/sTAUD f-vioštcce-.* NO. 146 Odnosi Kube z Južno Ameriko vedno slabši AMCRICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 2, 1960 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LIX — VOL. LDt. Kubanski režim se vedno bolj jezi na vlade držav Latinske Amerike, ki stopajo njegovim agentom na prste. Novi grobovi Mary Jackomin Po dolgi bolezni je preminula v Euclid Glenville bolnišnici Mary Jackomin, rojena Mavec, stara 62 let, stanujoča na 20830 N. Vine St., Euclid. Tukaj zapušča soproga Franka, doma iz Hiorjula pri Vrhniki, sinova Franka ml. in Albina, hčer Vido Gorgac, 4 vnukinje, v Lorainu, Ohio, sestri Antonijo Udovič in HAVANA, Kuba. — Ni dne-Va, da ne bi mogli opaziti znakov, da je Castrov režim zme- | ivank0 Žnidaršič ter več drugih ra3 bolj nezadovoljen z vladami sorodnikov. Rojena je bila v v Latinski Ameriki. Pretekli preserjah pri Vrhniki, kjer zaleden je na primer glavni Ca- pUg^a mater Anno Mavec in več strov pomagač Ernesto Guevara drugih sorodnikov. V Ameriki označil vlade v Venezueli, Ar- .e bila 48 let Bjia je članica Stevenson in Kennedy (z slov. naselbin sla se razgovarjala Adlai Stevenson se je sestal s Kennedvem na razgovor o zunanji politiki in o vo-livni borbi. Zanikal je, da bi se menil z njim o morebitnem mestu v demokratski administraciji. ELY, Minn. — V tej okolici je že dalj časa huda suša. Ljudje se mučijo vsaik dan s škropljenjem vrtov, da bi rešili svoje cvetlice in zelenjavo. Krompir v okolici mesta je večinoma u-ničen. Uslužbenca najzaupnejše službe v ZDA - izginila MEXICO CITY, Mex. — O-1 brambno tajništvo ZDA je ob-; javilo včeraj imena dveh usluž- CASTRO PREPUSTIL RADI BOLEZNI VLADO DRUGIM Vodja kubanske revolucije in predsednik vlade Fidel Castro je včeraj odložil svoje dolžnosti, ker mu je zdravnik ukazal popolen počitek tako od fižičnih kot duševnih naporov. — V vladnih krogih molče o njegovem nasledniku. Fidel sam je pred časom določil za svojega naslednika svojega brata Raula. HYANNIS PORT, Mass. — Včeraj je bil tod v razgovoru z demokratskim predsedniškim kandidatom konig. Bowles, Ken-nedyev svetovalec za zunanjo j politiko, v nedeljo pa Adlai Ste-: ^e, ^ Tzei- ikot tudi duševnemu naporu. Fidefje bolan kake tri tedne, venson, k'i igra v krogu sodelav-jdeže ^ | Zdravniki so izjavili, da je bolan na pljučih, kjer naj bi se HAVANA, Kuba. — Zdravniki so prepričali bradatega bencev*Narodne vaiTrostne služ-1 F*del Castra, vodnika kubanske revolucije da je za njegovo be. ene n«jza„p„ei5ih ustanov, nujho potrebno da /jakemu ,etenemu gentini, Nikaragvi in Gvatemali društva DaniCa Št. 11 SDZ in cev demokratskega predsedniške- ™la- odšla sta na počitnice pa ; - Bolezen so na splošno označevali << u. • __ ^^ ___u i_' . , . , i . i^ »iKroln nnmPQlna 7.ahnd V ~ ' _ . ’ . . \ . kot “orodje ameriškega impe-1 podr §t 32 SŽZ. Pogreb bo v Haliama” in pozval narode v jetrtek zjutraj ob osmih iz Jos. teh državah, naj postavijo svoje Zele in sinovi pogreb, zavoda Politične nasprotnike “k steni”. na 458 E 152 St. v cerkev sv. Jezen je bil na Venezuelo, ker Kristine ob devetih, nato na le tam policija ubila nekega Ca- Kalvarijo. Na mrtvaškem odru strovega pristaša, ki se ni hotel bo nocoj od 7. do 10. in jutri od dati mirno aretirati. Argentini 2. do 10. je zameril, ker je svetovala Castru, naj se ne zveže preveč tes- |)j|gnCd Ho z Moskvo. Castrovi zaupniki ®ejo v Maroku 250 1 ™k“1 neOtWiSIIOSti KOI^B eev, ki znajo španščino. Rabili I bi jih kot agitatorje v Južni A- . rneriki. Ker bi imeli ' maroške Belgijska vlada ,ie ohiavita Potne liste bi jih južno-ameri- prvo poročilo o preiskavah ške države’ne mogle tako lahko o doeodkih v Kongu, preganjati BRUXELLES, Belg. — Belgij- I ska vlada je objavila prvo po- ročilo o preiskavah o divjaštvih, ki so jih domačini uganjali Sicer pa v ožjem krogu ku-. banskega r e v o 1 u cijonarnega vodstva nekaj ne more biti v . . A , redu. P„ Havani nočejo potih-H E™pej'. tekom meseca ju hiti Vlasovi da je Castro ven- b)a. Poročilo temelji na aash-darle bolan. Nekaj mora biti panjih beguncev m begunk ta res na tem. kajti Castrov brat Konga^ Zasliševala J,h ,e po-i • J fr.„al ,,,,„1 sebna komisija starih in presku- Rani ,e neutegoma pretrga svoj sodnikJov ,2 poro511a je obtsk v Eg,ptu m se vrml do- ^ da so doma.lnl teles. - rtsibii230 oseb'291 da mu bodo prodali najmanj IM Pa P» ob vseh ]et-lovcev, kupiti jih je mogel °. ... v-^v, j j vine kaiti v Belgijo so prišli Samo 12. Tudi z dobavami bla- vinc’ . \ ,. ... ne, ■ n •• • i ■ begunci iz tistih provinc, ki so ga iz Rusije se je nekaj zatak- v ^ bilo. RusJo blago prihaja Po- ""t dobr”.racneT2VfevZ “• easi, njegova kakovost ni taka. Uuako prestol,co. To so v glav-kot so nanjo navajeni na Kubi,|bem samo tn province, k, les,-vzorci so precej zastareli. Na ga kandidata podobno vlago. Stevenuon, ki je bil od petka pri svojih prijateljih na Cape C od je dejal jx> sestanku s Kennedy em: “Vprašanje ni v tem, kako odgovarjati Hruščevu ... To je lahlko. Resnično vprašanje je v tem, kdo je sposoben zbrati sile te dežele in svobodnega sveta ter jih povesti v borba proti komunizmu .po vsem svetu!” Stevenson je trd'il, da se je razmerje sil ipreokrenilo v škodo Združenih držav, da pa je še vedno veliko vprašanje mednarodne politike, “kako živeti na tem svetu brez vojne ne da bi se vdali komunizmu. V razgovoru s časnikarji je bivši demokratski predsedniški kandidat dejal, da se s Kenne-dyem nista nič menila o morebitni vlogi, ki bi jo nžj igral v bodoči demokratski administraciji. Nekatere vesti trdijo, da ima izgiede, da v slučaju Ken-nedyeve zmage postane državni tajnik. F. Mitchell Sta PO poklicu J™’ šanje< kdo bo Fidelov naslednik, tematika, zaposlena pa sta bila Zdravnišk. odk)k o popolnem v oddel u za zveze. miru Fidela Castra je objavil V zvezi z njunim izginutjem eden njegovjb vojaških zdravni-je nemara nekaj dni stara vest, L maj Raul TriUo Njegova da se v Hentag°nu boje, naj ^ imela v glavnem se je Sovjetom posrečilo o 1t1 j namen pornjrj^ ,javnos^ jn j0 za. v roke ključe šifer ZDA. Te so j gotovjt^ da vodja revolucije o-pred nekaj dnevi nena ho za kreva Objavljena je bila v pol-menjali in uvedli čisto nov si- stem. Castrovem obrazu se baje pokljajo znaki velike utrujenosti in zamišljenosti. ZSSR polaga zaupanje na rakete in podmornice jo blizu .glavnega mesta Leopoldville. Kako težavne so prometne razmere v Kongu, se vidi po tem, da se je četam ZN posrečilo, da so do danes zasedle samo kakih 25 prometnih križišč, letališč in večjih naselbin, pri čemur se v južne predele Konga Johnson se močno obregnil ob Nixona Demokratski podpredsedniški kandidat si ie privoščil v ostrih hesedali reoubli-kanskega predsedniškega kandidata. (loveitvo zapečatilo samo svojo usodo! Iz Clevelanda in okolice Vlom na Senkleru— Preteklo nedeljo v zgodnjih urah so neznanci razbili okno na izložbi trgovine Stereo Hi-Fi na Senkleru in odnesli “tape-recorder.” Lastnik obljublja za informacije, ki bi privedle do aretacije vlomilca, $50 nagrade. Pozdravi iz Floride— Anton Jaksetich iz Collin-wooda pošilja svojim prijateljem pozdrave iz Saint Peters-burga, Fla., kjer je na počitnicah. Iz bolnišnice— Mrs. Ema Kovač s 15617 Saranac Rd. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske. Seja— Društvo Carniola Hive No. 493 TM ima jutri ob 7:30 zvečer sejo v SND na St. Clair Ave. I sploh še niso spustile. Akorav-MOSKVA, ZSSR. — Povelj- no je £et samo okoli 10,000, ima hik sovjetske vojne mornarice vojaška intendanca že danes ve-adrn. Gorškov je ob priložnosti j bke težave z dobavljanjem hra-Prsznovanja dne vojne rpornari- ne jn municije. Kjer le more, Ce dejal: si pomaga z letali, kajti vse o- 'Napredna vojaška teorija tr- stale prometne lile so postale ^°'at praUa da mora vojna mor., ki hoče nezanesljive. Niti promet po Popolnoma odgovarjati zahte- j reki Kongo ni popolnoma va- Počilnice prekinila seja Nar. var. sveta P r e d s ednikove počitnice v Newportu gredo h kraju. — Drugi teden bo Kongres nadaljeval zasedanje. NEWPORT, R. I. — Predsednik Eisenhower se je v nedeljo vrnil z obiska svoje tašče v Denver ju, kamor je odšel po svojem govoru na republikanski konvenciji v Chicagu. Včeraj je igranje golfa prekinil v toliko, da se je udeležil seje Narodnega varnostnega sveta, ki je priletel iz Washinigtona. Po seji je odletel v Kingston, R. I., kjer mu je tamkajšnja univerza Vam moderne vojne, biti prven- | ren. stveno sestavljena iz podmor- ^ ntc. Sovjetska mornarica se raz- Nemci SC vračajo H koci-vija ravno v to smer.” jam |( Admiral je nato dodal da FRANKFURT, Nem. — Zve-“naora biti sovjetska mornari-La nemških kočijažev poroča, da Ca sposobna uspešno izvajati ak- so se Nemci zopet zagledali v cije v vojni z atomskimi rake- kočije. Ker potniki, posebno pa tami.’” Velike moderne letalo- izletniki radi potujejo v kočijah hosilke v sestavu vojne morna- je glavna zvezina pisarna 'izdala Hce ZDA in Vel Britanije so po poseben zemljevid, kjer so ozna. Hhienju sovjetskega admirala pene vse prilike, kjer je mogoče zastarele •<& i P0110^ spraviti konje pod stre- * ‘ ho. Zveza sama je posredovala da so take postojanke oddaljene druga od druga od 40 do 50 milj kajti toliko lahko prevali kočija v enem dnevu, seveda, ako se potnik med potjo preveč ne zadržuje v — gostilnah! V glavni zvezi je včlanjenih nad 1400 mestnih organizacij s preko 100,000 prijatelji potovanja v kočijah. Ta novi šport se posebno lepo razvija v severni Nemčiji. skupno že njegov — 49. Eisenhower bo verjetno ta teden svoje počitnice zaključil, ker bo prihodnji teden Kongres nadaljeval svoje zasedanje. Sončno, toplejše. N a j višja etnperatura 85, najnižja ponoči Letalski družbi United Air Lines in Capital Air Lines se bosta združili NEW YORK, N.Y. — Capital Lines je precej močna letalska organizacija, saj njeno letalsko omrežje vključuje 60 mest in meri 6,500 milj. Predlanskim se je zaletela z investicijami. Ko je preuredila svojo službo na jet-letala, jih je kupila v Angliji za 40 milijonov. V ta namen je najela kratkoročen kredit, ki ga letos ne more plačati. Ker ji grozi finančni polom, se je morala združiti z United Air Lines, ki bodo prevzele njen dolg. United Air Lines postane tako naša na j več j a letalska družba z omrežjem nad 20,000 milj in pristanki letal v 142 mestih MONTICELLO, la. — Sen. Lyndon B. Johnson, demokratski podpredsedniški kandidat, je dejal, da bodo demokrati “uporabili obilje naših farm in tovarn v pomoč drugim ljudem.” Zatrjeval je, da bo vložitev odvisnih deželnih pridelkov prinesla deželi in stvari svobodnega sveta milijone novih prijateljev in zaveznikov. V ostrih besedah se je lotil sedanje E'senhowerjeve administracije, ki je tekom osmih let prikrajšla farmarje za najmanj eno leto dohodka. Ko so demokrati zapustili Belo hišo 1. 1953, je znašal farmarski dohodek 15.3 bilijona dolarjev, tekom republikanske vlade zadnjih let pa je padel celo na 10.3 bilijona. Opozoril je na izjavo Nixona z L 1954, da bo sedanji poljedelski tajnik Ezra Benson prišel v zgodovino “kot eden najboljših poljedelskih tajnikov.” Johnson je trdil, da se Nixon sedaj skuša ločiti od Bensona, da pa to ne pojde lahko. Nato je dejal: “Gov. Rodkefeller je Nix-cna spravil v slonokoščeni stolp in ga obrnil za 180 stopinj . , . Vsakega moža, ki more Nixona obrniti v eni sami noči, je treba občudovati, toda pomislite, kaj bi se lahko zgodilo, če bi imel Hruščev Nixona v kuhinji — ves dan!” uradnem listu Revolucion. Ta objava je prvič razodela, da Castro potrebuje tudi duševni počitek, pove tudi, da so bolnikova pljuča sedaj popolnoma čista. Kot Fidelova naslednika ali namestnika prihajata brez dvoma v poštev le njegov brat Raul, obrambni minister in poveljnik oboroženih sil, ki se je na vrat na nos vrnil s poti po vzhodni Evropi, ter vodja gospodarstva Kube znani revolucionar in komunist Guevara. Nekateri ugibljejo, da je Fidel Castro svojo vlogo že odigral in da je objava o potrebi počitka samo sredstvo, ki naj ga pomaga mirno spraviti izpred oči javnosti. Komunistična partija naj bi se čutila že tako trdna, da bo sama prevzela oblast v svoje roke. Monakovski kardinal je posvaril ob otvoritvi 37. evharističnega kongresa človeštvo pred nevarnostjo lasnega uničenja. MUENCHEN, Nem. — Tetkom ►tvoritvenega govora Evharističnega kongresa preteklo nedeljo v bavarski prestolnici je kardi-nal Wendel qpozorrl poslušalce, da ni izključeno, da bo Bog dopustil lastno uničenje človeštva, če se bomo odvračali od njega in se vnebali za brezbožje, gmotne dobrine sveta in za “življenjsko raven.” Kardinal, monakovski nadškof, je govoril pred kakimi 100,000 ljudmi, ki so se zbrali na kon-grtu z vsega sveta. Papež Janez XXIII. je poslal kongresu posebno poslanico, v kateri je pozval udeležence, naj “vneto molijo za bridkosti sveta.” Prinesel jo je njegov posebni odposlanec kardinal Testa. Najhujši volivni boj bo menda v njujorški državi NEW YORK, N.Y. — Demokratski in republikanski politiki trdijo, da bodo imeli najhujši volivni boj ravno v njujorški državi. Politično stanje je namreč tako, da bo izid volitev v tej državi, naj bo tak ali tak, vplival na politiko vse dežele še v 1. 1964. Kitajski jkomunisti bi radi zvabili v Peiping vse srednje — ameriške politike PEIPING, Kit. — Kitajski komunisti so povabili vse člane Kongresa v Kostariki na obisk v Pebping pri čemur bodo nosili vse stroške izleta. Menda sta se do sedaj priglasila za izlet le dva politika iz Kostarike. To kitajskih komunistov nič ne | moti. Baje nameravajo razpo-Na republikanski strani je slati podobna vabila članom vseh V Južni Koreji dela red in mir vojaitvo Da bi končala nemire in preprečila nove izerede je vlada poslala v nekatera mesta vojaštvo. SEOUL, J. Kor. — Hudi nemiri in izgredi, do katerih je prišlo v treh predelih Južne Koreje tekom volitev in po njih, so pripravili vlado do tega, da je poslala tja vojaštvo z nalogo, naj poskrbi za red in mir. Demonstrantje so protestirali proti zmagi poslancev liberalne — Syngman Rheejeve — stranke pri volitvah preteklo sredo. Stranka, ki je bila nekdaj popoln gospodar, je dobila itak samo peščico poslancev, nad dve tretjini vseh izvoljenih poslancev pripada demokratski stranki, ki jo je bivši predsednik Rhee skušal zatreti z vsemi sredstvi. Vlada, ki ima že dovolj težav z urejanjem gospodarstva dežele, je pozvala nemimeže k redu, pa poslala v kraje nemirov tudi vojaštvo, da pokaže, da misli za res. Od dneva volitev pretekli teden do včeraj je bilo v vsej deželi ranjenih tekom nemirov 80 policajev. -------O------- Septembra letalske vaje v velikem obsegu WASHINGTON, D.C. — Komisija za civilno avijacijo je odredila letalsko zaporo za celih šest ur nad vsem ameriškim nebom od 2. do 8. ure zjutraj 10. septembra. Tekom šestih ur bodo namreč imele formacije našega vojnega letalstva velike vaje, ki se bodo raztezale od Tihega do Atlantskega oceana. Tekom tega časa ne bodo smela prileteti nobena letala tudi z ostalih kontinentov. Tudi po* leta v tujino ne bo nobenega. položaj sledeč: dajala se bosta med seboj Nixon v Kaliforniji in Rockefeller v New Yorku. Ako republikanci zmagajo v o-beh državah, imajo veliko iz-gleda, da pride Nixon v Belo hišo. Ako zmagajo samo v Kaliforniji, ne pa v New Yorku, bo Rockefellerjev ugled tako padel med strankinimi pristaši, da ne bo mogel kandidirati v 1. 1964. Ako se bo zgodilo narobe, bo padel Nixonoy ugled ne glede, ali bo izvoljen ali ne. Rockefeller bo torej napel vse sile, da zmagajo v jesenskih volitvah njegovi republikanci. Demokratom je na tem, da poderejo ravno Rockefellerja, kajti zdi se jim bolj nevaren političen nasprotnik kot Nixon. --------------o----- Švedi dali poljskim beguncem politično zavetje STOCKHOLM, Šved. — Deset Poljakom, ki so 18. julija skočili s sovjetske turistične ladje Estonia in se rešila na švedska tla, je švedska vlada dovolila politično zavetje. Kongresov v Srednji Ameriki. Podobno akcijo so priredili tudi za viscikošolce in imeli prav dobre uspehe. ------o------ Avtomobili brez mazilnega olja! DETROIT, Mich. — Fordova kompanija je baje iznašla mazivo, ki deluje v krogličnih ležajih tako dobro, da ga je treba menjati šele po 50,000 - 100,000 miljah. Ford upa, da bo to mazivo lahko že vporabil pri vozovih marke 1961. Tovarna bo pri vsakem vozu kroglične ležaje napolnila z mazivom in jih potem zapečatila. Ker računajo s tem, da so izjeme tisti avtomobilisti, ki prevozijo z enim vozom več kot 100,-000 milj, navadnemu avtomobilistu sploh ne bo treba več skrbeti za mazanje avtomobila in menjavo olja. ———o-------- Bodi previden in pazljiv, pa •e boi izzognil marsikateri nesreči! Indija izgnala rdečega kitajskega časnikarja NEW DELHI, Ind. — Indijanska vlada ni obnovila vize dopisniku Poročevalske službe Nove Kitajske v New Delhiju. Dopisnik Kao Lian je v New Delhiju štiri leta. V zadnjem času ga je del indijskega časopisja napadel, da poroča sovražno o Indiji.” Zavrnitev vize je dokaz slabšanja razmerja med Indijo in rdečo Kitajsko, ki se je začelo po begu Dalaj lame iz Tibeta in se nadaljevalo s spopadi na mejih. Iznašli so tudi cepivo proti ošpicam BOSTON, Mass. — Dr. Enders je poročal na medicinski fakulteti Harvardske univerze, da so uspešno preskusili cepivo proti ošpicam. Tekom poldrugega leta so napravili 303 poskuse v državah Massachusetts, Colorado in Connecticut. Kdaj bodo lahko dali cepivo v promet, še ni dolčeno, ker g* je treba še naprej preskušati. 