64. štev,
V Ljubljani, četrtek 13. marca 1919.
II. leto
Velja v Ljubljani:
celo leto , pol leta četrt leta en mesec
K 56--„ ‘28-— ,, 14'-„ 5'—
Velja po pošti:
za celo leto naprej K	60—
za pol leta	„	„	30-—
za četrt leta	„	„	15‘—
za en mesec	„	„	5-50
Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Telefon itev. 860. Cpravništvo je na Marijinem trgn gtev. 8. Telefon štev. 44. ■ ^r======
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 80 vinarjev.
Na pismene naročbe hres pošiljatve denarja ge ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljaj« naročnino po nakaznici.'VB
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 30 vin., za večkrat popust
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Grozeč spor z Italijo, Amerikami zapustili Reko. Italijani zasedli Split.
Ekspose dr. A. Trumbiča na mirovni konferenci o jadranskem problemu.
Ekspose dr. A. Trumbiča, ministra zunanjih zadev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ter delegata mirovne konference pred svetom deseto-rice 18. februarja 1919 se glasi do-slovno:
(Konec.)
Naše pravice do Reke.
Edina trgovska železnica je ta, ki pelje od Reke v Hrvaško, Slavonijo, Bosno in Ogrsko. Ogrska vlada je zgradila to železnico skupno z Ogrsko-Hrvaško državo v dobi, ko je odtrgala sklicujoč se na pokvarjeno nagodbo iz 1. 1868. Reko Hrvatom. Ta luka je nadalje danes edini trgovski izhod k morju za vse te pokrajine. Brez Reke se nikakor ne morejo normalno razvijati. Danes, ko se mirovna konferenca bavi s tem, da zasigura trgovske izhode k morju tudi obkoljenemu ljudstvu, ki nima k njemu direktnega dohoda, bi bilo neverjetno, da bi se poskusilo vzeti našemu narodu pristane, ki leže na n j ego v etn lastnem teritoriju in na njegovem Primorju. Zato zahtevamo, da se pri-pozna naši državi vse obrežje, vštevši otoke za katere se gre.
V	nižini gorenjega Jadrana se nahajajo province Gorica z Gradiščansko, Trst s svojim zaledjem in zapadni del Istre.
Goriška - Gradiščanska.
Provinca Goriška - Gradiščanska sestoji iz dveh delov, ki se medsebojno razlikujeta v etniškem in ekonomskem oziru. Zapadni del, ki se razteza do Kormina, Gradiške, Tržiča živi od lastnih pridelkov in tvori ekonomsko enoto. Po občevalnem jeziku v teh pokrajinah je 72 000 Italijanov in prilično 6000 Slovencev; z geografskega vidika pa ni to druzega kot podaljšek beneške ravnine. To ozemlje, ki se imenuje Furlanija, spada po nacijonalnem prepričanju italijanskemu narodu in si je mi tudi ne lastimo. Ostali del pokrajine na vzhodu ih se-
veru črte Kormin — Gradiška—Tržič, ki ga obdaja gorovje, je obljuden od 148.500 Slovencev in 17.000 Italijanov, katerih 14.000 stanuje v Gorici, ki tvorijo polovico prebivalstva. Ekonomsko in duševno središče te pokrajine tvori Gorica. Slovenci so civiliziran narod, kulturno na visoki stopnji in se zavedajo svoje narodne vzajemnosti z drugimi jugoslovanskimi plemeni. — Zahtevamo, da se ta pokrajina združi z našo državo.
Naše pravice do Trsta.
Trst z zaledjem tvori geografično nedotakljiv del čisto slovanskega ozemlja. To mesto vse' je; po večini italijansko prebivalstvo ki sestoji statistično iz dveh slojev; dočim je tretji sloj slovanski. Slovenski element igra važno vlogo v trgovskem in ekonomskem življenju Trsta. Če bi v ostalem prišel Trst v etniško zvezo z Italijo, bi mi na podlagi narodnostnega principa gotovo pripoznali večinsko pravico. Toda vse zaledje Trsta je čisto slovansko in loči Trst od Italije z dvajsetimi kilometri slovanskega obrežja. Pomen Trsta se mora presojati v prvem redu stališče njegove trgovske vrednosti in obmorske lege. Trst je svetovna trgovska luka. Kot tak je izraz svojega zaledja, ki se vleče do Češke, in v prvi vrsti svojega slovenskega zaledja, ki tvori tretjino cele tržaške trgovine. Trst od visi od zaledja, kakor zaledje od Trsta. Če bi Trst padel pod suvereniteto Italije, bi se to mesto nahajalo politično ločeno od trgovskega zaledja. Ta ločitev bi šiloma oškodovala njihovo trgovino. Ker se je Avstrija razrušila kot država, je naravna razrešitev tržaškegn problema njega priklopitev k naši državi in to je, kar mi zahtevamo.
Isra.
Istra je obljudena s Slovenci in Italijani. Po zadnji statistiki je bilo 223.318 Jugoslovanov in 147.417 Italijanov. Slovani prebivajo v kompaktni masi v srednji in vzhodni Istri. Italijani so v osamljenih grupah v gotovih majhnih trgih. Torej velika večina istrskih prebivalcev srednje in vzhodne Istrije je s'ovanska.
Italijansko prebivalstvo živi v večjem številu na zapadu Istre, v večjih mestih in le v petih vaseh severno Pulja. To so edine italijansko že govoreče vasi na celi jadranski obali od Tržiča pa do Špuža. Slovani prebivajo v obrežnih mestih in vseh drugih vaseh. Italijansko prebivalstvo ne poseduje nobene teritorijalne enote. Radi tega in ker je istrski polotok zvezan s Kranjsko in Hrvatsko, dočim je ločen od Italije po Jadranu, se nam mora pripoznati, da i ta polotok tvori del naše države. In to mi zahtevamo!
V	splošnem se lahko pripomni, da vse obmorske pokrajine Jadrana (od Tržiča pa do Špuža) nimajo z italijanskim polotokom skupnih živ-ljenskih interesov. Imajo jih pa nasprotno izključno z našimi pokrajinami, s katerimi so zvezane geografično. Ta tehten razlog bo treba vpo-števati v trenotku reševanja tega vprašanja.
Avstrijska statistika.
Kar se pa tiče avstrijske statistike je treba opozoriti, da so jo po avstrijskem zakonu opravljale občine. V mestih kjer bivajo Jugoslovani z Italijani, kakor Gorica, Trst, Reka, Zader, se seveda nahajajo občine v rokah Italijanov. Italijanske občinske avtoritete same so tedaj oskrbovale to štetje, ki se jih gotovo ne more sumničiti, da so delale v škodo Italijanov.
Fr. Zelenik:
V
Češki kapital in Slovenci.
Tu pa tam najdemo v naših dnevnikih kako vest, po kateri Čehi zahtevajo nekak koridor, po katerem bi bili zvezani z Jugoslavijo.,Druga notica zopet pravi, da so Čehi izrekli, da so nevtralni v našem sporu z Italijani. Zopet v drugi notici čitamo, da zahtevajo Cehi nevtralizacijo železnic, ki tečejo po jugoslovanskem ozemlju, ali da niso zainteresirani na Trstu itd. Koliko je na teh vesteh resnice, ne vemo natančno in tudi naše časopisje ne pride na dan s pravo barvo, ker noče razburjati in vznemirjati javnosti. Naš narod je jako idealen, pa zah-
teva enake idealnosti tudi od drugih. Tak idealizem pa nam le škoduje, zato se ga moramo otresti in postati nekoliko bolj realni. Če bomo postali manjši idealisti in bomo začeli misliti bolj gospodarsko, recimo mešetarsko, bomo boljše izhajali.
Podati hočem v nastopnem kratko razmotrivanje, ki se opira na izkušnje in položaj v predvojni dobi. Kdor bo pazno prečital te moje vrstice, bo marsikaj razumel, kar se nam dozdeva sedaj nepojmljivo.
Čehi so si s svojo pridnostjo, varčnostjo in žilavostjo znali ustvariti tako ugoden gospodarski položaj, da so bili pred vojno v gospodarskem o-ziru razmeroma najmočnejši med vsemi slovanskimi narodi. Niso zaostajali niti za Nemci, so jih v nekaterih panogah gospodarstva že nadkriljevali. Njihova gospodarska moč je tako na-rastla, da je postal njihov kapital že ekspanziven in je delal močno konkurenco nemškemu kapitalu po vsem slovanskem jugu: na Slovenskem, na Hrvatskem in na Balkanu. Ekspan-zivna možnost in konkurenčna sposobnost Čehov med južnimi Slovani pa se je opirala ne samo na dela-zmožno sposobnost njihovih podjetij, marveč v prvi vrsti na njih krvno sorodstvo. Da, lahko brez druzega trdimo, če bi ne bilo te krvne sorodnosti, bi bila češka ekspanzivnost na slovanskem jugu skoro nemogoča; kajti nemško podjetništvo je bilo v obče vendarle še močnejše in trdnejše nego češko. To je bilo dejstvo, s katerim so morali računati Čehi in so tudi računali povsod tam, kjer je njih interes to zahteval. Seveda samo tam. Koder je bilo povdarjanje slovanstva nepotrebno za ugodno uspevanje njihovih podjetij, ali celo škodljivo, tam so ga seveda opustili. Rasti svoje gospodarske moči Čehi niso žrtvovali v korist slovanstva, oni so pihali nanj, posebno, če so se interesi slovanstva križali z interesi češtva. Ali je bilo to prav, ali ne? Odgovor ni lahek. Slovenski idealist bo odločno trdil, da ne, ker je mnenja, da mora posamezen slovanski narod podrediti svoje interese vsemu slovanstvu. Toda drugi
fLADIMIR LEVSTIK.
45. nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
»Cernu ne vriskam?« je pomislil naslanjaje se v mračno temo. »Vzrokov bi imel vendar zadosti: vrhunci družbe se klanjajo pred menoj, in ženske me obožujejo, da kar slišim razbijanje nežnih src. Ljubezen, to je važna stvar v visoki politiki! Bogve ali je med nocojšnjimi ena, ki ne bi sanjala o meni? Se ona, črnolasa Dora, se je izdala nazadnje; pogledala me je ravnodušno, zato pa mi je tem krepkeje stisnila roko ... Sijajen deklič, pri moji veri; dragulj, če si jo mislim poleg Smučiklasove Nine z njenimi akvareli in dunajskimi valčki. Ali hoče postati grofica Beaupertuiška — haha! — kakor druge ? Ne boš; poznam ženske, in videl sem nekaj svojega v njenih očeh. Ona ni kakor druge; misli te glavice hodijo svoja pota. Brr, parkrat mi je bilo, kakor da mi vidi v dno srca — pravi strah me je obhajal. Nu, vzamem jo na svoje rame kot prvi ljubavni križ ^ tej deželi; žal mi ne bo, če preveč ne znorim. .. ^0 je ženska, ej Bože!«
Pohlepno je iztegnil roke ter jih razširil. Mamiva slika mu je morala o vladati možgane, zakaj n]egov obraz se je raztopil v sanjavem usmevu.
»Veselo bo, vseeno!« je zamrmral na robu pošlje, odlagaje copate. »Morda veseleje ko kdaj ... n dobro de človeku vedeti, da mu ne bo dolgčas
nazadnje
življenja
na koncu te grde, umazane komedije IX.
