JUTRA
Naše stališče napram Madžarski
sta te dni markantno povdariia naš trgovinski minister g. Juraj Demetro-vič in šef našega presbjroja g. Milan Marjanovič. G. Demetrovič je naglasil med drugim zlasti, da razvoj ekonomskih vezi med Jugoslavijo in Madžarsko kaže stalno izboljševanje in jačanje, izmenjava blaga med obema državama je glasom statistike vedno živahnejša. Vedno bolj se izraža težnja, da se potom čim tesnejšega sodelovanja daje čim večja vrednost skupnim ekonomskim interesom in kolektivnim silam. Vsak napor v cilju ekonomskega zbliževanja obeh držav treba toplo pozdraviti, ker odgovarja ne le ekonomskim interesom obeh sosednih držav, ampak predstavlja imperativno potrebo in pogoj za ekonomsko sodelovanje v Evropi. Da pa se morejo vpostaviti pogoji za ekonomsko zbližanje, je. treba voditi račune ne samo o eknf^skih, am-nak tudi o drugih činjenicah. Upravičena je nada, da bo osebna inicijativa 'judi iz gospodarskih krogov obeh držav dala na tem polju najsrečnejše
rezultate.’
G. Milan Marjahovič, šef centralna r^esbiroja v predsedništvu vlade v Beogradu, je sotrudniku lista »Pesti Naplo«, ki je no haaškem sporazumu prvi pokrenil vprašanje zbli-žanja med Jugoslavijo in Madžarsko, istotako dal zanimive izjave. Žalostno Je sploh — je dejal — da treba o sodelovanju in izmirjenju šele razpravljati. Ce smo se svoj čas v nacijonal-nih bojih pod vplivom šovinističnega nacionalizma dunajske politike razšli, so vendar že pred desetletji se pojavili prvi znaki pomirjenja. Jugoslo-venska misel ni bila naperjena proti Madžarski, ampak proti habsburške-»*u,re^'nJw'	osvobojen ju smo šli z
M.alo antanto. Psihološko razpoloženje povojnih iet je na Madžarskem I j! • mtleve, da ie Mala antan-Madžarom. Prvot-M r °>ošaii med Jugosla-
milii HarS°^° se hladili. Razumljivo je, da Madžare boli zmanjšanje njihove države, m mi gledamo s clovesk«*"! očrni na njihove nritožbe glede današnjih meji Razumemo madžarske revizionistične težnje toda vse je treba presojati z vidika realnosti. Jugoslavija ne more zapustiti Male antante, ki po našem mišljenju vedno igra vlogo stabilizacijske organizacije v Srednji Evropi. Zakaj bi ne mogla v to organizacijo vstopiti tudi regenerirana Madžarska?
Krasna je ideja — nadaljuje Marjanovič — Panevrope in podonavske konfederacije. Toda če hočemo lepe sanje provesti v stvarnost, ne smemo puščati z vidika realnih činjenic. Ta stvarnost pa odpira lepe perspektive. Prava Srednja Evrona ne začenja pri Donavi, ampak pri Baltiku. Ta nova konstrukcija držav bi se pričela pri Baltiškem morju in v njo bi vstopile
Posiope ,11 Popola di Trieste* pognan® v zrak
ATENTAT S PEKLENSKIM STROJEM.— EN UREDNIK MRTEV, DVA UREDNIKA IN UREDNIŠKI SLUGA SMRTNO NEVARNO RANJENI.
TRST, 11. februarja. Preteklo^ noč je bil izvršen na večnadstropno časopisno poslopje fašistovskega oiicijoz-nega organa »Popolo di Trisste« bora bni atentat, ki is poslopje popolnoma demoliral in je skoro izravnal z zemljo.
Ob 22.30 je eksplodiral na stopnišču poslopja na Trgu St. Caterine št.
4 peklenski stroj. Eksplozija je bila strašna, učinek še fmjši. Tri na stop-njicah slučajno nahajajoče se urednike ra enega uredniškega slugo so potegnili ?™od razvalin.
Domneva se, da so položili -eklen-ski stroj v poslopje komunisti, ekstremni fašistični krogi pa sumničijo seveda tudi pripadnike slovanska manjšine v Trstu. Policija je odrgdjjla obširno preiskavo, vendar brez uspeha. Za storilci manjka za enkrat vsaka sled, med prebivalstven | vlada silno razburjenje.
TRST, 11. februarja. O atentatu na poslopje »I! Popoio di Trieste« se poročajo sledeče posameznosti:
Ko so ob 10.30 zvečer uredniki zapuščal? uredništvo, je eksplodiral v bližini velikih vrat pod stopnjlicami peklenski stroj. Učinek eksplozije ja bil tako silen, da je bHo vse stojišče v trenutku kup razvalin. Trite uredniki in sluga, !d so ravno prišii iz uredništva, so obležali ood razvalinami. Ostali uredniki so bili že na cesti in so tako srečno ušli sigurni smrti. Nepoškodovani so ostali dalje tudi v zadnjem traktu tiskarne zaposleni ljudje.
Eksplo~;‘a jc l;5|a tako močna, da je povzročila paniko po vsem mestu. Prvotno se ie zdelo, kakor da je eksplodirala kaka granata najtežjega kalibra. Iz vsega mesta, so drveli ljudje na pozorišče atentata na Trgu Sv. Ka tariue, kjer o fasadnem zidovju več-nadstropnega poslopja sploh ni bilo več sledu. V zadnjem traktu je vrglo vsa vrata in okna iz obzidja, po vseh bližnjih hišah so vsled silnega zračnega pritiska popokale vse šipe. Kef ie bila vsled eksplozije razbita tudi Dlinska napeljava, je nastal kmalu požar. Gasilci spočetka soioh niso mogli v bližino razvalin. Šele potem, ko
so zaprli dovodne plinske cevi, je bilo mogoče požar na razvalinah omejiti.
Izpod razvalin so potegnili štiri težko ranjene. Enemu od njih je odtrgalo obe nogi in je umrl takoj po prevozu v bolnico. Ostala dva urednika in uredniški sluga imajo večkrat zlomljene roke in noge in ni niti najmanjšega uoania, da bi jih bilo mogoče ohraniti nri življenju.
Vodilni fašistovski funkcijonarii so odšli takoj v spremstvu policijskih uradnikov ter zastopnikov prefekture na pogorišče atentata. Na podlagi izvedeniškega mnenja je prišla komisija do zaključka, da je eksplodiral na siooniišču iz granate napravljeni, z več	ekrazita	nabasani	pe-
klenski stroj.
Vsem se zdi naravnost zagonetka, kako so mogli priti atentatorji v sicer močno zastraženo poslopje. Tudi še ni pojasnjeno, ali je bila izvršena eksplozija s pomočjo ure, baterije ali Samo vžigalno vrvico.
Atentat je izzval seveda po vsem mestu ogromno senzacijo. Listi so izšli v posebnih izdajah s podrobnim opisom atentata. Pri tem kažejo s nrstoiti na komuniste, namigavajo pa tudi na slovanske elemente. Policija ie izvršila številne aretacije, vendar čnva o rezultatih preiskave še strogo t?;nost. Rano zjutraj je bil izdan kratek komunike, ki ugotavlja, da manjka za zločinci še vsaka sled.
TRST, 11. februarja. Dosedanja preiskava je dog.uala. da je bil položen peklenski stroj naravnost pred vrata nod spodnjimi stopnjicami. Obstojal je iz granate kalibra 149 mm in je bil napolnjen z ekrazitom in železnimi drobci. Detonacija je sledila točno ob 22.30.
Gasilci so podrli še stoječe zidovje poprej ponosnega poslopja z močnimi drogovi.
Težko, ranjeni s.c: urednika Apollo-nio Missurl in Antonio Mislch, oba iz Trsta in uredniški sluga Giuseppe Oile, tudi iz Trsta. Med prevozom v bolnico umrli urednjk je Fernando Neri, rodom Iz Ancone.
Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, Jugoslavija, Rumunija in Bolgarska, To bi bila prava baltiško-podonavsko-balkanska močna in ogromna meddržavna organizacija, ki bo mogla vzeti na sebe nalogo, da bi tvorila most med vzhodom in zapadom. Realizira-nje tega grandijoznega načrta bi izločilo potrebo mnogih zvez. Kar se tiče revizije, je danes odveč o njej govoriti, krivo je pa tudi mnenje, da je revizija za vse čase nemogoča.
Predpostavljam, da je možno govoriti o obnovljeni Srednji Evropi, v kateri bi vladaj popolnoma nov duh med državami in narodi, alto imamo Pred očmi vedno prave cilje zbliževanja. Ako smo si medsebojno odkriti, moremo na jti * kupno platfo/mo, dotlej pa pustimo komplikacije in diplo-matiziranje. Jugoslovensko-madžar-sko sodelovanje je 'imelo že dozdaj široko polje, še večje se odpira za bo-
dočnost. Ako Madžarska želi sedaj po Haagu mir in obnovo, bo z njo vsakdo rad sodeloval. Bližnja bodočnost že lahko prinese gospodarske in politične zveze, in pri dobri volji uspeli ne more izostati. Ni treba posebej naglašati, da bo s tem rešena tudi pela vrsta Še nerešenihrvprašanj, zlasti narodtio-manjšinskih.
Na gospodarskem polju imamo mnogo skupnih interesov. Z veseljem bomo dali Madžarski na razpolago naše luke in sem celo uverjen. da bi naše pristojne oblasti v slučaju potrebe zgradile kakšno luko za madžarski promet. Gospodarska in politična Madžarska naj ne pozabi, da je ključ in pot za promet proti vzhodu Jugoslavija- .Gospodarske' zveze bodo ustvarile tudi kulturno in politično prijateljstvo. Z dobro in močno voljo storijo ta skele v bodočnost
Strašna rodbinska drama
BUDIMPEŠTA, 11. februarja. V bližini Velike Kaniže1 se je odigrala včeraj krvava rodbinska tragedija. Pekovski pomočnik Ivan Nemeth je imel ljubavno razmerje s svojo taščo, soprogo pekovskega mojstra Petra Biba. Stari Bib je grozil, da požene iz hiše svojo ženo in Nemetha ter proda svoje premoženje tujim ljudem. Bibova žena je nato nagovarjala svojega zeta, da naj umori tasta. Res sta se ta ponoči splazila v Bibovo sobo, nakar je Nemeth ubil svojega tasta s kijem. Nato je zgrabila za kij Še Bibova žena in tolkla ž njim po truplu mrtvega moža. Truplo sta skrila končno na podstrešju. Morilca sta bila takoj aretirana in sta že priznala zločin. Ker je tudi Nemethova žena pred kratkim nenadoma izgnila, obstoja sum, da je ljubavna dvojica tudi njo spravila s pota. Ogorčenje ljudstva je bilo tako veliko, da so o-rožniki le z največjo težavo preprečili, da morilca nista bila linčana.
Kongres slovanskih gasilskih zvez
se bo vršil od 1. do 4. avg. v Ljubljani pod protektoratom Nj. Vel. Kralja. Računa se, da bo prišlo na kongres nad
30.000	gasilcev iz slovanskih držav in iz Rumunije. Povabljene so tudi mednarodna gasilska federacija v Parizu, gasilske zveze iz Francije, Švice, Danske in nordijskih držav. Čehi so javili, da bo prišlo na kongres nad 1000 češkoslovaških gasilcev v 'krojih. Dne 3. avg. bodo velike gasilske vaje, ki se jih bo udeleževalo nad 10.000 gasilcev.
Vlomilci pri krojaču Gomboču aretiran!.
Kakor smo poročali, je bilo v noči na soboto S. tm. vlomljeno v delavnico krojača Gomboča v Tattenbachovi ulici. Naknadno jg bilo ugotovljeno, da so vlomilci odnesli 10 ponošenih in 7 novih oblek, za 6 oblek sukna, 7 modnih hlač, 4 telovnike, 4 zimske suknje in 2 jahalne hlače v skupni vrednosti 41.000 Din. Ker je bil v petek popoldne opažen pred delavnico 39letni Gabrijel Kozar, bivši železničar, doma iz Zbigovcev, že večkrat predkaznovan, v družbi nekih tovarišev, je sum takoj padel nanj in njegovo družbo in je policija pričela v tej smeri preiskavo. Tudi se je dognalo, da je bilo ukradeno blago ponujano v nakup po Studencih. Aretiran je bil najprej 241etni Feliks Likavec, delavec, v Pristaniški ul. 3, na stanovanju. Drugi je prjšel v roke pravici gori omenjeni Gabrijel Kozar, v nedeljo popoldne v stanovanju V Jezdar-ski ulici. Danes zjutraj pa so v Pobrežju
v stanovanju matere Jožefe Nudi, njegove ljubice, aretirali kletnega Jožefa Rot-mana. ki je skril-pod postoljo, vendar tako nerodno, da so mu noge gledale, izpod lije. Koxar je pri,zaslišanju priznal, da sta Lika več in Rotman izvršila vlom in tatvino krog 10. zvečer in prinesla del ukradenega blaga k njemu. Blago so skrili pri neki starinarici na' Tržaški cesti, ' kjer so ga nekaj našli, vendar še nianika vsa boljša roba. V zvezi s tat-vifio je bil aretiran vSferaj radi IVarl Flei-scher, kateremu je Kozar blago ponujal in ki si je šel isto pogledat. V koliko je sokriv, bo dognala preiskava. Aretirana je bila tudi Kozarjeva gospodinja G. M., ki je ttdlla,' da je Kozaf tisto noč spal doma, ker obstoja sum, da je vedela za vlom ih tatvino. Istotako je hlla aretirana Rotrnanova ljubica Jožefa Nudi, kei istotako obstoja sum, da je ,v tatvino. Preiskava se nadaljuje. Kazer, Kozarja vsi ostali Se taje, dasi je ugotovljeno, da je irnel Rotman na sebi ukradeni telovnik.
Peitnlna plačana v gotovini
toarutonM
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 34
Maribor, torek 11. februarfa 1930
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
U redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. +
MariRftsM V E C E R N! K .Tnlra
V M a ribo r u, 'dne It. II. 1930
Naša industrija in razvoi
mesta
POMEN INDUSTRIJE. — STARA IN NOVA INDUSTRIJA. — ZDRAVSTVENI IN RAZVOJNI MOMENTI. — MELJE IN TEZNO.
Slovenska mesta niso v prošlosti nikdar igrala velike politične vloge, a bila so tudi sicer le središča agrarnih in gospodarsko obče slabo razvitih pokrajin. Zato je naravno, da se niso mogla razviti v velemesta. Edino izjemo je tvoril za časa bivše Avstrije Trst, ki se je zaradi svoje ugodne lege in ker je postal glavno pristanišče cesarstva, v razmeroma silno kratkem času razvil do mogočnega emporija s četrt milijona prebivalci. Razvoj Ljubljane, Gorice. Maribora, Celovca, Beljaka in Celja pa je bil nasprotno zelo počasen. Vsa ta mesta, dasiravno po svojem nastanku starejša kakor marsikatero današnje evropsko velemesto, so pričela živeti v hitrejšem tempu šele po zgraditvi železnic in po prvem nastanku industrija. Najlepši dokaz za to je pač naše mesto samo. Pred sto leti je bilo kot tako še skoraj brez vsakega večjega pomena. Vsa okolica parka, vsa predmestja, posebno pa vsa ozemlja sedanjega desnega brega, so bila takrat še nezazidana.