6117 St Clair Are. — HEnderaon 1-0628 — Cleveland I, Ohia National and International Circulation Publlataed daily except Saturdaya, Sundaya, Holldaya and let week in July Publisher: Vidor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec ” NAROČNINA« Ela Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 9 mezeče ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesec« Petkova izdaja $3.00 na leto ” SUBSCRIPTION RATES« United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4 00 for 8 months (janada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio. No. 146 Tues., Aug. 2, 1960 Boj proti segregaciji prešel v novo obdobje Odkar je Kongres uzakonil zadnji zakon proti segregaciji, je javnost na problem ameriških črncev kar nekam pozabila. Mednarodni položaj se je namreč tako zaostril, da so vsi pogledi obrnjeni nanj. In vendar se zdi, da je ravno zadnji zakon o civilnih pravicah začetek nove dobe v boju za popolno ravnopravnost črncev. Odkar so črnci postali iz sužnjev svobodni ljudje, so začeli bolj njihovi prijatelji kot oni sami boj za popolno ravnopravnost na vseh področjih: političnem, gospodarskem, prosvetnem in družabnem. Na vseh teh področjih je njihova ravnopravnost zadnjih sto let napredovala, seveda ne zmeraj na vseh področjih enako hitro. Največ uspeha so črnci imeli na tistih področjih, kjer jih je lahko tpodprla federalna administracija, na primer na političnem, prosvetnem in gospodarskem, najmanj na tistem, kjer se javna uprava ne more vmešavati — na družabnem. Ravnopravnost črncev je dalje napredovala z zelo različno hitrostjo po posameznih državah. So države, kjer so črnci že blizu tiste ravnopravnosti, ki jo lahko ustvarja javna uprava, so pa zopet druge držve, ki iščejo vse mogoče zakonske zvijače, samo da bi črncem onemogočale ravnopravnost. Ravno proti takim državam je naperjena federalna zakonodaja. Ne bi mogli reči, da se je federaciji mudilo s potrebno zakonodajo, ne bi pa mogli trditi, da ni imela dobre volje. Južni konservativni demokratje so imeli do sedaj tako veliko moč v Kongresu, da so zavrli vsako zakonodajo, ki je niso marali, šele kandidatu za predsednika senatorju Johnsonu se je posrečilo, da je vsaj deloma zlomil odpor južnih demokratov. Kar je dosegel on, niso mogli doseči zadnji predsedniki kar po vrsti, demokratski in republikanski. Če pomislimo, koliko težav je imel Konkres že pred nekaj meseci, da je uzakonil nov zakon o civilnih pravicah s prav skromno vsebino, in kako lahko sta obe letošnji konvenciji, demokratska in republikanska, sprejeli v svojo vo-livno platformo take ideje, o civilnih pravicah, ki o jih pred letom dni južni politiki niti slišati niso hoteli, potem je jasno, da se je v teh kratkih mesecih moralo nekaj zgoditi, čemur javnost ni pripisovala posebne važnosti ali pa tega sploh ni opazila. Mislimo, da moramo opozoriti na dve okol-nosti, ki govorita izredno močno v korist ravnopravnosti naših črncev. Za naše črnce govori dejstvo, da se Afrika hitro prebuja in da tam živi menda okoli 200 milijonov črncev. Res je, da se tam godijo ravno te mesece stvari, ki niso v čast afriškim črncem in ki mečejo senco nezaupanja tudi na naše, toda to je prehoden pojav. Črnci imajo toliko prirodne pameti, da bodo kmalu videli, da si z nasiljem, ropanjem, krajami, uničevanjem kapitala, preganjanjem nasprotnikov ne bodo pridobili ne ugleda, ne simpatij in ne prijateljstva. Ne smemo računati s tem, da bo v Afriki kmalu zavladal mir in red in da bomo na svobodne politične režime v posameznih afriških državah čakali še dolga leta. Prehod iz ko-lonijolnega stanja v svobodno se ne da ustvariti z oklicanjem novih držav in z demokratičnimi ustavami. Treba je najprej navaditi ljudi v teh državah na to, da bodo spoštovali zakone njihovih lastnih zakonodajnih teles in da bodo podredili lastne interese interesom državne skupnosti. Treba jim je vcepiti prepričanje, da neodvisnost še ne pomeni blagostanja, da politična svoboda ne pomenn neomejene osebne svobode. Kaj takega se da privzgojiti samo v generacijah. Toda vse to ne zmanjša dejstva, da 18 milijonov naših črncev gleda na 180 milijonov afriških kot na svoje brate po rasi in si pri tem stavlja vprašanja, ki mora nanje odgovoriti ameriška bela rasa, pa naj se obotavlja kolikor hoče. čemu se Amerika poteguje za svobodo, neodvisnost in ravnopravnost afriških črncev, svojim pa tega noče priznati na jugu? Čemu hoče federacija za afriške črnce žrtvovati bilijone, za domače pa ne pozna izrednih žrtev? Čemu imajo afriški črnci vse vrste ravnoravnosti, kadar pridejo k nam kot gostje ali kot politični in poslovni prijatelji, naše južne države pa odrekajo ravno te pravice našim lastnim državljanom črne rase? Počemu so črne države ravnopravne z A-meriko v Združenih narodih, ameriški črnci pa ne v odnosih do državljanov bele rase? Takih kočljivih vprašanj bi lahko našteli še celo vrsto. Vsak pameten in pošten odgovor na ta in taka vprašanja bo pomagal podirati vse tisto, kar še velja kot segregacja. Zato je verjetno, da bo prihodnji predsednik moral čisto drugače gledati na segregacijo, naj bo demokrat ali republikanec. Ne bo mogel imeti zaupanja črnih diplomatov, naj jim da še toliko podpore za njihove države, ako ne bo obenem odločno pobijal ostankov segregacije v svoji lastni deželi. Druga okolnost obstoji v tem, da prehajajo voditelji naših črncev na novo taktiko pri obrambi svojih pravic. Doslej je bila glavni varuh in bojevnik za črnce znana organizacija NAACP (Narodna zveza za napredek črncev), ki se je v glavnem borila za pravično zakonodajo v korist črncem. Na tem področju je dosegla lepe uspehe. Toda čas jo je prehitel. Med tem je namreč število črne inteligence rastlo^od leta do leta, obenem pa tudi zavest “rasne, skupnosti,” zadnjih 18 mesecev se ji je pridružila še zavest, da ima v Afriki desetkrat toliko bratov po rasi, ki so postali svobodni, neodvisni in ravnopravni člani Združenih narodov. Vse to je mlado črno inteligenco, ki je združena v organizaciji GORE (Kongres za rasno ravnopravnost) nagnilo k novi taktiki “direktne akcije” (Štrajki, bojkoti, posedanje v gostilniških in trgovskih lokalih itd), ki je značilna po tem, da se izogiblje vsakemu nasilju, tudi takrat, kadar ga hočejo prenapeti pripadniki bele rase izzivati. Nova taktika je imela doslej lepe uspehe. Zanimivo je, da naša javnost ni nove taktike na celi črti obsodila. Mnogi beli javni delavci so jo skušali rajše razumeti kot obsojati. Podjetniki, ki so bili pri tem najbolj prizadeti, so skušali ugoditi željam črncev. V srcu niso bili nikoli za to, da bi obrabnavali svoje odjemalce, po beli ali črni polti, bali so se samo bele lokalne javnosti, ki je stala in še stoji pod vplivom ipre,napetih belih sovražnikov črne rase. Zato se je videlo, da so takoj popustili črncem, kakor hitro so bili sigurni, da jih beli ne bodo radi tega napadali. Kot smo omenili: obe novi okolnosti bosta bistveno vplivali na potek boja za civilne pravice na vseh področjih v vseh državah. Lahko bosta pomenili začetek nove dobe za problem, ki Ameriki ne služi ravno v čast. | BESEDA IZ NARODA Spomin na dr. Josipa Agneletta Carbondale, 111. — V Trstu so isred'i julija spreminili na zadji pet j starešino slovenskih javnih delavcev dr. Josipa Agneletta. Zabolela me je novica o njegovi smrti za posledicami navidez