Sleherni solnčnih dni, ki so sledili temu večeru, je kopičil dokaze, da se ni uštel niti Smučiklas v svojih prebrisanih računih, niti grof v čudaškem samogovoru one noči. Ugled našega voditelja in gostova slava sta se valila v nerazdružljivem klopčiču vse dalje in dalje ter naraščala kakor plaz, obema v prid in veselje, v bridko žalost pa nesrečnemu Pohlinu, ki je stal ob strani ter onemoglo škripal z zobmi. Spet enkrat je Žel naduti odvetnik po tuji setvi, on pa, najditelj novega malika in prvi vpri-zoritelj njegovega češčenja, je bil samo še garjav parija, za katerega se ni zmenil nihče več; in vse zaradi starega poročnega cilindra . .. Brez tiste kla-vrnosti ga Smučiklas ne bi bil izpodrinil; brez nje se ne bi bilo zgodilo, da je capljal za njima do hotela kakor sluga za gospodo in je grof vso pot govoril v odvetnika, njemu pa je pri slovesu komaj še podal roko!
Več dni ga je bilo nevarno izpraševati; njegovo razpoloženje je omahovalo v tem grenkem času med steklino in melanholijo, njegovo spoštovanje do grofa je prehajalo v sovraštvo in skrbna toaleta, s katero je odkraja zabaval znance in domače, v vrhunec zanemarjanja. »Knjiga o lepem vedenju« je ležala pod omaro, cilinder je bil položil Zenu v žgavni dar, ovratnik, v katerem se je svetil na
Smučiklasovi pojedini, je bil črn kakor obup nje" gove duše, in za nohti se mu je kopičila nesnaga v strahotnem izobilju. Ta vrnitev k starim pohlin-skim šegam je prinesla tudi srcu več miru; gnev se je umeknil turobni resignaciji, svetomržnja hrepenenju po družbi. S potuhnjenim obrazom jo je primahal spet k »Zelenemu prešičku«, pozdravil brez ošabnosti na vse strani ter sčdel v svoj kotiček kakor nekdaj; toda že prva minuta razgovora ga je prepričala, da niti tu ne najde pozabljenja. Vsi pivci so prerokovali o grofu, in sleherna beseda je zve« nela, kakor bi jo govoril Smučiklas v prilog svojim naklepom. Nihče ni dvomil, da je tujčeva naklonjenost odločilna za ves prospeh in blagor domovine ; izkušeni politiki so tekmovali z idejami, kako naj bi se celokupni narod priliznil visokemu gospodu in kako bi stranka najlaglje odjedla nasprotnikom prvenstvo v tem početju. Dogodki na Smučiklasovem večeru so bili znani vsem; pripovedovali so neste-vilno resničnih in izmišljenih podrobnosti, izrekov in anekdot-, humanist se je prepričal, da je tragedija njegovega cilindra že stokrat premleta stvar. Nihče se mu ni rogal zaradi neuspešnega aristo-kratstva, narobe, še nekam spoštovali so ga zato; sploh je vladal v družbi gospodski ton, finoča je bila vsem na jeziku, in vsak je postavljal svoje manire v ugodno luč.
(Dalje.)
slovanski narodi niso bili nič boljši v tem oziru, kakor Čehi. Kdor pozna delovanje gospodarskih podjetij drugih slovanskih narodov, nam mora potrditi. Seveda niso bili učinki neslovanskega ravnanja slednjih tako močni, kakor pri češkem podjetništvu: toda le iz vzroka, ker njihova gospodarska moč še ni bila tako razvita, kakor češka. Razmerno z njihovo močjo pa ni bil njihov egoizem nič manjši od češkega. Drugi slovanski narodi so bili tedaj ravnotaki kot Čehi, samo mi smo še idealni in se zgražamo ali smo se zgražali nad vsakim egoističnim činom. Kdo je imel prav, ali mi, ali oni drugi ? Cankar pravi nekje: »Idealizem je iz lakote porojen ...“ Mi smo biti in smo še lačni, zato smo trkali na § 19., mi smo bili in smo še danes revni in brez moči, zato smo polni slovanskih idealov, in se zgražamo, če opazimo, da jih drugje ni. Drugi so bili in so močni, zato so ošabni in ponosni, ni jim bilo treba sklicevati se na zakone ter prosjačiti za izvrševanje slovanskih, človeških in bogve še kakih dolžnosti. Pest je bila vedno pravica in kdor je nima, ta je dobival in bo dobival batine navzlic vsem zakonom in idealom. Vsa usta so bila med vojno polna demokratizma, pravice, enakosti j in ne vem, česa še, toda na zadnje ! bomo ostali vkljub vsem obljubam j najbrže na suhem. Naša pest je preslaba, mi smo premehki, zato se nas j zapostavlja povsod. Ko so jugoslo- j vanske ponižne dušice nekoliko zamr- i mrale nad italijansko predrznostjo, ki j se je kazala celo v naši lastni hiši, ! že imamo vsemogoče mednarodne ko- j misije na vratu. Če pa hinavski Itali- | jani zapirajo naše vboge pare, pa se \ ta pravičen svet ne' zmeni za tiste I vboge žrtve, saj so pač samo Jugo- , Slovani. Idealist ima seveda prav, če . trdi, da to ni lepo in plemenito. Toda i kdo se bo s tem sedaj ukvarjal, ali je kaka stvar moralna in pravična? Kdo se bo povpraševal, če je bilo lepo od Cehov, da so bili in so najbrže tudi danes tako grozni egoisti? Stali smo in stojimo najbrž tudi danes pred odločitvijo: ali češki ali tuji (nemški ali kaki drugi) kapital. Pravim, da stojimo najbrže, ker danes pač ne moremo ničesar reči, kako se bo razvijala industrija in gospodarstvo pri nas. Prepričan sem, da bi se lahko znebili obojega, toda mi smo bili preslabi, da bi gami kaj vstvarjali. Mi smo investirali svoj kapital v nogavice, kakor da bi hoteli imponirati mišim in podganam s svojo gospodarsko močjo. Višek naše podjetnosti in gospodarske prebrisanosti je reprezenti-ralo vlaganje v hranilnice. Mi smo imeli in imamo toliko kapitala, da bi si lahko osvojili vsa tuja podjetja (industrijska, obrtna in trgovska) po Slovenskem. Posebno sedaj, ko smo svobodni državljani lastne svobodne države. Toda pustili smo se rajši izko-riščevati po drugih. Ali bo sedaj boljše? Pred nekaj leti so nam Čehi ustanovili dve banki. Delniški kapital se je zvišal, banke so dobro uspevale, toda smemo li danes (pred vojno) imenovati samo eno izmed obeh še čisto slovensko? Mnogo se je že pisalo in prigovarjalo, naj se Slovenci lotimo intenzivnega gospodarskega dela. Prej nismo tega hoteli slišati ali nismo znali, sedaj nas bo potreba silila, toda bodočnost bo v kratkem pokazala, če smo se kaj poboljšali. Prej vse tako opominjanje ni nič pomagalo, vedno smo bili na mrtvi točki. In če bi sam bog Merkur vrejeval gospodarske razpredelke ali stolpce v slovenskih časopisih in bi Slovencem predaval o potrebi in koristi gospodarskega dela, bi ne prepričal slovenske buče. To so bila žalostna dejstva in bojim se zelo, da bomo morali z njimi računati še danes.
Ni nam tedaj preostajalo drugega, kakor izbira med češkim in nemškim kapitalom. Čehi so hoteli izkoriščati naše dežele, Nemci pa tudi. Mi se tega izkoriščanja nismo znali ubraniti, kdo bi se pa potem prepiral, izgubili bi sc liberalci in klerikalci ali kako so sc že imenovali vsi tisti aici . Eno je bilo zlo in drugo ni bilo milo. Med dvema zlema smo volili manjše.
Čehi bi nas lahko gospodarsko podjarmili, ne pa tudi narodno. O tem smo si bili pač vsi na jasnem. Vedeli smo prav dobro, da bi nemškemu gospodarskemu podjarmljenju naših dežel sledil tudi narodni pogin Slovencev. Izgledov imamo več kot nam je potrebno in koristno. Zato nismo zapirali poti češkemu kapitalu.
Govorilo se je, da so češka podjetja v Trstu preveč izvajala svoje geslo »egoizma" čestokrat v škodo slovenske in slovanske stvari. Morda s tem, da so bila precej prijazna Italijanom? Morala so biti v interesu lastnega napredka. Ali bi se naj na-slanjaii na Hrvate ali na Slovence v Trstu? Slovenci smo imeli v Trstu (kako bo sedaj, ne vem) precej malih in srednjih' trgovcev in obrtnikov, toda drugega pa nič. Na prste ene roke bi lahko našteli vse tiste veletrgovce, ki : so se res čutili Slovence ali Hrvate, j Trst je bil in je deloma .slovenski po velikem številu našega zavednega proletariata, toda v gospodarskem oziru smo imeli prav majhno besedo. V primeri z gospodarsko in trgovsko veličino nemškega in drugonarodnega Trsta je pomenjala vrednost našega trgovskega in obrtnega kapitala res malo. Pravo trgovsko delovanje, v najvišji fazi razvoja, kakor borzno trgovanje, nam je bilo skoraj popolnoma tuje ali pa celo nepojmljivo. In v takih razmerah se češka podjetja pač niso mogla ozirati na nas. Če bi Čehi hoteli delati samo s slovenskimi trgovci in obrtniki, bi morali zapreti vse svoje banke v enem tednu.
Ne prihaja mi niti na misel, da bi branil	Čehe,	toda	ker	se začenja
sedaj vprašanje	in bo še	bolj pereče
in važnejše v najbližji bodočnosti, zato si moramo biti na jasnem s svojimi severnimi brati. Omenim še tukaj, da so bili Čehi ravno tako obsovra-ženi od Italijanov, kot mi Slovenci. Razlika je bila le ta, da so Italijani rabili češki kapital, medtem ko so se od naše	strani	bali	le	naše žilave
pesti._
Češki kapital nam narodno ne more škodovati in nam tudi ne bo skušal škodovati. Res je, da so se znašli tudi med Čehi ultrafanatični elementi,	ki so	bili	pripravljeni (in
morda se najdejo še danes, ne vem, in ne morem, pa bi tudi ne hotel trditi) žrtvovati nas tudi Nemcem in Italijanom, če bi to zahtevala njih korist. One notice o zahtevi nevtrali-ziranja naših železnic, izjava nevtralnosti v našem prepiru z Italijani, nezainteresiranost nad Trstom itd. so kaj čudne, toda za sedaj še ne razpravljajmo o tem, čeravno ne smemo pozabiti jih, da ne bomo preveč razočarani mi dobri idealisti. Navedel bi le rad enega, ki je spadal med zgoraj navedene elemente in to je inženir Para. Radi tega se je slovenska javnost v Trstu svoj čas veliko razburjala. Ne vem pa, če je bilo potrebno, ker po mojem mnenju ta Para pač ni bil zastopnik vse češke javnosti. Dal je Čehom egoističen nasvet, toda tisti hjegov nasvet je bil precej nespameten. Čehi bi si bili stokrat premislili, predno bi se ravnali po njem, kajti uspevanje čeških podjetij na Kranjskem bi bilo konečno vendarle odvisno od naše volje.;
Vojska je vse izpremenila. Kar je bilo prej, to danes ne velja. Ali bo tudi sedaj po vojni češki kapital imel dovolj moči razširjati in vpeljevati se med nami, ali bo imel dovolj polja v domači državi in vsled tega ne bode šel čez češke državne meje, tega pač najbrže danes nihče ne bo znal povedati. To bo pokazala bližnja bodočnost. Tudi ni mogoče danes že izreči, kakšna bo naša potreba po tujem kapitalu. To je gotovo in sem rekel že zgoraj, da smo imeli in bomo imeli lastnega kapitala dovolj, da bi lahko nacionalizirali in financirali vsa podjetja v Sloveniji, toda ne vem, če nas je vojska kaj izpremenila. Veseljaki smo veliki postali, če bomo tudi veliki gospodarji, tega pa ne vem.