Nova doba se je za Maribor tedaj pričela z zgraditvijo železnice, posebno pa še z ustanovitvijo sedanje delavnice in pozneje kurilnice na koroškem kolodvoru. Njej se ima zahvaliti za svoj razvoj pred vsem ves mestni del na desnem bregu in brez nje bi tudi Studenci ne bili nikoli postali največja predmestna občina, kakor so. Vzporedno s tem se je pa pričela ustanavljati v Mariboru tudi druga, privatna industrija, ki je nastala po petesnem delu v drugi polovici prejšnjega stoletja ali pa se je v tem času vsaj razvila do prave industrije. Tu je treba pač v prvi vrsti omeniti veliko pivovarno Union, prejšnjo Gotzovo last, dalje Franzov in Scherbauinov mlin, Ber-govo tovarno za usnje, pozneje Freundo-vo tovarno za usnje v Melju itd. Vendar pa se je vršilo ustanavljanje industrije v Mariboru brez sistema, tako glede stroke kakor tudi glede koncentracije industrijskih zgradb v posebnem, nalašč za to določenem delu mesta. Izven delavnice državnih železnic, ki je še danes največje industrijsko podjetje v Mariboru, si je vsa starejša industrija izbrala prostor za svoje tovarne v sredini mesta. Šele novejša predvojna in najnovejša povojna doba je usmerila novonasta-jajočo industrijo v dva ločena predela, v Melje in na Tezno.
Melje je pričelo postajati koncentracijska točka za mariborsko industrijo žc pred vojno. Od sedanjih tamkajšnjih industrij so.bile docela na novo šele po vojni osnovane samo predilnice, vse druge so se po osvobojenju le povečale ^
modernizirale. Tako je bil po velikem požaru popolnoma prenovljen in moderniziran Franzov mlin s tovarno testenin, tvornica za milo »Zlatorog« se je povečala in pričela producirati tudi razne druge predmete, modernizirana je bila Freundova tovarna za rsnje, velike spre membe so se pa izvršile mimo drugega tudi v mestni plinarni in v mestni klavnici. Temu nasprotno pa je postalo Tezno industrijsko središče izključno samo po vojni.. Vse sedanje tamkajšnje tovarne so bile ustanovljene in zgrajene v prvih letih po osvobojenju. Misel koncentriranja industrije v Melju in na Teznu, torej na vzhodu mesta, je pa bila gotovo zelo srečna in je zelo škoda, da se merodajni faktorji tega principa niso vedno dosledno držali in dovolili tudi izjeme, ki se bodo v bližnji bodočnosti še težko maščevale.
Za koncentracijo vse mariborske industrije v Melju in na Teznu govorita pred vsem dva važna razloga:	zdrav-
stveni in razvojni. Dobro znano je, da tovarne slabšajo zrak in zmanjšujejo zdravstvene pogoje, a mestu škodujejo pač najbolj tedaj, če stojijo tam, od koder navadno piha veter. V Mariboru pa pihajo pretežno vetrovi od zahoda proti pzhodu ali od severa proti jugu. Z ozirom na razvoj mesta pa se ne smejo industrije ustanavljati tam, kjer se razvijajo ali se bodo predvidoma v bližnji in daljši bodočnosti razvijali novi deli mesta. Tovarniški obrati sredi mesta so tedaj zdravstvenemu stanju škodljivi in razvoju in ureditvi mesta v napoto. Tako se n. pr. naša glavna ulica, Aleksandrova cesta, nikdar ne bo mogla urediti in zazidati tako, kakor bi sc morala, dokler bo ostala pivovarna Union tam, kjer je sedaj. Bregovom Drave bodo vedno v napoto Bergova usnjarna in drugi objekti med njo in železniškim mostom itd.
Iz vsega tega tedaj jasno sledi, da se v bodoče ne bo smela dovoliti nobena nova industrijska naprava drugod kakor v MeljU in na Teznu; stremeti pa bo treba tudi sicer za tem, da se čimprej premestijo tja vsa stara industrijska podjetja iz sredine mesta. Večjo razvojno možnost pa bodo imela seveda ona podjetja, ki se bodo ustanovila ali premestila na Tezno, kajti Melje bo že v najbližji bodočnosti tako zazidano, da ne bo več prostora za razmah in povečave objektov na široko. S tem v zvezi bo pa seveda treba poskrbeti tudi za to, da se bo okoliška občina Tezno priključila mestu in da bo tako prišla k mestu tudi vsa tamkajšnja sedanja in bodoča industrija.
Mariborski in dnevni drobiš
5chdffer Unlentin — častni občan Krčeuine
Občinski odbor v Krčevini jc na
, svoji redni seji dne 1. februarja so-j glasno imenoval gospoda Valentina i S e Is ii f f e r j a, posestnika in upokojenega že!, poduradnika v Krčevini 163, svojim častnim članom -- v priznanje posebnih zaslug za občino Krčevina.
Diploma častnega članstva mu bo na slovesen način izročena jutri, v sredo, dne 12. februarja.
S tem činom počastitve svojega zaslužnega občana je sedanji občinski odbor poravnal star častni dolg.
Valentin Schaffer, rojen 13. februarja 1843. — tore: S7 let star — se je udeležil leta 1856« vojne z Italijo, vsto pil 1. 1869. v službo Južne železnice in se dal po 321etni železničarski službi upokojiti; od leta 1877.^živi v miru na svojem posestvu v Krčevini.
Leta 1878. je bil izvoljen v občinski odbor Krčevine ter je ostal v njem neprestano do 1. 1919., torej 41 let.
Od leta 1902. je bil župan občine Krčevine ter si jc v tej lastnosti nabral zasluge. Razen tega sc je več let .udejstvoval kot član krajevnega in okrajnega Šolskega sveta v Krčcvini-Lajtersbergu ozir. v Maribc"" sto je bil Član okrajnega zastopa mariborskega.
Njegovo življenje je — kakor se vi di — sinila vpčna previdnost :v. daljšati do skrajnih meja. kar nas so-občanc srčno veseli. Dolgo vrsto tet svojega življenja je g. Schoffer neumorno deloval za korist svnje občine in obenem za svojo ljubljeno družino.
Stari Krčevinarji in Maribo^ar poznajo še dandanes prav dobro sicer starega, toda telesno in duševno dobro ohranjenega, ljubeznivega in prinzri^a g. Schafferja, ki kljub visoki starosti kaže živo z^”irnanje za božjo prirodo in vse, kar se godi v dnrrači občini in v svetu. Po n kremeniti značajnosti in uslužnosti do vsakogar si je pridobil ljubezen in spoštovanje vseh svojih soobčanov ter mnogih prijateljev in znancev.
Naša iskrena želja je, naj g. Schaffer še dolga leta uživa zasluženo čast, katero mu je naklonil na podlagi njegovih zaslug občinski odbor, naj ostane do skrajnih meja svojega delovnega življenja vedno krepak na duhu in telesu, — v veselje svoje družine, vseh svojih prijateljev in soobčanov v Krčevini, ki smo ponosni nanj kot živo občinsko kroniko.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Torek, 11. februarja ob 20. uri »Sneg«, ab. A. Premijera.
Sreda, 12. februarja. Zaprto.
Četrtek, 13. februarja ob 20. uri »Lepa pustolovščina«, ab. B. Kuponi. Zadnjikrat. Za deco neprimerno.
Ptujsko gledališče.
Sreda, 12. februarja ob 20. uri »Lepa pustolovščina«. Gostovanje Mariborčanov.
»Takrat v starih časih«. V kratkem se ✓ bo vršila letošnja premijera izredno priljubljene operete Roberta Stolza »Takrat v starih časih«, ki je v predlanski sezoni bito operetni šlager, tako, da jo je gledališče letos z nova naštudiralo. Zasedba je deloma nova, nastopi ves operetni ansambl in upamo, da bo tudi letos zelo privlačna točka operetnega repertoarja. Režira g. Harastovič, dirigira g. Herzog.