nenevarne nesreče nekaj dni poprej. Kdor je kdajkoli sledil delu slovenskih ljudi v Trstu v zadnjih petdesetih lletih, ve za ime dr. Agneletta, kajti preko pol stoletja razprto delo tega slovenskega javnega delavca v italijanskem Trstu je že samo po sebi do. kaz njegove vstrajne vneme po reševanju slovenskih stvari in dovolj velike korajže v delu zanje. Po smrti dr. Franca Vesela In dr. Josipa Abrama je z dr. Aignelettovo smrtjo Slovenska demokratska zveza izgubila spet enega svojih ustanoviteljev, tokrat njenega glavnega pobor-nila in vodnika. Zgodovinarji so poklicani, da bedo ocenili njegovo delo v luči objektivnega ocenjevanja; priznati bodo morali, da je bilo obstajanje, rast in upadanje slovenske nekomunistične 'skupnosti na Tržaškem v dakajšnji meri zvezano z njegovim imenom. Slovenci v Ameriki smo žali-beg premalo vedeli zanj.. Ocenjevanje njegovega dela bo drugačno kot premerjanje dela slovenskih kulturnih in političnih delavcev na tej strani oceana, kajti zavedati se moramo velike razlike med bojem za ohranjanje slovenstva za mejami na Primorskem, Tržaškem in na Koroškem ter vnemo za ohranjanje slovenskih ostalin v Ameriki. Tem gre za utrjevanje živih udov narodnega telesa, tod gre za podaljševanje življenja odmirajočih listov. Biti nasprotnik komunizma v Trstu prva povojna leta je pomenilo biti človek odločne volje in velike korajže. V času, ko so čez noč izginjali nasprotniki komunizma, Šmajd, Martelanc, Uršič 'in Martinjak, je pomenilo pokazati svoje nasprotovanje prevladujoči masi komunistično usmerjenih trdo in težko pot proti teku, brez pomoči od drugod, tudi brez odkrite pomoči ameriških in angleških zasedbenih čet, ki so bile za varnost v Trstu tedaj odgovorne. Dr. Ag-neletto je bil na čelu dela in boja za slovenske demokratične ustanove. List “Demokracija” ter organizacija Slovenske demokratske zveze ista le dva dokaza njegove vstrajnosti. Dr. Agne-'atto ni bil ljudski voditelj, težko mu je bilo posegati v drobtine tržaškega provincializma, ker mu je meščansko liberalno pobarvano gledanje stavljalo ljudi in stvari v okvir, skozi katerega se je bilo težko razgledati po trdi in dokaj spremenjeni realnosti. Pokojni dr. Agneletto je bil osrednji steber demokratičnih Slovencev v Trstu. Nadaljujoč uspešno pot Edinstva po dvajsetletni prekinitvi pod fašizmom, se je tudi po vojni trudil, da bi nekomunistični Slovenci v Trstu nastopali enotno v javnem življenju., Danes, petnajst let po koncu vojne In po korenitih spre-melbah, ki so jih Trst in z njim tržaški Slovenci doživeli, moremo gledati na njegove takratne napore v drugi luči, kot smo jih povečini gledali tedaj. Povezovanje, ne deljenje, je bilo njegovo pravilo, četudi se je komu takrat zdelo, da gre dr. Agnelettu le za “moč in oblast,” za uklonitev vseh tržaških Slovencev liberalno pobarvani Slovenski demokratski zvezi. Kasnejša leta so pokazala težko škodo, ki so jo zaradi tega trpele slovenske stvaritve v Trstu, ker je razbitje slovenske nekomunistične skupnosti tudi pred prihodom dr. Besednjaka bilo le v korist italijanskim in komunističnim nasprotnikom. Dr. Agneletto je bil zanesenjaški narodnjak, rastoč 'iz tradicije slovenskih taborov in narodnih čitalnic, hranilnic in zadrug, noseč seboj izročilo političnih in kulturnih vodnikov izza preloma stoletja. Lahko 'bi mu očitali zanesen j aštvo, njegovo delo bi mogli oceniti tudi s pomanjkanjem realizma, ni pa mogoče iti mimo jasne smeri, ki jo je ves čas zmedenih povojnih let zastopal. Nasprotnik komunizma, nasprotnik italijanskega šovinizma, jasen v smeri poštenega liberalizma in demokracije, je bil posebno ves povojni čas naj-trdnješi steber slovenstva, poosebljali je branik, ki so se vanj zaganjali s poštenim in umazanim orožjem njegovi številni nasprotniki, stal neomajen tudi takrat, ko se je število njegovih naj ožjih sodelavcev skrčilo na drobno peščico. Dr. Agneletto se je zavedal edgovornosti javnega delavca. Njegovo poznavanj© nasprotnikov mu je mnogokrat narekovalo previdnost, ko smo pričakovali cd njega napadalnost. Postavljen pred odločitev pa se odgovornosti ril izmikal. Kaj to pomeni v Trstu, mestu brezispros-nih bojev in trenj, mor« prav oceniti le tisti, ki je od blizu ali daleč nenehoma sledil življenju tega viharnega mesta. Dr. Ag-rointto je 'bil trden, pošten in vstrajen vodnik naroda, ki ga je izbral za svojega predstavnika. Četudi malo poznan med drugimi slovenskimi politiki, ostaja velik po delu in osebnih vrednostih, kar posebno boleče občutijo -tržaški Slovenci danes, ko:ga rdmajo več v svoji sredi. V času in krajih, kjer neovirano narodno delo ni mogoče, postajajo tudi preprosta dejanja znak kerojsikih vrlin, ki jih ljudje zunaj tistih krajev in časov težka prav ocenijo. Človek takih herojstev je bil tudi dr. Agneletto, brez zaslombe v matični domovini ali med Slovenci v svetu, mnogokrat le nase in. na svoje naj ožje prijatelje naslonjen, Pa vendar krepko stoječ branik. Dokler je bil v Trstu, živel v Trstu, zastopal Slovence v tržaškem občinskem svetu, bodril z besedo in dejanji Slovence na uglajenih prireditvah in preprostih vaških shodih, se je ljudem zdelo, da pač talko mora hiti. Nekaj bi manjkalo, če ne bi bilo tam dr. Agneletta. Danes ostajajo sami, zavedajoč se, da ga ni mied njimi, da ni mogoče čakati njegovih jasnih besed v občinskem svetu ali kaki drugi javni prireditvi. Danes ne morejo več pričakovati njegovega vodrtištva mimo nasilnega komunističnega pritiska na eni strani in mimo enako nevarnega italijanskega vabljenja na drugi. Slovenci v Trstu so izgubili Svojega predstavnika in vodnika, Sl o vend v svetu pa prijatelja, ki smo ga cenili in ga spoštovali, četudi smo'le redkokdaj mogli to tudi v dejanju pokazati. Rad bi, da bi se mu mogel s temi vrsticami vsaj delno oddolžiti. Jože Velikonja. ------o------ Veliki dnevi v Lemontu Lemont, 111. — Mesec avgust se začne s porciunkulo, ki se navadno obhaja 1. in 2. avgusta. Ker imajo pa verniki več prilike v soboto in nedeljo, da pridejo nabirat bogatih zakladov, zato je sv. Cerkev dala dovoljenje, da lahko porciunkulske odpustke prenesemo na soboto in nedeljo po p o r c i u n kulskem prazniku. V Lemontu na Ameriških Brezjah bomo torej opravljali porciunkulske slovesnosti v soboto 6. avgusta popoldne in v nedeljo 7. avgusta ves dan. Pravico do porciunkulskih odpustkov imajo namreč samo redovne cerkve sv. Frančiška in pa tiste farne cerkve, ki dobe posebno dovoljenje. Le tretjered-nki lahko prejmejo te odpustke v cerkvi, kjer je cerkveno pravno u s t a n ovij ena tretjeredna skupščina. Lahko pa vsak tre-tjerednik prejme te odpustke v svoji farni cerkvi, če ni nobene redovne cerkve v kraju. Pri Mariji Pomagaj v Lemontu bomo imeli posebne slovenske porciunkulske pobožnosti v nedeljo zjutraj ob 7. uri s sv. mašo in dopoldne ob 11. uri ravno tako z govorom in s sv. mašo. Pogoji za te odpustke so: prejem sv. zakramentov pokore in sv. Rešnjega Telesa; potem o-bisk cerkve; pri vsakem obisku je predpisana molitev šest Oče-našev, Zdrava Marija in Čast bodi. Vemo, da je posebnost in bogastvo porciunkulskih odpustkov v tem, da jih lahko v predpisanem' času prejmemo tolikokrat, kolikorkrat obiščemo cerkev in opravimo določeno molitev. Odpustke lahko naklonimo svoji duši v prid, lahko jih ja tudi poklanjamo v prid dušam v vicah. Letos je preteklo 15 let, kar se je zgodila največja žaloigra v zgovodini slovenskega naroda, ki je obenem najsramotnejši žig na čelo moderne Evrope: Skoraj 12 tisoč naših ljudi je bilo izročenih v roke najkrutejših zločincev in morilcev in z malo izjemami vsi ti naši fantje in mladi možje so bili kruto mučeni in nečloveško pomorjeni. Teh najdražjih žrtev bi se letos naj posebno spominjali porči-unkulski odpustki. Ti naši po~ kojni so doprinesli tako žrtev, da ne bo naša žrtev za nje nikdar prevelika, pot nikdar predolga. Kaj je to kakšna žrtev: pol ure ali kvečjemu eno uro sedeti v modernem avtomobilu ali tudi v avtobusu in se peljati v Lemont k Mariji Pomagaj? Samo na tole malo pomislimo, kako so te fante žive naložili kot polena ali hlode na tovorne avtomobile ter jih tako po viju- gastih, razritih cestah in kolovozih peljali na morišče. Kakšna grozna vožnja je to bila! Kakšna težka žrtev! Morda še kdo od teh žrtev