Štev. 15. Letnik LXVII- (Šol. 1.1926/27.). V Ljubljani, 18. novembra 1926. PoStnina plačana v gotovini. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska uL 6/1. Vse po-Siljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-Itnine. Rokopisov ne vra-iuno. Telefon uredn. 312. UČIM TOVARIŠ Stanovsko politiško ilJU. - Poverjeništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Enotna stanovska fronta slovenskega učiteljstva je-ustvarjena. Razdružitev „Slomškove zveze". — Vstop njenih članov v UJU. — Temelj so pravila UJU in deklaracija. Za edinstvo vsega jugoslovenskega učiteljstva in enotno fronto z ostalim drž. uradništvom. Učiteljstvu! Izredni občni zbor »Slomškove zveze«, ki se je vršil dne 13. not vembra t. 1. v Ljubljani, je sklenil: Po sprejeti deklaraciji letošnje celjske skupščine UJU poverjen ništvo Ljubljana in po letošnjih predlogih občnega zbora »Slomškove zveze« ter po pojasnilih k deklaraciji, kakor jih je podal ožji sosvet UJU poverjeništvo Ljubljana zastopnikom »Slomškove zveze« dne 25. septembra t. 1. in končno po zadnjem dopisu ožjega sosveta od dne 28. oktobra 1926, št. 297, uvidevamo, da so sedaj odstranjene načelne in druge zapreke, ki so bile 26 let povod dveh stanovskih organizacij. Po odstranitvi zaprek se nam ne vidita dve stanovski organizaciji več umestni, zato sklenemo, da preneha naša stanovska organizacija »Slomškova zveza«. Njeni člani in članice se stanovsko organizirajo v okrajnih učiteljskih društvih UJU poverjeništvo Ljubljana za složno, skupno stanovsko borbo in splošni šolski napredek, kot so stanovsko organizirani meščanskošolski in srednješolski učitelji. Kulturno pa se organiziramo v novo ustanavljajočem se društvu »Slomškova družba«, katerega namen bo gojiti pedagoško vedo na krščanskem svetovnem naziranju. Člani ne bodo samo učitelji in uči* teljice, temveč vsakdo, ki hoče družbo v njenih namenih podpirati. V Ljubi j a ni, dne 13. novembra 1926. IVAN ŠTRUKELJ. Kar se ie komu zdelo pred letom dni nemogoče in skoro izključeno. to ie danes izvršeno. Slovenski učiteli ie vstal, se otresel oee Dreteklosti in se strnil v močno stanovsko falango. Tovariš ie tovarišu pro-žil roko «n odslei se bodeta noznala v skupni stanovski organizaciji samo kot učiteli a. kot tovariša, kot bo-levnika za skuona stanovska orava in kot borca za oovzdieo šolstva in narodne nrosvete. Člani »Slomškove zveze« so na izrednem občnem zboru dne 13. t. m. sklenili razdruženie svoie organizacije, in na čelu lista prinašamo danes proglas njihovega predsednika tovariša Ivana Štruklja na učiteljstvo, s katerim naznama učitelistvu ta zgodovinski dogodek. S tem se ie pridružil še oni del slovenskega učitelistva. ki ie bil dosedai izven UJU. v skupno fronto in enoten krog 7 ostalim iugoslovenskim učiteli-stvom. Ideia stanovskega edin stva ie zmagala in ie s tem dvignila slovenski del nčiteliskega stanu v naši državi na ono višino stanovske zavesti, s katero bo pridobil učiteliski stan vero v lastno stanovsko človečnost in lastno živlien-sko silo. Zmaga ideie stanovskega LISTEK. Ob grobu Vladimirja Koršiča. Tam doma kier leže drobci napisa »Gregorčičev dom« po tleh. tam ie bilo naše svetišče. Ugrabili so nam ta dom. Vladimir! Rad bi stal ob Tvoiem grobu s tovariši. ki smo Ti ostali zvesti, da bi nam , gledal v dušo in videl v niei tudi svoie delo. A odtrgali so mi kruh iz ust in moral sem iti. Pa čui! Izbral si raztresene ude slovenskega nčiteliskega naraščaia oo voini po Goriškem in Trstu in stvoril četo sedemdesetih! Tvoie ieklene besede so odmevale ob stene »Novega doma« in segale v duše mnogih. Tudi Tvoie delo ie da ie ostalo mnogo materi zvestih' Sedaj, ko vsi oni ostali čutim in nrenašaio vso bolest in ponižanja ko se iim stiska srce, ko ,iim more duha !