Sloviti rusSj groteskni teater »Sinja
Dtica«, ki gostuje pravkar z velikanskimi uspehi no Jugoslaviji, priredi pod vodstvom svojega ravnatelja g. Južnega tri večere tudi v marib. gledališču. Večeri, ki se bodo vršili v drugi polovici tega meseca, bodo zlasti ustrezali publiki, ki se hoče od srca nasmejati. Rezervirajte vstopnice.
Vaša Prihoda pride.
V petek, dne 21. februarja, ob 20. uri bo igral v Unionski dvorani. Prihoda se je v zadnjih letih povzpel na prvo mesto vseh vijolinistov Evrope. Dosegel je tehniko, ki fascinira, ki se zdi nemogoča, njegovi dvoprijemi so nedosežena speci-jaliteta vsega glasbenega sveta. On je višek znanja, višek virtuoznosti, višjk vijolinske umetnosti.
Matice Hrvatske knjige so došle.
Za leto 1929 so izšle Andrič; Narodne pjesme; Gjalski: Pod starim krovovima; Bjelovučič: Crvena Hrvatska: Dubrovnik; Bubanovič: Iz moderne kemije in Hrvatsko kolo (ilustr.) in Truhelka; Bo-gorodičine tresnje. Vseh šest knjig 150 Din, vezane 166 Din in poštnina. Lanskih 8 knjig stane 150 oziroma 240 Din. Knjige se dobe ali naroče pri poverjeništvu Slovenska ul. 12, M. Favai.
Mariborsko slov. žensko društvo naznanja, da so došle iz Ljubljane knjige za naročnice *Belo-modre knjižnice«. Dobijo se v sredo in četrtek, 12. in 13. tm. od 10.—12. ure in od 15.—17. ure, v petek in soboto od 10—12. ure v društveni sobi — dekliška meščanska šola v Cankarjevi ul. III. nadstr. Naročnice naj prinesejo s seboj potrdilo o plačani naročnini in 1.50 Din za poštnino.
Specijah! program bavarskega komika Osk*»r-ja Pauiiga, se vrši danes v to-ie^ in jutri v sredo v Veliki kavarni.
428
Otvoritev prometa na novozgrajeni progi Krapina—Rogatec.
Slavnostna otvoritev proge se bo vršila v nedeljo, dne 16. tm. in sc preda naslednjega dne 17. februarja javnema prometu. Vozni red je razviden iz oglasov na postajah.
Smrtna kosa.
V Framu je umrla včeraj posestnica Terezija Černej, roj. Tement. Bila je vrla žena, dobra mati in skrbna gospodinja. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Iz šolske službe.
Profesorjem na mariborski gimnaziji je imenovan slavist Jan Šedivy.
Narodno izzivanje.
V soboto je imel mariborski »Miinner-Gesangverein« svojo pustno zabavo, ki je privabilo iz vse okolice številne nemške goste in je bila tudi prav animirana. Rajalo se jc do poznega jutra in je bila prireditev vseskozi dostojna. V nedeljo pa je šla potem večja družba od te zabave v neko restavracijo ter se utaborila v posebni sobi, kjer se je zabava nadaljevala. Slišalo se je heilanje, slišna se je pa tudi večkrat v zboru peta himna bivšega nemškega cesarja. Vsakokratnemu petju te himne so sledili navdušeni »heil«. Čudimo se, da je gostilničar to trpel. Še bolj pa smo se čudili, videč prihajati iz te družbe sina nekega slovenskega trgovca, ki igra v trgovskem po-kretu zelo važno vlogo. Objavljamo to brez komentarja z resno pripombo, da pridemo drugič z imeni na dan.
Šestdesetletnica gospe Ljubice Marinove.
Te dni je v krogu svojcev slavila šestdesetletnico svojega življenja gospa Ljubica Marinova, vdova po umrlem profesorju učiteljišča g. Stanku Marinu, mati mariborskega zdravnika g. dr. Vilka Marina, dijaka Umetniške akademije v Nancyju g. Stanka Marina, gospe Ljubice dr. Lebarjeve, soproge zdravnika v Križevcih pri Ljutomeru in Ele Kocuvanove, soproge šefa davčne uprave v Mariboru. Gospa Ljubica Marinova je znana zlasti izza časov predvojnega slovenskega družabnega življenja. Bila ,ie neumorna tiha in skromna delavka nele v Dramatičnem društvu, ki mu je bila dolgo časa steber, sodelovala je aktivno na vseh prireditvah Ciril Metodove družbe, Sokola, budila in vodila je predvojno športno gibanje Slovencev, zlasti tenis in kolesarstvo, bila je nesebična podpira-teljica revnega dijaštva in se lahko s ponosom spominja nazaj, da so pod njenim varstvom stanovali kot dijaki mnogi današnji visoki funkcijonarji, vseučiliški rekt°rji> primariji, konzuli, predsedniki sodišč itd. Tik pred svetovno vojno je sodelovala na znani sokolski slavnosti v i^ušah in cele tedne je pričakovala rodbina, da bo tudi njo zadela usoda mnogih drugih Slovencev iz Maribora in okolice, ki so romali v graške ječe. Gospa Ljubica Marinova je doma od Sv. Tomaža pri O/možu in ožja rojakinja g. min. v p. dr. Kukovcu. Vrli rodoljubki in dobri mamici želimo še mnogo, mnogo let zdravja in sreče tudi mi!
Zadnja pot Mirka Ribariča,
nadinspektorja finančne kontrole, je bila pač najlepši dokaz, kako priljubljen je bil pokojnik. Do njegovega zadnjega, skromnega domovja ob vznožju zasneženega Pohorja so ga spremili včeraj razen finančne kontrole, ki je položila na krsto tudi krasen venec z državno trobojnico, številni rojaki iz Primorja in pokojnikovi osebni prijatelji. Cerkvene obrede in blagoslovitev trupla je izvrši) prota g. Trbojevič, cerkveni zbor pravoslavne občine pa je prepeval večno lepe korale. Pred mrtvašnico je pevski zbor »Jadrana« zapel veličastno žalostinko »človek, glej^dognanje svoje«, ob odprtem grobu pa je izpregovoril svojemu dragemu prijatelju in sodelavcu v mariborski slavni cerkveni občini v zadnje slovo prota g. Trbojevič, naglašujoč zla-sti pokojnikovo pošteno slovansko dušo in srce ter neomajno vero v častno poslan stvo jugoslovenskega naroda. Pevci so zapeli še turobno, večno lepo »Vigred se povrne«, nakar je začela padati gruda v sveži grob. —
Nenadne smrti je umrl v nedeljo dop. v stanovanju v Trstenjakovi ulici 20 241etni delavec v Loblovi tovarni Leopold David. Našla ga je sestra, ki je prišla krog 11. ure domov, pri mizi slonečega. Mislila je, da spi. Pozneje so ugotovili, da je mrtev. Zadela ga je srčna kap.
Slaboumno žensko, okoli 20 let staro, v kmečki obleki, sc« pred par dnevi ustavili na meji avstrijski orožniki in jo oddali naši obmejni policiji. Ženska pravi, da se piše Julijana Ju rič, ne ve pa, odkod je doma. Fantazira nekaj o Kamnici in Bresternici. Kdor bi kaj vedel, naj javi policiji.
190 kg govedine sc bo prodajalo v sredo 12. tm. od 8. ure naprej v utici mestne klavnice na sejmišču po ceni 8 Din za kg in sicer največ 2 kg na posameznega konzumen-ta.
20letni slepi pletar košar.
ki se ie izučil "c obrti v zavodu za slepce v Gradcu, išče zaslužka v tej občini. Delodajalci plMarske strckc so naprošeni, da reveža zaposlijo in mu omogočijo eksistenco. Prijave sprejema socialnopolitični urad mestnega magistrata mariborskega, Rotovški trg 9.
Promenadna pot na desnem bregu Drave.
Vprašanje promenadne poti na desnem dravskem obrežju med državnim in železniškim mostom je stopilo v novo fazo, ker jc banska uprava sedaj dala -log, naj mestna občina zaprosi za razlastitev vseh parcel, kojih lastniki so uso-vnrinli. Mestna občir a to to napravila S* tekom tega meseca.