potrebuje naše pomoči? Naklonimo mu jo v obliki odpustkov, ki so na razpolago na Ameriških Brezjah prihodnjo nedeljo 7. avgusta. Vse romarje pa opozarjamo, ki pridete v Lemont za porciunkulo, saj boste tako prišli šele v nedeljo, da si prinesete po-krepčilo ali lunch s seboj. Letos se je prvikrat v zgodovini Le-monta zgodilo, da nimamo v Romarskem domu oskrbnika, kot je bilo to prej v starem Romarskem domu in zdaj več let v novem. Morda bi se vendar kdo dobil, ki bi vsaj v poletnem času prevzel oskrbo Doma in romarjev, ki jih vedno tudi med tednom dosti pride, pa jih ne moremo sprejeti. Nekateri se kar solzijo, ko morajo oditi. Hiša pa je prazna in zaklenjena! Pridite torej tako, da boste pri pozni maši v nedeljo in ostanete še za popoldansko pobožnost, ki bo ob 2. uri. Vmes pa malo pomolite za odpustke. Pa tudi pred sv. mašo lahko to sto- rite in morda še po litanijah. Porciunkula sta dva velika in sveta dneva! Romanje žena in mater iz Clevelanda 13. in 14. avgusta pa bosta zopet dva velika dneva pri Mariji Pomagaj. Kadar nam naznanijo svoje romanje članice Zveze oltarnih društev, takrat smo v Lemontu vedno veseli, posebno pa Marija. To je pa res pravo romanje! Toliko goreče molitve, toliko iskrene pobožnosti ni v Lemontu na nobenem romanju kot na tem. Matere se pri Materi najboljše počutijo in nebeška Mati naše matere najboljše razume. Letos se materam in ženam pridruži še slovenski Tretji red iz Clevelanda. Vsi skupaj bodo imeli nekako duhovno obnovo v smislu in po smernicah nebeške Matere Marije. Ves načrt romanja je že narejen. Seveda ne bo izostala prekrasna večerna procesija v soboto zvečer. V nedeljo pred pozno mašo pa bo poklonitev na grobu škofa Gregorija Rožmana. Za prenočišče se je treba priglasiti v Clevelandu pri predsednici Mrs. Roberts. P. Odilo, O.F.M. * V Na počitnice na Balm Beach v Georgian Bay Cleveland, O. — Doma v starem kraja .so nas na kmetih zjutraj budili petelini. Ti so začeli peti, ko se je prikazala na vzhodu zora. To petje mi je velikokrat v mislih, ko me zjutraj vrže iz postelje budilka s svojim neprijetnim zvonjenjem.- Tokrat smo ibili na počitnicah in budilka je ostala doma, da ne bi motila najinega počitka. Človek, pravijo, je kot star konj, ki je sam zavil pred gostilno, kjer je njegov gospodar redno ustavljal, da se je na dolgi vožnji malo pokrepčal. Doma vstajam redno ob šestih, tako sem se tudi prvi dan na počitnicah v Kanadi zbudil že pred to uro. Zunaj je lepo sijalo sonce in vabilo na pot. Hitro sem se dvignil in se v kopalnici pod mrzlo prho popolnoma zbudil. Tudi žena je bila nad sončnim jutrom vsa vzhičena. Naglo sva spravila svoje stvari v avto, ise malo podprla in pognala. Konjiča sva napojila še prejšnji večer onstran meje, kjer je gasolin za desetico pri gallonu cenejši. Cesta krajica Elizabete je bila skoraj prazna, tako je bila vožnja v jutranjem hladu dvakrat prijetna. V Torontu sem 'bil sicer že preje trikrat, toda sem si prav malo zapomnil njegove ceste1 in ulice, iker so vozili drugi, jaz pa sem se vso pot pogovarjal, ne da bi kaj prida pazil na okolico. Tudi nobenega dobrega zemljevida nisva imela in žena je zaskrbljeno gledala, ko sva se približala mestu. Zatrjeval sem ji, da ne moreva zgrešiti, da je pot enostavna — na Buthurst zavijeva na levo, potem se voziva nekaj časa po njej, nato pa zavijeva zopet na levo in skoro morava biti pri slovenski cerkvi Marije Pomagaj na Manning. Šlo je vse po načrtu, ne da bi se bilo treba kje ustaviti in spraševali, Qb pol osmih sva bila že pred slovensko cerkvijo. Malo sva se ozrla okoli sebe, če bi bil kod kak znanec, še pred-no sva se začela vzpenjati po stopnicah proti vhodu v cerkev, sva Srečala pred njo g. Muhiča in prijaznega brata Cirila, s katerim se poznava še iz mladih let iz starega kraja. Povprašala sva, če je'v župnišču kdo doma; posebno rad bi bil govoril z novim žuipnikom č. g. Andrejem Prebilom, s1 katerim sva v gimnazijskih letih skoro ves čas skupaj stanovala, pa se tudi kasneje še srečevala, dokler ni po novi maši zapustil Slovenijo in odšel na srbski jug. Prijazni brat Ciril je povedal, da so vsi gospodje doma, da jih bova zdajle prav lahko dobila, ker bo prihodnja maša šele ob desetih. Najprej sva stopila v cerkev, se zahvalila za srečno pot in pro- sila za božje varstvo tudi v bodoče. V onih dneh je bilo na cestah število nesreč nenavadno veliko, mrtvih več kot kdajkoli. V cerkvi je bil č. g. Kopač, Tiho smo se pozdravili in povabil naju je v župnišče. Žen-a je dejala, da tbo še malo pomolila, jaz sem pa povabilo takoj sprejel. S č. g. Kopačem sva. se spravila kar v kuhinjo, kjer mi je prijazni brat Ciril postregel ® kavo. Nekaj minut kasneje je prišel župnik. Spoznal siem ga takoj, čeprav je minilo že blizu 25 let, od kar sva se zadnjič srečala. Kljub teinu, da je v teh letih dosti prestal, saj je misijonaril v Južni Srbiji med Arnavti, na Kitajskem, kjer so mu komunisti stregli po življenju, nato v Čilu v Južni Ameriki, dokler ni lani prišel v Kanado. Prijazen in Ijubeznjiv je kot nekdaj. Veselo se je smejal, ko sva obujala stare spomine na Dijaški dom na, Taboru v Ljubljani in na Misijonišče v Grabljah. Pridružili so se nama za kratek čais tudi ostali duhovniki župnije, č. gg. Kopač, Sodja in Zrnec. Med temi prijaznimi gospodi sem se počutil kot doma. Dobrota in predanost nalogam, pa tudi skušenost jim je odsevala z obrazov in vedenja, se kazala tekom razgovora. Pomislil sem na sv. Vincencija Pavlanskega, ustanovitelja in vzornika družbe. Žuipnlš me je vabil, naj pridem naslednji dan nazaj v Toronto, kjer bo nova maša. Skoro sem mu obljubil, ker bi bil poleg nove maše rad videl še celo vrsto prijateljev in znancev, ki navadno ob nedeljah prihajajo v slovensko cerkev. Bilo je že: blizu pol desete, ko sva se z ženo poslovila od prijaznih gospodov, da se popeljeva dalje na sever — na Balm Beach. Naglo sva bila na avtocesti 401. Ta naju je pripeljala na 400, po kateri sva jo ubrala na sever. Brez vsakih težav sva s 27. ceste našla pot proti Balm Beach. Dr. Maks Rak, ki je bil s svojo ženo tam gori že na počitnicah, mi je vso pot natančno opisal in celo nai'isal. Zatrjeval je, da ne moreva, zgrešiti. Imel je prav. Pripeljala sva a e na Balm Beach brez vseh težav in se ustavila naravnost na dvorišču “Frankovega dvora” nasproti tenis igrišča. G. Frank Žumer, svak dr. Maksa Raka, je bil iznenaden nad najinim zgodnjim prihodom. “Čakali smo vaju popoldne,” je dejal, ko nama je prijazno stiskal roke. Odkazal nama je hišico, najino stanovanje za teden počitnic. Ta hišica je nekaj posebnega in žena se je tako navdušila za njo, da bi bila naj rajše kar tam ostala. žal so počitnice le izjemen čas v človekovem življenju. K N A O !S K A Ameriška Domovina AMCRICAN IN SPIRIT PORCIGN IN LANOUAGfi O NIT SLOV6NIAN MORNING N6WSPAPCR tz Iz slovenskega Toronta Uspelo romanje v Mid-land TORONTO, Ont. — Slovencem v Kanadi se je vsakoletno romsu r?? v Midland k prvim kanad-j 'm ^učencem zelo priljubilo. et'°s Je bilo to romanje 24. julija ta necleljo pred sv. Jakobom. an je bil izredno lep, ves jasen p Sončen. Slovenci so priro-,a,i v Midland iz naj različne j-fjh krajev: iz Sudbury-a, St. Ca-arinas, Hamiltona, Guelpha, ^ c iona in raznih drugih bliž-J1 krajev; največ pa seveda' iz or°nta in New Toronta. dedova Spo- anja je bil© veliko in pri Hi]- ^aniSki službi božji so napol-1 veliko cerkev skoraj sami Slovenci. j IV?ažeVal in ipridigal jim je g. tr K 0^aa’ M. Popoldne ob je bil na prostem križev pot, C M ^ imel A'nd,rei Prebil) Ile ■ Lep0 je bilo gledati števil-Vrste slovenskih rojakov, ki Po f6- Tremlkale od postaje do „ S,a j e^n pobožno sledile tej ha ')ivi Pobožnosti. Nato je bi-v cerkvi pridiga o kanadskih Lr^b, ki so nam najlejši L^j.. življenja po veri. Pete li-vom 6 ^a*'ere 'božje z blagoslo-^je 50 Zakijočile to lepo roma- tje^anaC*^ane ^eP0 slovensko pe-in V M'dlandu vedno prevzame , polni laskavih pohval o cer-enem pevskem zboru župnije j jet-riJ ^ Pomagaj. Ker sredi, po-lew;Sbvenci raoWRONTO- °nt- — V drug' se2ri lc* julija smo spet vpisali v ko,, t!11 dobortnikov za novo cer- kev p” '*VJ!Uurtm'kov za novo cer-; sveti rezmadežne s čudodelno vj]0 0 v New Torontu lepo šteti „ novih dobrotnikov. Nekate- Toronto, Ont. — G. Anton in