Dolžnost in skrb naše vlade pa bo morala biti, da bo skrbela za gospodarsko osamosvojenje in neodvisnost od tujega kapitala, pa naj bo
ta ali češki, ali nemški ali francoski ali še kak drug. Tudi nemški kapital nam v naši državi ne bo mogel toliko narodno škodovati, kot nam je in bi nam škodoval pod staro Avstrijo, vendar je tuj kapital. Narodni pregovor pravi: žlahta je raztrgana plahta. Če že tedaj žlahta nič ne velja, kaj pa potem tujec.
S primerno gospodarsko politiko se zagotovi slovenski industriji krasna bodočnost in upajmo, da postanemo sčasom bolj praktični, da bo naš narod spoznal boljše investiranje glavnice Jcot so hranilnice in posojilnice.
Še eno moram navesti tukaj, čeravno ne spada sem. Otresti se bomo morali izražanja duševnega razpoloženja. Ne bomo smeli imeti vedno na jeziku, kar imamo na srcu. Res je, da bi radi marsikoga v žlici vode vtopili, toda tega ne bomo smeli praviti na glas. Nemci so bili naši najhujši nasprotniki, istotako niso Madžari našim bratom Hrvatom prirastli na srce, Srbi se sedaj jezijo na Rumune, toda vsi ti bodo naši sosedje in tudi najboljšemu sosedu ni mogoče bivati v hiši, če ima slabe sosede. Bili so to slabi i sosedi, toda v bodočnosti se bomo morali pobotati z njim:. Potrebovali bomo posebno Romunsko in pa Nemčijo, prvo bolj kot pa drugo. Zato pa jim kažimo fige le v žepu, obraz pa naj bo prijazen, kakor delajo Čehi. Res se pravi temu hinavščina, toda brez te ni mogoče izhajati. Naj se ne jezijo dragi bralci name, da kaj takega pišem, toda življenje zahteva tako od nas. Doslej tega nismo tako poznali, odslej bomo morali.
Morda se bo komu zdelo neprimerno, da sem zgoraj povedal jasno in razločno, kakšni so bili Čehi, toda bodimo odkritosrčni in govorimo jasno.
Nemški advokat — zastopnik bele Ljubljane.
»Straža" piše: Na mariborskem okrožnem sodišču se je v petek, dne 7. marca vršilo žrebanje porotnikov. Zaupnik ljubljanske odvetniške zbornice je bil mariborski vsenemški advokat in član nemškega Volksrata dr. K. Faleschini. Zadeva je sicer videti na prvi pogled malenkostna, a če se vzame stvar resno, vidimo, da še v Ljubljani nočejo razumeti razmer na Slovenskem Štajerskem in posebno položaja tu na meji ne. Ljudi, ki noč in dan ne mirujejo v hujskanju in ro-varenju proti naši državi, se boža z mehko ljubljansko rokavico. Nočemo o tej stvari obširneje razpravljati, da se nam ne bi potem kje očitalo, da ru-jemo proti centrali, a odkrito povemo, da v Ljubljani v važpih narodnih zadevah ne vprašajo za svet mariborskih slovenskih 'krogov, ki jih imajo celo v Ljubljani sedaj dovolj na razpolago. In sedaj je ljubljanska odvetniška zbornica zapostavila slovenske odvetnike in je na važno mesto zaupnika pri žrebanju porotnikov imenovala volksratovca in člana predsedstva mariborske Siidmarke in Schul-vereina. Upamo, da bodo dobili ljubljanski »narodni" gospodje pri zborovanju odvetnikov primeren odgovor.
Jugoslavija.
Jugoslovanske manifestacije v
j Zagreb, 12. marca. (Izv. por.) Iz Pulja poročajo, da je prispela tja amerikanska komisija. Italijanska oblast je pod pritiskom medzavezniške komisije dovolila proste manifestacije. Pulj je imel ob tej priliki popolnoma jugoslovansko lice. Mesto je bilo polno slovenskih, hrvatskih in srbskih zastav.
Obletnica smrti narodnih mučenikov.
j Split, 12. marca. (Izv. por.) Pred par dnevi ie poteklo leto dni, odkar so bili v Škoijarih ustreljeni 4 mornarji, ki so vodili znano mornariško pobuno v Boki Kotorski. Med ustreljenimi sta bila dva Hrvata iz Dalmacije, eden iz Istre in en Čeh. Dalmatinski listi se v toplih člankih spominjajo teh narodnih mučenikov.
Čiščenje v Bosni.
j Sarajevo, 12. marca. (Izvir, por.) Vlada je začela radikalno pometati s preostanki starega režima. Vladni krogi stoje na stališču, da je treba odstraniti vse osebe, ki so se na katerikoli način kompromitirale pod avstro-ogrsko vlado, one pa, ki so samovoljno zatirale domače prebivalstvo, brez usmiljenja izročiti pristojnim kazenskim sodiščem.
Naš položaj na mirovni konferenci.
j LDU. Bel grad, 12. marca.
V Belgrad je dospel dr. Mihajlo Ga-vriiovič, izredni poslanik in pomočnik ministrstva za zunanje stvari, ki se je mudil sedaj v Parizu. Listi poročajo, da bo podal v tajni seji narodnega predstavništva obširneje poročilo o zunanjem položaju naše države in o poteku dogovorov na mirovni konferenci.
Odločen nastop belgrajskega lista za naše pravice.
j LDU. Belgrad, 12. marca. Današnja „Epoha“ prinaša oster članek pod naslovom »Mirovni kongres".
V članku piše med drugim: Na konferenci v Versaillesu ne kujejo danes vsled Jugoslavije, ampak vsled — splošnega evropskega miru. To naj dobro pomislijo oni, ki so danes na mestih Bismarka, Andrassyja in Šuvalova ter drugih. Naj pomislijo, da bo padla nanjo odgovornost za ustanovitev nove Aizacije-Lorene in nove Bosne. Naj vedo, da zna Srbija ravnotako braniti in varovati svoje istokrvne brate kakor zna biti zvesta in lojalna. Naj pomislijo, jeli mogoče, da pozabijo narodi na one svečano objavljene principe entente, pozabijo na krivice, ki jih jim prinese versail-leški kongres namesto miru in ki bodo predmet novim spopadom.
Prestolni govor. — Narodno predstavništvo za naše pravice.
j LDU. Belgrad, 12. marca. Verjetno je, da bo prestolonaslednik Aleksander že na prihodnji seji, najbrže pojutrišnjem prebral prestolni govor. Nato bo pa manifestiralo narodno predstavništvo v regentovi navzočnosti za uresničenje vseh naših narodnih pravic. Vsi klubi bodo podali po svojih načelnikih tozadevne izjave, narodnemu predstavništvu pa bo predložena najbrže skupna resolucija. Politični krogi pričakujejo to sejo z veliko napetostjo in ji tudi pripisujejo veliko važnost.
Naše severne meje.
Quousque tandem? — Vsak dan novi nemški napadi.
n Ni ga dneva, da nam ne bi poročali o kakem novem kršenju premirja po Nemcih in 0 napadih na naše postojanke. Dan na dan moramo doživljati sramoto, da uderejo oborožene nemške tolpe na naše ozemlje ter odvajajo naše možake v ujetništvo-Tako nudimo zunanjemu svetu res karikaturno državo, ki ne more napraviti reda niti na svojih mejah. M» občudujemo potrpežljivost naših vladnih in vojaških krogov, ki ne morejo ali nočejo napraviti reda. Koliko časa bodo še pustili, da bodo nemške tolpe pobijale dan za dnevom iz zasede naše vojake ali jih odvajali v ujetništvo? Kaj pomaga sporočati, da so napadli Nemci tam in tam nase postojanke in s tem kršili P^.m!rJe ,n. kaj pomagajo uradna zatrdila: „Mt smo ukrenili vse potrebno , ako pa naslednji dan zopet poročajo: Nemci so nas zopet napadli.
To itak znamo, da Nemcem ni nobena pogodba sveta. Saj je celo Bethmann-Hollvveg proglasil pogodbo za kjtpo papirja. Ako ima tak človek, ki bi vendar moral nekaj držati na dostojnost, take pojme o svetosti pogodbe, seveda ne moremo od tako degenerirane sodrge kakršno sestavljajo koroški in štajerski Nemci, pričakovati nič boljšega. Ti ljudje razumejo le eno: Pokazati jim treba puškino kopito in razdreti njih gadja gnezda v Celovcu, Beljaku in Gradcu-Ako pa nimamo toliko moči, da b» ukrotili te nedisciplinirane tolpe, potem
je najbolje, da kar takoj likvidiramo kot država še predno smo jo prav ustanovili. Vsekako pa bi bilo nujno potrebno, da likvidirajo poprej oni, ki ni.r.ajo dovolj eneržije in zmožnosti, da pribore oblasti, ki jo zastopajo, potrebno avtoriteto na znotraj, a državi rešpekt na zunaj.
Evo včerajšnje uradno poročilo:
Ljubljanski dopisni urad poroča 12. marca dopoldne iz uradnega vira: Dne 10. t. m. so med 8. in 9. uro zvečer Nemci ustrelili nekolikokrat iz pušk na naše postojanke pri železniškem mostu, jugovzhodno pri Dulah. Naši niso odgovorili. 11. t. m. je letel nemški aeropian preko Velikovca in metal letake. To je bilo približno ob 11, uri dopoldne. Okoli 7 30 popoldne so pričeli Nemci streljali iz^pušk na naše mostišče pri Dulah. Naši so bili primorani odgovoriti, pri čemur se je razvil ogenj na obeh straneh tega odseka. Med 8-30 in 9 30 so Nemci izstrelili 9 strelov iz topov. Naše topništvo ni odgovorilo. S tem postopanjem so Nemci zopet kršili premirje.
a
p Dr. Červar v Belgradu. O
prosluiem istrskem .politiku' dr. Cervar-ju so listi nedavno temu poročali, da je odpotoval na pariško konferenco. Kot ,veščak‘ za istrske razmere menda. Sedaj pa jo. karnaenkrat začel strašiti po Belgradu. Kaj ga je karnaenkrat prignalo ii Pariza v Belgrad, ne znamo, a bržkone bo to, da je naša pariška delegacija spoznala, da ima „veščakov“ a la dr. Červar ze vet. kot dovolj. No, ker s Parizom m bilo nič, pa se hoče sedaj karnaenkrat vsiliti v narodno predstavništvo, ces, da ima do tega pravico, kot član Narodnega veča. Ne vemo sicer, kako je ta mož prišel v Narodno veče, a razumljivo je to z ozirom na položaj, ki je vladal meseca septembra 1. 1., in z ozirom na usiljivo dr. Červarjevo naravo, ki se sili povsod v ospredje. Nerazumljivo pa je, kako bi se ta nesrečni človek hotel vsiliti v narodno predstavništvo in da se bo verifikacijski odsek bavil z njegovo zahtevo. Sicer so v Belgradu možje, ki dovolj poznajo tega moža in bodo mogli dati verifikacijskemu odseku izčrpna pojasnila o „zaslužnem“ delovanju dr. Červarju kot ravnatelja opatijske igralnice itd. Po dolžnosti narodnih časnikarjev pa moramo verifikacijski odbor Narod, predstavništva opozoriti, da je dr. Červar denunciral dr. Mo-goroviča v Voloski, ki je vsled te denuncijacije bil interniran do prevrata. Za proste denun-cijante pa v našem Narodnem predstavništvu ne sme biti prostora.