V M a r 115 b r ti. 3tie 11. TI. '1930.'
V V. ‘č V, !? N f V 'Mr*
mmsmsjiiismb ■*
SocElalno zavarovanje delavcev
SRBIJANCI NA STALIŠČU POPOLNE AVTONOMIJE V ZAVAROVANJU.
Beograjski »Trgovinski Glasnik« jo objavil te dni članek, ki je zelo zanimiv z ozirom na stališče, ki ga zavzema srbi-jansko javno mnenje napram reviziji socialnega zakonodavstva. Zanimiva je ta razprava najuglednejšega beograjskega lista zlasti radi tega, ker je z ozirom na skrajno birokratično upravo pri zavarovanju prodrlo tudi v srbijanskih delavskih in gospodarskih krogih stališče popolne avtonomije v zavarovanju, stališče, ki ga že od vsega početka zastopamo tudi v Sloveniji.
Člane k se glasi: »Dolgo se govori in z raznih strani predlaga, da naj se izpre-meni zakon o zavarovanju delavcev. Nedvomno je, da niso motivi za izpremem-be in nameni z eventualnimi izpremem-bami pri vseh, ki zahtevajo te izpremem-be enaki. Toda, kakor se zdi, je skupen motiv za zahtevane izpremembe iskati v delovanju dosedanjih uradov, posebno pa centrale.
Zakon o zavarovanju delavcev je rodila človekoljubna ideja, da se pomaga delavstvu. Zakonodajalec v resnici ni mislil, da se ta močni instrument za pomoč delavstvu more izpremeniti v ustanovo, ki služi v prvi vrsti onim, ki jo vodijo, nadalje politiki gotovih mest ali krajev, a Šele na to delavstvu v splošnem. Na žalost se je to kmalu zgodilo. Dober namen se je opustil in imeli smo priliko slišati, da so se izvršile poneverbe, da se je z delavstvom čestokrat ravnalo slabo, da je urad percentualno več izkoristilo osebje urada, kot delavstvo. Po gotovih poročilih, ki so zelo verjetna, je bilo uradno osebje prepričano, da so delavstvo in tiradi radi njih in ne nasprotno! Sploh niti način gospodarjenja z imovino. niti duh, ki preveva urade, niso dobri. V resnici je skrajni čas, da se to uvidi in radikalno ozdravi.
Dr. Kosta Jovanovič, beograjski zdrav nik, je v članku, ki je bil priobčen v »Politiki«, podal interesantne podatke, ki ne sinejo ostati brez posledic. On trdi, da ie od leta 1922 do konca leta 1928 vplačalo delavstvo Din 1.372,615.718. Od te ogromne svote se je izdalo za upravne stroške Din 225,239.752, a za zdravnike, zdravila in zdravstvene potrebe delavstva okoli 170 miljonov dinarjev. To poceni, da je stalo osebje za 55 milijonov Več, nego se je potrošilo za svrhe, radi katerih obstoji delavsko zavarovanje. Kako brezvestno se je delalo z delavskim denarjem, se vidi iz naslednje izjave g. dr. Jovanoviča: »V navedenih letih (1922 ■—1928) je znašalo izplačilo podpor in dečjih oprem zavarovanih članov Din 8,218.139, a za iste svrhe se je izplačalo družinam osebja, zaposlenega pri uradih, 56,697.770 Din.« Te številke govore žc same dovolj in jim ni treba komentarja.
Dokler obstojajo uradi zavarovanja delavcev, morajo odgovarjati namenu. Skrb, interesi za delavstvo, morajo stati na prvem mestu, a vse ostalo na dru-
gem. Zakon o zavarovanju delavcev se ne more izpremeniti v zakon o zavarovanju uradniškega osebja in v drugi vrsti šele delavcev. Še manj pa se srne dovoliti, da bi osebje ali uradni zdravniki mučili delavstvo. Tako osebje, kakor tudi zdravniki so plačani za to. da so na razpolago zavarovancem, oboleli člani ali njih družine morajo biti pregledani takoj in pravočasno. Podpore se morajo izplačati prav tako hitro, da je pomoč učinkovita. To so pripombe, koje se morajo napraviti na pritožbe, ki se čujejo glede dela po uradih. Toda nekaj je še, o čemer se mora resno pomisliti. Dr. Jovanovič pravi v svojem članku:	»Vsi
milijoni dinarjev, ki jih zbira 24 uradov v predvojni Srbiji, gredo v centralo, v Zagreb, kjer se odloča o njih usodi in uprabi.« In kako se odloča, to znamo mi sami in o tem govori tudi g. dr. Jovanovič v naslednjih vrsticah: »Tedaj ni čudno, da je Osrednji urad v Zagrebu napravil zase in za svoje zavarovance razkošne ambulatorije, najmodernejša kopališča. vse možnosti za ..zdravljenja itd. Dočim drugi uradi, ki doprinašajo ves denar od znojnih mezd svojih zavarovancev, nimajo gotovo ničesar od tega.«
Denar zbran od delodajalcev in delavcev iz teh krajev se toraj uporablja redno za delavstvo in urade iz drugih krajev. To ie činjenica, proti kateri moramo protestirati, moramo to iz prostega razloga, ker tako zahtevajo interesi našega delavstva in interesi naših krajev sploh. V Beogradu, kot mestu in beograjskemu delavstvu sc mora prepustiti to, kar jim pripada po pravici in po njih moči, če se noče napraviti kaj več.
Dosedanje nepravilno delovanje Osrcd njega urada je vsililo idejo o reviziji zakona. Ne more se dovoliti, da se z delavskim denarjem da enim vse. drugim ničesar. Tudi mi zahtevamo v interesa mesta in v interesu delavstva, da se revizija izvrši tako. da se ccntrala preloži v Beograd: tam kjer je centrum države, mora biti logično tudi center zavarovanja delavstva. Končno je čas, da tudi beograjsko delavstvo dobi za težke vložene milijone to, kar more in mora dobiti. Ako sc pa tega ne more doseči, ne preostane ničesar drugega, kot, da se odcepijo ti kraji in da sc vsakemu prepusti svoboda razpolaganja s sredstvi, ki se zbirajo na določenem teritoriju.
Niti beograjsko delavstvo, niti beograjski delodajalci niso pripravljeni trpeti še nadalje varuštva, ki gre celo tako daleč, da se ondotno osebje namešča po naših uradih. Nepravični dosedanji politiki z delavskim denarjem je treba napraviti konec. Nelogično je trpeti stanje, ki se tako v delavskih, kakor tudi v gospodarskih krogih Beograda smatra kot zasega delavskega in delodajalskega denarja ne samo Beograda, ampak cele predvojne Srbije.«
Bridge ga je za eno uro potolkel. Tedaj pa se je pojavil Dunajčan Geza S e d o v-s k i, ki je dosegel lani 77 in pol ure, letos pa že 82 ur. Njegov zadnji rekord lanskega leta je namreč potolkel mesarski pomočnik in pianist Oton Braun-Novak z 81 in pol ure. Pravcati živčni fenomen je John Barrington iz Ontarija, ki ie vzdržal cel teden v poslušanju sviranja na gosli, katero so izvajali začetniki in tudi dobri goslači.
Šampijonka v poljubljanju ie koristka Elsie Laureton v Delmaru. Njeno srce ie doseglo, po preizkusih strokovnja-kov-znanstvenikov, pri poljubih njenega partnerja petnajstkrat več udarcev nego srca njenih tovarišic, ki so z njo tekmovale.