ga, Lucija Zujilan, starši ge. L. Lipovšek v Wawa so se vrnili z Vulkanijo v domovino. Družina Rotar iz Toronta je odpotovala na večmesečni dopust v Trst. Gdč. D. Brajša s sestro go. B. Naughton in hčerkico Jany so odletele z letalom družbe Sabena na obisk v domovino. Ga. Jožefa Božič s sinom Brisom in hčerko Nado je odpotovala v Milano. G. S. Kodila in Frank Glivar iz New Toronto sta na poti na Koroško. Vsem omenjenim je vse potrebno za pot uredila pot. pis. World Travel Service Ltd. nas že ^eli e,5Prašujejo, kdaj .borno nis,^1 z zManjem cerkve. Da še ^tn ,Zace^> je glavna ovira v evoi’ju a arhitefct še ni skončal nam . n&črtov za cerkev, dasi | j]a| Tred meseci resno obljub- tn0 n a k° njegovo delo konča- I juliji asneje v drugi polovici jetia * ^ ker bo cerekev zgra- sketnV rn°dernem, povsem svoj- ti .stdu, so se arhitektu načr-zavlekji so si^j13. ^'novejših darovalcev §• Lovrenc Babnik, Wa-Zvon\°nt-: ;P° $50.00: Večerni ; vak ’ ro'r°nto, Ont., g. Paul No- i g- MirnSilt0n’ 0nt: P° *25-00: g. j- Mesesnel, Toronto, Ont., Velandn lo ga' Anna Rebolb Cle* ! Prane n19’ °hio; P° $20-00: S-družin Toroilto 14< °nt’ gdč J ^uP°vec, Toronto, Ont., 19 (-v, ary C. Hribar, Cleveland T'opofll0; $12-°0 g. Franc Zeiko, Prant °pint<; po $10-00: & Out ^rdbenc, St. Catharines, ’ S- Frank Tomšič, Toronto, naznanilo Setti niHeni lavnost> sporočam, da Ho in° Pr' svo)° odvetniško pisar-°bračaiC ol3enem Priporočam, da se ; Poini„ C V Vse*1 Pravnih zadevah s um hupanjem na: Anthony ambrozic 7i4°pe”ski odvetnik in notar 0 lege St. Toronto, Ontario Telefon LE 1-0715 Slovenska enotnost SCARBOROUGH, Ont. — Nad štirideset let je že, odkar so poročniki Malgaj im drugi branilci maše zemlje is smrtjo potrdili svojo vero v slovensko narodno enotnost. V tej dobi utrjevanja narodne misli so Sloven-ci prestali nešteto preizkušenj. Trpljenje, ponižanje in upor so v zadnji vojni in po vojni izoblikovali naše nazore in izgnetli različne pokrajine v zavedno narodno enoto. Ko smo zapustili domačo zemljo, se je vez, ki nas je doma družila, razrahljala. Opaža se težnja po zbiranju Slovencev v društvih, ki nas ločijo v pokrajinske ali politične skupine. Nevarnost je, da nas bo to medsebojno odtujilo im razbilo naše na-rcdno-kulturne moči; ičie bomo zedinjeni, bomo lažje ohranili narodni ponos v nas in naših otrocih. Zmožni bomo tej deželi predstavljati našo kulturo. Zavest, da smo enakovredni katerikoli etnični skupini, ki tvori kanadski narod, nam bo olajšala vključitev v tukajšnje okolje. Začetna stopnja te narodne povezave bo proslava “Slovenskega dneva” v nedelja, 28. avgusta, ki ho .zbrala Slovence na našem letovišču blizu mesteca Bolton, Ontario. Pripravljalni odbor za Slovenski Svet v Kanadi je naprosil naše pevce in telovadce', da z .nekaj točkami pokažejo, da smo tudi v tujini zmo-| žni dostojno zastopati slovenski Lepo priznanje za Slovence TORONTO, Ont. — Pred tremi leti je torontski nadškof, kar. dinal McGuigan, poslal študirat v Rim sveto pismo mladega nadarjenega slovenskega duhovnika č. g. Lojzeta Ambrožiča iz znane Ambrožičeve družine. Študij svetega pisma je težak in traja tri leta. C, g. Lojze Ambrožič je te študije v Rimu odlično dovršil. Vmes je bil tudi v Palestini in si je vse svete kraje, kjer je živel in deloval naš Gospod Jezus Kristus, tudi od blizu ogledal. Sploh si je ta tri leta v Rimu v marsičem, razširil svoje obzorje in se izpopolnil v raznih jezikih. Sedaj se je vrnil v Toronto in bo za profesorja svetega pisma v torontskem bogoslovnem semenišču. Tako bodo imeli slovenski bogoslovci v njem ne le odličnega profesorja, ampak tudi modrega svetovalca. Zlasti se bodo lahko obračali nanj fantje, ki čutijo v sebi duhovniški poklic. Upamo pa tudi, da bo v obeh slovenskih župnijah: tako v Torontu kakor v New Torontu rad kdaj prevzel kako predavanje ali kako pobožnost. Gospod Lojze Ambrožič je pri prihodu v Toronto našel svoje- ga očeta spet v bolnišnici. Veliko pokore je že naredil v svoji dolgotrajni (bolezni in postal zgled vdanega in potrpežljivega prenašanja topljenja. Gotovo je rešil že mnogo duš iz vic; kajti najrajši daruje svoje trpljenje za duše v vicah. Ob sinovem prihodu se mu je bolezen kar zboljšala in upamo, da ga bomo spet imeli priliko gledati vsega nasmejanega v krogu številne družine. Mlademu gospodu 'Lojzetu Ambrožiču pa častitamo k njegovim odlično dovršenim svetopisemskim študijam. Gotovo je tudi za nas Slovence lepo 'priznanje, da si je torontski kardinal izbral prav duhovnika Novo-kanadčana slovenskega porekla za profesorja svetega pisma na priznanem torontskem bogoslovnem semenišču. nitev teh zahtev stala zvezno vlado preko dve milijardi dolarjev. Ima nekako tri mesece časa, da celotno vprašanje temeljito prouči 'in se odloči: 27. oktobra se: bodo (predsedniki pokrajinskih vlad zopet zbrali v Otta-wi, da ugotove, kaj je vlada odločila. >i> Social Credit stranka je imela dvodnevno (konferenco v Ottawi. Udeležilo se jo je kakih 100 delegatov iz vse dežele. Stranka je pri zadnjih zveznih volitvah izgubila vseh svojih 19 zastopnikov v parlamentu, posrečilo pa se ji je še vedno obdržati prilično moč v Brit. Kolumbiji in Alberti. Strankina konvencija je skušala ugotoviti vzroke preteklega neuspeha na polju zvezne politike in delno (prilagodila svoj program sedanjemu času. * Koncem junija je bilo prijavljenih za brezposelno podporo 296,400 oseb, 35 odstotkov več kot lani v istem času. Zvezna vlada je predvidela za zimo razširitev javnih del, ki naj dajo zaposlitev večjemu številu brezposelnih. Večinoma bodo ta dela obsegala občinske načrte, ki so opravičeni do pomoči zvezne vlade. Prizivno sodišče Brit. Kolumbije je soglasno potrdilo odločitev nižjega sodišča, da mora Irene Rebrin, lektorica ruskega jezika na Univerzi Brit. Kolumbije, biti izgnana iz dežele. Gdč Rebrin je rojena na Kitajskem v družini ruskih emigrantov, ki žive sedaj v Braziliji. Ona je prišla od tam v Kanado 1. 1958 na temelju vize za obisk. Vložila je prošnjo za stalno vizo, ki pa je' bila zavrnjena na temelju “nevarnosti za deželo.” * V Alberti je bilo do kraja junija letos 126 smrtnih nesreč, skoraj eno čerttino več kot lani. * V Elliot Lake, kjer (bodo omejili izkop uranove rude, bo Ontario ustanovil 46,000 akrov obsegajoči pokrajinski park, ki naj pomaga ljudem do zaposlitve. Začeli ga bodo urejati prihodnje leto. * Predsednik kvibeške pokrajinske vlade Lesage je dejal, da nima nič proti vnrtitvi poljskih zgodovinskih in umeitnostnih zakladov, ki so bili spravljeni v Kanadi 1. 1939, ko so Poljsko napadli Nemci. Pokojni predsednik vlade Duples-sis ni hotel teh dragocenosti izročiti poljski komunistični vladi. Sedaj Se vrše razgovori za njihovo vrnitev. Vsega skupaj jih je za 24 tovornih avtomobilov. ♦ Nedavno so dali v obrat največje skladišče žita v Kanadi v Baie . Comeau na severni obali reke sv. Lovrenca kaikih 230 milj vzhodno od Quebeca. V skladišču je prostora za skoro 12,000,-000 bušljev žita. ki jim bodo morske spet kasneje vrnile no” elektriko. centrale “posoje- Število katoličanov v Gani raste Število vizgojnih katoliških zavodov v mladi republiki Gana v Afriki jo, potem ko je vlada vrnila 210 katoliških šol cerkvenim upravam, doseglo dva tisoč vzgojnih inštitucij. Katoliško prebivalstvo jev Gani v vednem naraščanju. V zadnjih desetih letih je število od 293,000 vernikov prišlo na 563,000. Lansko leto je bilo zaznamovanih 65,400 krstov, od katerih je 63% bilo odraslih. Ženske dobijo delo Ženska dobi delo Ženska, samska, dobi zaposlitev v gospodinjstvu in delno v trgovini. Hrana, stanovanje in plača. UT 1-7780. —(148) Elektrika iz oceana Razlika med plimo in oseko naj bi dajala električno energijo KRIŽEM PO KANADI Pretekli teden so se zbrali v Ottawi (predsedniki pokrajinskih vlad, da se dogovore o novi delitvi davčnih dohodkov. Ministrski predsednilk Diefenbaker in finančni minister zvezne vlade Fleming sta večji del molčala, glavno 'besedo so imeli predsedniki pclkraj inskih vlad. Predsednik vlade Ontaria Frost je zahteval, da zvezna vlada odstopi pokrajinam polovico vseh davčnih dohodkov, podobno stališče je zavzel predsednik pokrajinske vlade Quebeca in v večji ali manjši meri (predsedniki vlad ostalih pokrajin. Zvezna vlada sodi, da bi izpol. SKROMNO ŽIVLJENJE — Ženski na sliki pleteta vrvi iz ostankov jute, da pomagati pri vzdrževanju doma. Slika je bila posneta v vasi v bližini Dacca, prestolnice Vzhod. Pakistana. V Pakistanu pridelajo do hi četrtine vse jute na svetu. Iz nje delajo vrvi in vreče. Že vrsto let si ljudje priza-devaji, da bi izkoriščali e-nergijo iz val»y„.jy, jih prinaša morska plima. Tik pred drugo svetovno vojno so v Franciji in ZDA snovali načrte za električne centrale, ki bi črpale električno energijo iz plime, vendar niso uresničili nobenega izmed tistih načrtov. Odklanjali so jih, češ da pritisk energije ni enakomeren, saj valovi v 24 urah med plimo in oseko štirikrat spremenijo smer. Moč plime izmenoma narašča in upada, zato bi morala takšna električna centrala obratovati s prekinitvami. V minulih desetih letih se je hkrati z razvojem tehnike stopnjevalo tudi zanimanje za izkoriščanje energije, ki jo vsebuje morska plima. Na Kitajskem so izdelali centralo z 200 kilovati, ki je črpala e-nergijo iz morja. Lani je začela obratovati francoska poskusna centrala, katere jakost doseže 9000 kWh. Tudi v Sovjetski zvezi so začeli pripravljati načrte , za centrale, ki bi izkoriščale plimo kot vir energije. Bern-štajn, ki se ukvarja s tem že vrsto let, je skupno s sodelavci leningrajskega inštituta Hi-droprojekt pregledal obale Belega in Barentsovega morja. Že letos bodo dokončali načrte za takšno hidrocentra-lo, ki jo nameravajo zgraditi blizu Murmanska. Razen tega pripravljajo tudi graditev centrale Lumbov-ske, ki bo prav tako na obali pri Murmansku. Leningrajski inženirji zdaj natančno proučujejo tisti del obale, v prihodnosti pa bi gradili podobne centrale ob izlivu reke Mezen. Pripravljajo tudi graditev belomorske centrale. Ko jo bodo povezali z obsko, ki jo gradijo, in z omrežjem - central na Volgi, bo imela industrija dovolj energije. Vključitev “plimskih’ central v omrežje navadnih hi-drocentral je nujna, če hočejo dodobra izkoristiti energi- jo, ki jo bodo ugrabili plimi. Ko se bo plima sprevrgla v oseko, bodo dajale potrebno energijo druge hidrocentrale, MALI OGLASI Sobe se odda 3 lepe sobe se odda v slovenski naselbini blizu cerkve sv. Vida in bus linije. Kličite UT 1-2226. - (X) Sobe se odda 5 sob se odda zgoraj starejši družini na 1000 E. 74 St. Najemnina $40. HE 2-2270. (147) Sobe se odda Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479. (X) Sobe se odda V najem se odda 6 sob s kopalnico. Vprašajte na 1334 E. 55 St, severno od St. Clair Ave. (146) HELP WANTED — FEMALE Hiša naprodaj Dvodružinska, 5 sob, kopalnica in dve verandi spodaj, 4 sobe, kopalnica, veranda zgoraj, polna klet, garaža, lep vrt. Na 14620 Aspinwall Ave. Cena $16,000. —(145) Nursing Aid Training Program Formalized training program for mature (25-50) women, who are interested in learning how to care and administer to the sick. Earn while you learn, and upon successfully completing your training period you will receive an exceptionally fine increase in wages. Only full-time, mature women with the ability to read and speak English will be considered. Excellent fringe benefits and working conditions. Call SW 5-5000, ext. 205 or apply at personnel office. DOCTORS HOSPITAL 12345 Cedar Rd. Cleveland 6, Ohio 1% (147> Hiša naprddaj Lastnik prodaja zidano hišo na E. 264 blizu cerkve sv. Viljema in dveh šol. Kličite RE 2-8024. (149) Hiša naprodaj Tridružinska z garažo za tri kare. Dober dohodek. V dobrem stanju. Lastnik prodaja za $11,800. Mr. Kaucnik IV 1-1042. __________ (149) 1193 E. 60 St. Oddajo se 3 neopremljene sobe, kopalnica, furnez, popolnoma moderno. Na novo dekorira-no. Vprašajte pri stanovanju št. 2. (148) AVE AFELY T. CLAIR AVIIMGS •13 lat« IBSth Str**« 25000 Euclid Avanu« «433 Sl. Clalr Avanu* Cleveland. Ohio V najem Odda se 3 lepe sobe in kopalnica, z gorkoto, zgoraj, na E. 71 St. Kličite UT 1-6587. (TTF) . Hiša v najem šest sob, na Highland Rd. v lepem prostoru. Kličite IV 1-6662. (150) ZULICH INSURANCE AGENCY [18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio Dvodružinska 6-6 in ena soba na tretjem. V izvrstnem stanju, garaža za 2 kare. Lep lot. Blizu E. 185 St. E. 140 St. dvodružinska 5-5 V izvrstnem stanju. Garaža za 2 kare. Kličite IV 1-9980 ali IV 1-7540 za več pojasnila. John Knific Realty 820 E. 185 St. (2,4, avg) V EVROPI VEDNO POTREBUJEJO NAŠA ZDRAVILA! Mi jih pripravimo in razpošljemo kamor želite! NAROČITE! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Ud. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Hiša naprodaj V okolici Ljubljane je naprodaj hiša z vrtom. Cena $1,400 ali pa na j višja ponudba. Za ogled hiše se zglasite na Vevčah št. 23. (29 jul. 2, 5 avg) Kupim hišo Kupim dvodružinsko hišo, 5 in 5. Kličite od 5. do 6. pop., v 'nedeljo od 11. dop. do 1. pop. IV 1-7065. —(2, 5 avg) Lastnik prodaja 6-sobno hišo za eno družino na School Ave., v fari Marije Vnebovzete. Kličite RE 1-3892. (150) I Očetov greh / !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■'■■■< Odtod je bil lep pogled na drugo stran doline. Izmed pisane preproge travnikov in lesov so istrmeli sivi vrhovi in beli oblaki so se voziti nad njemi. Nekaj časa je Marta gledala v to stran. Zdajci ,pa je prisluhnila. Zazdelo se ji je, da je za-čula čuden glas. Prisluhnila je še 'bolj — tedaj se je zopet o-glasilo; nekdo je ječal in stokal. Tam levo pri vrhu je moral biti. Za božjo voljo! Gotovo se je kak človek ponesrečil. Zavpila je: “Hojooo!” od zgoraj Pa ji je odgovoril močnejši stok. N^č več ni oklevala. Udrla je skozi grmovje in šla za jelkom. Nekaj minut pozneje je že bila na koncu gozda. Tu za leso je čepel starček in hropel. Stekla je k njemu in spoznala starega Dvornika. “Za božjo voljo! Kaj vam je?” je vprašala. “Al si ti, Zvonikova? Hvala bodi Bogu!” je zasopel. “Pojdi, pojdi mi po gospoda! Umrl bom.” “O sveta Marija! Kje pa vas boli? Ali ste padli kje?” “Ne, ne! Srce mi tako razbija, strašno, ne bo moglo dolgo več. Koj srce, srce!” Pokleknila je poleg njega in ga prijela za žilo, ki mu je močno bila. Potem ga je vprašala: “Ali vas boli ” “Ne, nič,” je ječal, “samo bije in tolče tako, da mislim, zdaj pa zdaj bo počilo — in slab sem — Slab — pojdi po gospoda!” “Menim, da ni tako nevarno. Počakajte!” Pohitela je na desno v gozd, kjer je šum 1 jal'potoček, in napolnila kanglico z vodo. Te mu je dala piti, potem je pomočila ruto v njo, jo ožela, zložila in mu molkro položila na srce. Tri, štiri minute so minute in starček je zaisopel: “O Bog, zdaj mi bo srce obstalo!” “Nikar se ne bojte, oče,” je opominjala, “bolje vam bo. Srce vam že bolj mirno bije.” “Da, da, laže mi je zdaj. Hvala Bogu! Bog ti povrni! Ti si dobra.” “Kako vam je pa prišlo?” “Moj Bog, kako? Leso sem prišel popravljat, da bi živina ne mogla uhajati. Pa mi je sr- CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE ce začelo tako razbijati, kar samo od sebe.” “Vročina pa delo vas je dalo.” V tem hipu je čula, da nekaj lomasti, in po hribu dol je pritekel Tevž, Dvornikov sin. že od daleč je vpil: “Za božjo voljo! Ali se je očetu kaj zgodilo?” “Nič, nič!” ga je mirila Marta. “Slabo jim je postalo: zdaj pa je že bolje.” Tevž se je pognal čez leso in obstal pred njima. Velik in zra-sten je bil, svetle, kodrave Jase je imel, male brke in modre oči. Sklonil se je k očetu in v istrahu vprašal: “Oče, kje vas 'boli?” “Zdaj nič več,” je šepetal stari, ki se je medtem dvignil. “Samo slab sem.” “Mislil sem si, da se je moralo kaj zgoditi, Iko vas tako dolgo ni bilo. Zato sem šel gledat.” “Hudo je bilo. Če bi Zvoni-kove ne 'bilo, bi bil umrl.” “Ne, ne,” je ugovarjala Marta. “Srce se je razburilo — zaradi tega pa še ni treba umreti.” “Kako ti je že ime? Marta si, kajne? Ti si mi pomagala; znaš kakor doktor. Tevž, zahvali se ji!” “Bog ti povrni, Marta,” je dejal mladi mož. “Če bom jaz kdaj mogel tebi ah tvojim kaj dobrega storiti, iz srca rad bom storil.” “Saj vendar ni vredno besede,” se je branila Marta. “Saj je krščanska dolžnost, da pomagamo bližnjemu, kadar je v stiski. Vsakdo bi bil to storil. Zdaj pa morava očeta spraviti domov, da si bodo mogli počiti.” “Oče, na hrbtu vas bom nesel,” je rekel sin. “Tevž,” je rekel oče in na jok mu je šlo, “kaj bi počel brez tebe!” HOMEWOOD — By owner. 2 apt. frame, 5 and 3 rooms. Oil heat, new hot water heaters. 2 enclosed heated porches, large lot. Close to schools and churches, walking distance to I.C. Low taxes. Immediate possession. $19,000. SY 8-3206. (146) CHICAGO, ILL. HELP WANTED—FEMALE REGISTERED NURSES ALL SHIFTS OPEN Salaries commensurate with experience Plus differential for shifts Excellent personnel policies These are permanent year round positions Rooms and apartments conveniently located near hospitals Write, wire, apply or call Director of Nurses or Administrator ST. LUKE’S HOSPITAL Racine, Wisconsin MElrose 4-7131 (149) “Nošnja bo za očeta prehuda. Laže jim bo, če jih peljeva,” je menila Marta. Snela mu je obkladek, ožela ruto in jo zataknila za pas. Začudeno jo je gledal Tevž. Potem je pomagal očetu pokonci in ga krepko podprl. Marta ga je prijela pod drugo pazduho in tako sta ga počasi peljala po tra. vniku gor. Dvorniku je bilo šestdeset let, prisodil bi mu jih pa sedemdeset. Nekoč je moral biti postaven mož, zdaj pa je bil sključen, lasje in brada (so mu bili beli in lice mu je bilo polno gub. Večkrat so morali počivati. Tedaj je stari vprašal: “Marta, kakor pravi doktor si! Kje si se tega naučila?” “Saj vendar nič ne znam,” je odgovorila. “Ena mojih brat-rank je usmiljenka. Poleti je prihajala k nam na počitnice in mi je o boleznih pripovedovala. Večkrat sem šla z njo h kakemu bolniku in tu mi je kazala, kako' je treba bolnikom streči.” “Rada jim strežeš, kajne?” je poizvedoval Tevž. “Res, rada! Lepo je, ako more človek človeku pomagati.” Tevž se tega odgovora ni razveselil; bogve, kakšnega je pričakoval. Ker je postala pot ožja, je stari prosil: “Tevž, naj Marta, naj me sama pelja! Ti me pretrdo držiš, ona ima bolj rahlo roko.” Sin je ubogal in čudmo! — zdaj je šlo hitreje. Od zadaj je videl Tevž, kako nežno je Marta držala očeta in kako vamo in krepko* se je opiral na njo. Pogledi so mu ves čas viseli na ljubki dekletovi postavi. Po kakih dvajsetih minutah so prilezli na vrh na Dvornikov dom. Ker so bili vsi v travniku, ni bilo nikogar doma. Marta in Tevž sta spravila očeta gor v izbo, pa sta mu morala dolgo prigovarjati, da je hotel v posteljo. Z žganjem mu je Marta krepko odrgnila noge, dala mu je 'požirek piti, nato pa naročila, naj počiva in, če le more, naj zaspi — potem jutri ne bo več nobenega sledu o današnji nezgodi. Da bi se ognila starčevi zahvali, je prijazno pozdravila in naglo odšla. Spodaj jo je povabil Tevž v hišo. To je bila velika, lepa soba. V kotu je stala mogočna javorova miza, nad njo je visel križ, na obeh straneh pa dolgi vrsti svetih podob. Skozi pet okenc je sijalo sonce. Stara lesena ura, ki je segala skoraj od vrha do tal, je počasi tiktala. STIGMATINE FATHERS AND BROTHERS THINK: Not just your own future — but the FUTURE of other souls might depend on what you do NOW; SERVE: Christ’s crusade for souls as a STIGMATINE Priest or Brother — dedicated to the Five Wounds of our Lord. GET complete information aboift Stigmatine activities • Apostolate of youth • Retreats Parishes • Teaching • Voluntary foreign missions. Write for literature to Dept. H. C. CONTACT: Rev. Robert Keniston, C.P.S. Stigmatine Fathers 302 Maple Street Springfield, Mass. (149) “Kako lepa je vaša hiša!” se je zavzela Marta. “Tako lepa naša ni.” “A res?’ se je namuznil Tevž. “Ali ti smem kaj prinesti? Mleka in sira morda?” “Ne, ne,” se je branila, “moram domov. Imamo 'krojača in ob štirih jima moram malo ju-žino dati.” “Škoda, da ne utegneš vsaj toliko ostati, da bi še šla na o-četa gledat! Kako se ti zdijo?” “Ali jim večkrat tako pride?” ‘že! In ponoči večkrat tožijo, da sape ne dobijo.” “Ali ste že kaj kakega zdravnika vprašali?” “Da! Nekaj tednov so hodili k temu našemu mlademu; toda, pomagalo jim ni nič. Zdaj jih zdravi ona brezniška šinta-rica.” “Ta? Ta tu ne bo kos. Jaz bi dejala; pojdi z njimi v mesto h kakemu zdravniku!” “Ali misliš, da je tako nevarno?” “Zdaj še ni nevarno. Ampak zanemariti talke bolezni ne smejo.” “Prav praviš. V mesto jih popeljem. Kako je hudo, kadar tako lovijo sapo, pa jim človek ne more pomagati, ko bi tako rad!” “Da, ko bi človek mogel pomagati, ko bi mogel povsod pomagati!” Kramer’s je prav tako blizu kot vaš telefon Samo pokličite in ocenjevalec bo prišel do vas in naredil BREZPLAČEN PRORAČUN PREDELAVO VAŠEGA DOMA • STREHE • GARAŽE • KOPALNICE • OMET • ŽLEBOVI • PRIZIDKI • KUHINJE • VERANDE • SPALNICE Do 60 mesecev za odplačevanje ... F. H. A. CHAS. KRAMER and SONS POSLUJEMO ŽE 01) LETA 1934 PREDELAVA DOMOV 3690 East 93rd St. PODNEVI: BR. 1-4800 PONOČI: SK. 1-4429 ER. 1-9665 Marta je stqpi'la k oknu in pogledala skozenj. Lep pogled je bil odtod na hribe okoli in v dolino. Tam spodaj je bila farna cerkev in šop vaških hiš, med njimi pa se je vila Bistrica. “Kako lepo je tu! Niti vedela nisem, da je tu tako lepo,” je rekla Marta. “Ali ti ugaja? Pri vas na Pri- morskem je bilo še lepše. Pra* Vijo, da niste radi v našem kraju.” “O pač! Samo tesno je spodaj v dolini. Tu zgoraj pa je lepo.” “Ali ne bi hotela kar tu o-stati?” (Dalje prihodnjič.) Petinšestdeset let nudi KSKJ ljuheznjivo bratsko pomol1 svofim članom in čianii-am, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA m srn#’ SLOVENSKA JEDNOTA THE OBLATES OF ST. JOSEPH Consecrated Women In the World Living the Life of Total Dedication, According to the Principles of St. Francis de Sales Planned Particularly for Nurses School Teachers Business Women Professional Women A Potential Secular Institute Offering Both Resident and Non-Resi(dent Membership HEADQUARTERS AT MARYDAWN, PITTSFORD, VERMONT Approved by THE MOST REV. ROBERT F. JOYCE, D.D. Bishop of Burlington INQUIRE OF: REV. JOHN A. LYNCH, Director Write for Literature, Dept. P. P. O. BOX 123 PITTSFORD, VERMONT _________________________________________________________(»59) V BLAG SPOMIN OSEMNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA IN BRATA Pvt. John Špeh ki je končal pot svojega življenja na bojnem polju dne 2. avg. 1942 Bridka smrt Te je vzela, ko služil domovini si zvesto. Med srečnimi še zdaj nahajaš, kjer ni trpljenja ne gorja. Ljubi sin in brat predragi, spomin v naših srcih je ostal, v miru božjem zdaj počivaj, in prosi tam Boga za nas. Žalujoči ostali: JOHANA SP,EH, mati BRATJE in SESTRE Cleveland, Ohio, 2. avgu'sta 1960. Najstarejša slovenska podporna organizacija (( v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, po- II šteni in nadsolventni podporni organizaciji — ' KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K- JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še njsi član ali članica te rpogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri I STARŠI, VPIŠITE SVOJE'OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. Mullally Funeral Home ZRAČEVALNl SISTEM AMBULANCNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-941) GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 17002 Lakesbore BIvd Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6309 Moderno podjetje — Zmerne ceni V blag spomin DESETE OBLETNICE ' SMRTI PREDRAGEGA SOPROGA IN OČETA ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ........................ Moj novi naslov: MOJE IME: ..................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO Anton Chandek ki je preminul 2. avgusta 1950 Ti, dragi soprog in oče blagi, ki tihi grob Te skriva nam, potok solz v oko nam sili, bridkost srce zaliva nam. Ljubeče misli k Tebi nam hitijo, po Tebi naša srca hrepenijo, a Tebe ne prikličemo nazaj, uživaj pri Bogu večni raj. TVOJA ŽALUJOČA DRUŽINA Cleveland, Ohio, 2. avgusta IP ’O. V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI LJUBEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA IN BRATA Frank Novak * ki je za vedno zatisnil svoje oči 2. avgusta 1958 štiri leta so že minila, Sladko spavaj v tihem grobu, kar si Ti zapustil nas, Bog Ti večni daj pokoj, kako težko nam je brez Tebe, Upamo, da v svetem raju, pogrešamo Te ves ta čas. se snidemo nekoč s Teboj. Žalujoči ostali: JENNIE, soproga FRANK, sin' Cleveland, Ohio, 2. avgusta 1960. GRE ZARES! — Razjarjena konja na neki farmi pri Sudbury na Angleškem sta se spopadla. Veliko manjši Dartmoor pony je zmagal nad sovražnikom, ko ga je zgrci* bil za vrat.