Ko danes slišimo besedo demon ali satan, nam pred oèi najveèkrat pride kakšna filmska ali “stripovska” podoba. Morda se spomnimo kakega prizora eksorcizma iz filmskega platna ali risane upodobitve demonov v stripih, ki se na svetu pojavljajo v razliènih odbijajoèih manifestacijah. Toda zelo redko se sploh vprašamo o svetopisemskem pojmovanju. V tem kratkem èlanku bomo poskušali na krat- ko povzeti razliène stopnje in prelome v poj- movanju demonov in satana v razvoju judov- ske misli — to je v Stari zavezi in kasnejšem judovstvu — ter v Novi zavezi. Naš osnovni vir bo predvsem teološki slovar Theological dictionary of the New Testament,1 ki sledi upo- rabi obravnavanih pojmov v svetih tekstih.  (   *.11 Dejstvo je, da je študij pojmovanja demo- nov v Stari zavezi izredno problematièen. Te- `ave povzroèa predvsem raznovrstna nejasna terminologija in umanjkanje zgolj ene besede, ki bi bila vedno lahko nedvoumno prevedena kot demon. Poleg vsega pa je vse skupaj še veliko bolj kompleksno, saj se pojavlja tudi verovanje v duhove, ki so vèasih poimeno- vani z besedo, ki natanèno ustreza kasnejšemu prevodu demon (prim. 1 Sam 28,13). Poglej- mo si torej samo najpomembnejša dejstva, ki jih lahko izlušèimo. Kakršno koli “obèevanje” z duhovi je v Stari zavezi strogo prepovedano. V dneh Sa- vla so tisti, ki so zaklinjali mrtve, izgnani iz de`ele. Osnova te kazni je br`kone sta- ra zapoved iz 5 Mz 18,10: “Naj se ne najde pri tebi nihèe, ki bi sina ali hèer `rtvoval v ognju, ki bi opravljal vede`evanje, zarotoval, razlagal znamenja ali èaral”. Zaradi te pre- povedi se je najbr` celotna sfera demono- logije prenesla na obrobje. Demoni v smislu zlih sil še niso povezani s satanom, ampak so samosvoje entitete, ki se v besedilih po- javljajo sem in tja. Zagotovo demonske fi- gure nastopajo v 5 Mz 32,17; Ps 106,37 in 3 Mz 17,7; 2 Krn 11,15; Iz 13,21; 34,14. Izsto- pata predvsem dve lastni imeni, ki predstav- ljata specifièna demona: Lilith, `enski de- mon (v Iz 34,14 se povezuje z razliènimi ne- èistimi `ivalmi), ter Azazel (v 3 Mz 16 je bil kozel poslan k Azazelu v pušèavo).2 Èetudi tekst odseva doloèeno preprièa- nje o obstoju nekega konkretnega demona, pa to preprièanje nikoli ne konkurira neiz- podbitnemu dejstvu Jahvejevega gospostva. Verovanje v obstoj demonov je izredno med- lo v primerjavi z moèno vero v Jahveja. Tako so tudi unièenja in nesreèe pripisana Jahve- jevemu vladanju (prim. 2 Sam 24,16; 1 Sam 16,14), kar pa je bilo v grškem svetu pripi- sano demonom (daímônes). V številih besedilih Stare zaveze bi lahko dokazovali še primitivno pojmovanje demo- nov. Lahko bi našli pojmovanje o njihovih prebivališèih (pušèava v Lev 16,10; Iz 13,21 ...) in našteli mnoga njihova imena (Lilith, Azazel, Resheph, ‘pušèica’, ‘pijavka’, ‘opol- danska vroèina’, ‘noèna strahota’, ‘katastro- fa’ ...). Toda vprašanje, ki se postavlja ob teh omembah, je, ali so ti demoni uporab- ljeni le kot retoriène figure ali pa predstav- ljajo neko resnièno sprejeto verovanje. Iz   ( $.  '# #           (   #  # konteksta je velikokrat izredno te`ko dolo- èiti, ali gre za dejansko ime demonske en- titete ali le za splošen samostalnik, ki ozna- èuje nekaj slabega (nesreèo).3 Omembe vredna je še Septuaginta, grš- ki prevod Stare zaveze, kjer izstopa poseben vidik besede demon. Septuaginta ima za sa- moumevno to, da uporablja besedo daimo- nion4 poleg ostalega tudi kot `aljivko za po- ganske bogove. Karkoli je oznaèeno z besedo daimonion, je torej sovra`no èloveku in mu predstavlja gro`njo — z daimonionom èlovek ne sme imeti opravka. Èe sklenemo, lahko reèemo, da je demon z vidika negativne perspektive v Stari zave- zi zamegljena entiteta, vendar bi o njej te`ko povedali kaj veè. Edino, kar ostaja neizpod- bitno, je, da je tematika o demonih v judov-   (   skih Pismih postranskega pomena, saj ni za- slediti jasne in eksplicitne obravnave. Stara zaveza ne pozna koherentnega nauka o de- monih. To nam `e samo po sebi ka`e, da tema ni bila bistvenega pomena, saj je v sre- dišèu zanimanja namreè zgolj in samo Jahve, eden in edini Izraelov Bog, ki je absolutni gospodar nad vsem. Demoni, èeprav ome- njeni in v besedilih veèkrat zasluteni, ima- jo le stransko vlogo. #$"' "$. V kasnejši judovski literaturi demoni do- bijo drugaèen in vidnejši znaèaj. V psevde- pigrafskih5 besedilih so demoni pod vplivom okoliških kultur predstavljeni kot tisti, ki zavajajo in zapeljujejo èloveka. Oèitna je bo- leèa zavest, da se èloveška šibka volja upi- ra izpolnjevanju postave. Demoni so tisti, ki ljudi zavajajo v greh: v malikovanje, voj- no, prelivanje krvi ... V svojem delovanju torej nasprotujejo Bogu. Njihov zaèetek je predstavljen kot padec zaradi greha in kriv- de, izra`ena pa je `e tudi njihova poveza- nost s satanom. V rabinskem judovstvu, ki je kasnejše od psevdepigrafov, je verovanje v obstoj nega- tivnih duhov — demonov in pozitivnih du- hov — angelov, široko razširjeno. Demoni so neèisti duhovi, kar se manifestira tudi v nji- hovih grozljivih prebivališèih, posebno gro- bovih. Njihova glavna funkcija je predvsem škoditi `ivljenju in razdirati; pripisane pa so jim tudi bolezni. Ker se rabinsko obdobje osredotoèa predvsem na pomen postave in poudarja dejstvo, da je èlovek zmo`en izpol- niti postavo, je zavajajoèa funkcija demonov in njihova povezava s satanom (ki je vidna v psevdepigrafih) zabrisana. Toda po drugi strani je res, da pride ostreje do izraza zavest, da so zemeljske razmere s svojim trpljenjem, boleznijo in smrtjo v nasprotju z Bo`jim na- èrtom. Za razliko od pojmovanja v grškem svetu, demoni ne predstavljajo posrednikov med Bogom in ljudmi; svet duhov je namreè ostro razdeljen na pozitivne in negativne sile - angele in demone. 211 +  Novozavezni pogled razvija kasnejše ju- dovsko pojmovanje, ki je izra`eno v psevde- pigrafski literaturi. Demoni so absolutno nas- protni angelom ter so podrejeni satanu, ki je izenaèen tudi z Belcebubom (prim. Mr 3,22; Mt 12,24; Lk 11,15). Tako nimajo veè av- tonomije, ki so jo imeli prej, ampak jim vlada satan - so njegov instrument. Imenujejo se tudi satanovi angeli (prim. Mt 25,41; 2 Kor 12,7; Raz 12,7). Dokonèno bodo obsojeni ob poslednji sodbi (prim. Mt 8,29; 25,41). Omembe demonov najdemo veèinoma le v zvezi z obsedenostjo. Demoni lahko posedejo èloveka, da se le-ta vede izredno (samo)de- struktivno, ter popolnoma unièijo njegov jaz ter njegovo Bo`jo podobo (prim. Mr 5,3-5; 9,17-18.20 ...). Pojav obsedenosti je edini pri- mer eksplicitnega vdora demonskih sil v èlo- veka. Druge bolezni niso pripisane demo- nom, kljub temu da imajo karakter satano- vega kraljestva (prim. Lk 13,11.16) in je satan torej na neki naèin vseeno njihov vzrok. Jezus se bori proti obsedenosti in tudi proti dru- gim boleznim. On premaguje zle sile, ki bodo dokonèno obsojene ob poslednji sodbi. V ek- sorcizmih se najbolj neposredno poka`e, da se je Bo`je kraljestvo na zemlji zaèelo z Je- zusom (prim. Mt 12,28; Lk 11,20).  (    *.11 +  Koncept satana (Satanâs, diábolos) v Stari zavezi je tesno povezan s teološko mislijo o Bo`ji sodbi nad Izraelom. Satan v Stari za- vezi namreè prvenstveno predstavlja to`ni- ka pri zakonu. Njegovo mesto je na desni strani obto`enca (prim. Zah 3,1), njegova na- loga pa je, da ga to`i. Nebeško sodišèe je torej analogno z zemeljskim. Satan kot nebeški to-   (  # `itelj je najbolj obširno opisan v Jobovi knjigi, ki prikazuje podobno sliko kot Zah 3,1. Satan deluje po pooblastilu Jahveja ter preizkuša Joba. Zato mu je dana oblast nad bolezni- jo, naravnimi nesreèami ter drugimi oblikami tegob, ki lahko prizadanejo èloveka. Tudi Izraelovi sovra`niki imajo pred Jah- vejem vlogo Izraelovega to`nika. Tako se pro- ti Salomonu vzdignejo “satani” (prim. 1 Kr 5,18; 11,14), ki niso preprosto le sovra`niki, ampak predstavljajo tudi njegove to`nike v juridiènem smislu. Salomon je namreè grešil, zato se med njegovo vladavino proti njemu vzdignejo njegovi nasprotniki. Satan bolj kot osebno ime (ker je uporab- ljeno brez èlena) in manj kot funkcija se po- javi v 1 Krn 21,1, kjer satan skuša Davida, naj prešteje Izrael. Avtor tu Jahveja zamenja z imenom satan, saj se mu zdi to bolj primer- no. Èeprav satanova skušnjava še vedno spada v Jahvejev naèrt, pa je s tem, da je pripisa- na satanu namesto Jahveju, vzpostavljena veè- ja distanca od Jahveja. Poleg juridiène funk- cije se satanu zaène pripisovati tudi razno- vrstno zlo. Figura satana v starozavezni misli je to- rej edinstvena. Kot to`nik ali princip destruk- cije je popolnoma vkljuèen v naèrt odreše- nja. Tukaj ni nikakršnega dualizma, ampak je satan del nebes in njihovega sodišèa. #$"' "$. Starozavezno idejo satana je kasnejši raz- voj judovske misli povezal z zelo razlièni- mi neodvisnimi idejami. Med babilonskim izgnanstvom in po njem se èuti tudi vpliv kozmološkega dualizma perzijskega zoroa- strizma. Satan dobiva nove, drugaène zna- èilnosti. Na kratko bi lahko povzeli, da je satan tisti, ki `eli razbiti povezavo med Bo- gom in Izraelom. Zavaja h grehu, to`i pred Bogom in poizkuša prepreèiti Bo`ji odre- šenjski naèrt. Satan torej ni veè v slu`bi odre- šenja èloveka, ampak te`i za tem, da bi ga unièil. V psevdepigrafih je vèasih oznaèen le kot unièevalec. S temi pojmovanji satana se kri`ajo dru- gaène ideje kasnejšega judovstva, ki so osno- vane na legalistiènem dojemanju postave. Vloga satana se relativizira, saj je poudarek postavljen na èloveško svobodo, da se odloèi za dobro ali zlo. Èlovek lahko z lastnimi moè- mi premaguje skušnjavca in to`nika satana. Ker je bila ideja satana v nejasnem polo- `aju, je zato predstavljala dobro osnovo, da se je razvilo pojmovanje o padlem angelu. Sa- tan se je povezal s svetom demonov. Postal je njihov poglavar in oni njegovi podlo`niki. #.)  3$.4 -$- 5$ $ 5 Prav posebno ter najbolj konsistentno sli- ko o satanu, ki ima sicer drugaèno ime, nam dajejo kumranski spisi, besedila stroge esen- ske skupnosti, ki je imela èisto specifiène zna- èilnosti. Kumanski pogled na svet je izrazito dualistièen. V svetu vlada nenehna borba med luèjo in temo. Princ teme se imenuje Belial in je edina avtonomna sila zla. Ven- dar pa tudi Belial sam ni prvotni izvir, ampak je tudi njega ustvaril Bog. Bog je ustvaril vse, praviène in nepraviène. Svet in ljudje so pod Belialovo moèjo. Toda vse ni tako èrnogledo in brezupno. Bog iz te mase ljudi poklièe pra- viène. Belial se sicer nenehno bori proti Bo`- jim izbrancem, toda le-te varuje princ luèi. V zadnji bitki bo prišel Belialov konec. Bog bo ustvaril nekaj novega, nov raj, in ljudje bodo `iveli z angeli. #.$.2 11 Satan je v Novi zavezi postavljen v nas- protje z Bogom. Je gospodar tega sveta (prim. Lk 4,6; 2 Kor 4,4). Satan ima na tem svetu prvenstveno oblast nad ljudmi (prim. Mr 3,27), neodrešeni ljudje so pod njegovim gos- postvom (prim. Apd 26,18; Kol 1,13). Njegova unièevalna moè se manifestira v vsakovrst-   (   nih nadlogah (prim. Lk 13,11.16; 1 Kor 5,5; 2 Kor 12,7). Najbolj oèitno se njegov vpliv ka`e, ko njegovi slu`abniki, demoni, posedejo èlo- veka, da bi mu škodovali tako duševno kot telesno (glej 3.3). Satan in demoni so v ozadju vsega poganskega in magije (prim. Apd 13,10). Tako kot v Stari zavezi je tudi v Novi zavezi satan to`nik (prim. Raz 12,10). Kristus prinese Bo`je kraljestvo in z njim se satanovo kraljevanje konèa. Po njem je sa- tan vr`en iz nebes (prim. Raz 12; ¡Lk 10,18; Jn 12,31¿). Sedaj je vsa sodba pridr`ana Kri- stusu, saj satan do nje nima veè pravice. Toda satan ima še malo èasa na zemlji (prim. Raz 12,12). Bori se proti Bo`jemu kraljestvu in na- stopa v odloèilnih toèkah Jezusovega `ivljenja (prim. Mt 4,1; Lk 22,13). Zgodnja kršèanska skupnost opozarja pred satanom, proti ka- teremu se je potrebno boriti (prim. 1 Kor 7,5; 2 Kor 2,11.11,14; Ef 4,27.6,11; 1 Tim 5,15; 1 Pt 5,8 ...). Toda Gospod jih obvaruje pred njim (prim. 2 Tes 3,3). V zadnjih dneh bo satan poklical Antikrista, da mu slu`i. Antikrist bo prevladal (prim. 2 Tes 2,9; Raz 13,2). Satan bo nato zvezan za tisoè let, zopet spušèen za svoj zadnji napad ter dokonèno obsojen. Kršèanska skupnost ima Bo`je zagotovilo, ki ga nobena satanova dejavnost ne more uni- èiti. Satan lahko stori veliko hudega (prim. 1 Tes 2,18; 1 Tim 5,15), toda skupnost je v veri rešena njegove moèi. Satanu njegovo delo- vanje omogoèa Bog, zato je razumljeno kot del Bo`jega odrešenjskega naèrta (prim. 1 Kor 5,5; 2 Kor 12,7). - #  S teh hitrim preletom skozi razvoj pojmo- vanja demonov in satana v judovski misli in Novi zavezi smo pokazali, da se je prikazovanje negativnih sil razvijalo in dojemalo skladno s predstavitvijo podobe o Bogu in èloveku ter njunem odnosu. V judovstvu so v razliènih obdobjih negativne sile prikazane konsistentno s teološkimi poudarki. Ko je poudarek postav-   ( ljen zgolj na Izraelov odnos do Boga in na iz- polnjevanje njegove volje ali na izpolnjevanje postave, so zle sile izven èloveka v ozadju. Ko pa se poudari vidik èlovekove krhkosti in se pod vplivom drugih kultur zaène dojemati èlo- veka bolj pod vplivom zunanjih negativnih sil, demoni in satan stopijo v ospredje. V Novi zavezi je priznan vpliv satanovega kraljestva v tem svetu, ki pa je z Jezusom do`ivel svoj konec. Vendar pa je kljub napadom in zava- jenjem “moènega”, satana, in njegovih pod- lo`nikov, demonov, èlovek vseeno svoboden, da se temu upre in se namesto tega odloèi za Bo`je kraljestvo na zemlji. Literatura: Buttrick G. A., Kepler T. S., Knox J., May H. G., Terrien S., Bucke E. S.: The Interpreter’s Dictionary of the Bible. Nashville: Abingdon, 1962. Freedman D. N., Herion G. A., Graf D. F., Pleins J. D., Beck A. B.: The Anchor Bible Dictionary (volume 2). New York: Doubleday, 1992. Friedrich G.: Theological dictionary of the New Testament (volume 7). Grand Rapids: WM. B. Eerdmans Publishing Company, 1971. Kittel Gerhard: Theological dictionary of the New Testament (volume 2). Grand Rapids: WM. B. Eerdmans Publishing Company, 1964. 1. Prim. G. Kittel, Theological dictionary of the New Testament (volume 2), Grand Rapids, WM. B. Eerdmans Publishing Company, 1964, 1-20 in 70-81; G. Friedrich Theological dictionary of the New Testament (volume 7), Grand Rapids, WM. B. Eerdmans Publishing Company, 1971, 151-65. 2. Prim. D. N. Freedman, G. A. Herion, D. F. Graf, J. D. Pleins, A. B. Beck, The Anchor Bible Dictionary (volume 2), New York, Doubleday, 1992, 139. 3. Prim. G. A. Buttrick, T. S. Kepler, J. Knox, H. G. May, S. Terrien, E. S. Bucke, The Interpreter’s Dictionary of the Bible, Nashville, Abingdon, 1962, 818-19. 4. Termin daimonion je bolj specifièen termin od splošne oznaèbe daimôn, ki jo lahko razlagamo zelo široko. 5. Psevdepigrafi so številni izvenkanonièni teksti, ki nikoli niso bili del grške in latinske biblije, vendar so kljub temu imeli moèan vpliv.