Med Parizom in Bostonom se je bila bitka za svetovni šampijonat v prepoto-vanju Oceana. Rekord je imel do lani predsednik francosko-ameriške trgovske zbornice Jame s, ki je službeno dokazal, da je 55-krat potoval z ladjo iz Amerike v Evropo in 55-krat obratno, torej skupaj 1 JO-krat. Lani pa ga je potolkel Američan P e a d b o d y, ki je dokazal, da ima za seboj že 119 potovanj čez Ocean. James je javno izjavil, da hoče doseči nov rekord. A tudi P c a d-b o d y hoče vztrajati v boju za prvenstvo.
Kralj v štetju denarja je blagajnik neke londonske banke, ki tekom 9 minut prešteje in uredi nad 1000 komadov kovanega denarja.
Ti kratki podatki kažejo, da so ljudje na svetli, ki se potegujejo vsled izobilja časa dostikrat tudi za uprav nesmiselne rekorde.
Sokolstvo
So^ol Maribor matica
obvešča tem potom vse članstvo prejšnjega Sokolskega društva v Mariboru, da jih smatra svojim članom, ako se do 12. tm. ne izjavijo protivno. Obenem objavljamo, da ima društvo svoje uradne ure vsako sredo (izvzemši praznike) od 18.15 do 19.15 v društveni sobi v Narodnem domu, I. nadstropje. Zdravo. — Odbor.
So;m i v Studencih
ie avtomatično prestopil v novo organizacijo Sokola kraljevine Jugoslavije. Zato sporoča vsemu svojemu dosedanjemu članstvu, da ga smatra tudi sedaj v novi organizaciji včlanjenega pri društvu. ■Kdor iz dosedanjega članstva pa ne želi 'pristopiti v novo organizacijo, naj to pismeno ali ustmeno izjavi do nedelje 16. tm. Ustne izjave se sprejemajo v soboto od 17. do 18. ure in v nedeljo od 10. do
12.	ure v Sokolskem domu.
Spori
Rekordne posebnosti leta 1929
?tolet]U Sonje za rekordi. Iz
mnntrf n -°rV ?Znih delili sveta tudi mnogi nesmisli, ki naj bi kot rekordni
SnrHPreSf • ? KSTet- Ml,°KC teh
rekordov bi trebalo izročiti v presojo psihiatrom. Minolo leto je Drineslo uekaj takšnih »svetovnih mojsterstev« na katerih je Evropa poleg Amerike' znatno udeležena.
Ime Louisa K a r a 11 s k c g a doslej še sicer ni vnešeno v noben muični besednjak, a v časopisih je bilo ::e. mnogokrat omenjeno. Ta odlični prebivalec Chicaga ie namreč nepremagljvi šampijon v uživanju jajc. Pri neki priliki je izpil 40 surovih jajc tekom 79 minut. Neki Dunajčan je prvak v uživanju cmokov: pojedel jih je na mestu 69. Rekord v obiskovanju banketov je dosegel Mr. Clair, predsednik francoskega Touring-kluba. V minoli sezoni se je udeležil nič manj ko 400 banketov in na vsakem je imel govor ali vsaj napitnico.
Belgijec Avgust M e u n i e r je potolkel dozdajni rekod v številu besed, napi-
sanih z drobno pisavo na razglednici. Ta rekord je imel dozdaj Američan Sclmeider z 11.000 besedami. Meunier ga je potolkel z 17.131 besedami. Delo je skončal po 14-letnem trudu in je tako dosegel tudi rekord vztrajnosti v pisanju ene razglednice.
Najhitrejša evropska strojepiska je Francozinja Odeta P r i a u, ki je v ofici-jelni tekmi natiskala v minuti 96 francoskih besed. Njujorška stenotipistka Ger-maine B a j o t pa je pri neki tekmi dobila naslov žene z najkrasnejšimi rokami. Največji lepotični zavod na Broadwayu jo je takoj sprejel kot maiickino za mesečnih 2500 dolarjev. Seveda si je dala gospica Bajot svoje rekordne lepe roke takoj zavarovati za 100.000 dolarjev.
Minister VVilfred Buekins v Chicagu pa je postavil nov svetovni rekord v vztrajnostnem plesanju za osemdesetletne, zakaj plesal je neprestano 6 ur 11 minut. Svetovni rekord v vztrajnem plesi' za mlajše pa je dosegel Dunajčan Gagavzuk, ki je plesal neprestano 79 in Pol ure. V vztrajnem igranju na klavir sta v minulem letu imela dvoboj Američan K c >n p in Anglež Maks Bridge iz Manchestra. Kemp je dosegel 64 ur,
Uažne pozabljeno obletnice
Ves kulturni svet se pripravlja letos, da čim slovesneje proslavi 2000 letnico rojstva slavnega rimskega pesnika Vir-gila. Toda nihče ne pomisli, da je bil istega leta, 170 pred Kristovim rojstvom, rojen tudi Herod, kralj Zidov. Čas pač prerešetava dogodke in vedno manj ostane v spominu človeštva.
Sto let starejši kot Virgil je pesnik Attius, znani traged. Kdo ga pozna sedaj? L. 170 pred Kristom je sirski kralj Antioh osvojil Jeruzalem, oplenil Salamonovo svetišče in pobil 40.000 Židov. In istega leta, kakor se poroča, so na Kitajskem iznašli papir.
L. 270. pred Kristom ie umrl Epikur, 1. 470 p. K. so Atenci opd Cimcnom porazili perzijsko brodovje, 1. 670 je Psa-metih zasedel prestol Egipčanov, 1. 770 sta bila baje rojena Romulus in Remus, ustanovitelja večnega mesta Rima, 1. 1970. pred Kristom je kraljico Semirami-do umoril njen lastni sin.
Gremo pa lahko še nazaj. Zgodovinar Jackson je preložil svetovni potop na 1. 3170 pred Kristom. Bili so celo zgodovinarji, ki so datirali ustvaritev sveta z Iciom 5270 pred Kristom. 0{J tedaj bi torej preteklo 7200 let. Toda zgodovinarji so bili v tem pogledu gotovo nekoliko preveč natančni.
Pred 1900. leti je bil po sv. pismu Jezus krščen v reki Jordan. Pred 1800 leti je umrl zgodovinar Tacit, isto leto je cesar Trajan vnovič zgradil Jeruzalem. Pred 1500 leti je umrl sv. Avguštin, pred 500 leti :;o Angleži ujeli in sežgali devico Orleansko. Pred 300 leti je umrl slavni zvezdoslovec Keppler.
Predor skozi Mont Elane?
Francoska vlada se bavi z gigantskimi načrti za izgradnjo prometne mreže. Med drugimi načrti je zlasti zanimiv oni o direktni zvezi Dijona z Ženevo s celo vrsto predorov skozi gorovje Fancille. železniška zveza Pariz—Ženeva bi se na ta način skrajšala za 135 km. Naj večji predor bi šel skozi Mont Blanc, dolg 35 km, ki bi bil največji predor na svetu. Stroški bi znašali krog 8 do 10 milijard frankov. Seveda je vprašanje, ali je načrt tehnično izvedljiv, ker jc znano, da je temperatura tako globoko pod zemljo silno visoka, do 100 stopinj Celzija.
»Grof Zeppelin« ne bo mogel v®č v Ameriko.
Njujorški tisk izve, da ameriško ministrstvo mornarice ne bo več dovolilo izkrcavanje Zeppelina v Lakehurstu. Ako bo to res. bo moral »Grof Zeppelin« ukiniti svoje prekooceanske polete, ker je La-kehurst danes edino mesto, kjer se more , izkrcati«
jlSSK Maribor — lahkoatletska sekcija.
I Pozivajo se vsi lahkoatleti, člani sekcije, da se sigurno udeleže obveznega sestanka v sredo 12. tm. ob pol 20. (8) uri v klubski sobi hotela Zamorci Sestanek važen tudi za nove člane! Ustanovitev rokometne družine, reorganizacija sekcije, začetek rednih vežb (treningov), udeležba pri nastopih. Posebno sigurne udeležbe se prosijo gg. Koren J, II, Rak, Gržina, Stropnik, Konič, Štraus, Lah. Strojan, Priveršek, Gala, Pinterič, Vladko, Jordan, Mikuš, Verstovšek, Majer, Paolo! — Načelnik sekcije.
