avgusta 1938.1 Med kitajskimi teroristi 7 »Pozor... Kvvan bo nehal biti ptič in bo postal zopet človek ... Brž ko bo šc tristo metrov nad zemljo, bo odprl padalo... Roke pomika naprej ... Zdaj, zdaj bo /xlprl.. .< Tisti hip se je izvil iz tisočih prs množice prestrašen krik. Ljudje na tribunah so se vsi osupli dvignili. . »Moj Bog!« je zajecljal Leclerc, »padalo ni delovalo!« Leteči človek je ležal že ves spačert in razkosan na sredi letališča. Leclerca sem videl, da je hitro odšel. Uslužni stari Kitajec se je tresel po vseh udih. »Grozno, gospod, groznoK ..« Tudi sam sem bil bled tn noge so se mi tresle. Tn nesrečnež .. Včeraj zvečer sem ga videl v »Francoskem okraju» še tako vedrega. Kakšen strašen konec! .. . Premikanje množice me je zaneslo na kraj nesreče, kjer sem zadel ob stražnika, ki je v naglici pribite). Obupal sem, da bi mogel najti Leclerca. Začel sem odrivati s komolci in končno se mi je posrečilo priti do avtomobila. I u me je četrt "ure pozneje dobil Leclerc. Njegova razburjenost me ni osupnila. »Vrniva se!« je dejal. Vozil je. do vhoda v mesto, ne da bi zinil kako besedo. ... ■ , , ■ »Kje želiš, da te izlo/jm?« me je tedaj vprašal ' »Ali no bi mogla skupaj obedovati?« ■sRad bi. obljubiti pa ti ne moreni. Vedeti hočem rezultat mrliškega pregleda.« Poskočil sem: »Hočeš s tem reči, da bodo pregledali nesrečnikovo telo?« »Neumnost! Moža. ki si je polomil kosti pred tisoči ljudi!« »Tako je pravilno.« Leclcrcov glas je bil hladen. Kakor se mi je zdelo, se je zelo trudil,.da je dostavil: »Pojdi v »okraj« h kosilu. Če bom prost, bom prišel k tebi, če ne, ti bom telefoniral.« Po teh besedah me jc Leclerc zapustil in nadaljeval svojo pot, podeč pred seboj vozičke, ki so iskali zaslužka. Bilo jc še nekoliko prezgodaj, da bi šel v »okraj«, a kljub temu sem se takoj odpravil tja. Strašna nesreča mi je vzela veselje, da bi pohajal po ulicah, kakor bi delal v drugem primeru. Proti šesti uri in tri četrt se mi je približal neki uradnik: »Gospod Martin?« »Da.« »Kličejo vas k telefonu.« Brž ko sem približal slušalko k ušesu, sem spoznal Leclercov glas. »Oprosti mi, dragi,« je govoril, »ne moreni s teboj obedovati. Poskušal bom priti v «okraj» proti enajsti uri. prej ne. Preiskava je do-gnala, da je bil Kwan ubit od krogle ...« je poglavje. »Halo! Halo!« sem zaklical Leclerc je že obesil slušalko, a jaz sem ostal z njo v roki, ves okamcnel od osuplosti. Zazdelo se mi je, da nekdo izgublja potrpljenje pred vratmi telefonske kabine, zato sem se odločil, da mu odstopim prostor. »K\van je bil ubit s kroglo .« Te besede so mi šumele po ušesih. Stvar je bila tako pomembna. da sem skušal najti drug pomen tem, tako jasnim besedam. »Toda končno je to nedopustno!« Niti misel, da se je morda prijatelj šalil, se me ni prijela. Ni bil človek, da bi se šalil s tako žalostno stvarjo. Kakor avtomat sem se napotil proti obed- nici. »Če je gospod sum,« mi je prijazno svetoval strežnik, »mu bo ta miza ugajala.« Ta glas me je spomnil na resničnost — na manj grozno resničnost od one nn letališču — in vsedel sem se k mizici, ki so mi jo pokazali, in res sem bil z njo popolnoma zadovoljen. Pritlikavi palmovec mi je zastiral pogled, da sem videl le ob vhodu nekaj pogrnjenih miz. Več skupin gostov se je smejalo in brbljalo, ženske pa, ki so bilo s hrbti obrnjene proti oknom, so si položile na razgaljena ramena širok pas, da ni so zavarovale proti naraščajočemu nočnemu hladu. »ivwan je bil s kroglo ubit!...« Kljub temu, da sem se trudil misliti nn kaj drugega, sc mi je, duh vedno povračal k temu stavku kakor metulj, ki se trdovratno zaletava v šipo, ki mu jc na poti. še sem gledal letečega človeka, kako je odpiral svoje velike, bele perutnice in drzno plul pod nebom, o katerem je mislil. da sem so odpravil proti terasi, du bi tam ob kozarčku vvhiskija počakal prijatelja. Točno osem minut čez enajsto uro se ja prikazal Leclerc. »Torej?« sem vprašal malce ironično, »kje je tista tvoja mikavna zgodba?« »Mikavna?« je zamrmljal moj bivši sošolec. Njegov glas je bil malo zadirčen in mrko me jo pogledal, medtem ko jc vrgel svoje pokrivalo na bližnji naslanjač. »Tvoj sodni zdravnik,« sem nadaljeval, »je mogočo mislil, da jo odkril na toni ubogem, zaradi krogle razmesarjenem telesu kaj posebnega in po udarcu je moral spoznati fan* tazijo ...« »In to? Jc to fantazija?« .Nuglo jc izvlekel iz svojega žepa zavitek, ga nekoliko odprl, da bi mi pokazal neko splo-ščeno sivo stvarco. Kar med stavkom sem so ustavil. »To je,« je hladno dejal prijatelj, »krogla, ki so jo izvlekli iz tclcsn.« »Gospod!« sem zajecljal. Strežnik jc pravkar nalil v kozarec whis« kvtt in odprl steklenico sodavjce, da jc zama« šok zlctcl v strop. Male, sive oči poduačelnika policaja so sq nekam tuje svetile. »To jo uboj.« jc Ker sem molčal, jo uboj.« ic rekel, sem molčal, mi jc na kratko razložil prve uspehe preiskovanja: »Med tem ko so vršili mrliški ogled, so specialisti pregledovali padalo. Delovalo je si* jajno. VIII. MEDNARODNA MOTOCIKLIŠKA DIRKA LJUBELJ Vsa prva mesta do 500 ccm zasedel PUCH ZASTOPSTVO: IGN IIQM LJUBLJANA ■ U^m W 11 Tavčarjeva ulica 7 250 ccm turni: 1 Pollak Ivan 3. Megušar Maks 350 ccm turni: PUCH 250 ccm Waska Hans PUCH 350 ccm PUCH 200 ccm 3. Grašič Janko PUCH 350 ccm 4. Pollak Žan PUCH 250 ccm 5. Pogantsch Scpp PUCH 350 ccm 6. Megušar Maks PUCH 200 ccm 500 ccm turni: 1. Waska Hanc PUCH 350 ecm 2. Pogantsch Sepp PUCH 350 ccm 3. Ing. Lukmann Mario PUCH 350 ccm 4. Križman Anton PUCH 350 ccm MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek ia mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Damske obleke, pralne za dom od 48 Din naprej, cefir in triko bluze od 30 Din, krila od 45 Din, beli in kreton predpasniki od 18 Din, otroške oblekce, damsko perilo, pidžame i. t.d. razprodaja po globoko znižanih cenah pred vselitvijo v novi lokal tvrdka F. I. Goričar - Ljubljana Sv. Petra cesta št. 29 I Službe iscejo Dekle z znanjem nekaj kuhe ln Šivanja, Išče mesto služkinje. .»Gre tudi k otrokom. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Pridna« St. 1261. (a) a\mm Trgovskega pomočnika mešane stroke, ki je vajen tudi železnine ln tehničnih predmetov, sprejmem. Ponudbe z navedbo |>lače v upravo »Slov.« pod »Agilen« št. 12932. (b) Krajevne zastopnike » vseh večjih krajih, ali trg. potnika, ki stalno potuje; sprejme Za- prodajo alkoholnih pijač na flebelo domača žganjarna ln destilacija. Cenj. ponudbe je poslati v upravo »Slov.« pod značko »Domače pijače« št. 12928. (b Kuharico vajeno tudi vsoga ostalega gospodinjstva na posestvu. sprejmem takoj. -Ponudbe po možnosti s sliko v upravo »Slov.« pod »Okolica Ptuja« št. 12917. (t) Gospodinjo varčno in spretno, dobro kuharico, 30—40 let, z daljšimi spričevali, sprejmem takoj. Plača po dogovoru in po zmožnosti. Ponudbe: Kari Zupane, valjčni mlin, Sevnica, (b) Propagandistke ea uvajanje speccrljskega predmeta, s trgovsko Izobrazbo (trgov, pomočnice), po možnosti z znanjem nemščine, sprejmemo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Propaganda« St. 12925. (b) Fanta ea raznašanje kruha, pridnega ln poštenega — sprejmem takoj. Vajen mora biti konja; starost najmanj IS let. - Vidic, pekarna. Jesenice. (b) Natakarico lahko začetnica, pridno, pošteno, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu -sprejmem takoj za na deželo. Naslov v upr. »S!.« pod St. 12921. (b) Zaslužek 2.500 din potrebujete da doma zaslužite mesečno 1000 dinarjev. Pl-Slte: »ANOS«, Maribor, Orožnova. (z) Moški in ženske mam Vajenca v trgovino z meš. blagom, sprejmem takoj. - Miki, Sv. Marjeta pri MoSkanj-clh. (v) IŠČEJO: Lokal za skladišče turnirja — Iščem v St. Vidu ali v sredini Ljubljane. Lahko je tudi na dvorišču. Pisati na: Boris S a m s a , Litija. (m) ODDAJO: Trgovino - gostilno ln druge prostore v Ko-zarjah, .»Pri dolgem mostu«, tik mestne meje ljubljansko, odda takoj v najem ali proda I. Knez, Ljubljana, Gosposvetska cesta 3. (n) Lokal na Celovški ccsti 43, odda takoj I. Knez, Ljubljana, Gosposvetska c. 3. (n) Enosobno stanovanje in prazno sobo, oddam takoj. Šiška, Kosovo polje 14S. (č) Za dijaka tretješolca Iščem stanovanje s popolno oskrbo v bližini bežigrajske gimnazije, najraje kot sostanovalec k domačemu sinu. - Naslov pustiti v upravi »Siov « pod »Bežigrad«. (D) Na Bledu ali najbližji okolici Išče starejši zakonski par za več mesecev mirno ležeče, lepo opremljeno stanovanje 3—-l sob z vsemi pritiklinaml. Izčrpne ponudbe poslati v upravo »Slovenca« pod 12314. (L I Automofo 31 Motorno kolo do 250 ccm v dobrem stanju, kupim. Maribor, Kocenova 11. (f IES5E01 Kupim dosežejo z malim denar- generator 380-230 V., 40 jem lep zaslužek, ako do 60 KVA ; generator pristopijo kot družabnik 380-230 V., 10—20 KVA ; pil družabnlca. - Ponudbe j parni kotel 12 At., 100 do v upravo »Slovenca« pod 150 qm. — Ponudbo na: »Zaslužek« št. 12745. Emil Perlcs, Osljck. (k) BSBžSBBI Stavbna parcela na Bledu ob glavni cesti, poleg pošte, naprodaj. Informacije v apoteki na Bledu, (p) Parcela skupno ali razparcellra-na, v izmeri ca. 8000 m', naprodaj. Lega ob novi državni ln banovinski cesti. Pogoji ugodni. Elektrika, vodovod poleg. Poizve se: Vlžmarje 100. Lepo posestvo naprodaj. Dopise na: E. Wutscher, št. Jernej na Dolenjskem. (p) IIT m Kislo zelje, repo sarmo, prvovrstno, vsako množino, dobavlja Ho-man, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81. tel. 35-39. Cene konkurenčne. (1) Vsa lahka letna oblačila si nabavite najcencje pri 1'reskerju, Sv. Petra c. 14 .FORTUtiA"' Rešitelj male obrti Elektro univerzalni stroj v vsako mizarsko delavnico Din fiSOO — Mtzarski mojster Iv. Mirtlč, Novo mesto, nam sporoča Vsak teden si več mizarlev ogleda moj stroj ,.Portuna" in se no morejo dovoli na-Čuditi veliKi pnroftnostl ia zmoinoBtl istega. So vsak je izjavil, da ga bo taKOl na-TOčn in sem Vašo tvrilko priporočal kot nalzanesljivelšo in soilnno PETER ANGELO LJUBLJANA TyilSEVA 36 Volno za modroce v najboljši kvaliteti, razpošilja po pošti ali po železnici »Runo«, Tržič. Cena 20 din za kg. Pri odjemu najmanj 100 kg pošljemo franko. (1) Vsakovrstne kupuje po najviSjib cenah OERNE, juvelir, Ljubljane Wolfova ulica SL3 Jabolka sveža, debela, hruške ln slive Ia, 3.25 din kg — franko voznina. Košare po 50 kg razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) ITEL.I 2 951 Pozor! V reklamne svrhe se dobijo najboljša dimniška vratca po 8 din do 21. avgusta. ES., ESb., BE. Ljubljana, Domobranska št. 1. (1) Resnico govore, ko trdijo da prodajamo najboljša ln najcenejša kolesa rezervne dole ln motorna kolesa. Velika Izbira T Mi Mi Št. Vid nad Ljubljano Trgovski portal dobro ohranjen — takoj prodam. Vprašati: Celje, Glavni trg 17/11. (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli v najvežji izberi naprodaj pe neverjetno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana - Tyrieva cesta 3« (nasproti Gospodarske ivuai IZBIRA NI TE2KA kadar Je treba določiti časopis v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel zagotovo v stik z najširšimi kupnomočnlm) sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik »SLOVENEC«, k) ga bere — posebno ob nedeljah — z malo Izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča. Vcc učnih mest razpisuje za trgovsko nadaljevalno Solo Združenje trgovcev v Ljubljani. Reflektanti morajo izpolniti pogoje čl. 48, odn. 50. uredbe o organizaciji strokovnih nadaljevalnih šol. Službeni list z dne 27. II. 1935 štev. 17. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m. na naslov: Združenje trgovcev, Ljubljana, Trgovski dom, Gregorčičeva ul ca. VSE KATRANSKE DERIVATE BENZO, TOLU-OL, XYLOL, OLJA ZA IMPREGNACIJO, KAR-BOLINEJ, SMOLO ITD. proizvaja In prodajo: HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA S: ZAGREB, Radnička 2«. Tel.23-255 i 23-256 ZEMlJV,Tvorničkaiil.70.Tel.37-317 Zapustil nas je za vedno naš predragi soprog, oče, stari oče, tast, gospod Franc Premože posestnik na Golem brdu v starosti 83 let. — Predragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku dne 18. avgusta 1038 ob pol tO dopoldne iz hiše žalosti št. 31 na farno pokopališče v Preski. Golo brdo, dne 16. avgusta 1938. Žalujoči: Marija, žena: Franr, Ivan, sinova: Manca, Roza, Pavla, Katarina, Albina, Marica. Antonija, hčere in ostalo sorodstvo. potem rabite Retino, da si Vaše vtise s potovanja lahko, hitro in poceni obdržite v trajnem spominu. Vsi Retina modeli imajo sprožilec na oklopu, avtomatični transport filma — svetlobno močne optike do f 2, Compurali Compur Rapid zaporo. Retina II ima tudi z objektivom vezani daljinomer in napravo proti dvojnim osvetljenjem. Kodak Retina I. in II. Začetek 28. avgusta 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Miha jlova 33/1 Retina I. že od Din 1.350'— naprej, pokromana, s sprožilcem na oklopu ter svetlobno močnimi optikami, Retina II. v krasni izdelavi za največje zahteve od Din 2.500'— naprej. lipski selem 1938 Zafetek 28. avgusta in častni zastopniki: Ing. G. Tonnies, Ljubljana, Tyrševa 33. Tel. 27-62 in Jos. Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Tel. 20-97 Vsemogočni je poklical danes k sebi Boguvdano, pre-videno s tolažili sv. vere, našo nepozabno soprogo, hčerko, sestro, snaho, svakinjo, gospo Ivico Korošec roj. Brovč soprogo pekovskega mojstra po kra jši mučni bolezni, v 26. letu starosti. — Biagopokojno bomo spremili k večnemu počitku v petek, dne 19. avgusta ob 8 dopoldne iz hiše žalosti, 1'odgora 9, na farno pokopališče Sv. Vida. Št. Vid nad Ljubljano, dne 17. avgusta 1938. Žalujoči: Ivan Korošec, soprog; rodbini Korošec in Brovč. Zahvala Vsem, ki so našo drago mater Matildo Jelcncc Tndi imeli, ki so jo bolno obiskovali in ji lajšali zadnje dni življenja, ki so jo od blizu in daleč prišli kropit, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo najprisrčnejšo zalivalo. Žalujoči ostali. Za jugoslovansko tiskarno v Ljubijani: Karel čeč Izdajatelj: Ivan Rakove* Urednik: Viktor CenčiS Arheološka odkopavanja prof. Šmida pri Nomenja • v sv. Heme odhopan V poročilu o topilnici svete Heme pri Koritih pri Nomenju, ki jo je odkopal prof. Šmid, sem med drugim tudi omenil, da je prof. Šmid pričel odkopavati v bližini plavža tudi večjo stanovanjsko hišo, ki je spadala k topilnici železne rude ter da se z raziskavanjem še nadaljuje. Danes, po štirih dneh nadaljnjega odkopavanja, lahko poročam, da je dozdevna stanovanjska hiša plavžarjev, ki so delali pri topilnici Sv. Heme, kot so pokazali TZZZZZZZZZZZ^^zzzzzznzzzzzzzz?, V//////////X$3ZZZZA B ■A VZZZZZZZZZZt templji in različne izkopanine — gradič sv. Heme. Prof. Šmid sodi, da je bil v rabi še v 13. do 14. stoletju, torej še 2 do 3 stoletji po smrti sv. Heme. Prvi temelji, ki jih je prof. Šmid istočasno, ko je odkopaval plavž, odkril, niso kazali, da bi bila dozdevna stanovanjska hiša prav velikih di-mezij. Toda ko so kopači pod vodstvom prof. Temelji ognjišča oziroma peči v glavni sobi gradiča sv. Heme. Kopač si ogleduje glinaste ploščice, s katerimi je bila peč obložena. Neštetokrat je profesor Šmid že kosil takole, ko nam je z vso ljubeznijo odkrival zgodovino naše Gorenjske. Šmida končno toliko napredovali, da so odkopali jašek plavža sv. Heme, so pričeli natančneje z od-kopavanjem deloma že odkopane dozdevne stanovanjske hiše. Pod močnimi koreninami smrek, pod 6koraj pol metra velikimi kupi nanešene prsti in kamenja je bilo temeljev vedno več. Po štirih dneh odkopavanja s petimi pridnimi kopači so narasli kar na 12.85 metra v dolžino in na 7.60 Ali smo res brez moči do inozemskih nameščencev Maribor, 17. avgusta. Vprašanje Inozemskih nameščencev v mariborskih podjetjih smo v »Slovencu« že neštetokrat obravnavali. Izgleda pa, da so bila vsa taka opozorila na stvarno škodo, ki jo trpe naši ljudje, katerim tujci odjedajo kruh, in še večjo narodno škodo — saj so ti objestni tujci ustvarili iz mariborskih tekstilnih tovarn pravcate ponemčeval-nice — da je bilo vse to le bob v steno. Opažamo na eni strani dobro voljo oblasti, vidimo pa na drugi strani, kako se ta dobra volja naravnost sabotira. Klasičen za našo trditev je sledeči pri-men V neki mariborski tekstilni tovarni — ki ima na 600 delavcev nič manj kot 21 inozemcev — so nameščeni tudi trije mladi gospodje iz čeških Su-detov. Vsi trije so trdi Nemci, dasi so že dolgo •let v naši državi, ne obvladajo niti besedice našega jezika. Vsi trije zavzemajo lepe funkcije, ki pa niso take, da jih naši ljudje ne bi mogli nadomestiti. Pred tremi meseci jim je policija v Mariboru vzela zaposlitveno dovoljenje — kar je znak, da jih mora tovarna odpustiti, ker se bodo morali gospodje seliti iz naše države. Sledila je pritožba na vse instance, ki pa je bila zaman. Notranje ministrstvo je policijsko odredbo potrdilo ter je odredilo, da morajo vsi trije imenovani gospodje zapustiti državo v teku 10 dni. Ves slovenski Maribor je odobraval odločen ukrep naših oblasti, saj so bili znani vsi trije mojstri, ki so dobili izgon, kot najhujši nasprotniki Slovencev ter je imela policija tozadevno številne dokaze v rokah. — In vendar, od policijskega odloka, ki ga je potrdilo notranje ministrstvo, so pretekli ž« trije meseci, vsi trije »izgnanci« pa še naprej opravljajo v tovarni svoj posel ter 6e smejejo v obraz vsem izgonom in policijskim odredbam. Upravičeno se ljudje vprašujejo, kako je to mogoče? Čisto enostavno. Vsi trije inozemci so »nenadomestljivi«. Tako je ugotovila posebna komisija, dasi je naša inženirska zbornica podala uradno izjavo, da imamo v naši državi kup strokovno mnogo bojj usposobljenih ljudi, ki niso zaposleni ter bi lahko vsak hip prevzeli funkcije treh sudetskih Nemcev v omenjeni tovarni. Zbornica je dala na razpolago imena ljudi s fakultct-sko izobrazbo, s strokovno prakso — in kljub vsem tem zagotovilom so izgnanci še vedno »nenadomestljivi«! Ali res ni nobene pomoči? metrov v širino. Poedini zidovi so še iziredno dobro ohranjeni. Še lepo zglajen in pobeljen omet se vidi na spodnjih temeljih stranske sobe (glej skico, soba A), kakor jo prof. Smid naziva. Tu so zidovi tudi zelo skrbno grajeni in ometani. Prav zaradi solidne gradnje imenuje prof. Šmid sobo A gosposko sobo, v kateri je bivala sveta Hema. Soba, ki jo označujem v skici z B, je bila kuhinja. Tudi ta je bila ometana in pobeljena; celo slikarija je še na poedinih mestih ohranjena, in sicer na belem polju rdeče lise. S sobo A je bila vezana z vrati, katerih prag je po mnenju prof. Šmida zelo zanimiv. Zelo lepo je namreč zložen iz gladkih kamenitih ploščic, ki so prav fino zlikane. Tudi del ognjišča so našli; ob njem je kamenita klop, 80 cm široka, ki je služila tudi za ležišče. Glavna soba — označena s C — pa ne nosi zastonj tega imena. Tu so našli razne predmete, ki so po ugotovitvah prof. Šmida potrdili še jasnejšo starost gradiča in tudi topilnice. Prvič: obložile glinaste ploščice, ki so jih našli ob odkopanem temelju peči, ki je bila v neposredni zvezi s prednjim delom celotnega ognjišča, ki je bil v kuhinji, dalje črepinje razbitih loncev, ki so jih našli vzdolž celega ognjišča. Tu so vzdolž zunanjih sten, pa tudi ob stenah kuhinje in gosposke 6obe, našli več po 8 cm dolgih žebljev, ki so bili lepo potegnjeni v konico. Za te prof. Šmid ugotavlja, da so bili to stropni žeblji ter da je gradič imel lesen strop in še eno nadstropje. Obložne glinaste plošče celotnega ognjišča so najbolj prepričevalne i za starost gradiča i za bivanje sv. Heme v tem gradiču po mnenju prof. šmida — na ogelnem delu ene ploščice se zelo lepo vidi del reliefno oblikovanega konja, na neki drugi pa jeruzalemski križarski križ! Silno zadovoljen je prof. Šmid nad izkopanim gradičem. Tudi stanovanjske hiše iz srednjega veka do zdaj ni še nikjer odkril odnosno izkopal. Da pa je odkopal stanovanjski gradič, je pa še posebno zadovoljen, kajti letos je namenoma iskal v Bohinju srednjeviških izkopanin, in da rabim njegove besede, srednji vek. >aqa gosposko tudi imenuje, in kjer je prebivala sveta Hema. Kako pa bomo ohranili topilnico in temelje gradiča, kraj, kjer je bivala sv. Hema? Menda ne bomo dopustili, da nam predstoječa zima s svojim snegom že sredi zime vse skupaj porušil Brez dvoma si bo marsikdo z zanimanjem ogledal kraj, kjer je imela sv. Hema svojo postojanko. Posebno Škofjeločani, potomci tistih, ki so svoj čas zelo radi poromali vsako leto k sveti Hemi v Krko na Koroškem, kjer je pokopana. Takole ve povedati prof. Šmid o tedanjih Škofjeločanih, ki so z ostalimi Gorenjci najrajši romali na grob sv. Heme: Takoj, ko so škofjeloški romarji prispeli v Krko na Koroškem, so pohiteli v cerkev. Po blagoslovu, ki ga jim je podelil duhovnik, opravljen v dragoceno oblačilo, so na posebnih nosilih v dolgi procesiji ponesli do prvega znamenja na polju krsti sv. Heme in njenega moža Viljema. Pri znamenju so romarji postavili krsti na tla, nakar je duhovnik krsti ponovno blagoslovil. Takoj, ko je bil blagoslov končan in ko so nosilci krste vzdignili na svoje rame, so se že vsuli ostali romarji na prst, kjer sta stali krsti. Z rokami so zemljo nagrebli v rute in jo ponesli na svoje domove, kjer so jo raztrosili po svojih hlevih, travnikih in poljih, da bi bili hlevi rodo-vitnejši, travniki in polja bolj zorna. Sveta Hema je priprošnjica rodovitnosti. S. S. v Uspela slovesnost v Škocijanu 14. in 15. avgusta je bil Škocijan pri Mokronogu pozorišče lepo uspelih Knobleharje-vih slovesnosti. Te slovesnosti niso bile samo veličastna proslava 80-letnice Knobleharjeve lpa zgodovinski dogdek, kajti od) tej priliki je bila Pi smrti, ampak so postale tako rekoč pomemben " priliki slovesno izročena prevzv. g. škofu dr. Grego-riju Rozmanu prošnja, naj bi se začela uradna cerkvena razprava, da bi bil veliki misijonar Knoblehar prištet blaženim, kar je prevzvišeni g. škof tudi rad vzel na znanje in obljubil, da bo storil, kar bo v njegovih močeh. Slovesnosti so potekle takole: Že na predvečer so goreli po številnih gričih kresovi, iz številnih cerkva škocijanske župnije pa so doneli slovesno zvonovi v poleten mrak, nazna-ujaii>č,.sk>v,esnosti. ki jih-redko .kdaj doživi kaka župnija. Naslednji dan, v nedeljo zjutraj, je bil cerkveni govor o misijonih, katerega je imel misijonar g. Dobovšek. Po maši se je odprla v prosvetni dvorani lepa misijonska razstava. ki je bila posvečena Knobleharjevemu spominu in slovenskim še živečim misijonarjem. Razstava je bila predmet velikega zanimanja. Ob 9 je bil sprejem prevzv. g. škofa, ki se je pripeljal v spremstvu svojega tajnika g. Prešerna. Slavnostno zborovanje Med tem so se zbirale velike množice ljudstva iz vseh župnij spodnje Dolenjske, tako da je bilo ob 10 nn prostornem trgu pred župno cerkvijo nad 3000 ljudi, ki so se zgrinjali okrog okusno urejenega oltarja. Slovesnost se je začela z govorom prevzv. s. škofa, ki je govoril o tem, kaj je gnalo Knobleharja v Afriko med zamorce. Ali radovednost, ali častihlepnost, ali želja za zaslužkom? Nobeno od tega, ampak velika in čista ljubezen do Boga in do nenmrjo-čih duš. Prav zato pa je vreden, da ga proslavljamo, vi eden pa tudi, da ira posnemamo. Na j nam bo njegov svetniški lik vedno pred očmi. Izredno lepo zasnovani in prepričevalni govor so poslušale množice z največjo pozornostjo. Po govoru je opravil g. škof sv. mašo, pri kateri je vsa množica ob spremi jevanju domače škocijanske godbe prepevala ljudske pesmi. Po sveti maši je otvoril domači g. župnik škoda slavnostno zborovanje. Po pozdravu je pojasnil pomen slavnosti in posebej pomen tega slavnostnega zborovanja: počastiti spomin velikega rojaka in dati priznanje njegovi svetosti s tem. rla zaprosimo prevzv. g. škofa, da se začne razprava za Knobleharjevo beatifikaci jo. Nato je dal besedo uredniku Katoliških misijonov, misijonarju g. dr. Gracarju. ki je obširno govoril o Knobleharjevem svetem življenju. Poudaril je, da je sicer Knoblehar živel malo let, torla to leta je tako dobro porabil, da je v kratkem času zrasel do svetniške popolnosti. Knoblehar je bil velik kot znanstvenik, velik kot misijonar, toda prerl njegovo svetostjo obledita naslova »učenjak« in »misijonar«. Knoblehar je bil pred vsem svetnik. Ali ni torej prav, da ga uvrstimo v isto vrsto s Slomškom in Baragom? Govornik je nato vprašal navzoče, ali res hočejo, da se predloži tozadevna prošnja g. škofu. Vsa množica je odgovorila s krepkim glasom: »Hočemo!« Nato je govornik še vprašal, ali obljubijo. da bodo delali in molili za Knobleharjevo beatifikaci jo. Zopet je zadonel močan odgovor: »Obljubimo!« Za tem je župnik škoda prebral prošnjo za beatifikacijo. G. škof je izjavil. da sprejema prošnjo z veseljem na znanje. Izjavil pa je, da more začeti razpravo za Knobleharjevo beatifikacijo po predpisih cerkvenega prava samo neapeljski nadškof, ker je Knoblehar umrl v Neaplju, zato bo tozadevno prošnjo poslal nadškofu v Neapelj. Nato je g. škof še s toplimi besedami pozval navzoče in ves slovenski narod, naj goreče moli, če hoče imeti svoje svetnike. Ob 12 je bilo lepo zborovanje zaključeno z Marijino pesmijo. Popoldne je bila na prostem lepo izbrana in izvedena misijonska akademija, pri kateri so nastopili združeni pevski zbori okoliških žnpnij, skupine domačinov, dijakov in otrok in salezijanski kleriki z Radnc s pevskim zborom in igralci. Posamezne točko so zelo navdušile številno občinstvo. Akademiji je prisostvoval tudi g. škof dr. Rožman in številni duhovniki. Proslava se je drugi dan, nn praznik. 15. av-fusta, nadaljevala. Zjutraj je bila v nabito pol- ni cerkvi misijonska pridiga o žalostnem dušnem stanju poganov. Govoril je zopet dr. Gra-car. Verniki so v velikem številu prejeli sveto obhajilo v misijonske namene. Ob 10 pa je bila proslava na prijaznem gričku Stopno v bližini Škocijana, kjer stoji znamenita božjepotna cerkev Matere božje. Ta kra j jc bil izbran za proslavo predvsem zaradi tega, ker je sem gori tudi Knoblehar rad zahajal in imel I. 1850 ob svoji vrnitvi iz Afrike tu gori govor v navzočnosti velike množice ljudi. Lepo vreme in Marijin praznik sto privabila k proslavi veliko ljudi. Gotovo jih je bilo kakih 2000. Lepo je bilo gledati od cerkve, kako so hitele od vseh strani procesije ljudi proti vrhu. Sv. maša in zborovanje je bilo na lepi ravnici pred cerkvijo. Cerkveni govor in sveto mašo je opravil frančiškanski gvardijan iz Novega mesta, p. Ludovik Dovč. Govoril je o Mariji in misijonih. Po sv. maši je bilo drugo Knobleharjevo zborovanje. Prvi je govoril šolski upravitelj iz Mekinj, g. Janko Maležič, o naši misijonski dolžnosti. V govoru je nanizal mnogo zelo lepih misli o tem predmetu. Neka dijakinja je nato deklamirala lepo pesem pesnika Umka-Okiškega, v kateri pesnik slika, kako je šla Knobleharjevo moti nekoč ponoči k Materi božji na Stopno in kako je tam Mariji darovala svojega sina misijonarja. Mnogim so pri tem prišle solze v oči. Za tem je nastopil misijonar g. Dobovšek, ki je pokazol Knobleharja kot naš vzor, katerega naj posnemamo. Želel je posebno to, da bi iz naših družin izšlo še mnogo, mnogo Knobleharjev, ki bi delali Bogu v čast, našemu narodn v čast in poganskim narodom v zveličanje. Nato je g. župnik Škoda še enkrat pozval vse, naj si ohranijo globoko v spominu, kar so videli in slišali na teh veličastnih slovesnostih in naj, kot so g. škofu obljubili, res delajo na to, da bo njihov veliki rojak prišel na oltar. Popoldne so se slovesnosti zaključile s petimi litanijami in zahvalno pesmijo. f Franc Guček Na praznik Mariji« nega vnebovzetja je umrl bivši gostilničar in posestnik v Kozjem Franc Guček, star 77 let. Pokojnik je bil daleč na okrog znan in splošno priljubljen. Bil je izredno blagega značaja in dobrega srca, vedno pripravljen pomagati. Noben berač ni odšel praznih rok od njega in če je kdaj kateri brezuspešno obredel vse hiše, da v trdi zimi dobi toplo prenočišče, ga je slednjič v gostoljubni Guč-kovi hiši prav gotovo dobil. Nihče ga ni videl jeznega, vedno je bil miren in dobre volje. Njegovo življenjsko geslo je bilo: »Če ti kdo stori hudo, povrni mu z dobrim.« Če ga je kdaj trla žalost, je vzel v roke harmoniko, iz katere je izvabil tako lepe melodije, kakor je znal edino le on. Bil je samouk, toda odlično je igral na klavir, harmoniko, na citre in na gosli. Za zabavo je tudi popravljal ure, ki so mu jih nosili v popravilo iz vsega okraja. Bil je dolga leta občinski odbornik, več let trški župan, član načelstva okrajne hranilnice itd. Naročen je bil nad 30 let na »Slovenca«, »Slovenskega gospodarja« in »Domoljuba«. Zadnje čase je začel vidno hirati, slabelo je srce in končno je, do zadnjega pri zavesti, mirno zaspal. Blagemu pokojniku naj bo Vsemogočni dober; plačnik! Žalujočim naše iskreno sožalje! — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zju« tra] na prazen želodeo kozarec naravno »Franz« Josef« grenčice. Zveza slovenskih obrtnikov priredi ob zaključku 5. obrtne razstave v Št. Vidu nad Ljubljano v nedeljo, dne 21. avgusta, velik obrtni tabor Ob 9. sveta maša, katero bo daroval gospod dekan Valentin Zabret. — Ob 10. bo občni zbor Zveze slovenskih obrtnikov v cerkveni dvorani v Št. Vidu nad Ljubljano. — Ob 11. bo veliko obrtniško zborovanje v veliki dvorani Ljudskega doma v Št. Vidu nad Ljubljano. Obravnavala se bodo tekoča pereča vprašanja. Dolžnost vseh zavednih slovenskih obrtnikov je, da pridejo v nedeljo, 21. avgusta, na 6voj tabor v Št. Vid nad Ljubljano, da s tem okrepijo udarnost obrtniških vrst za pravice obrtnega stanu. Popoldne ob 3. velika vrtna veselica z bogatim sporedom na vrtu gospoda Cinnana, kjer bo tudi žrebanje vstopnic za moderno kuhinjsko opremo. — Vstopnine k veselici ni. 16 roparjev izročenih sodišču Vrednost naropanega blaga presega 200.000 dinarjev — Pojasnjen cerkveni rop — Odkrit vlom v grobnico Središče ob Dravii, 16. avg. »Slovenec« je že poročal o dveh roparskih tolpah, ki so ju orožniki v Središču ob Dravi izsledili. Sedaj so orožniki ugotovili, da sta ti dve tolpi v okrajih Ptuj, Ljutomer, Čakovcc, Ludbreg, Varaždin in Maribor v zadnjih dveh letih zagrešili nad 50 dokazanih vlomov in tatvin. Vrednost nakradenega blaga presega vsoto 200.000 din. Prva vlomilska tolpa je bila iz sosednih hrvaških krajev, a jc hodila na obisk tudi v dravsko banovino. Člani te tolpe so kradli po večini kolesa, nove obleke, tobačne izdelke, razno drobnarijo in gotov denar. Nakradli so v skupni vrednosti nad 60 tisoč dinarjev. Teh tičkov je bilo 9 in so že za zapahi okrožnega sodišča v Mariboru. Druga tolpa je imela 7 članov. Glavni vodja je bil Trstenjak Davorin iz Mihalovca pri Ormožu, ki je že znan kot pretkan goljuf, ropar in tat. Služil je tej tolpi tudi kot strokovni poznavalec dragocenih kovin in si je to znanost pridobil skozi več let kot nakupovalcc zlatnine in srebrnine. Njegov prvi pomagač je bil Šantl Alojz, posestnik iz Središča ob Dravi, pri katerem so odkrili skrivališča za naropano blago. Tretji član te družbe je bil Meric Jožef, posestnik iz Drstelj pri Ptuju, četrti Cajnko Martin, posestnik iz Mestnega vrha pri Ptuju, dalje Šantl Marija, žena zgoraj imenovanega Santla Alojza, ter še dva pomočnika, eden iz Murskega Središča, eden pa iz Štrigove. Kradli so na obširnem ozemlju med Muro in Dravo z delom Prekmurja do Maribora in imajo na vesti 47 vlomov, povrhu pa še rop v Kapeli pri Radencih pri trgovcu Lukovnjaku, o katerem jc »Slovence« že poročal. Nakradli so za vsoto nad 150.000 din, nc vštevši mnogo manjših tatvin, katerih prav gotovo ni malo in se jih za več let nazaj niti spomniti ne morejo. Ti tički so se že večkrat zagovarjali pri raznih sodiščih za svoja tatinska dejanja in so hoteli, ko jim je orožništvo iz Kapele prišlo na sled ropa pri trgovcu Lukovnjaku, zakriti vse druge sledove raznih tatvin s tem, da se jc Hcric Jožef celo 6am javil v Mariboru in priznal rop v Kapeli. Članom te tolpe je posebno dišalo kurjo mc60. Več stotin putk je poromalo k njihovim pojedinam. Zraven so si privoščili solato, na katero so zlili več hektolitrov ukradenega bučnega olja iz oljarne Vargazon v Središču. Mastno kuretino so zalivali z rujnim vincem ter si mirili živce s pristno slivovko iz tujih kletih, a za posladek so si privoščili v veliki meri medu iz tujih čebelnjakov. Tudi na svinjino, kruh in druge potrebščine niso pozabili, ker so pridno obiskovali tuje mline, žitnice, jedilne shrambe, trgovine kakor tudi kravje hleve, odkoder je romalo ž njimi vse, do česar so prišli, seveda če so vzeli v kravjem hlevu ve« rigo, je šla tudi krava za njimi. Ker pa je bil njih vodja poznavalec dragocenih kovin, ni bil zadovoljen z vsakdanjim blagom, temveč je odredil vlom v cerkev pri Sv. Miklavžu pri Ormožu in sta skupno z Šantlom Alojzom lansko leto odnesla od tam monštranco in kelih, katerega sta potem, ko sta spoznala njegovo kovinsko vrednost, odvrgla Monštranco so pri Šantlu Alojzu topili in je pri tem poslu pomagala tudi Šantl Marija. V neki zgodovinski knjigi so brali, da je avstrijski cesar podaril rodbini Čeligi zlato krono in zlat meč in da so zaslužnim članom te rodovine položili v krsto tudi krono in meč. Vodja tolpe Trstenjak Davorin je na to vest organiziral vlom v grobnico rodbine Čeligi pri Sv. Bolfenku pri Mariboru. Vloma so sc udeležili lanskega leta meseca decembra Trstenjak, Šantl, Hcric in Cajnko. S seboj so imeli steklenico kolinske vode, da bi odpravili smrad. Ta vlom pa ni imel zaželjenega uspeha, ker niso v grobnici našli zlatih predmetov. Vsi člani te tolpe so bili izročeni okrožnemu sodišču v Murski Soboti. Za izsleditev teh tičkov pa gre vsa čast tukaišnjemu orožništvu, posebno naredniku Francetu Bizjaku, ki jc, četudi bolehen, ves izčrpan vodil ter izsledoval celo zadevo z nadčloveško odločnostjo. Drobne novice Koledar četrtek, 18. avgusta: Helena (Jelena), cesarica; Agapit, mučenec. — Zadnji krajec ob 21.30. Herschel napoveduje lepo vreme. Petek, 19. avgusta: Ludvik Toledski, škof; Janez Eudes, spoznavalec. IVocJ grobovi t V Šmartnem pri Slovenjem Gradcu je umrla tudi nad vse priljubljena gospa Bar le Frančiška, soproga učitelja v pok., v starosti 70 let. Naj v miru počiva! + Na Golem brdu pri Preski je v starosti 83 let mirno v Gospodu zaspal g. Franc Premože, posestnik, Pogreb bo danes ob pol 10 na farno pokopališče v Preski. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- V Št Vidu nad Ljubljano je v 26. letu starosti umrla gospa Ivica Korošec rej Brovč, soproga pekovskega mojstra. Pokopali jo bodo v petek ob 8 dopoldne. Naj j sveti večna luč! Žalujoče naj tolaži Bog! Osebne vesfi =r Iz sodne službe. Na okrajno sodišče v Ljubljani je po prošnji premeščen za sodnika 7. skupine dr. Teodor Tominšek, sodnik okrajnega sodišča v Slov. Bistrici. Na njegovo mesto je premeščen Ciril Mikuž, sodnik okrajnega sodišča v Murski Soboti v 7. skupini. 1 Grcta I KINO SLOGA Tal. 27-30 darbe Ana Karenlna Predstave ob lf>., tO' 15. in 21'I5. uri Z] Iz banovinshe službe Za banovinskega tehničnega svetnika v IV/2 pol. skup. sta pri banski upravi v Ljubljani napredovala inž. Ditrih Anton in inž. Matko Anton. Za banovinskega glavnega arhivarja v VIL pol. skup. pri banski upravi v Ljubljani je napredoval Kisovec Ivo. Za sekundarnega zdravnika v VIII. pol. skup. je postavljen dr. Berglez Vladimir v banovinski bolnišnici v Brežicah. Za banovinskega kmetijskega uradnika v IX. pol. skup. je postavljen Žorčič Stanko pri okr. načelstvu v Slovenskih Konjicah. Za banovinska tehnika v IX. pol. skup. sta postavljena Krulc Alojzij pri okr. cestnem odboru v Ljutomeru in Pisk Karel pri okr. cestnem odboru v Škof ji Loki. Za banovinskega kmetijskega uradnika v IX. pol. skup. je postavljen Mahorčič Vladimir pri okr. načelstvu v Logatcu. Za banovinskega administrativnega uradnika v X. pol. skup. sta postavljena Počivalnik Danica pri okr. cestnem odboru v Ljubljani in Tretjak Franc pri okr. načelstvu v Mariboru-desni breg. Za banovinskega uradn. pripravnika v X. pol. skup. je postavljena Pretnar Emilija na banovinski kmetijski šoli v Poljčah. Za banovinsko zvaničnico pri banovinskem vinarskem in sadjarskem zavodu v Mariboru je bila postavljena Žmavc Kristina. — Upokojen je služitelj Rojic Angel pri predstojništvu mestne policije v Mariboru in služitelj Mrak Peter pri okr. načelstvu v Dravogradu. Premeščeni so bili: asistent dr. Aleksič Sava iz banovlnske bolnišnice v Celju k banovinski bolnišnici v Maribor. Podnadzornik policijskih agentov Zivko Friderik h komisariatu železniške in obmejne policije na Rakeku. Upravno-pisarniški uradnik Fistravec Fridolin od okr. načelstva v Šmarju pri Jelšah k okr. načelstvu Maribor-levi breg. Banovinska uradniška pripravnica Volčič Ana iz Zdravstvenega doma v Tržiču k Zdravstvenemu domu v Murski Soboti. Služitelj Franc Maks iz banovinske hiralnice v Vojniku k banovinski bolnišnici v Mariboru. — Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Joselova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogli reg. S. br. 30474/35._ — Okrajni odbor Kmečke zveze v Šk. Loki priredi v nedeljo, dne 21. avgusta Kmečki tabor v škof,ji Loki. Spored: v soboto, dne 20. avgusta zvečer: Kresovi. Ob pol 9 Vombergar: »Voda«, vprizori Prosvetno društvo v društvenem domu V nedeljo, dne 21. avg. dopoldne: Ob pol 9 zbirališče udeležencev na Lahovem klancu. Ob 9 sv. maša na Glavnem trgu ter blagoslovitev prapora MKZ Zmince. Ot> 10 kmečko zborovanje na katerem nastopijo domači in štajerski govorniki. Po zborovanju na igrišču SK »Sore« »Kmečka ohcet«. Popoldne ob 3 na igrišču SK »Sore^: tombola. — Telovadni nastop priredita fantovski odsek in dekliški krožek v Mekinjah, s sodelovanjem bratovskih odsekov in dekl. krožka kamniškega okrožja v nedeljo 21. avg. na travniku pod društvenim domom. Popoldne ob 2 bodo v cerkvi večernice, nato nastop, za tem prosta zabava. Sodeluje domžalska godba._ Kis za vlaganje sočivja znamke »VLACET«, priznano dober, v to svrho posebej prepariran, da se v njem vloženo so-čivje neomejeno trajno drži. — Prodaja samo Drogerija KANC, Židovska ul. in Nebotičnik; Maribor, Gosposka ulica 33. — Udeležencem počitniškega pedagoškega tečaja v Ljubljani. Iz pisarne kraljeve banske uprave v Ljubljani smo prejeli sporočilo, da je kraljevska banska uprava dovolila vsem učiteljem, ki se bodo udeležili pedagoškega tečaja bivanje v Ljubljani do 27. t. m. Udeleženci bodo prejeli na tečaju posebna potrdila, s katerimi se bodo lahko izkazali pri šolskih upraviteljih. — Kakor smo že javili, bo naknaden vpis mogoč še pol ure pred otvoritvijo tečaja. Otvoritev bo v ponedeljek, dne 22. avgusta ob 8 dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. — Dve odkriti freski v Mekinjah. K poročilu o prenovi župne cerkve v Mekinjah bodi dostavljeno še sledeče. Pri strganju starega ometa so vrli stopnišča nad spodnjo zakristijo odkrili dve lepi, stari freski, visoki krog 2 m in široki 60 cm, ki predstavljata sv. Ano in sv. Nežo. Pri prvi je napisana letnica 1708, pri drugi freski pa črke M. A. C. S. V. (in S?). G. prot. M. Šubic je ob tej priliki, ko je delal nove freske darov Sv. Duha. skrbno restavriral tudi ti dve primeroma dobro ohranjeni freski, v kolikor je bilo mogoče. Pred- vidoma ju bo ob priliki v reprodukciji objavil »Bogoljub«. — Državna hipotekama banka — glavna filiala v Ljubljani bo oddala na javni pismeni licitaciji, ki se bo vršila v sredo dne 31. avgusta ob 11 dopoldne v njenih prostorih, različna dela za popravo njenih poslopij v Ljubljani, in sicer za instalacijo centralne kurjave, poprave streh in delne poprave poslopij vštevši prenovitve fasade. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski v likvidaturi glavne filijale v Ljubljani. — »Jutrove« duhovitosti okoli »Slovenskega juga«. Precej časa je potreboval brihtni in duhoviti »Jutrov« posebni dopisnik za zadeve ljubljanskega »Slovenskega juga«, da je stisnil iz svojih možganov dne 14. t. m. zopet kilav sad svojega nagona za lažjo in ponesrečenim, neslanim prikro-jevanjem prave resnice. Je pa popolnoma nezmožen, da bi vsaj pravilno prepisai iz govora Stanka Kocipra v Belgradu to, kar je želel vedeti in svojim bralcem predočiti, posebno še, ker smo mu natančno označili tisto mesto. Še pri tem je žalostno ustrelil mimo. Tudi ni toliko zmožen, da bi razumel pravi pomen vsaj teh preprostih Kocipro-vih besed, ki jih je utrgal tam, kjer bi pač mogel pokazati svojo duhovitost. Ali pa je njegov gori imenovani nagon premočan, da bi ga njegova pamet mogla premagati. — Ako se hoče še produ-cirati okoli »Slovenskega juga«, pa naj se; počasi se mu bodo še krave smejale! — — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 17. t. in. je objavljena »Uredba o dodatnem zapisniku k jugoslovansko-turški konvenciji o trgovini in plovitvi z dne 28. oktobra 1936.« dalje »Pravilnik za izvrševanje uredbe o melioracijskem skladu«, »Pravilnik o upravljanju melioracijskega sklada« in konvencija o pravicah združenja in koaliranja kmetijskih delavcev in konv. o uporabi nedeljskega počitka v industr. napravah. — Redno vpisovanje v trgovsko učilišče — Christofov učni zavod — Ljubljana, Domobranska cesta 15, prične 20. avgusta. Kdor želi podrobne informacije glede sprejema in vseh pogojev, naj piše na ravnateljstvo, da mu pošlje nova šolska določila s slikami, ki jih je zavod izdal ob svoji 35-letnici obstoja. Ljubljana 1 Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu se nadaljuje na splošno željo publike do 21. t. m. Pred zaključkom bo ob 11 istega dne programatičen govor dramatika Ivana Mraka, ob 17 pa žrebanje za 10 slik najboljših umetnikov. Do žrebanja imajo pravico lastniki permanentnih vstopnic po 10 din, ki so še na razpolago. Razstava sama je vsekakor vse pozornosti vredna in vsak obiskovalec odhaja iz paviljona s priznanjem, da razstava nudi izredni umetniški užitek. Sicer nam pa že kulturna dolžnost veleva, da si razstavo ogledamo, dolžnost naših mogotcev bi pa bila, da si nabavijo to ali ono umetnino. 1 Delovni čas v trgovinah. S 16. t. m. je spet stopila v veljavo uredba, po kateri morajo trgovci v Ljubljani zapirati trgovine ob 12 ter jih odpirali ob 3. Na splošno začudenje trgovskega osebja pa se noben trgovec ni spomnil tega določila uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, tako da so morali trgovski uslužbenci delati do pol 1. — Trgovsko osebje je zato prikrajšano spet za pol ure opoldanskega oddiha. Trgovci naj se drže dosledno uredbe in naj dajo svojemu osebju tisto, kar jim banska uredba določa! 1 Zanimivosti z iivilskega trga. Na prostoru za razne gozdne sadeže so borovnice in rdeče jagode izginile. Maline so po 6 do 7 din kg. Gobe jurčki so merica po 2.50 do 3 din, drugače pa po 8 do 10 din kg. Na trgu je bilo prav mnogo lepili jurčkov za vlaganje, ki so naravno nekoliko dražji od velikih. Neka kmetica je z Blegaša prinesla brusnice, ki so bile po 6 din liter. Raznega sadja je v obilju. Grozdje se je za nekaj dinarjev pocenilo. Domača jabolka so po 2 do 5 din kg. Paprika se sedaj že dobi po 4 komade za 1 din, celo po 5 komadov. Krompir na drobno 1.25 do 1.50 din, na debelo je 1 do 1.25 din. Zeljnate glave so po 0.50 do 0.75 din. Domače lepe cvetače so bile po 2 do 3 din komad. V higienskem pogledu ie na trgu uvedena strožja kontrola. 1 Jezike poučuje staroupokojenec z najboljšim uspehom in sicer francoščino in nemščino po dve uri enkrat na teden proti honorarju deset dinarjev, dvakrat na teden po dve uri pa po osem dinarjev. — Latinščino poučuje samo srednješolce nižjih razredov. Naslov pove tajništvo »Slovenca«. Lekarne Nočno službo imajo: mr. Leustek, Resi jeva 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič. Film v ruskem jeziku! L 0b 19.15 in 21.15 uri . ___ _ _ Sodelujejo: Talija Sabanje.eva (sopran). Dlmltii Kri- Nafoliha ii Poltaveona (,enor)< "^Jir$vet (bns}' ' Danes premiera! KINO UNION Tel. 22-21 po znameniti opereti I. Kotljarevskega — Konserviranje (vkuhavanje) zelenjave in sadja. Gospodinje! Ali ste že začele z vkuhava-njem sadja in zelenjadi? Sedaj je pravi čas za to, da se napolni zaloga za zimske mesece. Naši vrtovi in trgi so prenapoljeni s temi dobrotami — in kar je važno — po nizki ceni tako, da si more vsaka gospodinja preskrbeti dovolj sadja ali zelenjave za svoje potrebe. Saj je znano in zdravniško dokazano, da je rastlinska prehrana (surova ali kuhana) najbolj zdrava, našemu^ telesu neobhodno potrebna, ker vsebuje največ vitaminov, ki so za redno delovanje človeškega organizma potrebni. Zato naj bo v teh mesecih prva dolžnost vsake gospodinje, da si preskrbi za potrebe svoje* kuhinje za zimske mesece dovolj konserviranega sadja in zelenjadi. Kako je treba postopati pri vkuhavanju pa vam pove knjižica: Sadje v gospodinjstvu, katero je spisal priznani strokovnjak M. Humek. Obsega veliko praktičnih nasvetov in navodil, katere bodo gospodinje s pridom uporabile pri tem delu. — Knjiga ima tudi veliko slik med besedilom, ki prav nazorno pojasnujejo postopanje in orodje pri konserviranju. Knjiga je izšla že v tretji pomnoženi izdaji 1. 1935 in stane nevezana din 24, vezana din 32, dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani._ Proti volku je najboljše sredstvo Gregoričev ,,Borosan''. Zahtevajte brezplačen vzorec v Drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. — Poiar na Vačah pred sodiičem. O velikem požaru, ki je 13. marca t. 1. ponoči ob 1.20 izbruh-' nil na Vačah, je »Slovenec« že obširno poročal. Goreli je začelo gospodarsko poslopje posestnika Jožeta Klinca. Ogenj je kmalu objel tudi njegovo hišo ter se je razširil na razna sosedna gospodarska poslopja in hiše. Največjo škodo po požaru je trpel sosed Alojzij Indof, ko mu je ogenj uničil hišo in gospodarsko poslopje z veliko zalogo živeža in krme. Celotno škodo po požaru so cenili na 100.000 din. Pred malim senatom, ki mu je predsedoval 6. o. 6. g. Fran Kovač, je bil včeraj posestnik Jože Kline obtožen prvič zločina zavarovalne goljufije po § 340 k. z. in zločinstva požiga pa § 188-1 k. z. Orožniki so proti njemu zbrali mnogo obtežilnega gradiva, zlasti razne okolnostL ker je Kline prezadolžen in je večkrat okrog govoril o nameri, da bi bilo primerno zažgati. Prii včerajšnji razpravi je obtoženi Kline zanikal vsako krivdo in navajal priče, da je ob času požara doma trdno spal z družino vred. Mali senat ga je« naposled v smislu § 280 k. z. oprostil od obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov. Kakor splošno domnevajo, je požar nastal potom neke eksplozivne snovi. Slovenski dan v Kočevu bo pod pokroviteljstvom ministra g. dr. Antona Korošca dne 4. septembra na angelsko nedeljo. £e zdaj opozarjamo na to veliko prireditev, ki bo s proslavo dvajsetletnice Jugoslavije združila tudi manifestacijo slovenske besede in narodne zavesti slovenstva na Kočevskem. Ves 6pored prireditve bo priobčil »Kočevski Slovenec«, ki je glasilo Slovencev na Kočevskem. Slovenci, zlasti Fantovski odseki in Dekliški krožki, udeležite se te velike manifestacije kočevskega slovenstva, da s svojo navzočnostjo opogumite narodne bojevnike na ogroženem ozemlju! — Obsojen slepar z driavnimi slulhami. Mali kazenski senat v Ljubljani je včeraj oženjenega delavca Jurija S., doma iz okolice Šoštanja, obsodil na 5 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti zaradi zločinstva obrtoma izvrševanih goljufij. Obloženi S. se je izdajal za upokojenega sodnega oficiala, ki ima dobre zveze na merodajnih mestih. Od raznih oseb je izvabljal malenkostne zneske od 25 din naprej. Na ta način je osleparil deset lahkovernih ljudi za skupni znesek 293 din. S. je bil zaradi sličnih sleparij že trikrat obsojen, enkrat celo na 1 leto robije. Obtoženec je kazen sprejel. Prireditve in zabave Sneberje-Zadobrova. Dramatični odsek »Pevskega društva« uprizori v nedeljo, 21. t. m. ob 4 popoldne Finžgarjevo »Naša kri«, na prostem v senčnatem gozdu nasproti gostilne Ložar. Trboveljski slavčhi na Aljaževem domu Dovje, 16. avgusta. »Trboveljski sliVček« je pod vodstvom svojega pevovodje g. Šuligoja na svojem letovanju po Gorenjskem priredil vrsto koncertov, ki 60 tako v moralnem kot materielriem pogledu dosegli prodoren uspeh. Nad vse posrečena je bila zamisel Boj teroristom v velefilmu Gospodar podzemlja Kino Malica ob 16., 19-15. in 2115. uri g. Šuligoja, da nastopi s svojimi slavčki tudi v kraju, kjer je Bogu in slovenskemu narodu v čast klesal bisere svojega stvariteljskega duha naš nepozabni ljudski pevec, župnik in duhovni svetnik Aljaž. Trboveljski slavček je odtod odnesel krono svojih uspehov na Gorenjskem. Ta dan bo gotovo ostal tako mladim pevcem kot domačinom v neizbrisnem spominu. Slavčki so nastopili v tukajšnjem Prosvetnem domu, ki stoji v bližini pokopališča, tam, kjer tro-hne zemski ostanki župnika Aljaža. Triglavsko pogorje je dopoldne žarelo v najčistejši lasnini in obetalo idealno vreme za ves dan. Goste trume izletnikov, turistov in letoviščarjev so poromale pod njegovo vznožje in Moistrana |e bila popoldne kot izumrla. Nismo se zato mogli dovolj načuditi, da je bila prostorna dvorana Prosvetnega doma kljub temu polna in da je bil predvsem prvi prostor — kar je nekaj izrednega — že dan poprej popolnoma razprodan, To je najboljši dokaz, da '.jubezen do lepega petja, ki jo je Aljaž negoval in sejal v srca svojih faranov, še zmerom bohotno klije. Sestava zbora je bila brezhibna. Nastopilo