—1 Tebe ni! Čas iim ie še mladim vsem začrtal gube na obličiu in v niih duše ie legla skrb. A še eno Vladimir! Moči duha in volie iim zruval iz srca ne bo nihče! In kakor križ na ka- edinstva ie oričetek renesanse učiteljskega stanu, ie pričetek dviga in no-tranie renesanse našega šolstva, ker bo z zmago te ideie postal učiteliski stan reorezentant lastnih pedagoških in šolskih noeledov in lastnih noglednv nro-svetnega dela med narodom. S tem korakom ie nričel učiteliski stan š?le živeti lastno živlienie. Na podlagi te samostojnosti se bo lahko vedno skliceval' na strokovne in kulturne vrednote svoiega stanu, ki mu iih ho ustvarila ta samostojnost., katere ga bodo dvigale tudi etično in socialno tako visoko, da bo stal vedno v enako visoki vrednosti napram družbi, narodu in državi. Na podlagi teh svoiih vrednot bo lahko stal enakovredno nasproti vsakemu režimu in vsaki politični situaciji, ki ii bo ravno zaradi te svoie samostojnosti lahko vedno kljuboval. S tem korakom in s tem zgodovinskim dogodkom ie na učiteliski stan pridobil z one t svoio stanovsko hrbtenico Vsakega člana bo odslei lahko navdaiala zavest da ie v stanovskih zadevah zaščiten da ima za sabo enoten ves stan. ki se bo dvignil kot en mož proti vsakomur ki bo nad učiteljskim stanom zo-net poizkušal 'izvaiati persekuciie in ori-stranost v službenih zadevah zaradi po- tnemu iz. Soče ki smo Ti ga postavili nad gomilo, da se Ti oddolžimo ie ostala v nas vera sveta do matere in rodu! Vladimir! Tu! Bratie in sestre ookleknimo! Tako mi mladi. Mi smo mladika od-ža^anega debla, ki raste. Bolest ii je kovač. „ * * Ob Vseh svetih t. 1. so postavili mladi primorski učitelii strokovnemu učitelm Vladimiriu Koršičn nagrobnik na goriškem pokopališču. Bratu/ Marii. Prof. FR. FINK. Maribor: Naš Podmladek Rdečega Križa. (Boi proti materiializmu.) Za naš Podmladek se baie obetajo slabi časi. Zanimanie zani gineva in zlasti učitehstvo se začenia tuintam držati nekam pasivno kolikor ni našemu gibanju celo kontrarno.* Ker bo dobro za podružnice Podmladkove. če se izgovori * Pravih, načelnih nasprotnikov je — z vesel iem to ugotavljam — res še malo. ali niti teh ne bi smelo biti. litičnega in kulturnega udeistvovania učitelistva. Ta zavest bo omogočila ravno not vsakemu učiteliu oo megovem nolitičn^n nreoričanin in kulturnem naziranin in ta zavest bo utrievala značaie. Zato prepuščamo izven organizacije vsakemu članu svobodno ndeistvovanie v političnem in kulturnem pogledu in si ne stavimo za nalogo organizacije. da bi uganiala nad svoiimi člani bodisi politično. bodisi kulturno nasilie. V političnem in kulturnem oziru je svoboden vsak član naše organizacije v stanovskem oziru na zahtevam« od niega hrezocgoine discipline in obrambe skunnih stanovskih interesov ornti vsakomur in tnd" orotf lastnim strankam, katerim Drioadaio posamezniki — če se oregreše nroti našim skuonim stanovskim interesom. To ie borba našega novega učiteljskega sindikata! Enotna stanovska fronta slovenskega učitelistva pa pomeni tudi zmagoslavie za d e k 1 a r„a c i 1 o. S te»-1 dogodkom ie vdahniena* v deklaracijo živlien-ska mor in živlienska sila za izvaianie in ndeistvovanie nienih nadaliniih vzvišenih idealov. Idealna stremlienia deklaracije so dobila s tem temeli. na podlagi katerega bodo ideali deklaracije dose-zali svoie nadalinie vzvišene cilie. Idei-na sila deklaracije ie prodrla, ie zmagala in ie realizirana danes v eni od nienih temelinih in odločilnih točk — v skupni organizaciii našega stanu. Tako bo šla sedai niena sila uaorei! Ona bo vodnica in temeli. na podlagi katerega bo čez leta stal naš ^tan ore-novlien in nreroien samostoien v svoii vnaniosti in tudi