Medmestna tekma Beograd—Zagreb.
V nedeljo dne 16. tm. se bo vršila v Beogradu konferenca delegatov vseh podsavezov J. N. S.a in istočasno medmestna tekma Beograd—Zagireb. Pod-n savezni kapetan Z. N. P. je nominiral v reprezentanco Zagreba sledeče igralce: Mihelčič, Koch, Rajkovič, Brozovič, Premrl, Kunst, Hitrec, Leinert. Šimšir, Babič in Kralj. Tekma se bo vršila na igrišču Jugoslavije iti bo sodil beograjski sodnik.
Svetovno prvenstvo v hockeyu na ledtf.
V Berlinu se je v nedeljo odigral finale na evropsko prvenstvo v hockeyu na ledu in je Nemčija zmagala nad Švico v razmerju 2:1. Sedaj je Nemčija prvak Evrope in se bo s Kanado borila za prvenstvo sveta.
V prijateljski tekmi je Kanada porazila Češkoslovaško 14:1!
• M. O. L. N. P. — službeno.
Delegat SK Svobode se poziva, da prisostvuje sigurno prihodnji seji, ki se bo vršila v pondeljek ob 19. uri v kavarni Bristol. Pri nedeljski tekmi SK Ilirija— ISSK Maribor je službujoči odbornik gospod Nerat. — Tajnik.
SK Ilirija v Mariboru.
Prvak ljubljanskega okrožja SK Ilirija gostuje v nedeljo dne 16. tm. v Mariboru proti ISSK Mariboru. Tekma se bo vršila ob 15. uri na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu.
Medmestna tekma Gradec—Maribor.
Graški nogometni savez je predlagal MOLNPu, da bi se vršila v Mariboru dne
13.	aprila medmestna tekma Gradec Maribor.
Cross-country za prvenstvo Maribora.
SK Rapid priredi po nalogu Jug. lahkoatletskega saveza dne 23. marca cross-country za prvenstvo mesta Maribora.
Kubelik bo Igral v touiilmu.
Slavni češki goslač Jan Kubelik je pfl-zvan od amerikanskega filmskega koncerna, da prevzame v novem velikem tomilmu »Mozartovo življenje« vlogo Mozarta in da skomponira glasbo po Mozartovih motivih.
Neenak učinek.
Kmet sedi v gostilni in se čudi lepi roki dame, ki mu sedi naproti.
Dama: »To je od tega, ker veduo no sim kožnate rokavice.«
Kmet: »Čudno, že 40 let nosim koznate hlače, pa moja koža ni tako gladka kakor Ivaše roke.«
Sftna %
Martbomi V E 'C E R NIK Jutra
MMMMMRKi —WP——BMP
V M a r i b o r u, dne 11. II. 1930-
Mlchel Zčvaco
£ukcecila
Zgodovinski roman	23
XII.
Rafael Sanzio.
Zdaj povedemo bralca v lepo, veliko hišo, ki je stala na pobočju Pincia, enega rimskih gričev.
V prvem nadstropju je bila prostorna sobana, kjer je prihajala luč v valovih skozi ogromno okno. ki se je odpiralo na balkon. To je bila delavnica Rafaela Sanzio.
S pomočjo mladega moža, ki je bil približno njegove starosti, je slikar snemal slike, ki so krasile stene te delavnice. Kakor sta mladeniča snemala slike, sta jih po vrsti privezavala na motvoz ter jih spuščala z balkona na voziček, ki je stal spodaj pred pragom, tam pa jih je čakal delavec in jih umno nakladal. Vse to je bilo podobno nagli selitvi, ali — skoraj bi lahko rekli — pripravam za beg.
Med delom, ki sta ga opravljala, pa sta se mia-da moža neprestano razgovarjala.
»Torej,« je govoril Rafaelov prijatelj, »vse to ti pošljem v Florenco?«
»Da, dragi Machiavelli... v Florenco... Tam upam najti pomoči in pokroviteljstva po vplivu svojega češčenega mojstra Perugina...«
»Najkasneje v štirinajstih dneh bodo vsi tvoii zakladi v Florenci, za to ti jamčim, Sanzio.«
»Hvala, Machiavelli. Vem, da se lahko zanašam na tvoje prijateljstvo. Toda zakaj mi ne bi tnaral sam pripeljati mojih slik, namesto da jih pošlješ z drugimi ljudmi... Rim je mrtvo mesto ... Florenca pa je nasprotno ... duševno središče Italije ...«
Machiaveli je zmajal z glavo.
»Da,« je dejal, »jaz ljubim Florenco kakor ti... in tja se hočem napotiti nekega dne, da uredim svoje zapiske ter pričnem pisati knjigo, ki me preganja v snu... Toda tu nahajam gradivo, ki ga ne bi našel nikjer drugod...«
»Kaj hočeš reči?«
»To, da če hočem napisati svojo knjigo, si ne morem želeti boljšega modela, nego je Borgia ... Kakšen prekrasen zločinec je to! Ali si moreš tudi le v sanjah misliti dovršenejšo spojitev krutosti, zvijače in nasilnosti? Kak čudovit vzorec samodržca je to za tistega, ki hoče navdahniti ljudstvo z grozo pred sa-modrštvom!... Ah, kako srečen sem, da nisem izvršil sovjega namena, zabosti Cezarja!... Res je, da bi bil osvobodil Italijo... Toda, Rafael, jaz hočem, da bodi moja knjiga tisti sunek z bodalom, ki prebode trinoge. Tako bom narisal samodržca, kralja in kneza, da se bo človeštvo trepetaje od groze zarotilo, da se za večne čase osvobodi svojih knezov in kraljev... Ali razumeš, Rafael, da hočem ostati v Rimu in iz bližine preiskovati vest in dejanja te brezhibne zveri, ki se imenuje Borgia? ...«
Machiavelli je nenadoma umolknil. Nato si je z vročo roko obrisal čelo in se naglo vrnil k Rafaelu, ki ga je motril z očmi:
»Oprosti, prijatelj, da besedujem o svojih zasnut-
kih, dočim obdajajo tebe resne nevarnosti... Toda o čem si razmišljal ti?«
Rafaela Sanzio je nekaj pretreslo.
»Rosita!« je zamrmral v popadu nenadne tesnobe.
»Tvoja Fornarina!« je nadaljeval Machiavelli. »Ob tej priliki bi mi pač lahko povedal vzroke svojega naglega odhoda... svojega bega, če hočeš.«
»Machiavelli... minute so dragocene... Enkrat, kadar prideš za nama, bodisi v Florenco, bodisi v Ur-bino, izveš vse... Danes vedi samo, da preti Rositi strašna nevarnost... To, kar mi je včeraj pripovedovala Maga iz ghetta, me je potrlo do skrajnosti... Jutri zarana, ko posije zarja, bova s Fornarino daleč odtod na Florentinski cesti... Toda pred najinim od-liodom bo sklenjena najina zveza... poroka na skrivnem, ki ji bodo prisostvovali samo priče...«
»Makar.. In kje se vrši poroka?«
»Nocoj, v cerkvici Angelov, ki stoji ob vhodu v ghetto .. Tam je nekoč Maga našla mojo ubogo Fornarino ... In tam hoče Rosita v svoji ganljivi praznovernosti postati moja žena.«
»Ob kateri uri?«
»O prvi nočni maši... ob dveh zjutraj... Takoj po obredu zapustiva Rim in pojdeva iskat poštno kočijo na kraj, ki mi ga naznaniš ti, dobri moj Machiavelli.«
»Le miren bodi, vse bo pripravljeno... dober voz in urni konji.-. To je moja reč... Toda, pravkar se spominjam... v svoji miznici imam kakih petdeset zlatnikov... ali jih hočeš?«
»Ne, saj sem bogat; papežev zakladnik mi je izplačal ceno za mojo »Devico v naslanjaču«...«
Snemanje slik je bilo končano.