Dopisi.
d Grehi iz Litije. Gospod urednik! Večkrat ste že odprli predale svojega lista pravičnemu dopisniku iz Litije; danes pa dovolite, da povem enkrat jaz, kar mi je na srcu. Preden pa začnem, Vas prosim, da potrdite na koncu dopisa, da je to prvi dopis iz Litije, izpod mojega peresa. Začnimo torej. Vstajenje Jugoslavije se je po vsej Sloveniji praznovalo kar naj-slovesneje, istotako tudi v Litiji. Priredila so vsa društva z več ali manj delavnimi člani slavnostno akademijo. Kardinalna točke vse prireditve je bil govor okrajnega glavarja g. dr. Podboja, ki je vsem navzočim govoril res iz srca. Vsakdo se je vračal od prireditve kot prerojen, kakor da bi mu par let padlo raz hrbet in govorilo se je, da se sedaj začno novi časi. Začeli so se res, toda poglejmo jih malo natančneje. Nova doba je prešinila samo peščico mladih ljudi, ki v svoji navdušenosti ne poznajo meja. Igralci-dobrovoljniki sipljejo naravnost igro za igro in vrše tako svoje pijonirsko delo, ki rodi malo a dobrega sadu. Sokol se čilo razvija in obeta velikega razmaha. Pevsko društvo pa še danes prešteva gumbe na suknjiču bi ali ne bi začelo rednega delovanja. V okolici hvala Bogu ni požarov, zato požarna hramba dremlje in se le vsako leto
enkrat t. j. ob občnem zboru prebudi za z vinom obloženo .mizo. Poleg teh društev je še en nebogljenček, ki živali še izza časov miru, to je naše bralno društvo. Mislim, da ne rečem preveč, če trdim, da je naloga baš tega društva, da da v sedanjem času ne samo svoje liste, temveč tudi svoj lokal in pa kar je glavno svojo knjižnico, ki jo že 10 let moli in druge plesnive živali razjedajo, javnosti na razpolago, da se preosnuje v javno čitalnico in knjižnico, kamor ima dostop vsakdo, kjer si lahko izposojajo knjige ukaželjni nižji sloji, ki so in bodo naša ( pora. Knjižničar g. Prudič naj si kupi vode življenja, da mu za-polje po žilah druga kri, ki ga spomni, da je njegova naloga kot knjižničarja veliko resnejšega značaja kakor jo on pojmuje. A vse to, kar sem dosedaj naštel, bi lahko več ali manj spregledali, če ne bi bilo drugih grehov, ki smrde do neba. Gospod urednik! Če pridete kdaj v Litijo, potem boste zagledali dve veliki dvonadstropni hiši. Ena je g. Lebingerja, druga g. Elsnerja. Prvi kot drugi sta prišla pred davnimi časi s popotno palico v Litijo nekje iz onih krajev, kjer rasto nemški hrasti. Izločili so jih, da ju presade kot najboljšo ali pa tudi kot najslabšo pasmo na dobro jugoslovansko zemljo, ki jo še danes tlači dobro slovensko ljudstvo. Tekom par let sta si z božjo, puntigamsko »kranjske špar-kase“ in slovenskega ljudstva pomočjo piidobila toliko, da se ju lahko prišteva milijonarjem. Lebingerjeva hiša stoji blizu okrajnega glavarstva, Els-nerjeva pa blizu sodišča. Tako se je torej lahko pripetilo, da je bil okrajni glavar g. Lebinger, (doba Menci-gerjeva), predstojnik sodišča pa g. Elsner. Že pred vojsko je ljudstvo občutilo to krivo razdelitev javnih funkcionarjev, za časa vojske je pa naravnost krvavelo pod pasovanjem Lebingerja in Elsnerja. Aprovizacijo je dovolilo okrajno glavarstvo Lebingerju, a menda le radi tega ker je takratni komisar njegov upanja polni zet, dalje ker sta morala oba tukajšnja trgovca-domačina braniti neslavno domovino, in pa ker je bil to tak ukaz od »zgoraj". O gospodarstvu v tej organizaciji ne bom govoril, to nalogd prevzame radevolje g. Demšar, ki nam bo povedal, na kak način je nastal pri-rriankljaj za več 10.000 K, zakaj žitni zavod litijski aprovizaciji ne da prej blaga, dokler ni plačan ta »zaostanek11, ter še več drugih ,,malenkostnih11, reči kot so sladkor itd. ild. Prišla je Jugoslavija, s solzami v očeh pozdravljena od trpečih pravičnikov, z bledimi ustnicami in tresočih se hlačic od krivičnikov. Pozdravni govor je imel g. dr. Podboj. Oh, prerojenje, kako težko smo te čakali! Par mladih mož je z odločnim nastopom vzelo aprovizacijo v svoje roke in vrši prevzeto nalogo častno v dobrobit ljudstva. Toda zmotili so se. Slavnostni govornik je pozabil na besede, ki jih je govoril v Sokolskem domu dne 14. in 15. grudna 1918., zato je pustil sladkorno aprovizacijo z različnimi »rezervami11 in „zaostanki“ v rokah g. Lebingerja, za katerega^ še danes brusi korumpirano uradništvo bivše Avstrije svoje pete, zastonj ali neza-stonj, to je končno vseeno. Ali če se to godi še od danes naprej, ko zvedo vsi, kakega gada rede, potem bo treba napraviti na vlado SHS v Ljubljani energično vlogo, kjer bomo odločno zahtevali, da se odstranijo iz Litije vsi oni g. uradniki, ki se niso kot bivši feldvebelni proslule atrijske korumpiranosti naučili druzega, kot snažiti kljuke in lizati pete onemu, ki je nas davil in dušil. Torej gospodje uradniki-levivci, poslušajte, kdo in kaj je gospod Lebinger. G. Lebinger je največji potuhnjenec in hinavec, kolikor jih nosi zemlja. On kot bivši načelnik in še sedanji odbornik litijske okrajne posojilnice je sedel ves čas tudi v kreditnem odseku kranjske špar-kase v Ljubljani in je kot tak sokriv in sopovzročitelj vseh onih krivic, ki nam jih je tekom let naprtila naša največja sovražnica. Povedal sem vam in mislim, da bode zadostovalo vsem od g. glavarja pa doli do pisarja. O
gospodu Elsnerju ste v zadnjem času priobčili g- urednik več izčrpajočih dopisov. Omenjeni g. je bil tako velik pestitelj vseh sodnih uslužbencev, da sodni sluga še kihniti ni upal, če on ni dovolil, kaj šele, da bi smel obesiti ra sodnijsko podstrešje svoje perilo. Vidite, in mesto da bi naši g. uradniki hodili kot svitla zvezda pred ljudstvom in ga učili: »kot živga vraga boj se Švaba11, pa gredo tem krvosesom vse-povsodi na roke, da nastane nujno vprašanje, koliko časa bode ta reč še trpela, da se bode šopiril med nami oholi Nemec in nas zasmehoval na naših lastnih tleh? Obleka se lahko menja, zafuran značaj popraviti je pa popolnoma nemogoče. Zato svetujem vladi, da napravi čimpreje sklep, da se vse od stare trhle Avstrije prevzeto uradništvo, ki je doslužilo 30 let, pošlje med staro šaro in se nadomesti z novim, nepokvarjenim, samostojnim ; le na ta način je mogoče, da se čimpreje iznebimo vsega, kar nas je in nas še hoče ovirati v n?šem razvoju. Litjani! Vam pa, ki ste dobre volje, kličem, hodite ravno pot zdravega, kmečkega razuma, ki Vam pravi, da naj od Vas živi le Vaš človek, in rie ozirajte se na tiste, ki še danes nosijo, bodisi vsied komodnosti ali pa zlobne nevednosti vedoma svoje groše švaboin na altar. Devetkrat obrni besedo r.a jeziku, predno jo izgovoriš, devetkrat desetkrat pa krajcar, predno ga zaneseš k Švabu. Vsi prizadeti naj mi oproste, da sem jim odkritosrčno povedal, kar mislim, toda moralo se je zgoditi, ker tako ne sme iti dalje. Kdor ne ve, kaj je njegova dolžnost v Jugoslaviji, tega je treba poučiti, če migljaj ne pomaga, naj se pove javno,
A. L.
(Na željo gosp. dopisnika izjavlja uredništvo, da je ta dopis res prvi od njega )
d Celje. Tako se nehote vprašujemo, ako malo tiatačnejše in globje pogledamo v naše življenje, kakor se je razvilo pri nas v Celju po preobratu. Izčiščenje pri državnih uradih se je izvršilo dosti hitro in priznamo, da tudi dosti temeljito. Skušnje, ki smo jih imeli in jih imamo še dan na dan z našimi »neodrešenimi" Nemci, bi zahtevale sicer največjo doslednost in brezobzirnost do najmanjših ma-lcnkostij. Priprosto načelo pravičnosti in ohranitve naših ljudij, ki so bili od nekdaj samo brezpravna para in ki so vsa ta leta vojske toliko pretrpeli, zahteva od nas, da ne pustimo teh naših ljudi brez kruha, da zasedemo ž njimi mesta, ki jih še danes opravljajo ljudje, ki niso naši. V mislih imam naše male ljudi, predvsem našega malega uiadnika, saj ta je trpel največ, slovenski kapitalist si je že pomagal tudi v stari Avstriji. Kdor je služil stotisoče ali miljone, ta je lahko tudi dajal tisoče in desettisoče odkupnine, pa pri vsem tem razkošno udobno živel. Pa poglejte v uradniške rodbine, koliko pomanjkanja so irpele in vprašajte, kako je danes, od same sreče osvobojene domovine se tudi ne da živeti. Priznavamo vse težkoče, s katerimi se ima boriti nova država, ki je zrasla na razvalinah propadle Avstrije, zahtevamo pa odkrito in odločno, da se da našim ljudem kruha in zaslužka. Dokler niso naši ljudje pod streho, ne delimo milosti onim, ki niso naši. Kdor tako gospodari, ne ravna prav. — Po celjskih ulicah se pomikajo vozovi s pohištvom, selijo nam Nemce tjagor na sever, kamor so vedno hrepeneče gledali, sedaj ko je postalo to resnica, pa gredo tako neradi in tako težko. Pa vsi še niso šli, in kakor čujemo, jih tudi ni volja oditi, počutijo se pri nas prav dobro, zdi se nam, da mnogo boljše, ko naši ljudje v Gradcu. Teh prisiljencev na naših tleh s kolom ne bomo podili od nas, strogo pa moramo kontrolirati, kaj delajo in neusmiljeno bomo bičali brez izjeme oseb, kako se od naše strani žnjimi postopa, v katerem jeziku se ž njimi uradno govori. Ali se naši slovenski ljudje ne sramujejo, da z raznimi celjskimi »Nemci11, z advokati, trgovci in obrtniki, ki znajo vsi slovensko, govorijo še vedno nemško; kedaj za boga bo
vendar konec te sramote. — S 1. suš-ceni smo dobili v Celju konečno tudi slovensko ljudsko in meščansko šolstvo. Slovensko učiteljstvo, ki je prevzelo pouk na mestnih šolah, čaka lepa naloga, da vse te stotine in stotine slovenskih otrok, ki nam jih je za-struplevala nemška šola, spravi zopet nazaj na pravo pot prave vzgoje v maternem jeziku.
d Celjski okraj. Opetovano slišimo in čitamo, kako surovo in roparsko nastopajo v Nemški Avstriji napram Slovencem. V Gradcu še na ulici ne smejo slovenski govoriti, ker bi bili sicer v smrtni nevarnosti pred nemškimi divjaki. Ali pa, bi si li upali Slovenci narediti izlet iz Gradca v okolico? Švabi bi jih pobili! Popolnoma drugače pa je v Jugoslaviji! Celjski Nemci hodijo na lov v Štore, St. Jur in drugr.m; ribarijo v Voglajni, ne da bi se jiin skrivil las. V začetku meseca svečana je imelo osem Nemcev, med temi dr. Fasching z Ljubljane menda kot aranžer, puranovo pojedino v gostilni pri »Jugoslovanu" (!) v Št. Jurju. Jedlo in^popi-valo se je do 3. ute zjutraj. Kje je dobil gostilničar petrolej? Sploh pa policijske ure v Št. Jurju ni. Župana ni, modri odborniki se ne morejo zediniti, katerega bi volili za župana, „men je vse en, kater bo župan" pravi eden in drugi, pa kakor se vidi, večina odbornikov ni zato, da bi bil župan najbolj sposoben mož, ampak marijoneta. Edini so si pa v tem, da pijejo, pojejo, kričijo, se prepirajo, a drugi dan kot najboljši prijatelji (navidezno) zopet v gostilni snidejo. Kdo pa bo potemtakem skrbel za red, policijsko uro itd.
d Ptuj. V nedeljo 9. marca t. 1. je bil v Narodnem domu protesten shod proti okupaciji našega ozemlja po Italijanih. Na shodu so vse tri politične stranke enodušno izrekle najostrejši protest proti zavratni zasedbi velikega dela naše Slovenije. V spretnih govorih so govornice in govorniki orisali naš položaj ria jugozapadu in seveiu.
cProšnja.