notranjosti Vera v bolišo bodočnost učiteljskega stanu vstaia! Nikakor pa si ne smemo domišljati da ie s tem naš cili dosežen, da ie bo; doboievan. da so sedai ideali dekla-r a c i i e doseženi in so nam uspehi zagotovljeni sami po sebi. To je komai prva etaoa boia do končne izvedbe deklaračnfh idealov in do naših končnih ciliev — to ie le no>goj za nie. Skupno moramo sedai vsi na delo! o društvu in niega smotrih iasna beseda, zato sem se odločlil. da sestavim na-slednii članek. Spominjam se besed nekega visokega šolskega funkcionarja češ dokler ne bo minil današnii materiializem, toliko časa Podmladek ne bo imel pravega zamaha ker sloni na ideinih ne pa na zgoli materiialnih vrednotah. Vidi se mi čimdalie boli. da ima do-tičnik prav kaiti vse češče čujem: »Čemu to društvo sai od niega nihče nič nima!« To ie v enem oziru tudi res! Kdor išče v tem društvu samo koristi, kdor misli da mora dobiti za tistih 25 nar na mesec ki gredo na glavni odbor za ^Glasnik«, vsako leto čim naiboli dragoceno ameriško darilo za Božič, da mora biti izbran vsak za morebitno feri-ialno koloniio da ima pravico do še vse drugih ugodnosti — ta seveda ne bo prišel na svoi račun. Društvo nai deluie ideino. nai vzbu-ia v svoiih mladih članih nesebično liu-bezen do bližniega nai mu vdahne smisel va nomoč sočloveku, nai tvori protiutež napram skraino materiialističnim težnjam sedanje dobe. Člani nai naidejo svoio srečo, svoie zadoščeme v tem. da smeio in moreio pomagati drugim ne oa da bi iih vezalo na društvo samo uoanie na dobiček zase v tet ali oni obliki Težki časi. ki se bližam, nam nare-kuieio še širšo fronto od našega ožiega osnovnošolskega stanovskega kroga Iskati bomo morali vezi za skupno stanovsko fronto z meščanskim, srednješolskim in drugim učitelistvom. Ustvariti bomo morali z. niimi ¿kupno pedagoško. šolsko in prosvetno fronto. Fronto dela! A tudi skuono fronto boia bomo morali ustvariti! Vezi za skupno stanovsko fronto moramo iskati, v kateri bomo ntrievali našo skupno stanovsko zavest in se nrioravliali na naš «ikuoen stanovski boi za naša nrava in za materialno pravo našega stanu. V tem pogledu se mora naša fronta še oiačiti. Oiačiti se mora tudi s skupnim boiem z ostalim državnim uradništvom. Ni treba misliti, da smo s sklepom za pristop k »Osrednii zvezi državnih nameščencev« dosegli vse i" se usposobili za boi proti navalom, ki se bodo izvršili od te ali one strani na državno uradništvo S tem s^n za enkrat nosta-vili le skuono glavo vsem strokovnim organizacijam, ni pa postala s tem to ena organizaciia. eno meso in ena kri: ni to še en organizem, no Vaterem hi se pretakala skupna kri ene stanovske zavesti in tesno snoiliive solidarnosti vsega državnega uradništva. Za orobuio te zavesti ie potreba tudi organičnih celic tei celoti, ki bodo ustvarjale zavest te skupnosti v noedmcih in io tudi praktično izvaiale. Kakor imamo mi sreska učiteliska društva, ki tvorim žive celice našega stanovskega organizma, ki daieio živliensko silo ooedincem in celoti. tako ie tudi skupni organizaciji vsega državnega uradništva treba takih edinic ki bodo soaiale državno uradništvo no okrožiih. ga orobuiale v stanovski zavesti in solidarnosti ter usnosab-liale za skupen boi Pogleite delavstvo vseh strok, kako ie organizirano no strokah, a vse snaiaio tudi vse stroke oo edinicah. ki vedno z novim živlieniem noživliain sebe it» S tem noživliaio celoto ter io uanravhaio sposobno za skupen boi in nastop. Združitev slovenskega učiteljstva v eno stanovsko fronto ie velik moment v zgodovini razvoia slovenskega učitelistva in len usneh deklaraciiskega giba-nia. Stanovska sloga ie po 26 letih med- Dokler ne bo vse učitelistvo razumevalo društva v tem smislu in samo v tem smislu, toliko časa Podmladek ne bo velial več ko vsako drugo (treznost-no skavtsko itd.) društvo' ne bo to. kar so si zamislili niega ustanovitelji, kar propagirajo z. besedo in tiskom. To ideino delo sloni v prvi vrsti na ramah učitelistva: 'brez niegovega dela ni društva. Vsi vemo da ima učiteli ne-broi drugih opravil, nešteto zaposlitev* prepričani smo da bi marsikatera kulturna in druga ustanova propadla, ako bi iim učiteli odtegnil svoie sodelovanje Kar ie resnica nai velia tudi kot taka! Ali zakai hočeio nekateri učitelii baš Podmladek izločiti iz svoie skrbi, baš to društvo ki lahko združuie vse idealne ootez,e in misli otrokove duševne in nraktirne karitativne deialnosti? Sat si kot vzgoiitelii vendar ne moremo misliti bolišega društva kakor ie naš Podmladek. Vse to, kar ie raztresenega no drugih. specialnih društvih, vse to združuje Podmladek v enem samem šolskem udruženiu. Poleg niega niti ni treba da bi bila na šoli še druga društva, ker samo nonavliaio to kar želi in uči tudi Podmladek. seboinega stanovskega boia vzpostavljena. Doboievan i* boi med dvema nazoroma: med nazorom, da moramo ostati v stanovskem boin in dede stanovskih organizacij ločeni o« Političnem in svetovnem naziranin in meri nazorom, da smo kliub različnemu političnemu in svetovnemu naziraniu lahko združeni v «kuo-nem stanovskem boin in v skuoni stanovski organizaciji: ter med dvema nazoroma: t. i. med nazolrom. da se moramo v svoiih stanovskih zahtevah nasla-niati na svoie oolitične stranke, kadar one odločuieio in nazorom. Ha «so stanovsko osamosvojimo od političnih strank ter zahtevam« napram celemu stanu nodnore in pravičnega postopka od niih ter nastopamo oroti vsem strankam ona-ko. če kršiio pravično postopanje Droti kateremukoli delu našega stanu Zmagal je nazor za skupno stanovsko fronto, ki danes slavi svoio zmago z izvršenim deianiem — kar mora zaradi leošp bodočnosti učiteljskega stanu pozdravliati vsak zaveden učiteli in učiteljica! Zopet se pripravlja atentat na državno uradništvo! Državni uradniki pod 10 službenih let se odpuste iz službe. — Zopetno zvišanje pravice do penzije - na 20 službenih let. — Službena doba naj bi se zvišala na 35—40 službenih let. — Draginjske doklade naj bi se znižale za 20—50°/o. Vedno novo udarce Drinašaio finančni zakoni. Drug za drugim nam poslab-šuieio ooložat in krčiio pravice in prejemke Kakor oišeio listi ie baie v novem finančnem zakonu, ki nai bi bil sprejet 1 aprila 1927 sledeči predlog za državne uradnike: 1. Kdor nima s 1. aprilom 1927 deset efektivnih službenih let sp ga lahko odousti s trimesečno odnravnino: 2. nravica do oenziip orinada šele pri 20 službenih letih: 3 - službena doba se oodališa na 35, odnosno na 40 službenih let: 4 osebne draginiske doklade znižajo od 25 do 50 odstotkov. Ko čitamo take vesti sp vedno znova vorašuiemo. kai bodo napravile uradniške organizaeiie proti nameravanemu atentatu na uradništvo. Istočasno sp oa ooiavi tudi VDrašanie. ali smo dovoli močni in če so našp vrste sni oh sposobne in nrioravlipnp na Vak večii odoor in boi proti kršeniu eksistenčnega minimuma V obeh vorašaniih vidimo premalo odpornosti. Vse oričakuie samo rešitve in odnora od nekaterih voditeih oseb. ki ■nai se pk.SDoniraio in ki nai vodiio borbo. večina Da nemo zre in sp ne z^ane ne daie duška svoiemu ogorčeniu. ne študira, kaka sredstva nai bi sp uDora-bila in kako nai usposobimo svoie vrste da bomo v bodoče odbili take navale ter priborili izp-ubliene pravice nazai. Večina Dričalkuie komodmo ugodne rešitvp od dela vodstva, ne ve na. da vodstvo lahko izposluie ugodno rešitev le. če ima močno oooro v članstvu in če ip zavest članstva tako močna da vodstvo lahko računa na brezoogoino disciplino v vseh sredstvih, ki si iih izbere za borbo. Treba bi bilo dela od moža do moža: od državnega uradnika do državnega uradnika, od državnp uradnice do državne uradnice, da se prebudi zavest stanu in potreba solidarnosti! Edinice stanovskih vrst- predvsem sreske organizaeiie in masa bi morala pokazati ori tem svoie ogorčenie. ta bi se morala zganiti in zgibati. da bi vstala kot en sam močan val nroti nameravani krivici Kdor ima v oblasti nero, ie niegova dolžost. da ga uporabi in z niim vodi vztraino borbo za naša prava. A ne samo v strokovne liste, tudi od dnevnih listov zahtevaite. da Vam odoro predale da Vas ne poznaio samo kadar Vi niim služite, temveč' da Vam- daio prostora tudi kadar bodete hoteli braniti v mih svoio eksistenco. Vsi moramo v boi. prav vsi in prav povsod, to mora biti geslo vsega državnega uradništva' Zato na olan vsi. ki dosedai še mite posegli aktivno v borbo! Brezposelnost mlajšega učiteljstva v Nemčiji. Učiteliska beda ie znana celemu svetu. Od naivečie in naiorosvetliene Da do na.imaniše in naibedneiše države, vsenovsod ie Doznano učitelisko materi-ialno stanip kot naiboli zapostavljeno. Tudi Nemčiia. ki stopa na čelu pro-svetlienosti se ne more otresti škandalov nastalih vsled brezposelnosti učitelistva. Tako iavliaio v zadnjem času časopisi iz Laubana. da sta se pojavila tamkai dva mlada učitelia brez službe ki sta zabavala poslušalce no ulicah s koncerti. Z viiolino in harmoniiem si služita kruh. ki iima ga ne more ali noče dati država. 'Na tisoče ie razredov prenapolnjenih z deco in vendar mora mlado uči-telistvo nrosiačiti po ulicah. Z muko so dokončali učiteHišča. a sedai vidiš to mlado generaciio no ulicah kot prosiake. koloorterje, da celo oometače Predno dobe službo, čakajo nekateri celo do osem let da se iih država usmili in namesti na kako šolo. Zato sp zateče ubož"< učiteliski maturant v dobi čakanja na ulico, da1 si za vc^ko ceno pribori skoriico kruha. To mizerno stanje mlajšega nemškega učiteljstva oripisuieio predvsem brezbrižnosti nemških "čiteliskih društev: kot nadalinii vzrok naštevam tudi to da zahtevani zakon n ustanavlianiiu novih šol v deželni zbornici sploh ni prišel v razpravo. Namesto obliublienih 5 milijonov se ie 'izdalo za učitelistvo le 2.6 milijona. kar vnači, da so zasedena še mnoga mesta. ki bi morala biti prosta Izpraznjena mesta se sploh ne nopolniio: tudi pre-naoolnienim razredom bi bilo treba otvoriti paralelke. tako^ ie p. Dr. samo na Pruskem še 12.485 razredov z nad 60 in 46.967 razredov z nad 40 učenci Na ta način čaka na Nemškem nad 20.000 učiteliev na službo dasi i« mnogo učiteliev na šolah ki niso ^bsolvirali učiteljišča na katere se pritiska, da bi zapustili svoia službena mesta. Pri nas v Sloveniii so učiteljske na-mestitvp dosoele na kočliivo točkn vsled nadorodukciie učnih moči. V kratkem se bo treba zadovoliiti z vsakim mestom v državi, ako ne bomo hoteli hoditi oo ulicah in si služiti kruh »oo nemškem mladoučiteliskem« ¡načinu. R—ež. Narodno edinstvo. V zadniem času se mnogo debatira in polemizira o narodnem edinstvu. Cela serija člankov in razprav po listih in revijah obravnava to vprašanje z različnih, večinoma strankarskih vidikov. Težko ie podati — posebno" v Dolitičnem časopisu — obiektivno mnenie o tem vprašanju, večinoma avtoritativnih intelektualnih delavcev na raiše o tem ne piše. Tako ie človek v tem oziru navezan le na članke oolitičnih dnevnikov, ki se serviraio oo tem ali onem trenutnem okusu ali oa na slučaine pogovore, ki iih čuieš vsak dan doma. na notova-niu ali kierkoli. Nik.ier np naideš neori-stranosti. Sploh ie obiektivno mnenie čudna cvetka. Če io utrgaš in vtakneš v lastno gumbnico, uvene. Uničilo jo ie tvoje subjektivno mnenie, ki se tebi zdi pač naiboli obiektivno. Greš in listaš oo zgodovinskih knjigah. Kai oraviio te o narodnem edinstvu? Naistareiši zgodovinam' — bizantinski in latinski — oišeio o nas in nas imenuie;o Slovene Torei bili smo eno! Vendar na nas oozneie, ko so se usta-navlialp in orooadale našp domače države. zgodovinarji nazivajo z neštetimi imeni, kakor Srbe, Hrvate, Dalmatince, Slovence A ti odlomki, ki iih čitamo od historiografov srednjega in tudi še novega veka. niso naša narodna zgodovina, amoak teritorialna, državna. V naši stareiši zgodovini torei ni opisan naš narod kot enota, v teh zapiskih ugotovimo le imena držav, kraliev. olemenitašev. datume in potek važnih bitk, borbe za nasledstva na prestolih tu in tam se onisuie državna uprava ter pravice in dolžnosti družabnih kast. Le posredno lahko zaznamo Dri po-edinih zpodovinoniscih niihovo mišlie-nip o moralnih in nacionalnih črtah našega naroda, ki so zani značilnp in ki ga razodevaio kot edinstven nared. Tudi še do cerkvenem razkolu, ki ip zelo važen meinik ne le v naši zgodovini, ampak tudi povod razlikovania. ki ip mnoge privede! do nepravilnega naziran.ia rv našem narodu in ki i,p pridelil brate iste krvi in istega iez>'ka k dvema različnima kulturama — tudi po tem 'ip ohranil narod iste skuonp lastnosti. V devetnaistem veku na. ko se zgodovina ni vpč pisala samo gospodi in o gosoodi. ko ii ip postal temeli znanstveno iskanie in sooznavanie. so nastopili zgodovinarji, ki so, dasi še vsak no svoie in včasih nehote, iasno dokazali edinstvo našega naroda. Niso na omembe vredni lažniivi nauki onih piscev, ki sicer nriznavaio, da smo izšli iz. enega nokolenia. ki pa z lučio o belem dnevu iščeio razlik med nami. in ki učilo da se v svoiem razvoin celo oddaliuiemo. tako da SP ne bomo nikdar vpč zedinili. Resnih, torei znanstvenih zgodovinskih dokazov o kakih razlikah pa ni našel ni eden veliki zgodovinar, nasprotno. vsi so složni v tem. da smo en narod. V družbi naših bratov Srbov in Hrvatov na zavzemamo mi Slovenci včasih upravičeno posebno stališče. Imamo svoi kniiževni lezik, ki se nekoliko vendar razlikuie od srbohrvat-skega Imamo svoie može. svoie besednike. Kateri drugi narod bi ne bil nono-sen na našega Prešerna, Cankaria ali Župančiča. Imamo svoio narodno zavest, ki na ip np kažemo orpvpč napram Srbom in Hrvatom, ko si ip nismo upali pokazati naoram Nemcem. Ne bom ome-nial že stokrat povedane resnice, da se nrei sporazumeta slovenski in srbski se-1'ak. kakor tirolski in pruski, ki sta oba Nemca. Pripomnim Ip eno: Deistvo ie. da živimo Slovenci s Srbi in Ifrvati v eni državi, kamor smo so mi Slovenci v svoio največjo korist zatekli orpd grozečo nonlavo r»otu cenla iti i« ta država naša večstoletui izpolnjena težnia. Le škoda, do n«m ie tuli imperializem »«rabil Primorce, a naša nezavednost in okornost Korošce. A kdo ima zasluge, ali če hočete, kdo ie kriv. da imamo danes Slovenci poseben kniiževni iezik. ko pa priznavamo, da smo s Srbi in Hrvati en narod? O tem bi se dalo široko razoravliati. Ponavliam. da 'živimo' sedai v svoii lastni narodni državi, ki smo nip del mi sami. Slovenske države si Slovenci še nikdar nismo in tudi ne bomo ustvarili Torei nam preostaja, in te^a se lahko s ponosom veselimo. Ip velika in močna zaiednica s Srbi in Hrvati. Le v tei za-iednici se bo slišalo tudi naše imp v svetu, če res moramo ooudariati svoie slovenstvo, le v tei zaiednici bomo res nekai veliali in dosegli,- Vse pridobitve našega naroda bodo tudi pridobitve nas Slovencev in obratno. S ponosom bomo lahko smatrali tudi kot Jugosloveni Prešerna in drugp svoie duševne velikane za svoie. Spoznati Da iih morajo, v kolikor fih že niso. tudi naši južni brati — sai če so naši. rf» so tudi niihovi. Istotako se bomo Slovenci seznanili c slrbsko in hrvatsko knflževnostio. Takšno obojestransko spoznavamo bo gotovo Veliko oriDomoglo tudi k temu. da bomo drug drugega spoštovali in liubili. kakor se spodobi rodnim bratom. Dosedai smo se le Dremalo ooznali. Nismo tega sami krivi. Tuie sile. ki „so nas vladale, so nas razdvaiale. Sedai ie čas. da Dreglabliamo duševne vezi in da proučuiemo drug drugega. Uspehi naše-o-a dosedaniega razvoia moraio nostati skuona last. Naučiti se moramo uvaže- v zadniem času že skoro malce »čudni« z vprašanjem, kai ie n. pr. mariborski Podmladek v tem zadniem oravcu pravzaprav že storil da ie baie edini niegov iavni uspeh feriialna kolonija tekočega leta? Da vidimo naše delo! Podmladek ima dohodke samo v svoiih lastnih prireditvah. kaiti članarina tu np šteip kakor sem rekel že gori. Drugih, tuiih virov ni. Podmladek ima na leto običajno dve taki prireditvi, namreč koncert na državni praznik dne 1. decembra in cvetlični dan v iuniiit vsakega leta. Vrh tega ip bil doslei tudi žp enkrat iavni bazar otroških izdelkov. Podmladek ip sicer daial svoie ime tudi 7,a večje število prireditev drugih društev če ip bil izkupiček namenien v podporo dpci (n pr. za otroško bolnico za podporo obmei-nim šolam itd.). Naravno se ip zdelo odboru da od takih prireditev zase ni zahteval nič. ker bi bila vsaka zahtpva le zmanišala izkupiček dotičnega društva za nodiporno svrho. Kai pa ie napravil mariborski Podmladek z dpnariem, ki ga ip dobil od svoiih lastnih prireditev? Doslei ip odbor izročal skoro celotno vsoto kar oo. prireditvi podpornemu društvu za revne učence v Mariboru ker ie mislil, da bo tako prišel od otrok nabrani denar zopet deci v prid in sicer baš tisti deci ki ie naiboli potrebna. Podporno društvo ie preiem denarja tudi ravno potrdilo v časnikih. Ker oa tega. kakor vse kaže. marsikdo ni onazil. zato podam skupni ore-gle^ uporabe denaria ker se iz teh številk naibolie vidi da izoolniuie Podmladek tudi v materiialnem oziru leno nalogo Podporno društvo ie oreielo od Podmladka 1923. leta 15.858 Din. 1924. leta 13.000 Din. 1925. leta 12.718 Din Za leto 1926. ie porabil Podmladek vsoto 13.000 Din za ferijalno koloniio in ni dobilo podporno društvo za to leto še nič. Poleg teh vsot ie pomagal Podmladek nabrati za otroško bolnico 8000 Din in izdal ie še 2000 Din za ureditev delavnice na eni šoli in prispevek za nakuD šivalnih stroiev na dveh dekliških osn. šolah. Tako ie Dorazdelil Podmladek v navedenih letih okroglo vsoto 65.000 Din. ves svoi Drihodek, v podporne namene v smislu ismotrov Podmladkovih Iz teh podatkov ie razvidno, da smotrno delo v obsegu Podmladkovih strem-lieni lahko rodi leoe ideine in tudi gmotne uspehe. Tu v Mariboru ima zahvaliti marsikateri revni otrok Podmladek torei svoie lastno društvo, če mu prinese vsakoletni Božiček obutev ali obleko. Člani sami lahko vidijo, kako se uporabi uspeh niihovega dela pri koncertih in cvetličnih dnevih zooet niim samim v prid. Delovanje v Podmladku in za Podmladek ie dolžnost učitelia in vzgoiite-lia ki želi deci dobro Žrtvuie sicer čas in trud. a pomaga dobri stvari. Velika škoda bi bila. če bi društvo nazadovalo v številu članov, ker ootem nazaduie tudi v gmotni moči, torei v zmožnosti, da pomaga samemu sebi. ALBIN ČEBULAR: Šolske razstave. (Bela Krajina.) (Dalje.) 5. Vinica. Velika izprememba v dosedanjem! Ob razstavah smo opazili večino del. katera so bila iz lesa. Tu oa prevladuje glina — torei modeliranje. Viniški šoli smo orav hvaležni za poglobitev v tei ročnosti, da so dela v celoti raznolič-neiša da vsak uvidi, koliko potov ie: samo izbrati ie treba in iti. Mislili bi si da so dela katera delamo i7. gline zelo slaba ter glina kot taka — zelo nehvaležna, oa iprecei vidimo, da smo se močno varali! Prav io ie trdba vzeti v roko. na gre. Vzemimo nekai vrst gline oa io podaimo učencem v delo. Zadeli bomo precei v neprikladno-sti: glina zmešana 7. zemlio ie prhka, se prehitro posuši, se prične mrviti: glina, v kateri ip polno rastlinskih ostankov ali koreninic, ie neorikladna. ker se zatrguieio odrezki: nremokra ie prepa-casta presuha pa prekamenita — iz tega sledi torei da ie naiboliša ona, katera ie sivkaste barve — povsod io dobimo: med rdečo, v močvirjih v kalih (mlakah) oa tudi v podzemskih jamah (v bližini vasi Kočevie ob Črnomlju), kier ie nanešena v obliki stožcev, ie torei naplavina podzemskih voda. katere so zastale umirjene v raznih zatokih. Kalna voda. t i. voda. katera ip imela v sebi raztop-lieno ilovico io ie zooet oddala in na ta način nam io ie že priroda sama očistila. Treba nam ie le še dodati ali odvzeti pravo količino mokrote v zaboi z njo ter v klet, pa ie pri rokah. To oregne-tpmo tako da ie podobna testu. Viniška šola nam ie nudila prav presenetliive predmete — oa ne moremo reči: lahkih v oblikovanju amioak zelo. zelo težkih, t. i. živali. (Dalje orih.) vati vse. kar ir Dri nas lenega in veli- naorei. Vsemu svoiemu bodočemu delu keea. da se pokažemo «s skupnim boga- oa daimo enoten znak. ki nai bo Dred stvom pred svetom. Na temeliu svoiih vsem svetom za nas značilen, pridobitev na bomo skupno ustvarjali Vlado Klemenčič. 0 D 0 NI P a. P 3 0 j P rf < ti Q. K [D * 1 T D Splošne vesti. Za kai se ie vršila borba na Do-kravinski skupščini v Celiu? Boi nazorov: za ideio stanovske skunnnsti in nroti ideii stanovske razdvojenosti. — Boi za novo ideologi"« učiteliskera stanu. Živimo v dobi silnega ustvariania in zaradi teo-j» silne neenakosti in smo obenem na vrhuncu razdobia idei — smo v dobi borbp starih načel 7. novimi. Ne mislim tera samo v naši orp-ani-zaciii temveč ie ta zgodovinska nuinost last vsega civiliziranega sveta, in se ie ta nuinost izvanredno noostrila po svetovni voini. ki ie bila ravno vzrok raz-padania idpi ki so hotele še enkrat zaža-reti In baš to iih ie zaneslo v borbo z novo ideio enakosti in bratstva, ki ie pričela osvaiati svet, narode, niih oo-edince Taki boii idei so neposredni či-nitelii. ki rib sološno opažamo v zgodovini ki ravnotako snrva tudi nenosred-no vplivaio na one ki :ih pritegnem v boi/ 'Stare ideie. ki postaneio 'v takih slučaiih za usnešen boi nezmožne, se rjrično izkristalizirati in tako se bo na nrimer ideia nacionalizma morala tekom vekov kompromisno sooiiti v ideio človečanske skupnosti, ki bo ustvarila kulturno in srčno pnakost meri narodi, ki Sp prizem med seboi. Narodi sp bodo v tpm bom oiačili v kulturnem oravcu. narodnost bo vsp drugače vzvišen no'em kakor ie dandanes, ker sp bo soopolnil v lastnem, stoiečem notraniem sistemu. Vsa ta fuziia ip tako počasna in vztraina ter točna, da niti ne moremo trditi (čp oreidem spdai na našo organi-zaciio). da ie sad takih idei v naši ali pa v kaki drup-i orfanizaciii zamislek posameznika. četudi ie ta nosameznik moeo-če avtor svoiefa npkako v asimilaciii se nahaiaioče^a čutenia. ki so mu ca vdah-nilp okoliščine in na ves milip duhovne evoluaiie naprednega človeškega hotenja Nam se zdi ta ideia. ki io sprejemamo zaenkrat samo v naš oreanizato-rični sestav, maihna. Toda če fooffiisli,-mo. da ie to pri nas žp proti vnlivom raznih nazorov, ki so škodliivi naši borbi za obstanek, ie to vpndar ogromen nanredeV naših vrst! In ker smo izločili iz naših vrst po-litičnp stranke, ki so samo naraziti na telesu narodovem in tudi no^inu narodnosti ki va samo v svoie svrhe zlorab-liaio kpr smo sp zavedli škodliivosti takega ilplovania. smo postali borci splošnega nokreta o enakosti