ie okoli 50 zbranih pevcev in pevk. Najprej so zapeli večno lepo, nesmrtno Aljaževo »Oj, Triglav, moj dom«, in to s takšnim zanosom in notranjim doživetjem, da se spontane ovacije kar niso hotele poleči. Sledila je himna Trboveliskega slavčka, za njo pa dolga vrsta pesmi, izmed katerih so tri na novo uglasbene: »Otroci igrajo« od Matije Tomca, »Tri tičice« od Ivana Grbca in »Vesele kolednike« od Antona Lajovica. Slavčki so peli ubrano in dovršeno, kakor pač oni znajo in so bili za svoj trud nagrajeni z viharnim ploskanjem. Razgibano Adamičevo »Tam doli za našo vasjo «so morali na splošno željo ponavljati, tako ie vžgala. Živo pozornost je — kot pač povsod — vzbujala mlada sopranistka Rezika Koritnikova s svojim srebrnim glasom, ki je v dveh solo-pesmicah prišel do svoje polne veljave. Za nameček so slavčki še enkrat zapeli Aljaževo himno »Oj, Triglav, moj dom«, ki je ponovno izzvala vihar navdušenja. Med drugimi uglednimi osebnostmi smo opazili tudi tuk. poveljnika g. Milovanoviča, g. župnika Pečariča, patra Dominika Nabernika iz Maribora, celotni učiteljski zbor in druge. Po lepo uspelem koncertu so Slavčki odšli na pokopališče, da se poklonijo nesmrtnemu spominu svojega velikega vzornika Aljaža. Upravitelj dov-ške šole g. Serajnik je imel na zbrane Slavčke govor, v katerem je poveličeval lepoto slovenskih gora in dovškega pokopališča, ki daje večni mir onim žrtvam, ki so omahnile na sivih stenah našega Triglava Oni, ki ie najbolj razumel pomen Triglava, ki je daroval dragulju vse svoje sile, je bil naš triglavski župnik Aljaž Občudoval ie sivega orjaka dolgo vrsto let ter samemu sebi postavil spomenik s kočo na Kredarici, s stolpom na vrhu Triglava ter s tem dokazal tujcu: Naš je Triglav in naš ostane! Za govorom upravitelja Serainika, ki je Slav-čkom privabil solze v oči, je g. Šuligoj na kratko orisal župnika Aljaža še kot pevca ter slavčkom obenem raztolmačil življenje nekaterih žrtev Triglava. Kakor prerojeni, zagorelih lic, žarečfh oči. navdušeni nad lepoto Gorenjske, so se Slavčki — po okusni in obilni večerji, ki jim jo je pripravila v šoli ga. Serajnikova — odpeljali dalje ter odnesli s seboj V6e polno nepozabnih vtisov, Lindbergh na poti v Moskvo v Varšavo, a da bo po tem svojem potovanju odšel naravnost v London. Ob priliki svojega prihodnjega, najbrž daljšega bivanja na Poljskem bo Lindbergh, kakor je izjavil, gost veleposlanika USA v Varšavi. O namenu svojega poleta je Lindbergh dejal, da jc poleg čisto strokovnih letalskih vprašanj v zvezi tudi s proučevanjem znanega ameriškega učenjaka prof dr. Karela, ravnatelja zavoda za uporabno medicino v Newyorku. Ta učenjak se bavi s sestavo umetnega srca. Nek časopis objavlja poročilo, du bo Lindbergh v svojstvu akcijoncrja panameriškega letalskega društva iroučeval možnost vzpostavitve letalske zveze JSA preko severnega tečaja, oziroma preko Be-ringovega preliva. Zdi se, da bo Lindbergh od-letcl v polarne pokrajine. Varšava, 17. avg. A A. PAT: Snoči je prispel v Varšavo s svojo soprogo sloviti ameriški preko-oceanski letalski rekorder polkovnik Lindbergh, ki 1» jutri odpotoval dalje proti Moskvi. Varšava, 17. avg. AA. (Pat) Polkovnik Lindbergh je danes ob 10.21 s svojo soprogo odpotoval z letalom iz Varšave v Moskvo. Sloviti zmagovalec oceana je prispel na varšavsko letališče ob 9.31. Nato so se takoj začele tehnične priprave za nadaljnji polet. Mnogoštevilne osebnosti so prihitele pozdravit na letališče polkovnika Lindbergha in njegovo ženo. Med drugimi so bili tu zbrani tudi zastopniki veleposlaništva USA, številni časnikarji in predstavniki poljskih letalskih oblasti. Polkovnik Lindbergh je spregovoril nekaj besedi s časnikarji ter povedal, da ima namen čez nekaj tednov spet priti i. „Condor" nad Atfaniskim oceanom Buenos Aires, 17. avg. AA. (SteTani) Nemško potniško letalo »Condor«, ki ga jc pilotiral letalec Klenke. je včeraj v rekordnem času preletelo progo Buenos Aires—Rio de Janeiro. la razdalja jc dolga 3288 km. Letalo sc jc spustilo med potjo petkrat na tla in jc za vso progo rabilo 3 ur in 25 minut. Povprečna hitrost je znašala okoli 400 km na uro. Vojvoda Kenlski se vrača v Dubrovnik Messina, 17. avgusta. AA. (Štefani) Vojvoda in vojvod in ja Kentska sta prispela danes z jahto »Tiha« v Messino. kjer sta se izkrcala. Tu sta obiskala peti siciljski velesejem nakar sta se vrnila na jahto, ki ju je odpeljala v smeri proti Dubrovniku. Sožalje dr. Beneša ob smrli msgr. Hlinka Praga, 17. avgusta. AA. (ČTK) Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je poslal ob smrti Andreja lllinkc njegovi nečakinji Kristini Hlinkovi in predsedniku občine v Ružom-beroku brzojavno sožalje. Močna komunistična organizacija v USA Washington, 17. avg. AA. DNB: Vedno nova odkritja na široko razpredene komunistične protizakonite propagande so izzvala pravo ogorčenje v vseh ameriških političnih krogih. Predstavnik neke ameriške domoljubne organizacije je poslal parlamentarnemu odboru, ki proučuje politično delavnost ameriških državljanov, ogromno zbirko komunistične propagandne literature. Ta odbor je med drugim prejel okoli 200 raznih boljševističnih listov in časopisov. Poleg te zbirke so bili odboru poslani tudi statistični podatki, iz katerih se vidi, da je v USA 608 listov in časopisov več ali manj komunistične tendence in da veliko število teh listov izdajajo tuji državljani. Poročilo, ki ga je prejel omenjeni odbor, govori tudi o številnih'»pacifističnih« združenjih, ki pa so v resnici le krinka za teroristične organizacije. Ta konkretni obtežilni material je na člane parlamentarnega odbora naredil najgloblji vtis. Nova odprava na južni tečaj Newyork, 17. avg. AA. DNB: Polarna ladja »\Viaterpe« je odplula včeraj v smeri proti južnemu tečaju. To potovanje predstavlja četrto polarno odpravo raziskovalca Lincolna Elsvvortha na južni tečaj. Omenjeni raziskovalec se tačas mudi v Južni Afriki in se bo med potjo pridružil odpravi. Elsworth se nadeja, da se mu bo posrečilo fotografirati še neraziskane pokrajine, ki merijo 750.000 kvadratnih kilometrov. Na ladji peljejo s seboj tudi dve letali. Posadko tvori 18 ljudi, med katerimi je en zdravnik, en radiotelegrafist in dva pilota. Sprememba vaških imen Belgrad, 17. avg. in. Minister za notranje zadeve g. dr. Korošec je izdal odlok, da se oni del vasi Veliki Okrič, ki je bil izločen iz občine Leskovec in priključen občini sv. Barbara v Halozah, odslej imenuje Mali Okrič. Del vasi Belski vrli, ki je bil izločen iz občine Zavrč in priključen občini Sv. Barbara v Halozah, pa se bo odslej imenoval Veliki vrh. Znižane voznine Belgrad, 17. avg. AA. Prometni minister je odobril polovično voznino vsem, ki se bodo udeležili obrtniškega zborovanja v Št. Vidu nad Ljubljano dne 21. avgusta letos. Vozna olajšava velja za odhod na zborovanje od 19. do 21. avgusta, za povrntek pa od 21. do 23. avgusta. Pariz, 17! avg. AA. (Štefani) Turški poslanik v Parizu ponovno zanika vesti, ki so jih prinesli nekateri časopisi, češ (ia je Kemal AlalUrk zbolel. L