V	soboto 75. marca se vrši zbor delegatov Narodno Socijalne Zveze v Ljubljani in v nedeljo 16. marca glavna skupščina. Odposlanci N. S. Z. pridejo iz vse Slovenije in N. S. Z. jim mora za soboto 75. marca preskrbeti prenočišče. Prosimo zavedne Ljubljančane, da bi nam za eno noč odstopili prenočišča za delegate. Naznanite, koliko postelj morete odstopiti. Upamo, da ne apeliramo zastonj na narodno zavednost bele Ljubljane! Prijave prosimo na Nar. Soc. Zvezo v Ljubljani, Narodni dom, pritličje, levo.
dnevne vesti.
dn Promocija. 28 febr. je promovirala na dunajski univerzi za doktorico medicine ga. Ana Zalokar v Ljubljani, Sodna ulica 1.
dn Ultimatum uradništva denarnih zavodov v Sloveniji. Na zborovanju 9. t. m. je uradništvo denarnih zavodov sprejelo resolucijo, da prične danes zjutraj ob 8. uri s stavko po vseh zavodih, ako uprave denarnih zavodov ne ugodijo upravičenim zahtevam uradnikov. Kakor se nam poroča, se bo dosvgel vsled posredovanja deželne vlade sporazum medupiavami in uradništvom.
dn Umrl je v torek dne 11. t. m. ravnatelj mestnega dekliškega liceja Ivan Macher, ki je bolehal že delj časa na želodčni bolezni. Ž njim izgubimo vestnega delavca v prirodopisni stroki in vnetega turista. Blag mu ostani spomin!
dn Javnim uradom in občinstvu v uvaževanje ! Jasnim blagajnam dohajajo pogosto po poštnih nakaznicah in položnicah razni zneski, v mnogih slučajih z nepopolnim naslovom in brez označbe, na kaj se nanaša do-tično plačilo. Vse urade kakor tudi občinstvo se prosi, da v izogib nepotrebnemu poizvedovanju pri vsaki denarni pošiljatvi navedejo natančni na-
slov dobčne blagajne (n. pr. finančna deželna blagajna, Ljubljana) ali če ie plačilo namenjeno blagajni bivšega deželnega odbora (deželna blagajna, Ljubljana, dvorec,) in da vsikdar na nakaznicah odnosno položnicah napišejo namen plačila in morebiti tudi številko dop.isa ter oblast, ki je to plačilo odredila.
dn Kurz za državno računo-slovje otvori 15. marca 1919 in sprejema prijave v petek 14. marca t. I. na Poljanski cesti štev. 2, I nadstr., soba štev. 12 od 3. do pol 4. ure popoldne. Franc Klovar, rač. revident.
dn Kaj je pri nas vse mogoče.
V	Ljubljano prihajajo zadnje čase bel-grajski časopisi z opazko: Cenzurirano. Ljubljana je prečrtana, spodaj pa je napisano z modrim svinčnikom — Laibach! Pa naj kdo reče, da smo v svobodni Jugoslaviji!
dn Zaplemba blagajne bivšega vojno-poštnega urada 198. Poveljstvo, četa, zavod, Narodni svet ali posameznik, kateremu je kaj znano o zaplembi blagajne, mesečnega obračuna in inventarja bivšega vojno-pošt-nega urada štev. 198, naj zanesljivo javi, kar mu je znano, vojaški inten-danci za Slovenijo v Ljubljani.
dn Odpuščeni vojaki pozor! Prošnje odpuščenih vojakov radi odškodnine za izgubljeno civilno obleko, katera je bila svoječasno oddana pristojnim vojaškim skladiščem, se naj zanaprej pošiljajo dopolnilnemu poveljstvu v Ljubljano, Ambrožev trg 7. in ne več intendanci dravske divizijske oblasti, katero bo v naprej tozadevne prošnje reševalo.
dn Imejiteljem hrabrostnih svetinj se dodatno k že objavljenemu pozivu glede prijave za enkratno odpravnino naznanja, da se imajo v vojaškem uradu v Mestnem domu v Ljubljani z dotičnimi legitimacijami prijaviti samo oni, ki se nahajajo v civilnem razmerju in stanujejo v mestu, Ljubljani. Prijave aktivno služečih vojakov se ne sprejemajo, ker je zanje merodajno v vseh zadevah njih vojaško poveljstvo. Tak poziv so dobila vsa okrajna glavarstva po Sloveniji, torej je nepotrebno, da prihajajo ljudje po tozadevne informacije z dežele v Ljubljano.
dn Slovenskemu učiteljstvu v pomislek in odločitev. Sedaj ima skoro vsak stan skupno stanovsko organizacijo, ker je razvidel, da edino v slogi je moč. Zakaj bi jo učitelji ne Imeli? Veliki uspehi, ki so jih dosegli različni stanovi, so dokazi velikanske moči v stanovskih organizacijah. Gotovo je, da so se in se bodo vse učiteljske organi racije, ako se ne združijo v stanovsko organizacijo, izrabljale v strankarske namene. To znamo že iz lastnih skušenj. Pustimo vsakemu posamezniku njegovo notranje mišljenje in hotenje. Napravimo iz obeh organizacij t. j. iz »Zaveze" in »Slomškove zveze" — eno skupno stanovsko organizacijo, ki bo zastopala dobrobit učiteljskega stanu in razvoj šolstva. Proč z vsem, kar ovira skupno delo-vanjo. Le v stanovski organizaciji bo zasigurana dobra bodočnost učiteljstva.
—	Učitelj.
dn Sestanek svobodomiselne omladine v Zagrebu. Sinoči se je vršil v poslopju srbskega internata v svrho ustanovitve organizacije sestanek svobodomiselne zagrebške omladine.
dn Slovenski Akademski dom v Zagrebu. Za silo urejen služi potrebam okoli 200 visokošolcem, nastanjenim v bivši pučki školi. Kakih 50 juristo.v pa se je naselilo v telovadnici realne gimnazije. Na splošnem zadnjem dijaškem sestanku se je opozarjalo, da so vseučiliški profesorji pozdravljali slovenske dijake kot goste in ne brate. Politične frakcije se še niso razvile, pač pa se organizirajo stanovske skupine. Radi slovenskega vseučilišča je zavladalo med dijaštvorn veliko veselje.
V	soboto 8. t. m. se je vršil v raduički kazini na Kaptolu občni zbor Jugoslovanskega akad. društva Domagoj. Dan pozneje se je sestal dr. Matija Ambrožič, zdravnik Deželne bolnice v Ljubljani s tukajšnjimi slov. medicinci v dvorani Akad. doma, v svrho stanovskega pogovora.
dn Za begunce. Beguncem, se se vračajo v svoj domači Kiaj ali ki vsled vladne odredbe selijo drugam, izdajajo okrajna glavarstva, politične ekspoziture, posredovalnica za begunce v Ljubljani in uprava begunskega taborišča v Strnišču legitimacije za prosto vožnjo in sicer za osebe, kakor tudi za prtljago. Opozarjamo begunce, da mora vsakdo, kdor se ne izkaže s tako legitimacijo 'sam plačati vožnjo ter da se mu ti stroški pozneje ne povrnejo.
dn Stanovanjske razmere v Ljubljani. Stanovanje ge. Anguola v Mathianovi hiši (8 sob) je bilo prazno in ga. Mathian je predložila magistratu v razsodbo sledeči dve stranki kot reflektante: Trgovko Bračko, ki je poročena, pa ne dobi tu stanovanja in stanuje momentano v Ljutomeru. Preseliti se mora radi trgovine sem. Ker je stanovanje veliko, bi stanova! v istem stanovanju tudi Janko Pogačar, trgovec, tu, ki se mora kot Slovenec izseliti z Dunaja s svojo soprogo. Proti je pa bil trgovec Wo!f, nemški Prus, ki ima že osem let stanovanje v Ljubljani, a ga samo premeni in samski g. Barešič, ki ima tudi že stanovanje tu. Mestni magistrat je določil stanovanje Wolfu! Tedaj nemški Prus si lahko izbira stanovanje, in ima prednost pred dvema slovenskima rodbinama, kojih ena je celo brgunka, druga pa trgovka, pa nima stanovanja tu. Tako postopanje magistrata je pač pristno avstrijsko, še dolgo pa ne vredno jugoslovanske Ljubljane. Nemci mečejo naše ljudi na cesto, naše oblasti se jim pa klanjajo na vse načine.
dn Porotno zasedanje v Mariboru se prične 25. t. m.
dn Našla se je v nedeljo dne 9. t. m v večernem vlaku od Jesenic do Radovljice v II. razredu denarnica z srednjo vsoto. Denarnica je pri postajnem načelstvu v Radovljici.
Društvene vesti.
dr Slov. pevsko društvo Ljub. Zvon
ima danes ob osmih zvečer važno skupno pevsko vajo. Brez izjeme vsi I
dr Slovensko zdravniško društvo. Po dopolnilnih volitvah na izrednem občnem zboru, 6. t. m. je sestavljen odbor takole: predsednik dr. Alojz Zalokar, podpredsednik dr. Vinko Gregorič, tajnik dr Matija Ambrožič, blagajnik dr. Ernst Dereani, knjižničar dr. Alojz Kraigher, odborniki: dr. P. Košenina, dr. Živko Lapajne, dr. Bela Štuhec, dr. A. Sehvvab, dr. Alojz Homan, Dr. Mano Dereani, dr. Ivan Matko, dr. Viktor Kac; preglednika: dr. Ivan Jenko in dr. Mirke Černič.
Narodno gledišče.
Dramsko gledališče.
V četrtek, 13. marca, 11. Ibsena »Strahovi", za abonement C
V petek, 14. marca, ostane gledališče zaprto.
V soboto, 15. marca, ob pol 8. zvečer »Revolucijska svatba", izven abonementa.
V nedeljo, ltj. marca, ob pol 8. zvečer, »Revolucijska svatba", za abonement A.
Operno gledališče.
V četrtek, 13. t. m. ob pol 8. uri zvečer „Boheme“, za abonement A.
V petek, 14. marca, ostane gledališče zaprto.
V soboto, 15. marca, ob pol 8. zvečer, »Slovačka princeska" za abonement A.
V nedeljo, 16. marca, ob pol 8. zvečer, »Slovačka princeska", izven abonementa.
Iz gledališke pisarne. Narodno gledališče v Ljubljani nujno potrebuie original Gorkijeve drame „Na dnu" ter prosi vljudno onega g. ljubitelja književnosti, kateri bi knjigo slučajno imel, da mu jo posodi. Prav tako prosimo vse gospode, ki imajo ruske drame v originalu, da nam nažnanijo svoje cenj. naslove in imena knjig. Gg. pisatelje in prevajalce prosimo, da nam naznanijo, katere drame prevajajo, oziroma mislijo prevajati.
Kulturen pregled.
ki Glasbena Matica. Zlatko Balo ko vič, največji jugoslovanski goslarski umetnik sedanje dobe, bo v svojem ljubljanskem koncertu v petek 14. marca zvečer ob polosmi uri izvajal sledeči krasni vseskozi slovanski spored: 1. Anton Dvorak: Koncert za gosli v A-rnolu. 1. Atlegro moderato. II. Adagio. lil. Finale. (Ta skladba v ti eh stavkih spada med najznamenitejša dela svetovne guslarske literature.) 2 Oskar Josepovič: Sonata za gosli in klavir v Fis-molu, v treh stavkih.
I.	Allegro moderato. II. Adagio. III. Presto scherzando. (Skladba je izborno
delo znamenitega hrvatskega modernega skladatelja in posvečena mojstru Zlatku Balokoviču.) 3. Anton Dvafak: a) Slovanski ples v E-molu, b) Slovanski p Cs v G-duru, c) Bedrich Smetana: „Iz moje domovine". 4. Wie-niavvski: Ruski karneval. (Skrajno efektna virtuozna skladba.) — Klavirsko spremljevanje izvaja vseučiliški piof. dr. Hugon pl. Michalovich iz Zagreba.
—	Vstopnice se dobivajo v predprodaji v Prešernovi ulici. — Slovenci, udeležite se koncerta v mnogobrojnem Številu. Del čistega dohodka žrtvuje Balokovič na korist „Ko!a milosrdnih seslara SHS". Pokro\ iteljstvo te dobrodelne organizacije za Slovenijo izvršuje preblagorodua gospa dr. Tavčarjeva.
v
Upor Spartakovcev v Berlinu.
Krvavi b« ji se nadaljujejo.
V	Nenčiji in posebno v Berlinu se še vedno nadaljujejo krvavi boji. Samo sodniji v Maorbitu so izročili 1200 Spartakovcev. Čete gardne kava-lerijske strelske divizije so zajele oboroženega Špartnkovca, v čigar posesti so našli dragocenosti v vrednosti 800 tisoč mark. Ropar je bil takoj po prelcem sodu ustreljen. VJadne čete postopajo proti ujetim Špartakovcem z vso brezobzirnostjo. — Špartakovci so napadli poslopje „Vorwartsa“, a so jih vladne čete odbile. Imeli so 12 mrtvih. Na Brunnenstrasse je„ došlo tudi do spopadov in so imeli Šparta-kovci 30 mrtvih. — Župan v Lichten-bergu je naprosil ministra za državno brambo, naj se ustavijo sovražnosti vladnih čet proti Lichtenbcrgu. Sestavila naj bi se narodna bramba, v katero naj bi vstopili tudi sposobni Špartakovci. Nadalje se je zahtevala tudi zamenjava ujetnikov, popolna ne-kaznjivost za vse, ki so prišli med boji v roke vladnih čet, ali ki so se bojev udeležili. Minister za državno brambo je županu in meščanom zagotovil največjo prizanesljivost. Operacije pa se ne morejo ustaviti, ker je treba tudi to opirahšče Spartakovcev odstraniti, da se more prebivalstvo v Lichtenbergu trajno posvetiti svojini mirnim poslom. — Državna vlada in prusko prosvetno ministrstvo sta izdala na berlinske visolcošolce poziv, ki se glasi med drugim: ,.Državna vlada potrebuje akademično mladino nujno v boju zoper pretečo anarhijo in se zanaša na njeno zvestobo." — Špartakovci so razširjali v Lichten-hergu letake, kjer so izrečno hujskali k moritvi. Spartakovski voditelji poživljajo razen tega svoje ljudi, naj ustrele vsakega ujetega vladnega vojaka. Prebivalstvo v Lichtenbcrgu je deloma poizkušalo pobegniti iz bojnega okrožja v Berlin; Špartakovci pa so ga pri tem mnog kod ovirali in ga prisilili ostati v hišah ; s tem so vladne čete obveščene, da prizanašajo hišam.
Drobne vesti.
drv V Strassburgu so minulo nedeljo z velikim slavjem vsadili »drevo svobode". — V Parizu bivajoči Čelio-slovaki so minulo nedeljo piiredili veliko slavnost, katere se je udeležilo več članov mirovne konference. Predsednik pariške čehoslovaške kolonije je pozdravil Francijo kot osvoboditeljico čehoslovaške države. — Odsek desetorice mirovne konference je ponudil ..Italiji mandat, da zasede in upravlja Aimenijo. — ČTU poroča iz Curiha, da se je intrigam »kralja" Nikitči‘S pomočjo Italije posrečilo doseči, da bo ententa vprašanje Črne-gore^rešila tako, da se dežela ne združi z Jugoslavijo, pač pa le stopi ž njo v tesno zvezo. — Na Slovaškem se prične dne 24. t. m. ljudsko štetje. Pri tem bodo sodelovali češkomorav-ski učitelji. — Minister Bonar Law je naznanil v ponedeljek v angleški poslanski zbornici, da so odstranjene vse ovire glede gradbe podmorskega predora med Angleško in Francosko. Dela se pričnejo takoj. Predor bo omogočil vsak dan prevoz 30 000 pot • nikov in 30.000 ton blaga. Brzovlak bo rabil iz Londona do Pariza ne več kot 6 ur. Delo bo trajalo 5 do 6 let.
—	Regent Aleksander je dospel v Belgrad. Na vožnji'z avtomobilom iz Mitroviče—Belgrad se je nekoliko prehladil. Prebivalstvo mu priieja povsod, kjer ga vidi, živahne ovacije.
Zadnje vesti.
Grozeč spor z Italijo? Amerikanska posadka zapustila Reko.
LDU. Reka, 12. marca. (DKU) Amerikanska posadka je danes zapustila mesto. Španski konzul, ki zastopa ameriknnske interese, je pozval vso podanika Zedinjenih držav, da naj se takoj pripravljajo za od potovanje. Amerika hoče ostati nevtralna v konfliktu, ki bo najbrž:; izbruhnil med Jugoslovani in Italijani.
Italijani zasedli Split
LDU. Split, 12. marca. (DKU) Italijanske trupe so zasedle Split. Italijanski general je prevzel po-veljništvo nad mestom in pristaniščem. Angleške čete in ladje so odplule.
Seja narodnega predstavništva.
Belgrad, 12. marca. (Izv. por.) Današnja seja narodnega predstavništva se je začela ob 10. uri dopoldne. Otvoril jo je predsednik verifikacijskega odbora. Po odobritvi zapisnika je opozoril minister notranjih zadev Svetozar Pribičevič, da nekatrri poslanci iz Dalmacije niso mogli priti v Belgrad, ker jih italijanske oblasti niso pustile iz zasedenega ozemlja. Ministrovo poročilo je vzbudilo v dvorani velik vihar ogorčenja in protesta. Nato je prešla zbornica na dnevni red t. j. na poročilo verifikacijskega odbora. Predsednik odbora je prečital poročilo v srbohrvaščini. Ko je hotel nato dr. Lončar prečitati poročilo v slovenščini, so slovenski poslanci protestirali. Ministrski podpredsednik dr. Korošec je ob odobravanju cele zbornice izjavil, naj opusti čitanje v slovenskem jeziku, ker vsi Slovenci razumejo srbohrvaščino. Ministrski predseenik Protič je javil, da bi morala tudi manjšina verifikacijskega odbora predložiti svoje poročilo pismeno. Zastopnik manjšine Kosta Petrovič (radikalni desident) odgovarja, da je manjšina to opustila, da se ne bi seja preveč zavlekla. Seja je bila končana deset minut pred
11.	uro dopoldne. Prihodnja seja je jutri ob 9. uri dopoldne.
Vprašanje rekonstrukcije kabineta.
Belgrad, 12. marca. (Izv. por.) Današnja seja narodnega predstavništva je bila zelo kratka, ker so vse stranke izrazile željo, naj se jim da priliko, da se posvetujejo o političnem položaju. Večina parlamentarnih klubov je hnela nato seje., Politični položaj je še vedno nejasen. V ospredju stoji zopet kalkulacija o sodelovanju JDS, Jugoslovanskega kluba in staroradi-kalcev. Bloku se pridružijo morda še srbski samostalci, dočim bi tvorile druge srbske stranke z Narodnim klubom hrvatskih separatistov, socijalnih demokratov in delom muslimanov opozicijo. Če pride do te grupacije, bo sedanji kabinet odstopil in se sestavil parlamentarni kabinet. Le mesta ministrov iz opozicijonalnih strank bi bila nova. Vprašanje rekonstrukcije kabineta bo postalo aktuelno še le koncem prihodnjega tedna, ko bodo prišle na vrsto razne predloge o notranji politiki.
Vancaš izročen državnemu pravd-ništvu.
Sarajevo, 12. marca. (Izv. por.) Aretacija dr. Mandiča, o katerem smo poročali, da je osumljen skupno z bivšim stavb, svetnikom Vancašom protisrbskih izgredov I. 1914, je razveljavljena. Vancaš je oddan državnemu pravdniku.
Čiščenje se nadaljuje.
Jajce, 12. marca. (Izv. por.) Tu so aretirali sodnega pristava Ferda Stilinoviča, ker je osumljen, da je kot avstrijski ofihir opustošil v Užicah v Sibiji hiše srbskih domačinov. Spoznali so ga tudi na neki fotografiji, ko je prisostvoval pri izvedbi obsodbe nekega srbskega kmeta.
Tajnik grofa KaroIyja v Belgradu.
Zagreb, 12. marca. (Izv. por.) ..Jutarnji iist“ poroča iz Belgrada, da je prišel Ija v posebni politični misiji tajnik grofa Karolyja in dopisnik dunajske „Arbeiter Zeitung“ Benesch, katerega je sprejel v avdijenci mini-slrski predsednik Protič in minister Pribičevič. Kolikor je znano, je prišel glede meja v Vojvodini, posebno glede Temešvara in Subotice, katere bi radi imeli Madžari. Glede Reke se je izjavil, da je potreben sporazum med Jugoslavijo in Italijo.
Tihotapstvo živil za Italijane.
Karlovec, 12. marca (Izv. por.) Iz Karlovca se izvažajo živila kar na veliko Italijanom na Reko. V vsakem vlaku se izvaža polno zavojev in kov-čekov. Celi vagoni svinj, živine in raznega živeža se pošiljajo iz Karlovca do' Bakra, a od tam se tihotapi čez mejo na Reko. Meja ni zastražana in tudi v vlakih ni revizije. — Pri mesarju Ivanu Luketiču v Karlovcu je naročil pretekli teden tak tihotapec klobase in pobotala sta se, da mu jih bo Luketič dajal vsak teden po 3000 komadov ter je dobil za to are 3000 K. Mesa in masti je prodal Luketič samo pretekli petek za 35.000 K. Petintrideset tisoč kron samo en dan en sam mesar,, koliko pa še drugil Iz tega se vidi kako cvete tihotapstvo. Italijani pa zasedajo naše kraje, zatirajo naše primorske rojake, a mi jih — redimo.
Tihotapstvo z živili na meji.
LDU. Maribor, 12. marca. Z
ozirom na tihotapstvo, organizirano v širšem obsegu v Mariboru, ki ima svoje zveze zlasti s Hrvatsko in Kranjsko, ie izdala državna policija odredbe o poostreni kontroli. Danes so na cesti v Karčevino zasačili tihotapca Lasiča, baje iz Št. Petra pri Mariboru, ki je skušal 5 konj utihotapiti preko meje. Prijeti se je izgovarjal, da pelje konje v Pesnico k Prahu, da mu jih izroči v rejo. Prah pa je znan, da je v zvezi z Reibenschuhom iz Pobrežja, ki se peča s tihotapljenjem konj in je bil pri tem šele pred kratkim zasačen v Špllju z 22 konji. Nadalje je policija danes zasledila pri železničarju Uršiču v Karčovini 20 kg finega tobaka, namenjenega tudi preko meje. Pri njem so deklice v ta namen izdelovale cigarete, ki jih je policija zaplenila izgotovljenih 1000 komadov.
Aprovizacija.
a Prodaja vžigalic na sladkorne izkaznice. Na vsak drugi odrezek sladkorne izkaznice za marec se dobi takoj po en zavitek (deset škatljic) vžigalic za ceno 1*60 K. Levi det sladkornih kart se mora strankam vrniti radi prodaje sladkorja. Vžigalice na štev. 22 se dobi v I. okraju, na štev. 42 in
43 v 111. okraju, na štev. 68 v V. okraju, na štev. 10 in 53 v VI. okraju, na ostale številke pa v tistem okraju, kjer se dobi sladkor. — V I. okraju: na štev. 1, 2 in 5 pri Ojs-trižu, Poljanska cesta, 3 in 4 pri Zirkelbachu na Poljanski c., 6 in 7 pri Vrhovcu na Poljanski c., 8, 9 in 22 pri Rauchekarju, Pred Škofijo. — V II. okraju: na štev. 11, 12 in 13 pri Taučerju, Stari trg, 14, 15 in 16 pri Žetkovi, Sv. Florjana ul., 17 in 19 pri Zorcu, Sv. Florjana ul„ 18 pri Jerančiču, Sv. Florjana ul., 20 pri Deržaju, Sv. Florjana ul., 21 in 23 pri Kavčiču, Sv. Florjana ul., 24, 26 in 27 pri Skubicu, Sv. Florjana ul. — V III. okraju: na štev. 2S pri Sokliču, Pred Konjušnico, 25 in 29 pri Tenenteju, Gradaška ul., 30 in 3] pri Jelačinu, Cojzova c., 33 34 in 35 pri Steinerju, Opekarska c., 32, 36 in 37 pri Pocku, Opekarska c., 38 in 39 pri Vrtačniku, Opekarska c., 40, 41, 42 in 43 pri Jelačinu, Rimska c. — V IV. o k r a j u : na št.
44 pri Ješetu, Rimska c., 45 in 47 pri Leskovcu-Medenu, <18 in 49 pri Medici, 'lržaška Ces., 46 in 50 pri Jemcu, Tržaška c. — V V. okraju: na štev. 54 in 6^ pri Zorčiču, Kolodvorska ul, 58 in 60 pri Stupici, Sodna ul , 51, 55 in 56 pri Sarku, Marije Terez, c., 52 in 57 pri Zorcu, Dunajska c., 59, 61 in 62 pri Khamu, Miklošičeva c , 63 in 64 pri Krivicu, Dunajska c. — V VI. okraju: na štev. 10 in 67 pri Jermanu, Poljanska c., 53 65 in 74 pri Češnovarju, Kolodvorska ulica, '66 pri Mencingerju, Sv. Petra c., 7i in 72 pri Jeršetu, 69, 70 in 95 pri Tomažu Mencingerju — V VII. okraju: na štev. 75, 76 jn 77 pri Simončiču, 7S, 79 in 80 pri Glaviču, 81, 82 in 83 pri Pintarju, 84, 85 in 86 pri Pretnarju, 87, 88, 89 in 90, pri Mlakarju, 91, 92 in 93 pri Jebačinu; vsi trgovci v Sp. Šiški, r- V Vlil. okraju: na štev. 94, pri Šarabonu, Zaloška c, 96 in 97 pri Sušniku, Zaloška c., 98 in 101. pri Zormanu, Udmat, 99, 100 in
pri Šarabonu, Martinova c., 103, 104, J05, 106. 107, 108 in 109, pri Menciger St., ■Martinova c. — V IX. okraju: na štev.
110 pri Češnovarju, 111 in 112 pri Klemencu, 113 in 114 pri Marenčetu. — V X. okraju: na štev. 115, 116, 117 119 pri Jeločniku, Rožna dolina, 118, 120, 121, 122 in 123 pri Bartlnu, Rožna dolina, 124, 125, 126, 127 in 1 8, pri Robežniku, Vič, 130 do 133, pri Marnu, Vič, 134 do 136 pri Jelačinu, Vič. — Po končani prodaji se inora naznaniti ostanek vžigalic.
a Meso na rdeče izkaznice B se deli v cerkvi sv. Jožefa: v petek, 14. t. m popoldne od 3.	do pol 4. štev. 1 do 200,	od	pol	4.
do 4.	štev. 201 do 400, od 4. do	pol 5.	št.
401 do 600, od pol 5. do 5. štev. 601 do 800- od 5. do pol 6. štev. 801 do 1000. — V soboto 15. marca popoldne od 1. do pol 2. štev. 1001 do 1200. od pol 2. do 2. štev. 1201 do 1400, od 2. do pol 3. štev. 1401 do 1600, od pol 3. do 3. štev. 1601 do 1800, od 3. do	pol 4. štev: 1801 do 2000,	od	pol	4.
do 4.	štev. 2001 do 2200, od 4.	do	pol	5.
štev. 2201 do 2400, od pol 5. do 5. štev. 2401 do konca.
a Krompir za VII. okraj dobe stranke pri Muhleisnu na Dunajski cesti, v petek, 14. marca dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 160, od 9. do 10. štev. 16i do 320, od 10. do 11. štev. 321 do 480, od 2. do 3. štev. 481 do 640, od 3. do 4. 64J do 800, od 4. do 5. štev. 801 do konca. Stranka dobi na osebo pet kilogramov krompirja, po 80 vin. kilogram.	—'
a Prodaja moke. Na vsako močno izkaznico se dobi do vštete sobote, 15. marca en kilogram bele moke za pecivo, ki stane
i	krone 66 vin.
a Novi krušni in močni načrt za prodajo kruha in moke velja šele od nedelje 16. marca in bo na vpogled pri krušnih ko misijah in prodajalcih kruha in moke. Do sobote 15. marca je v veljavi stari načrt a Krušne komisije bodo uradovale v petek, 14. marca, od 8. do pol l. ure pop. Izdajale se bodo nakaznice za moko in kruh. Zamudnikom se izkaznice na magistratu ne bodo izdajale.
a Prodaja soli. Stranke naj takoj kupijo sol, ki se jo dobi na vsak prvi odrezek sladkorne izkaznice pol kilograma, ker se bodo na drugi odrezek prodajale vžigalice na levi del sladk. izkaznice pa sladkor iti morda še pol kilograma soli.
Listnica uredništva.
Mesar z dežele in drugi: Anonimnih dopisov, če tudi so resnični, ne priobčujemo. Pošten človek se ne boji svojega imena. — S svinčnikom pisanih dopisov ne priobčujemo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Poslano.^
Da bodo gg. profesorji kranjske gimnazije že enkrat pomirjeni, jim naznanim na njihov zopetni poziv v št. 57 »Jugoslavije" to-le:
Kdor je čital brez mojega prizadevanja priobčeni dopis gospoda de-želnosodnega svetnika Oskar Deva v št. 52 „Slov. Naroda", temu je razvoj dijaške afere na kranjski gimnaziji, o koji hočejo nekateri brezvestneži krivdo name zvrniti, popolnoma jasen, zlasti, ko objavlja ta dopis tudi do-velj imen prizadetih še „živih“ oseb, vsled česar je meni prihranjen trud, jih še enkrat navajati. Vabim vsakoga, ki morda še dvomi, je Ii policija zares izvedela o stvari iz profesorskih krogov, da ta članek pazno še enkrat prečita. Več imen in morda še drugih, kot jih navaja ta članek, pa tudi meni pri najboljši volji, ni mogoče podati javnosti.
One gg. profesorje, ki kot člani profesorskega zbora v Kranju, priobčujejo neresnične trditve o meni, poživljam da mi svoja imena naznanijo in s tako odprtim vizirjem razločno in stvarno povedo, v kakšni zvezi, da je bila moja slučajna navzočnost nekoč na Sv. Joštu s to dijaško zadevo. Ker imam čisto vest, povdarjam, da ni bila moja oseba v nikaki zvezi s to afero in kdor nasprotno trdi, govori neresnico.
Na lastna pest nisem dal nobenega dijaka zapreti. Imel sem za to višje striktno povelje.
Nikdar nisem napravil poročila, češ, da nekateri profesorji niso hoteli nič vedeti o srbofilstva med dijaki. Ce se mi dokaže, da obstoji poročilo te vsebine, plačam v katerikoli namen takoj 1000 K.
Predno spravljata gg. profesorji take neresnice v svet, informirajte se bolje, da ne bodete tega, kar je predsedstvo deželnega šolskega sveta dne 12- grudna 1914 št. 165 pisalo okrajnemu glavarstvu, meni podtikali:
*	Uredništvo ne prevzame za »Poslana" nobene odgovornosti.
Da ne bo kdo rekel, da sem „v pošteni zmoti", ako smatram zase zadevo za končano in da se hočem skrivati za hrbtom onih, ki danes niso več odgovorni, prevzamem jaz za svoje ravnanje izključno in popolno odgovornost. Zaprosil sem obenem v posebnem poročilu deželno vlado za Slovenijo, da vpelje zoper mene preiskavo in če dožene mojo krivdo, da izvaja iz tega vse posledice.
Kranj, dne 8. marca 1919.
Schitnik, okrajni glavar.
Služb e: =5
Qiin!/Ent2 zanesljiva in pridna, se išče t OlU£i\li!jd) za takoj, proti dobri plači. — j Naslov v upravništvu.	731 3—1
Fu^ŠilSr izučen, vojaščine prost, išče mesta IVIIIliul f za takojSen nastop. Prevzame tudi samostaino delo. Cenj. ponudbe naj se pošljejo na naslov: Franc Hojnik, Prihova pri . Konjice.	732 3—1
*	ursflnipo	v zavarovalnici ali de-
iflbolii UluUliiuu narnem zavodu išče inteligentno 26 letno slovensko dekle, dosedaj uradnica pri nekem nemškem zavodu. Cenjene dopise prosi na upravo tega lista pod „Srbija“ do 30. sušca t. 1.	5
Ahitimionf gimnazije, maturiral 1915. leta HUilUHJblll želi primerne službe. Bil je v jugoslovanski legiji v Rusiji. Ponudbe pod „Legijonar“ na upravo ..Jugoslavije^. 4
Sadjevec, vino in kislo vodo 5|ap'1
Oset, p. Guštanj.	697
2U!>nnm ČSrltlio se takoj proda. Ponudbe ldyUili3 OBUUIB na Svetozar Stamenko-vič, Darda, Baranja.	725
fnino razpošilja na zasebnike v poštnih za-Jujuu vojih po 50 in 100 kosov. Cena60v za kos. Proti predplačiln. Josip Junc, Kandija-Novo mesto.	754 2—1
Ponhnns vsake vrste po zmernih cenah DuliuUIli] dobavlja redno tvrdka Fran Medica, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba točna in solidna.	30—22
^ Kupi
se:
loAp se 10.000 vinskih buteljk po 7 del in IouC toliko čepov (Flaschenkorke.) Kdor ima to za prodati naj pošlje ponudbe na ravnateljstvo posestev J. grofa Bombeilesa, Opeka, Vinica SHS.	745
Razno:
llftailrfim s 50.00—100.000 kronami kot UUuluLlIIf Ou tiha ali sodelujoča družab-nica pri kakem podjetju, najraje v konfekciji ali modni trgovini, event. tudi pri kinu. Ponudbe pod „Družabnica“, na upravništvo.
I&fo) InffSf srednje velik, na promet-lOUij Ou	nem kraju v Ljubljani. —
Prevzame se event. tudi z opravo in blagom vred. Ponudbe pod „Lokal“ na upravništvo.
RilI o H mnj se želi seznaniti z neodvisno, llllau SIiUl energično žensko v starosti do
45	let. Ponudbe pod neodvisna. 707 3 1
Ujjun ozir. deteJjiMČa, dobro pogno-llji w Ci jena, ležeča za pokopališčem Sv. Krištofa, se oddajo za več let v najem. Interesenti naj se zglasijo v nedeljo od 1. do 3. ure popoldne v gostilni Lampret, Ljubljana, Kolodvorska ulica 31.	742	2—1
: Anoncna: ekspedicija
Ljubljana
Kongresni trg 3.
Vsem ženinom in nevestam sprla
nakupu pohištva oglasite v zalogi pohištva, Vido Bratovž v Ljubljani, Marije Terezije ccsta 13 (Kolizej) in Stari trg 4.	19
Ifnniclri nnni se proda. Poizve se pri Cha-IVUIfJoKI JjllUJ lupniku, Stari trg 19. 2 3-1
Vsč sto metrov železniških tračnic
(šin) je naprodaj v pivovarni na Vrhniki. 3
Ifftpjjo (prek) vporabna tudi kot omnibus I\U0IJU v dobrem stanju se poceni proda. Nadalje se proda skoro nova omara za led (Eiskasten) s štirimi predali, ponikljano o-kovo itd. pripravna za gostilničarje, sladči-čarje ali večje gospodarstvo, več otroških železnih postelj z moaroci, en večji brus s koritom in gonilom na nogo, kakor tudi več lestencev in namiznih svetilk na petrolej, razne steklenice za vino in šampanjec. Vprašanja na upravništvo lista.	6
Mlad šofer išče službe za osebni auto pri trgovski hiši ali privatniku.
Proda se:
Ko«lak-fotoj>r.-aparat, 6>/2—11, z rezervnimi letošnjimi filmi.
D»ain polducnta»vilcni!iino£kth Kojjavlc za primerno nizko ceno, pripravno za darilo.
Kontrabas.
Telefon.
Kupi se:
Pianino, dobro ohranjen.
Velika amerikaaska pisal. miza.
Mikroskop (Zeiss, Reichert, Lcitz).
Pisalni stroj,
Cenjene ponudbe pod naslovnimi šiframi
na gornjo ekspedicijo.
Pravu
! i
i 00
c/>
OL
bačvama i vagon ima nudi	735
JOVA GIGOVIČ,
velepccara i trgovina alkoholnim pičem i vinom
Nova Gradiška.
:s
RoCni voziček
Zeissov daljnogled	da|°
Priprave za ribolov	m
Ponudbe pod naslovnimi šiframi na I. Jutro* slovanski anončni in inforraaini zavod Be-seljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo, nabrežje Ji.	743 2-1
Mkipa event. z vrtom v Rožni dolini ali IIIOIUO Udmatu se kupi. Plača se 15 do 18 tisoč kron. Posredovalci izključeni. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod „takoj denar" na I. Jugoslovanski anončni In infor-mačni zavod Beseljak & Rožanc, Frančevo nabrežje št. 5.	7 3—1
cuo- ali dvonadstropna z vrtoin event. z gostilniško koncesijo, na periferiji mesta se kupi. Ponudbe pod „150.000“ na I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabr. 5.	112—1
Zenitna ponudba.
zmožen trgovskega podjetja, si želi oženiti z gospodično ali vdovo z večjim podjetjem (trgovina, gostilna). Le resne ponudbe s sliko, katera se vrne ali pa zamenja. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod „Srt*ea“ na upravništvo „Jugoslavije“. 749 5—1
? MiIo«DOB“v zabojčkih &10 kg 1 KfAVl . se razpošilja i K 30 -, pri odjemu 6 zabojčkov ži K 28*— prosto poštnine ali prosto postaja. — Dalje nudi 200--250 litrov
slivovke
a K 16;- - ter približno 10 hektov vermuta ali vec ter večjo množino cikorije. A. Kušlan, Ljubljana, Karlovška cesta 15.	762
Suho sadje, jabolčne krhlje in suhe hruške
(izvzemši lesnike) samo prvovrstno blago
 kupuje  .......
trg. sped. in kom. del. družba „BALKA.N“, Dunajska cesta 33, v vsaki množini in po najvišjih dnevnih cenah. Ker se bo blago kupovalo samo kratek čas, naj se interesenti požurijo	759	4—1
ir Sukanec
180 špul po 400 jardov, bel in črn, mešanih številk in
skoro novo, dobrooliranjeno
iT sedlo
se proda. Ponudbe pod „Št. 2000" na upravo tega Hsta.	760	4—1
OO
zn
00
=3
Svinjsku mast, slaninu, suho meso
ječmenu kavu, prženi ječam alo Kneipp postom i željez-nicom za državu SHS razašilje
*
JflVfi	tvornica	suhomes-
UlgUVlO, nate rbbe i masti
Nova Gradiška, Slavonija.
CS>
=c
€/J
VOZ
dobro ohranjen, močan, s popolnoma novo diro okovano proda po primerni ceni tvrdka A. Kušlan, Karlovška cesta 15.	761
Naročajte in razširjajte »Jugoslavijo*1!
Obsežno posestvo
obstoječe iz mlina, žage, 70 oralov gozda, 16 oralov polja in vinograda, bremen prosto in pošta v hiši, 8 minut oddaljeno od kolodvora, je na prodaj.
Pojasnila daje pisarna	752
dr. Koderman v Mariboru, Tegetthoffova ulica 30.
“VRTNAR,
se sprejme
vešč slovenščine - in nemščine -proti dobremu plačilu na posestvu blizu Celja. — Ponudbe s spričevali o dosedanjih službah naj se pošljejo trgovcu
ROBERT ZANGGER v Celju,
Gosposka ulica št. 1.	736
Kupujem do 20. marca 1919 po celi Jugoslaviji vsako množino, tudi cele vagone 748 5—t
W ®
«1€
Drogerija
J. C. KOTAR
LJUBLJANA :: Wolfova ulica št. 3.
FotomanufaKtura
□=
:Q
Bratje SchOn
Dunaj L, Fischerstiege št. 8. (slavno zastopstvo za Jugoslavijo Josip Kleindienst, Novo mesto.
GARJE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani.
zraven rotovža.	680
fOSIP fUG
stavb, in pohištveni pleskar in ličar
v Ljubljani, Rimska cesta 16
izvršuje svoja dela še vedno s pristnim blagom.
Izvršitev točna. Cene primerne.
Čist
L>reatismcd
po najvišji dnevni ceni. — Prosim ponudbo pismeno, kakor tudi množino in ceno.
Jakob Pavčič
Novo mesto ž^ov. 75.
SiTiffli!
Hišna oprava iz trdega lesa za eno spalno sobo (z matraci) se proda za 6500 K. Kje pove uprava lista. 7353-1
l>j«5t eineunik
željeznarske struke,
koji samostalno radi i razuir.ije voditi ku-povni odsjek te trgovine traži se za odmah. Ponudbe na Hrvatsko dio Učko društvo za trgovlnu željezom, Zagreb, Marija Valerija ulica 2.	720
Prva Jugoslovanska tovarna
PALIC
v Sunji h Hryatsko
priporoča vse vrste lepo izdelanih, finih in cenih sprehajalnih palic na drobno in debelo, po najnižjih dnevnih cenah. Vzorce pošilja po povzetju.
razašilje na veliko i malo tvrdka
Josip Halužan, Križevci.
Mestna hranilnica
v Kranju obrestuje hranilne vloge po
g Oj	162	14-4
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in ne-vzdignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol jeta — t. j. dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad pol milijona kroni Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na pr. dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 K z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem junija 1918 je bilo stanje hran. vlog
nad 9 milijonov 700.000 kron.
Posojil na zemljišča ter posojil občinam: nad 2 milijona 700.000 kron.
Gorenji priporočajo bogato zalogo
trakov, čipk, vezenin, gumbov, ovratnikov za dame, vse vrste šivank ter galanterijsko in norimberško blago, specijalno gablonško blaeo kot rožne vence, ovratne koralde in krasne brože.	719
Ceniki na razpolago.
dr.
igr
Predavanje
ica,
inšpektora Ministarstva financija, bivšog direktora Srpske Centralne Banke Sarajevo.
= Cena 1 din. =====
Izdanje knjižarnice
Geze Kona, Beograd.
Semena
na debelo in drobno
priporoča
SEVER k GE
Ljubljana
Alfonz Breznik SS
Ljubljana, Kongresni trg štev. 15 (nasproti nunske cerkve.)
Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirev, pianinov in harmonijev. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalij.	167	24—6
Priporoča se tvrdka:
JOS. PETELINE
Ljubljana, Sv. Petra nasip št.7
ob Ljubljanici.
Zaloga šivalnih strojev in njih posameznih delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega blaga. Istotam se proda: Steklo za izložbene omare (belgijsko steklo) kompletno z valj-čnimi zastori, mera 135><184, 63X184, 20	59X184	in	eno	rabljeno	90><162.	13
£2
£2
£2
Pisemski papir najfinejvše vrste
priporoča	102	13
Marija Tičar, Ljubljana
Največja izbira umetniških razglednic
£2
Čevlji tovarne
Peter Ko zina & Ko.
iz najfinejšega ševro, boks in lakovega usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
Trpežni zimski iz fine teletine z gumijastimi podplati po	159	14
K 85*~ za moške, K 73v- za ženske.
V zalogi Ljubljana Breg.
•Si.
’a
<u
>N
cd
c/)
•S 13
i*
O)
u.
N
'TD
O
>
cS
M
te
eo
I)
cr
«3
«5
.<3
-=J
Kdor želi opremiti svojo pisarno
naj se zglasi pri tvrdki
FRAN BAR
Ljubljana, Frančevo nabrežje štev. 5
katera ima v zalogi prvovrstne pisalne stroje izvrstne barvne trakove za vse vrste strojev, ogljen papir, voščeni papir, razmnoževalne stroje tsr barvo za iste. Amerikan-ske pisarniške mize. Popravila pisalnih strojev in kata-
stralnih blagajn.	728	3—1
Prodati
■S!
se želi
POSESTVO
obstoječe iz 58 oralov, od tega je 20 oralov vinograda z eno gosposko hišo in tremi hišami za viničarje. Posestvo se nahaja v jako lepem kraju eno uro od Ormoža, ter se vsak dan lahko ogleda. Natančnejša obvestila daje A. Zorjan, upravitelj v Vinici SHS.	744