Prijatelja sta šla na ulico in se poslovila do obreda v cerkvi Angelov. Dogovorila sta se, da bo Machiavelli priča Fornarine.
Rafael je dospel do cerkve Angelov in stopil vanjo. Slikar se je oziral po duhovniku, in ko ni vid«! nobenega, se je že hotel obrniti proti sakristiji; toda prav odondot mu je stopil nasproti menih, kapuco potegnjeno na oči, ter prekoračil ladijo. Raiael ga je nagovoril.
»Častiti oče,« je dejal, »ali bi mi mogli povedati, če je župnik te cerkve v tem trenutku tukaj?«
Menih se je naglo ozrl na mladeniča in se zdrznil od presenečenja, ki pa ga je brž potajil.
»Ta častitljivi svečenik -je bolan,« je odgovoril, »toda jaz ga nadomeščam... Ali rabite pomoč naše svete vere?«
»Častiti oče,« je dejal slikar po kratkem obotavljanju, »gre se o poroki...«
»Dobro, sinko moj... In kaj potem?«
»Poroka bi se morala vršiti... brez svečanosti... in brez hrupa ... Nevestina kaprica je ... da se ta poroka vrši ponoči.. •«
»A ženin... ste vi?«
»Da prečastiti.«
»In nevesta... kdo je ona? .. •«
»Kaj to de?... Imena izveste v določenem trenutku.«
»Dobro, dobro, sinko moj... In vi želite, da se ta poroka vrši ponoči?... Morda želite, da sploh ostane tajna? Vse mi lahko zaupate, sinko moj: tajnosti so dobro spravljene v naših srcih ...«
»uotovo, častiti oče... 1 a zakonska zveza mora ostati skrita...«
»Bene, bene... Pri nas imamo eno mašo ob eni popolnoči, drugo pa ob dveh...«
»Ta bi mi bila pogodi...«
»Izvrstno... In kdaj?«
»Še to noč, častiti oče! Ali se vam ne zdi prav?.
»Kako se mi ne bi zdelo? Bodite to noč ob dveh z nevesto in s pričami na tem kraju... pa vas po-ročim.«
Rafael se je zahvalil menihu in odhitel na presto. Častiti oče pa je počakal, dokler ni mladenič izginil, nato pa je naglo odšel v sakristijo. Tam' je star duhovnik urejeval omaro, kamor so spravljali mašno pripravo.
»Fra Domenico,« je dejal menih, »vi se vrnete domov.«
Duhovnik se je ozrl v prečastitega z osuplim pogledom.
»Kajti... vi ste bolni,« je nadaljeval ta.
»Bolan da sem, don Garconio?«
»Da! Do jutri! Ali me razumete?« je povzel menih z glasom predstojnika.
Duhovnik se je ponižno naklonil.
»Naj se zgodi vaša volja, don Garconio!« je zamrmral.
»Zjutraj se lahko vrnete v cerkev. Dotlej pa mi verjemite in ostanite v postelji...«
Duhovnik je zavzdihnil, izročil menihu ključ cerkvenih vrat in se odstranil. Nato je odšel tudi menih, zaklenil vrata cerkvice ter se z vso naglico napoti) proti Vatikanu.
»Ena je ura. Meščani, spite v miru!«
Nočni čuvaj je bil zaklical ta klic ob vhodu v mesto — a vstopil ni...
V mračnem Maginem stanovanju sta se bila Rafael Sanzio in Rosita, mala Fornarina, njegova nevesta, poslovila od stare čarovnice. Maga, na videz mirna, skoraj da brezbrižna, je božaje tolažila Forna-rino, ki je plakala v njenem naročju...
»Mamica« je prosila Rosita, »pojdite z nama... Se je čas!..,«
»Treba jc. da ostanem!« je odgovorila čarovnica s trdnim gla:.;;i. »Pozneje... nemara... pridem za vama! Toda zdaj moja naloga še ni končana... Najprej mora biti ta dovršena... sicer bi ne bilo več pravice na svetu!«
Zdelo se je, da se skriva na dnu teh besed, izgovorjenih z glasom neukrotljive odločnosti, nekaj tež-kega in pretečega.
Komu je veljala ta pretnja?.., Rafael v svoji sanjavosti si je za hip zastavil to vprašanje. Nato se je vrnil k resničnosti:
»Ravnali boste po svoji volji, Maga,« je dejal z ganjenim glasom. »Na Rositini sreči bo ostala senčna pejjfa, dokler ne bo v njeni bližini tudi vas... Toda kadar se odločite, da pridete za nama in opustite strašno življenje, ki ga živite v tem ghettu, boste imeli dvoje otrok, ki vam bosta storila starost sladko in srečno... «
»Mati! Mati! Kako naj živim ločena od vas?« se je zdaj oglasila Fornarina.
(Nadaljevanje sledi)
En»o*E?raw.m
MaN Oflfeai, M »hitijo v po»r*. 4o valit* In *o«l]ala* n c m to* •b&instva s vsaka bMada 30 p, MgmMjtf »Msek D la 5-—
M" '"»'■■Mll»' ■ 1 . '1 LMBUUJiJ«U1WB
Mah oglasi
Žanitv*. dopisovanje in oglasi trgovskaga »11 reklamnega iMčeja: vsaka beseda 50 p, MjmanjSI snasek Din tO-—
Opremljeno sobo
oddam gospodični uradnici. Razlagova ulica 25, II. nadstr., desno. 419
Hišo,
trgovsko ali tudi drugo na prometni točki Maribora kupim. Ponudbe z opisom in navedbo cene na upravo lista ipod »K. N.«_________.	  427
Dijaka
sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi lista.	424
Stanovanje, soba in kuhinja, električna luč, oddam s 1. marcem za mesečnih 250 Din. Na-slov_v^upravi »Večernika«.	425
20% kronske bone kupimo!
Plačamo najvišjo dnevno ceno. Prometna bučna družba, Maribor, Cankarjeva ulica 14.	307
Snežne čevlje in galoše	J	Lepo	meblovano	sobo
vulkanizira najceneje Čevljarska de-	v bližini parka oddam boljšemu gospo-
lavnica Avgust Gusel, Radvanjska	du. Vhod popolnoma seperiran iz stopata L	 378	I	nic. Naslov v upravi Večernika. 429
Dve gospodični
uradnici se sprejme na stanovanje in hrano. Krekova ulica 5/1., desno. 420
Ji
Iz
inventure
Izločenega
mm
16 vrst različnih garnitur spalnih in jedilnih sob. Privatni kupci odločite se hitro! Izrabite to ugodno priliko prištediti sl
50S
*»
WEK\“ MARIBOR
ALEKSANiiROVA CESTA ST. IS
ZEISS
PUNKTAL
Diplomirani optik z državnim izpitom
PETELN
| MARlb'Oji, GOSPOSKA 5
Par tszkih konjev
z opremo, event. tudi z vozom vred ima »Lajteršperška opekarna« pri Mariboru	381
nst prodaj I
KI
Poročilo iz kolekture ANTON GOLEŽ. MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 42. Žrebanje II. razreda 19. kola dne 10. februarja 1930. (Za tiskovne pogreške se ne odgovarja).
Dobile so sledeče srečke: 200.000 Din št. 99.386; 80.000 Din št. 94.055;
60.000	Din št. 42.778; 40.000 Din št. 62.132; 30.000 Din št. 87.216; 20.000 Din Št. 82.035: 10.000 Din št. 64.406, 84.187; 7000 Din št. 80.129. 56.112, 88.479; 3000 Din št. 17.486, 55.994, 59.663, 68.492, 70.243. Prihodnje žrebanje dne 6. marca, (v preteklem žrebanju Je padla premija na četrtinske srečke).
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: FRAN BRO ZOVIČ v~Mariboru. Tiska Mariborska
t	v Mariboru.
tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELi