Ameriška Domovina
Kr	'	__
It/« ER R M—H O IVI E
NO. 205
^p'^3
K> N Y \ I IN SWRtt	_T ^	^	...
#Ohw ' ^Oj^-ANGUAG« OHLf	Nahonal and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 25, 1966
SLOVCNIAH
MORNING N€WSPAf€R
C
ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
Sovjetska zveza išče po! h končanju vojne
Tako vsaj trdijo glasovi iz poljskih virov in nekateri poučeni diplomati.
VARŠAVA, Polj. — Poročilo 0 posvetu vodnikov komunističnih držav v Moskvi od preteklega tedna ne omenja Vietnama, Vendar so v diplomatskih krogih prepričani, da je bil glavni ^el razgovorov posvečen prav temu vprašanju. Niso se razgo-Varjali in sporazumeli le o sodelovanju pri podpiranju Severnega Vietnama in delitvi stroškov toga, ampak so preudarjali tudi Ernisel nadaljnjega vojskovanja in morebitnih poti k njegovemu koncu.
Poljski viri trdijo, da so se hodniki komunističnih držav v Moskvi sporazumeli o poskusu Posredovanja v Hanoiu, da naj ki ta pokazal potrebno dobro voli0, s čimer bi bile Združene države v smislu Johnsonovih izjav Prisiljene ustaviti letalske napa-na Severni Vietnam. Isti viri Poudarjajo, da Moskva in njeni Zavezniki ne bodo o svojih korakih v Hanoiu dali nobene izja-Ve, ampak bodo o njih molčali, k°r se skušajo izogniti kritiki ^eipinga, če se le da.
Sovjetska zveza se čuti v zad-njern času malo svobodnejša v Sv°jih zunanjepolitičnih akcijah, k0r je rdeča Kitajska izgubila v komunističnem in vsem ostalem Sv°tu večji del podpore zaradi ^ivjanja svoje Rdeče garde in kulturne revolucije” sploh. V Moskvi so brez dvoma uvideli, komunisti nimajo izgleda na v°jaško zmago v Vietnamu in da Se je zato treba iz tega boja u-
^skniti na čim bolj časten način •
m in s kar se da malimi poli-ler>imi izgubami. Končanje voj-v Vietnamu bi omogočilo iz-,°dšanje odnosov med Zahodom 11 Vzhodom in odprlo vrata gospodarskemu sodelovanju. To pa ■^j bi pomagalo izboljšanju gospodarskih razmer v komunistič-■'Ph državah.
Novi grobovi
'’»Hud vidi 53 milijo-volivcev na voliščih
Princeton, n.y. — Gaiiu-
P°v zavod je naračunal, da bo ■ novembra šlo 53 milijonov vo-lVcev na volišča. Pred 4 leti jih 2a Ve^’ ker kRa agitacija k registracijo izredno živahna, Je med tem narastlo prebi-a stvo in ker bo jeza nad dra-1° in rasnimi izgredi pognala arsikaterega volivca iz apatije Volišče.
^ Pa naj jih gre volit res 53 mi-^Jonov, še zmeraj bo ostalo do-a več kot 50% volivnih upra-
eencev.
Mary Kodrich
V	ponedeljek ob 6:45 zjutraj je umrla v Euclid Park Nursing Center, Euclid Ave., Mrs. Mary Kodrich, roj. Jaksic, v starosti 86 let, doma iz Budgajne vasi pri Žužemberku. Njen soprog je umrla leta 1937 v Sharonu, Pa., kjer je pokojna preživela največ let. Zapušča sina Johna Kodri-cha, glavnega tajnika SDZ, hčere Anno Alexander, (Albion, Mich.j, Jane' Mitchell (Geneva, O.), 8 vnukov in vnukinj, 10 pravnukov in pravnukinj, sestro Josephino Rezelj, brata Johna Jaksic (oba v Clevelandu), brata Franceta (v Slov.), nečakinje Carotyn Sudan, Jennie Davison, Ann Hočevar in nečaka Gus Sudan. Pogreb vo iz Hall pogrebnega zavoda, 133 South Irvine Ave., Sharon, Pa., v četrtek ob 9. dopoldne v cerkev Presv. Srca Jezusovega in potem na St. Mary pokopališče. Na mrtvaškem odru bo nocoj in jutri popoldne in zvečer.
Gertrude Balish
Po dolgi bolezni je umrla v Ridgecliffe Nursing Home v Wickliffu 81 let stara Gertrude Balish s 389 E. 162 St., roj. Gubane v Vodicah na Gorenjskem, od koder je prišla pred 62 leti, vdova po 1. 1931 umrlem možu Franku, mati Stephie Mandel, Gertrude Laurich, Ann Toplak in Franka, 6-krat stara mati, 9-krat pramati, sestra pok. Antona in pok. Franka. Pokojna je bila članica Waterloo Grove No. 110 W.C., Collinwood Hive 283 T.M., Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo iz Žele-tovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15 zjutraj, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na pokopališče sv. Pavla.
Pearl Formica
V	Beach Haven Health Care Center je umrla 74 let stara Pearl Formica s 1457 E. 174 St., roj. Mueller, preje por. Gallinis, žena Ross-a, mati Williama A. Gallinis, Dorothy Plichta, na-čeha pok. Johna Gallinus, 5-krat stara mati, sestra Arthurja Millerja in Rubyja Hagadusa (Iowa). Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 12.30 v luteransko cerkev sv. Janeza, nato na Knoll-wood pokopališče.
Vesel, da bo izvoljen p samo eden
]0v °vPraševalec javnega razpo-6rVa starejšemu volivcu: Kaj u- Ite k tema kandidatoma za ^Pgres?
Ro • •
da i Sl ogledal: Vesel sem, lient° Sam° eden od njiju izvo-
Raymond Clayton
Zadet od srčne kapi je nenadno umrl 51 let stari Raymond Clayton s 1140 E. 168 St., rojen Clevelandu, mož Mildred, roj. Krall, oče Leem, Joan Kloss in Lynne, 9-krat stari oče, brat Eberlyja, Lawrenca in Edne Ogelvie. Pokojni je bil zaposlen kot tiskar v Clayton Printing Co. Bil je član Euclid Kiwanis Cluba. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. danes popoldne ob 1.30.
Rose Petrovič
Kakor smo že poročali, je v nedeljo umrla v Polyclinic bolnišnici Mrs. Rose Petrovič s 1035 E. 70 St., stara 68 let in rojena v Clevelandu. Njen mož Paul je umrl 1. 1962. Tukaj zapušča sina Paula, hčere Dolores Kozlevčar, Rosemarie Debevec, Elsie Petek in Eleanor Debevec ter 13 vnukov, brata Andrewa in Charlesa Sega, sestro Dorothy Buscher, v Detroitu pa brata Thomasa Sega. Bila je članica Maccabees. Pogreb bo v četrtek ob 9:30 dopoldne iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes ob petih popoldne.
Saigonska ustavodajna ikupšema začela delali
SAIGON, J. Viet. — Saigonska ustavodajna skupščina je bila izvoljena 11. septembra, prvo sejo je imela 27. septembra, od takrat je pa samo dognala, kdo je bil pravilno izvoljen, in premišljevala, kakšen naj bo poslovnik. Poslanci so se bolj zanimali za plače in za avtomobile, ki so jih zahtevali za osebno rabo kot za druge zadeve.
To je naravno sprožilo kritiko v saigonskem časopisju, sedaj je poslovanje skupščine že toliko napredovalo, da bo ta teden voljeno predsedstvo in tajništvo, ako ne pride kaj vmes. Predvideni poslovnik ima 79 paragrafov, ki obravnavajo način, kako naj se vršijo seje.
Med poslanci se že kažejo prvi znaki rojstva posameznih strank. Sedaj se bo kmalu morala začeti debata o ustavi. Poslanci se pa še ne brigajo dosti za osnutek.
V Indiji sestanek treh
brez imena in namena
1
Sestanek treh “nevtralcev” v New Delhiju je bil včeraj
zaključen.
NEW DELHI, Ind. — Politični opazovalci ne štejejo sedanjega sestanka med Mrs. Gandhi, Naserjem in Titom za posrečeno akcijo. Saj v Indiji niti ne vedo, kakšno ime naj bi dali sestanku. Za sestanek na vrhovih se ne morejo več odločiti, ker so že davno rekli nekaterim svojim prijateljem, da bo to samo navadno posvetovanje med tremi državami, kot je bil tisti na Brionih 1. 1956 in tisti v Kairu leta 1959. Seveda je takrat dal pokojni Nehru sestanku svoj pomen, danes ga pa ni več med živimi. Zato je Mrs. Gandhi imenovala sestanek “srečanje trojke, da izmenja mnenja”. To pa seveda ni oviralo indijske vlade, da je oba gosta počastila, kot je predpisano za take slučaje. Indijska javnost se za srečanje ni preveč zanimala. Naserja je na letališču poleg vlade čakalo le kakih
5,000	ljudi, Tita pa še toliko ne.
“Izmenjava mnenj” tudi ni imela pravega predmeta. O politiki so ravno sedaj že govorili v Moskvi, v Manili pa še bodo, torej v New Delhi niso mogli kaj pomembnega povedati, saj so politično in vojaško prešibki za tak posel. Ostala so torej le še gospodarska in kulturna vprašanja.
Srečanje je imelo največ pomena za Mrs. Gandhi. Čakajo jo parlamentarne volitve in nekateri preveč vneti socijalistični politiki v njeni kongresni stranki očitajo, da ima preveč stikov s “kapitalisti”. Ker se je sedaj pokazala s takimi neoporečnimi socijalisti kot sta Naser in Tito, ji stikov s kapitalisti ne bo v volivni propagandi nihče več mogel očitati.
Gen. Lemnitzer sit poveljstva NATO
PARIZ,, Fr. — Gen. Lyman Lemnitzer, vrhovni poveljnik NATO, je sit brezplodnih naporov pri reševanju težav v tej vojaški zvezi, posebno pri poskusih vzpostavitve sodelovanja s Francozi. Glasovi iz njegove o-kolice trdijo, da je odločen zaprositi za premestitev domov v Združene države.
V MANILI IŠČEJO MIR
Vodniki sedmih držav, ki so se zbrali v Manili, glavnem mestu Filipinske republike, na posvet, poudarjajo željo po končanju vojne v Vietnamu, pa skušajo prepričati istočasno komunistično stran, da to ni znamenje nobene slabosti.
MANILA, Filip. — Na samem začetku konference sedmih držav, Filipinov, Južne Koreje, Južnega Vietnama, Tajske, Avstralije, Nove Zelandije in Združenih držav, je gostitelj Marcos, predsednik filipinske republike, izjavil, da so se v Manili zbrali za dosego miru, ne za razširitev vojne v Vietnamu, kot so skušali svet prepričati iz Peipinga in Hanoia. Konferenca je včeraj in danes obravnavala glavne točke delovnega programa. Končna izjava je v glavnih obrisih že gotova: poudarila bo, da napad ne sme uspeti, odločnost za nadaljevanje pomirjevanja Vietnama, potrebo po sodelovanju držav prizadetega področja v njihovo lastno korist in upanje na pomiritev in mirno ureditev spora, udeleženci
Vsi udeleženci konference so si v glavnem edini, četudi gredo v podrobnostih mnenja nemara precej v razne smeri. Končna izjava bo kazala na edinost v ciljih: Države, ki se konference v Manili udeležujejo, so prepričane, da se napadlcu ne sme dovoliti, da bi njegov napad uspel. V Vietnamu je treba nadaljevati delo za pomiritev dežele in pri tem rdeče prepričati, da njihova “osvobodilna vojna” ne bo uspela. Treba je doseči sodelovanje med državami področja v njihovo lastno korist. Udeleženci konference izražajo upanje na mirno rešitev spora in na medsebojno pomiritev vojskujočih se strani.
Poseben poudarek je namenjen v izjavi opozorilu rdečim, da zavezniški napor za končanje vojne ne pomeni slabost, ampak le željo po končanju prelivaja krvi. Gen. Westmoreland, vrhovni poveljnik ameriških čet v Južnem Vietnamu, je priznal, da potrebuje več čet, kot jih ima sedaj na razpolago, da pa so te potrebne v prvi vrsti za pomiritev dežele in vzdrževanje miru in reda, ker glavna moč komunističnega napada je po njegovem že strta.
Zvečer je prišlo v Manili pred hotelom, kjer stanuje predsednik L. B. Johnson, do hudih demonstracij. Kakih 2,000 študentov je protestiralo proti vojni v Vietnamu in kričalo, naj gredo Amerikanci domov. Policija je odločno nastopila in razgrajače naglo razgnala. Kakih 20 jih je prijela in strpala v zapor, 12
ranjenih pa so odpeljali nico.
bol-
ftešl vojaki v Višinama se ne zanimajo veliko za novembrske volove
WASHINGTON, D.C. — Naši vojaki v Vietnamu imajo do-
Iz Clevelanda in okolice
Lepo uspela veselica—
Veselica Belokranjskega kluba oreteklo soboto v Slovenskem domu na Holmes Avenue je zelo .epo uspela. Udeležba je bila velika, ljudje veselo razpoloženi. “Veseli Slovenci” so se opolnoči preoblekli v narodne naše v splošno veselje gostov.
Pozdravi—
Rojak g. Janez Likozar, ki je živel zadnja leta na Bonna Ave., pošilja svojim prijateljem in znancem prav lepe pozdrave iz Predoselj na Gorenjskem.
Asesment—
Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala nocoj od 5.30 do 8. v šoli sv. Vida asesment.
Na poti—
G. Joseph Grdina s 1133 Addison Road je odšel v Marquette v Michiganu obiskat Baragovo stolnico. Odsoten bo par dni.
Zadušnica—
Za pokojnega Anthonyja Ster-nišo bo za prvo obletnico sv. masti prilike, da lahko zvedo za ša v sredo ob 7.15 v cerkvi sv. vse važne domače novice, tudi Filipa Nerija, v petek ob sedmih politične, toda ne kažejo zanima-j pa v cerkvi sv. Vida. — Ta dan nja zanje. Zato se tudi za no-] praznujeta oče in mati pokoj-
nega, Anton in Dorothy Strniša 59-letnico poroke. Želimo jima
vembrske kongresne volitve ne brigajo dosti. Ni imel dosti uspeha tudi poziv, naj vojaki pišejo > še mnogo zadovoljnih let! svojim kongresnikom in senator- ( k molitvi
jem, kadar so nezadovoljni.
Na drugi strani je pa tudi res,
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so va-
V 22. kongresnem volivnem okraju Ohia je volivni boj zelo živahen
pp	in milo. Najvišja tem-
a^ura 62.
CLEVELAND, O. — Pri vsakih volitvah je zmeraj le nekaj volivnih edinic, ki se za volivni boj v njih zanimajo tudi volivci in politiki zunaj mej dotičnih o-kolišev. Letos se na primer vse zanima, kdo bo izvoljen za guvernerja v Kaliforniji, ali dosedanji demokratski guverner Brown ali republikanski kandidat Reagan. Zanimanje za to volivno borbo je tako veliko, da Reagana podpirajo s prispevki republikanci iz vse dežele, do-čim so Brownu prišli na pomoč vsi vidni demokratski voditelji. V ohajski državi je volivni boj v prvem okraju v Cincinnatiju predmet posebnega zanimanja. Tam se namreč republikanski kandidat R. Taft bori za svojo politično bodočnost.
Pri nas v Clevelandu je volivni boj najbolj živahen v 22. volivnem okraju, ki nam leži pred nosom. Poleg tega je okraj že 13-krat izbral republikanko Mrs. F. Bolton za kongresnico. Mrs. Bolton kandidira ponovno. Že 1. 1964 ji je delal težave demokratski kandidat Patterson, ki je
dobil približno 60,000 glasov, do-čim je Mrs. Bolton dobila nekaj nad 80,000.
Letos je pa boj v tem okraju še hujši. Proti Mrs. Bolton kandidira namreč demokrat Calabrese, ki ga Mrs. Bolton sama smatra za resnega tekmeca. Ni brez razloga voditelj njene kampanje pred dnevi napovedal, da bo za kongresnico agitiralo nad 1,500 aktivistov in da bodo hodili od vrat do vrat.
Mislimo, da je strah Mrs. Bolton do neke meje upravičen. V njenem volivnem okraju se je namreč v par letih spremenilo marsikaj. Naj prvo je okraj dobil nove meje, kandidatje v njem pa nove volivce, ki ne poznajo ne Mrs. Bolton ne Mr. Calabresa drugače kot samo iz opisov in slavospevov in seveda tudi kritike. Ker je Mrs. Bolton zadnjič zmagala le z 57%, ne more zanemariti novih volivcev, akorav-rio jih primeroma ni veliko.
Mrs. Bolton se lahko zanaša na svoje stare volivce, ki jo zvesto volijo že desetletja in ki niso samo republikanci. Jo voli tudi
mnogo demokratov, jd Se drugače držijo demokratskih kandidatov. V tem pogledu je politika Mrs. Bolton ravno tako spretna in posrečena kot politika, recimo, senatorja Lauscheta. Je znala zmeraj doseči lepe uspehe na vseh p. p. političnih poljih (prošnje, podpore, priporočila, posredovanja). Volivci jo imajo radi zavoljo tega in ne zaradi njene politične in družabne pripadnosti. Niso pa vsi volivci taki. V njenem okraju se volivci zmeraj bolj diferencirajo, seveda ne po političnih vidikih. Vzemimo na primer glasove črnih volivcev. Črnci so gotovo veliko bolj kritični do belih kandidatov, kot so bile še pred 2 letoma. Mnogi se bodo volitev vzdržali, nekaj jih bo šlo volit republikance, nekaj pa demokrate. Mrs. Bolton ne more pričakovati, da bo med njimi mnogo takih, ki podo njej dali svoje glasove. V njenem okraju se dalje zmeraj bolj uveljavljajo tako imenovane bele narodne manjšine. Te ne spadajo med revne sloje, saj zaslužki okoli $10,000 na leto niso
pri njih nobena redkost. Taki volivci so že postali zbirčni. Ko bodo premišljevali, koga naj volijo, bodo gotovo opazili, da je Mr. Calabreze potomec italijanski imigrantov, torej za mnoge “naš človek”. Calabrese je na primer dobil lepo število glasov pri primarnih volitvah ravno v tistih volivnih okoliših, kjer prevladujejo pripadniki narodnih manjšin.
Končno pa igrajo tudi leta svojo vlogo. Mrs. Bolton je stara 81 let, njen demokratski tekmec pa ravno pol stoletja manj. Za zaupanje tekmujeta torej dva rodova: v 22. volivnem okraju je povprečna starost volivcev 33.6 let, večina volivcev je pa pod 45 leti. Pri volitvah v Ameriki tudi to nekaj pomeni.
Vse te okolnosti silijo clevelandske politike in politične opazovalce, da gledajo na 22. volivni okraj kot na tisti, kjer je volivni boj hud in bo najbolj jasno pokazal, kako so danes naši clevelandski volivci povprečno razpoloženi.
da tupatam šepa organizacija j bij ene nocoj ob 7.30 v Želetov “glasovanja v odsotnosti”. Upa- .pogrebni zavod na E. 152 St. k jo, da bodo te pomanjkljivosti j molitvi za pok. Gertrudo Balish. odpravljene do 8. novembra. Soj Članstvo Društva sv. Jožefa
pa tudi izjeme.
V nekaterih slučajih je kar 60% volivnih upravičencev prosilo za glasovnice. To so pa navadno taki, ki so zaposleni daleč za fronto. Na frontah samih je' pa dostava pošte, časopisja, u-radnih dokumentov itd. že sama po sebi težka in neredna, kar pa drugače tudi biti ne more. Zato bo le malo vojakov na frontah izvršilo svojo volivno dolžnost.
št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob 8.30 v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Gertrudo Balish.
Zadnje slovo—
' Članice Collinwood Hive No. 283 T.M. so vabljene jutri ob sedmih zvečer v ŽeletoV pogreb. zavod na E. 152 St.,'da se poslove od pok. članice Gertrude Balish.
Proces proti Sheppardu—
Proces proti dr. Samu Sheppardu se je začel včeraj pred okrajnim kazenskim sodiščem
Jevtušenko pride v New York
NEW YORK, N.Y. — Iz Mo- krez posebnega vznemirjanja. V
skve poročajo, da je znani ruski pesnik Jevtušenko prosil pri našem poslaništvu za vizo, da bi prišel v New York, kjer bo pred študenti bral svoje pesmi. Povabili so ga za november. Jevtušenko je napravil podoben obisk že 1. 1961.
Zadnje vesti
NEW DELHI, Ind. — Trije nevtralci, Indira Gandhi, Josip Broz Tito in Naser so po štirih dneh posvetov v zaključni izjavi pozvali Združene države, naj “brezpogojno” nehajo z letalskimi napadi na Severni Vietnam in priznajo Južno-vietnamski Osvobodilni fronti mesto pri bodočih razgovorih o miru.
SAIGON, J. Viet. — Močne enote ameriške 1. pehotne divizije so začele včeraj čiščenje področja vzdolž reke Saigon v okviru načrta o pacifikaciji ozemlja. Drugih večjih vojaških operacij ni bilo.
MORGAN CITY, La. — Moštvo je zapustilo petrolejsko ladjo Gulfstag, ko je nastopila nevarnost, da bo eksplodirala. Opustili so tudi vsak poskus, da bi požar omejili. Ladja se je potopila. Do požara je prišlo v strojnici zaradi neke eksplozije. Ladja je vozila
153,000	sodov gasolina iz Port Arthurja, Tex., v Tampo, Fla.
manj kot treh urah je bilo izbranih 6 porotnikov od 12. Sheppard je obtožen umora svoje prve žene julija 1954. Zvezno sodišče je njegovo obsodbo na dosmrtno ječo razveljavilo, ko je v njej presedel že 10 let. Dr. S. Sheppard trdi, da je nedolžen in da upa, da bo to nova sodna razprava tudi pokazala.
Skupen poziv—
Do konca nabirke za Skupni poziv (United Appeal) je še 3 dni, vendar manjka do cilja $15,-
500,000	še $5,703,262.
Kaj naj ve izobraženi Amerikanec?
NEW YORK, N.Y. — Potem ko je samo Kongres izglasoval na bilijone dolarjev podpor za izobrazbo mladega ameriškega rodu, so pri znani Carnegie Corp. v New Yorku prišli do zaključka, da sploh ne vedo, kakšno naj bo znanje povprečnega izobraženega Amerikanca.
Korporacija je zato sklenila, da naprosi posebno komisijo strokovnjakov, naj ugotovi, kaj vse naj bi vedel izobraženi in morda tudi olikani Amerikanec. Komisija je dobila tudi $235,000 za kritje stroškov. Predsednika komisije je imenovala korporacija, odbor je pa sestavljen iz strokovnjakov nabranih po vsej deželi.
.:x. -i. ,mmm in,	-4


6117 St. Clair Ave. — HSncler#on l-oeSS —■ Cleveland, Ohio 44103
National and Ditcrnational Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.06 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec* Z& Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$12,00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
«0^88
No. 205 Tues., Oct. 25, 1966
Cleveland, O. — V cerkvi sv. Marije Vnebovzete v Collinwoo-
du bo v nedeljo, 30. okt., ob [vodi to podjetje sin Louis.
10:30 dopoldne opravljena sv. maša po namenu zlatoporočen-cev Mr. in Mrs. Louis Urbas Sr.
Popoldne ob 1. uri bo družinsko kosilo v Smith’s Coral Room.
Urbasova sta se poročila v cerkvi sv. Vida, Cleveland, O., 28. oktobra 1916.
Mr. in Mrs. Urbas sta vodila trgovino Food Market na 17305
Slovenski
praznik 29, oktekar ¥ Baragovem doims
Tito: Korak nazaj!
Ko se je Tito mudil začetkom septembra v Prekmurju, je povabil tudi prekmurske komuniste na sestanek, kjer jim je razlagal svoje poglede na sedanje stanje v komunistični stranki in o svojih načrtih, kako je treba to stanje zboljšati. Kar je tam povedal in napovedal, sedaj tudi izvršuje. ne ravno zmeraj v veselje svojih tovarišev. Zato ne bo odveč, ako se ponovno ozremo na nekatere točke njegovega programa za reformacijo stranke, kajti od reformacije je tudi odvisna usoda jugoslovanske gospodarske reforme.
Najprvo je priznal, da socijalistična zavest jugoslovanskih delovnih množic še ni dosegla tiste stopnje, “ko ne bo več potrebno, da jih komunisti usmerjajo”. Zato je še zmeraj potrebno, da se Zveza komunistov smatra za učiteljico.
“Zdaj moramo biti učitelji,” je rekel Tito. V luči te izjave ni seveda titovski slavospev neposredni demokraciji dosti vreden. Kjerkoli so bili odnosi med učitelji in učenci postavljeni na načelo demokracije, sta trpela pouk in vzgoja.
Pač pa Tito dodaja pravilno: “Da bi druge učili, moramo pa tudi sami nekaj znati.” Zadel je žebelj na glavo Ves njegov govor je bil namreč prežet od spoznanja, da komunistična stranka “šepa za razvojem” in da komunisti niso to, kar bi morali biti. Njihova glavna napaka je v tem, da premalo dajo na osebno veljavo in oseben vpliv in ugled, zato se pa preveč zanašajo na oblast. Oblast jih je pa zvabila v birokracijo, ki je stranko v načelnem pogledu spravila na kant.
Stranka mora iti torej nazaj na polje načel. Postati mora zastavonoša komunističnih načel in ne samo diktature proletarijata. Kako naj to doseže?
Najprvo mora dobiti zopet kulturo pod svojo oblast.
Le vse predolgo je stranka zanemarjala kulturna področja.
Prepustila jih je samim sebi, posledice so se pa kmalu pokazale: V Ljubljani je zrastel plevel med perspektive!, v Zagrebu pa se je razbohotila plesen med praksisti. Oboji so pa zunaj stranke debatirali o njej, ali je še potrebna in v kakšni obliki. “Zapljuskalo nas je morje raznih zmedenih teorij in teorijic o partiji... mi komunisti smo pa precej o-klevali, ali bi se temu Dostavili po robu. Sedaj je prišel temu konec!” je rekel Tito.
Če bo Tito držal besedo, bo jugoslovanska kultura zopet postala dekla režima in blamirani bodo tisti, ki so v kulturni svobodi, kar jo je bilo, hoteli videti znake politične svobode. Spraviti kulturo pod kontrolo pa ne bo težko.
Treba bo samo nekoliko višje obesiti vrečo s kruhom.
Da se režim preveč ne zameri naprednim kulturnikom, bo moral začeti udrihati tudi po verski svobodi, kar jo je.
Tudi to ne bo težko, saj ima sedaj znani “Protokol” v žepu.
Udarci po Katoliški cerkvi bodo padali brez ozira na pot na obrazu nekaterih CM duhovnikov, ki zgubljajo čas z “dialogom” s komunističnimi verskimi referenti.
Tito je napovedal tudi več discipline v stranki. Iz stranke mora izginiti vse, kar ni prepričano o zveličavnosti komunističnega svetovnega nazora. Kar bo ostalo, bo ocenjeno ne po službi, ki jo kdo opravlja za komunizem, ampak po osebni sposobnosti ter po ugledu in vplivu, ki ga ima posamezni tovariš na svojo okolico. Ako bo tam veljal za vodnika, bo tudi v stranki nekaj pomenil, drugače bo pa smatran va privesek, ki je sicer potreben, toda ne kaj prida vreden. Tak sistem se seveda da vpeljati in uveljaviti samo z ostro disciplino. Tako bo na nekaterih področjih prišlo tako daleč, da bodo “občani” zunaj stranke imeli več svobode kot tovariši, zato bodo pa tovariši obremenjeni s strožjo disciplino.
Tito se zaveda, da je nastopil tvegano pot. Zato hoče stranko reformirati najprvo na vrhu: v centralnem in v republiških partijskih vodstvih. Ta vodstva mora imeti brezpogojno na svoji strani, ako se hoče podati med nižje strankine plasti in jih reformirati. Ni še čisto jasno, kakšno pristojnost bodo imeli novi organi na “najvišji ravni”, vidi se pa, da bodo razdeljeni v dva dela: važnejši in obenem vodilni se bo pečal le z načelno ali, kakor pravijo komunisti, idejno politiko, drugi del bo pa vodil praktično politiko, seveda v duhu načel in navodil, ki jih bo dobil od “idejnega vodstva”.
Da si komunisti ne bodo delali utvar, jim je Tito tudi povedal, da ne bo imel pomisleka, da k praktičnemu delu pritegne tudi ne-komuniste in jih postavi na odgovorna mesta, ako bodo zanje sposobni. Človek bi rekel, da mu je postal ljubši “nevtralni strokovnjak” kot hinavski in nesposoben tovariš.
Hude stvari je torej Tito obetal tovarišem: več discipline, manj oblasti, več tekmovanja za strokovne položaje v javni upravi in gospodarstvu, to bo pokopalo upe marsikaterega komunista. Če dodamo k temu še žrtve, ki jih Teh naših lepih narodnih de-nalaga gospodarska reforma in še niso dosegle vrha, potem Janj se bomo spomnili to soboto, je Titova politika res tvegana.	""	’	’	"	' ”
Da ne bo nesporazuma: Tito je vse, kar je napovedal, namenil samo članom partije, ne pa drugim ljudskim množicam. Najbrže pričakuje od njih, da bodo potrpežljivo prenašale bremena gospodarske reforme in se obenem držale tega, kar jih bo učila komunistična stranka.
V Jugoslaviji sta torej v krizi stranka in gospodarstvo. Ali pa bodo narodi vse to prenesli? Ali se ne bo morda zgodilo, da se bodo delovne množice po svoje izmikale bremenom gospodarske reforme, komunisti pa posledicam nameravane reformacije njihove stranke?
Tito tvega veliko, ravno toliko pa tvegajo, vsaj tako mislimo, tisti, ki že vidijo v sedanjem gospodarskem in političnem stanju v Jugoslaviji prve znake za liberalizacijo komunističnega sistema. Lahko se zgodi ravno narobe. Konsolidirana in disciplinirana stranka ne bo trpela, da bi se kjerkoli zunaj njene diktature šopirila tudi najmanjša svoboda. Predvsem ne bo trpela svobode v raznih njenih priveskih, kot so Socijalistična zveza delovnega ljudstva, sindikati, Zveza komunistične mladine itd. Misli po željah, kdor se vdaja takim upom.
BESEDA IZ NARODA
Ir, in !rs. Lsisis Urbas Sr, praznujeta zfaf© p§r©k©
Mr. and Mrs. Louis Urbas, Sr.
Grovewood Ave. od leta 1921 do 1947, ko sta šla v pokoj. Zdaj
Slavljenca imata dva otroka; sina Louisa Jr. in hčer Sophie v Akronu, Ohio. Imata tudi sedem vnukov.
Zdaj stanujeta na 23430 Char-don Rd., Euclid, Ohio.
Zlatoporočencema želimo, da bi jima Bog naklonil dolgo življenje v zdravju, sreči in zadovoljnosti.
Cleveland, O. — Pogled na preteklost ni samo spomin na neki dogodek, ki je važen za posameznika, družino, kraj ali narod. Spomin ostane samo spomin, ne da se namreč več nazaj priklicati, kar se je zgodilo. Človek pa iz spomina črpa nove sile in načrte za prihodnjost. Iz preteklih dogodkov se uči, na kaj je treba paziti, da se v prihodnjost! upošteva učinke, ki so en dodo-dek napravili uspešen, ali je spomin nanj trpek.
lepo, slikovito prireditvijo v Baragovem domu, pri kateri bodo nastopili mladi godbeniki, pevci, deklamatorji in licitatorji. Praznični govor bo imel predsednik Narodnega odbora za Slovenijo dr. Miha Krek.
Prireditve se udeležimo mladi in stari, da se poklonimo narodni slovenski zgodovini in znova potrdimo vsemu svetu za bodočnost, da umreti nočemo!
Vstopnine ni.
Prireditelji
Zabavni ¥@šir Oltarnega dsmtva pri Harij] febo-vzeti
Tudi narodni prazniki imajo
v tem svoj pomen; v pogledu na- ,	,	.
•	m , . .	,	I se od poletja, lepi m hladni je-
laj se nam utrjuje narodna za-	1	.	,	.	.
Cleveland, O. — Poslovili smo
senski dnevi so tu in kmalu se bomo zaprli v hiše. V dolgih jesenskih in zimskih večerih nam
vest, smo ponosni na dosežene uspehe in iz njih črpamo, večamo svoj ponos na svoj narod, k ,	, , v	, , ,,
njega pripadnosti ter smo pri- bo dolgcas P°.Poletnih ^bavah pravljeni ta narod braniti in v.V	naiaV1'	.	...
njem vztrajati, zavedajoč se u-' 01tarno drustV0 pn ManJ1
pravičenosti njegovega napred-
.Vnebovzeti poskrbi vsako jesen
ka in pravice do obstanka med enkrat za prijetno zabavo, ko po-
drugimi narodi; v mozaiku naro- !abl rojak+m-le in rojake na do10; dov smo tudi mi en kamenček,^0 s°boto na takozvam card
ki omogoča, da je slika popolna.' ?artf' Nekateri reS lgraj° ta ve'
i cer karte, drugi pa se pogovar-
Važen dan za slovenski narod jajo, obujajo spomine in si dru-
ie 29. oktober. Na ta dan se je' gače krajšajo čas.
pred 48 leti slovenski narod svo-1 Letos bo ta zabava v soboto,
jevoljno odcepil od bivše nem- i 29. oktobra, ob 7.30 zvečer. Za
ško-madžarske države in se od-' vstopnino en dolar boste dobili
ločil, da si bo prihodnjost črtal, tudi kavo in prigrizek. Na razpo-
da hoče biti svoboden v lago bo več nagrad, razna okrep-
sam,
zboru drugih narodov.
Borba slovenskega naroda za ta dan je bila stoletja dolga, trda in bridka. Mnogo narodne zemlje in ljudi nam je vzela več ali manj nasilna germanizacija. Na to narodno vztrajnost, da slovenski narod ni hotel utoniti v nemškem narodnem morju, je mejnik 29. oktober, ko je svojo voljo izrazil: Ne bom več služil!
29. oktobra, ob osmih zvečer z speh.
čila in poživila ter seveda domače pecivo. Tega boste lahko odnesli tudi domov, ker ga bo dovolj naprodaj.
Ker imamo letos jubilejno leto, saj praznuje društvo 50-let-nico obstoja in dela, vse prav posebno vabimo. Svoj jubilej smo praznovale 1. maja, toda tudi ta zabava naj bo del proslave. Pridimo vse in pripeljimo s seboj čim več prijateljev in znancev, da bo naša prireditev res lep u-
Vse članice ste v nedeljo, 30. j na razpolago. Prišla je Mohorje-okt., vabljene k polenajsti sv. | va Družinska pratika za prihod-maši, pred katero bosta Mr. in nje leto. Slovenska pisarna prosi Mrs. Louis Urbas prejela zlato- vse rojake, naj pobite z naročili
poročni blagoslov ter si ponovila obljubo zvestobe, ki sta si jo dala pred 50 leti. Mrs. Kristina Urbas je botrica naše društvene zastave. Pridite vse z znaki deset minut čez deset v cerkev in se vsedite v prve klopi.
Velika večina članic je članarino že poravnavala, nekaj pa jih je le vedno v zaostanku. Te lepo prosimo, da članarino čim preje poravnajo, da bomo lahko ob koncu leta zaključile račune. Članarino pobiramo vsako prvo nedeljo v mesecu pred sejo in po seji, priložnost za plačilo pa bo tudi na sobotni zabavi. Prav tako je vsaka dobrodošla, ki bi hotela stopti v naše društvo.
Vse članice in njihove družine, pa tudi vsi drugi rojaki in rojakinje ste prisrčno vabljeni na našo zabavo v soboto ob sedmih zvečer pri Mariji Vnebo-vzeti.
Na svidenje!
Tajnica
za prihodnjo letno izdajo Mohorjevih knjig.
S. P.
Lpbljanskš siadšk©! doma
Po šesttedenski odsotnosti se je v četrtek, 7. okt. t. L, zvečer vrnil domov ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik. Na letališču v Zagrebu ga je počakal in prvi pozdravil generalni vikar dr. Stanko Lenič, ki je v njegovi odsotnosti vodil nadškofijo. Z njim so bili še nekateri drugi ljubljanski duhovniki. Med njimi je bil tudi znani nemški duhovnik g. Tensundern, ki se je te dni mudil na obisku v Ljubljani. Čeprav Nemec, odlično govori slovensko. Slovenščine se je naučil zato, da bi lahko ustregel slovenskim delavcem, ki so že pred prvo svetovno vojsko množično odhajali v Westfalijo.
Čeprav nekoliko izčrpan od dolge poti, je nadškof j živahno pozdravil navzoče. Zanimal se je za domače novice in je pripovedoval o vtisih iz Amerike. Obljubil je, da bo za prihodnjo številko Družine napisal obširno poročilo o zadnjih dneh svojega obiska v Ameriki.
“D.”
Broiiija za slike
Cleveland, O. — Prelat g. msgr. Al. Baznik prosi vse, ki so karkoli odn. kjerkoli v Clevelandu in njegovi okolici slikali ob priliki obiska ljubljanskega nadškofa, da mu gratis ali proti odškodnini odstopijo po 2 sliki od vsake fotografije. Dobrodošle so ene in druge, vendar posebej še barvne. Slike bi imel g. prelat rad, če mogoče, v enem tednu. Na hrbtni strani naj vsak napiše svoje ime in priimek ter natančni naslov, kakor tudi datum, kraj in kaj slika predstavlja. Napravljena bosta namreč dva albuma, od katerih bo eden izročen g. nadškofu, drugi pa bo ostal tu.
Kdor bi želel glede tega še kake druge informacije, naj pokliče župnišče pri Sv. Vidu, tel. št. HE 1-2624. Slike oddajte, prosijo, ali osebno ali pa jih pošljite na naslov: Msgr. A. B. Baznik, župnik, St. Vitus Church, -6019 Glass Ave., Cleveland, O. 44103. Hvala vsem za prijazno usluž-nost!
Rev. J. Slapšak
‘leris Mnnm?5 m Ladko SCorošes ¥ šikaškl ©pari
Milwaukee, Wis. — Prav srečen sem bil v soboto, 15. oktobra t. L, ko sem po predstavi Mu-sorgskega opere ‘Boris Godunov’ zapuščal ogromno operno gledališko dvorano v Čikagu. Krasno
IZ NAŠIH VRST
Forest City, Pa. — Cenjeni urednik! Moja naročnina na najš lepi list Ameriška Domovina bo kmalu zapadla in ker imam prihranjen denar (čeprav težko), jo predčasno obnovim za celo leto.
Na list sem že dolgo naročena in mi postaja vedno bolj priljubljen in res ne bi bila rada brez njega, ker nam prinaša tako lepe povesti in dosti zanimivih novic, še vedno pogrešam kolono pokojnega u-rednika g. Debevca, v kateri je tako lepo opisoval našo pre-
muziko največjega ruskega skla-, rodno Menešiio Pa m -e datelja M. Musorgskega preple-! ' p ’, x;	,
tajo melodije, vzete iz ruskih na-
Siovšmske kstjige
Cleveland, O. — Slovenska pisarna v Baragovem domu na
6304 St. Clair Ave., Cleveland,	_	___
Ohio 44103, sporoča, da je prišla | da, The Coronation of Poppea,
rodnih pesmi in plesov. V tej o-peri govori ruska duša v veselju in žalosti, koprneča po svobodi in lepšem življenju.
Pri tem umetniškem užitku sem bil sproščen in dobre volje, kajti zadnje čase skoraj človek ne gre iz teatra, kina, raznih razstav, skoraj ne odloži knjige ali časopisa, da ne bi bilo pisano ali igrano o tragičnih kriminalnih dogodkih, o blaznih seksualnih razživljanjih in o blatenju sočloveka. Nudijo ti neko razglašeno muziko, polno zvijajočih teles in kričečih grl, trdeč, da je to moderna umetnost. Toda ta umetnost človeka biča in secira dušo in telo! — Resnična umetnost te dviga in moralno oplemeniti. Prav zato mi je čudovita muzika opere “Boris Godunova” prinesla nekaj dragocenih ur radosti, užitka in sproščenja, prepotrebnega v današnjem času in življenju.
Sproščen in vesel sem bil tudi velikega uspeha, ki ga je dosegel kot “Varlaam” basist ljubljanske Opere Ladko Korošec. Prišel je, zapel je in zmagal. Zmagal je zato, ker ni samo odličen pevec, temveč tudi izvrsten igralec in vloga Varlaama zahteva oboje. Za svojo odpeto arijo “V mestu Kazanu” je Korošec prejel na odprti sceni vroč in odkritosrčen aplavz. Slovenski umetnik Ladko Korošec ima lep in prodorno osvajajoči glas, je izredno muzikalen in izvrsten igralec — torej pristni teaterski človek. Naj o-menim še, da je basist Ladko Korošec bil prvi .Slovenec, ki je pel v čikaški Operi med drugimi svetovnimi pevci.
Opero “Boris Godunov” so peli v ruskem jeziku. Naslovno vlogo je pel bolgarski basist Nicolai Ghiaurov — igralsko me ni ogrel. Grigorija oz. lažnega Dmi-trija, je postavil Tržačan Carlo Cosšuta prav dobro, njegovo ljubico, poljsko princeso Marino, je pela in odlično odigrala Hrvatica Ruža Pospihov, princa Shui-skija je igral Milen Paunov in meniha Pimena je z vso globino tolmačil basist William Wilder-man. Lepo glasovno in muzikalno podajanje je ustvaril izredno talentirani dirigent Bruno Bar-toleti. Režiser Peter Shtarbanov je v skladu s tekstom in muziko izrazito ustvaril like solistov ter doživeto razgibal zborovske prizore. Krasne ruske in poljske kostume je preskrbel scenograf Nicola Benois, katere scene so bile prostorne, lepe in slikovite, prelepe za dobo 1598-1605.
Predstava “Boris Godunov” v čikaški Operi je bil umetniški dosežek na najvišji ravni. Občinstvo je na predstavi navdušeno aplavdiralo pevcem, dirigentu in vsem sodelujočim. Iskrene čestitke za to umetniško stremljenje tudi upravi čikaške Opere na čelu z generalno upraviteljico Carl Fox. Prepričan sem, da bodo tudi ostale opere: La Giocon-
tretja knjiga Mauserjevega romana “Ljudje pod bičem”. Tisti, ki so jo že naročili, jo dobe v teh dneh, drugi naj pobite. Pisarna ima na razpolago še nekaj
Čarobna piščalka in Traviata, katere si bomo ogledali v prihodnjih sobotah, dale par ur radosti, sproščenja in umetniškega užitka, še enkrat prijateljske čestitke ljubljanskemu pevcu
bila božja volja, da je moral oditi k Bogu, kjer uživa rajsko srečo, katero si je na zemlji prislužil.
Listu želim mnogo naročnikov, Vam pa obilo uspeha pri Vašem zaslužnem delu.
Bodite prav lepo pozdravljeni, večletna naročnica
Mrs. Mary Shi vit z
IZ~ŠL0VENiJE
Nepismenost v Jugoslaviji narašča!
Kaj je pismenost? Če se nekdo zna podpisati, če zna samo brati ali samo pisati? Pismen je tisti, ki zna napisati in prebrati običajno besedilo.
V	Jugoslaviji je dva milj ona 800.tisoč nepismenih, to je 19.7 odstotka. Nepismenost je še ved- j no hud državni problem, ker si | z branjem in pisanjem ne mo- • rejo pomagati ne le stari, ampak tudi mladi. Od 10 do 19 let je
v SFRJ nepismenih 51,000 moških in 114,000 žensk. Absolutno število nepismenih se neprestano veča. V enem letu je približno 50,000 več ljudi, ki sploh ne gredo v šolo in prav toliko takih, ki po četrtem razredu osnovne šole popolnoma prekinejo stik z njo. V primeri s tem je število tistih, ki se v raznih tečajih učijo brati in pisati, neznatno. V evropskem merilu je Jugoslavija med šestimi državami z naj-večjo nepismenostjo. Za njo so le Albanija in Portugalska, z nekoliko manjšim odstotkom pa Grčija, Malta in Španija. Švedska je imela že leta 1930 samo 0.1 odst. nepismenih.
Nepismeni so neenakomerno razdeljeni po republikah. Leta 1960 je bilo največ nepismenih v Bosni in Hercegovini, 32.5 odstotka, torej vsak tretji ni znal brati i.n pisati. V Črni gori nad deset tisoč otrok med sedmim in petnajstim letom ni vpisano v šolo, skupno je 21.7 odstotka nepismenih. V Makedoniji je ta odstotek še višji, vsak četrti prebivalec v republiki je nepismen. Srbija ima 1.3 milijona nepismenih, to je 21.9 odstotka (ožja Srbija 23 odstotkov, Kosmet 41.1 odstotka, Vojvodina 10.6 odstotka). Le v Hrvaški in Sloveniji je odstotek nepismenih manjši od jugoslovanskega povprečja-Hrvaška ima 12.1 odstotka. Slovenija pa 1.8 odstotka nepismenih.
V	Sloveniji se je nepismenost močno zmanjšala šele v dvaj' setem stoletju, ko se je obvezno osemletno šolanje začelo žare® uvajati. Pri zadnjem popisu pre' bivalstva so ugotovili, da je v Sloveniji 23,157 nepismenih’ 10,190 moških in 12,967 žensk-Skoro polovica vseh nepismenih
v	Sloveniji je starejša od 65 let-Skoraj dva tisoč nepismenih ži'
vi	v koprski občini, manj v Pl'
ranu, Izoli, Mozirju, Dravogra' du. Najmanjša nepismenost je v ljubljanski občini Center, kjer znaša 0.3 odstotka.	. j
Nepismenost v Sloveniji torej : ne predstavlja težav. Ali pa 3e samo znanje abecede dovolj? Za naše razmere je vedno bolj P°' membno število Slovencev, ^ niso končali osnovne šole.
Za velik odstotek nepismenih Jugoslaviji je kriva nedosled'
izvodov prve in druge knjige, tako da se sedaj še dobi celotno Ladku Korošcu, pozdravljen in!nost in neizpolnjevanje zadanih Mauser j e vo delo.	1 na svidenje v čikaški Operi kot nalog in obveznosti, saj je hPa
Pisarna ima tudi Vauhnikovo Kecal, Sancbo aii Bartollo!	j to skrb vseh, a morda prav 20
knjigo Nevidna fronta” zopet	L G	(to nikogar.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
bilanca nadškofovega obiska
^rve dni tega meseca se je po-
].°vil °d severnoameriške celine pijanski nadškof dr. Jožef Po-cnik v spremstvu župnika g. °2idarja Slapšaka. Nadškofovo ^ Po Ameriki in Kanadi smo JHo primerjali potem pokoj-ega škofa dr. G. Rožmana, ki je S ^ti obiskoval slovenske na-e oine. Nadškof Pogačnik je , riSel iz domovine, ki ji vlada _ ^Unističen režim, škof Rož-,ari je živel med nami, bil je e-.izmed nas. Nadškof Pogač-1 je obiskal in je kot visok doživel veličastne spreje-a^Skof Rožman je misij onaril
tJ^^hljanski nadškof je prile-^ lz domovine v prvi vrsti, ka-je sam dejal, da bi stopil na
ali9
svetniškega škofa Barage Se vsaj popeljal v kraje nje-ega delovanja. Če bo ta obisk ^0sPešil postopek do beatifikaci-skofa Barage, je bilo njegovo
lil-°Vanje s ^em kronano z ve' ^ Uspehom.
jjalalje je nadškofov obisk ve-+„1 slovenskim duhovnikom na kontinentu. Mnogi so prišli * iz ljubljanske škofije. Vsa Ve ,°cila o srečanju z duhovniki
0	povedati, da je bilo to sre-v. J® kot srečanje očeta s sino-
se že dolgo niso videli, in jj, vSo se sinovi osamosvojili, sta k . cvas in razdalja napravila za s0 lcne presojevalce. Temeljito v.®e pogovorili, si iskreno od-
1	vse, kar je koga težilo in t]j^e 2opet našli: škof in duhov-
^ dvostranska korist, o kate-^ežko govorimo in pi-
Ob

Uadškofovem obisku v To-
(ja u sem na tem mestu zapisal, ip tr ^šel med Slovence v ZD ip 'Kk.ailadi, da spozna njih misli gj njih pota. “Prosveta”, titovskih slovenskih A-^.^kancev, je 28. septembra v jv dki “Domače vesti” zapisala V . ^rugim, “da je šel nadškof Pieriko s popolnim pri volj e-^epa Titove vlade v veri, da lja^e§a položaja ne bo zlorab-stič	v roko antikomuni-
beguncem, marveč jih Pi Pvornirjeval. ..” Da, nadškof tj - prišel, da bi zboroval s poli-11:1 vodstvom in se posvetoma 2- ^ru®tvenimi vodniki emi-
v lJe. Stopil je med ljudstvo, T|ihi
^Phn^v*2 cerkve in je tam pri-3e Ui ^0Venske zavesti; spoznal
Vr utripu njihove vere in u-
Verahko, kako mnogo je ostalo .. m zavednih Slovencev, l6y 1 tistimi, ki so bili pred Rh	oklevetani in kate-
prec^ot v tuji in svobodni svet paih ki leti je bila najtežja in Ptrj^^kujša. Nadškof pa jih je paroeVal v veri in vzpodbujal v dlpn.11^ 2avesti. Njegovih spre-
‘Ov
a
s° se udeleževale množi-
P° *e starega rodu in ne eko-^ečjv,-1^ naseljencev, temveč po So Se1 beguncev iz leta 1945. Ti da klečali z njim, pa ne zato, tak 2 bk on “pomirjeval”, am-Ztirav . °’ jim je prinesel po-d0fno rPeče, molčeče in upajoče kazajj ne> iu da so mu oni podi, kaj so ustvarili v svobo-stajj dPremorejo in kakšni so o-cer^vS °2i 21 let. V njih lastnih Cerkve •‘*e ^akko videl slovenski ^ju y111 knez voljo po vztraja-8v°ko l Ver^ P° vztrajanju v C'rietti mišljenju, presoja-delovanju. Svobodnjake s Jane je srečal in
našel;
©foiskg plsšes
uvo^ensre in druge
1Z. starega kraja.
^ ec.ia izbira na tem 2abtev ■ kontinentu!
aite brezplačne kataloge
IPT mmm
T0lSt; Clair Ave. W.
Out. Canada
kristjane, ki odpuščajo, svobodnjake, ki svojega prepričanja, zaradi katerega so odklonili komunizem, ne prodajajo.
Že 21 let loči te ljudi od krajev njihovega rojstva. V marsičem so se spremenili. Tudi domovina ni več ista. Nadškofov obisk jo je zopet približal sinovom in hčeram slovenskega rodu. Približal jim je misli in čustva, trpljenje in upe tiste prave domovine, ki v molku čaka, kdaj bo zopet zasijalo svobodno sonce na slovenskem nebu, da bo lahko prosto občevala s svojimi o-troci po širnem svetu.
Nadškof je povedal, da doma težnja po duhovnih dobrinah raste. Skoraj povsod, kjer je govoril pri sprejemih, je poudarjal, kako zelo mu je pri srcu vzgoja duhovniških poklicev. In domovina jih ima tako mnogo, zato ni čudno, če je nadškof pokazal, kako zelo ga skrbi ljubljansko semenišče, ker je že zdavnaj postalo premajhno. Toda izrazil je upanje, da bo za te potrebe poskrbela domovina. Od emigracije pa da zavisi, če bo Sloveni-cum stal ali ne. Mnogi so od nadškofovega obiska pričakovali razjasnjenja glede tega duhovniškega zavoda. Pa piše neki duhovnik: “Rekel bi, da smo po nadškofovem obisku še manj navdušeni za ta zavod kot prej. Glede vseh pomislekov smo se z nadškofom odkrito pogovorili. Rekli smo, da je treba nabirko drugače organizirati, če hočemo zamisel izvesti.”
In končno, ljubljanski nadškof je na ameriškem kontinentu pozdravil in se srečal z mnogimi škofi in nadškofi. Poznanstva z vatikanskega koncila so se obnovila in utrdila. Težki problemi Cerkve v Sloveniji so tako postali znani v deželah velike svobode. Bog blagoslovi sadove nadškofovega obiska!
PM
Društvene vesti
Društvo Slovencev “Baraga” prireja sestanek za vso slovensko javnost v Torontu. Sestanek bo v nedeljo, 30. oktobra letos, ob 4h popoldne v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. Predaval bo g. dr. F. Blatnik SDB o II. vatikanskem koncilu. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Predavanje bo lepo in zanimivo ter poučno in je prav, da se ga udeleži vse, staro in mlado. Odbor društva se priporoča za o-bilno udeležbo. .
Odbor “Društva Slovenski dom” pripravlja svoj prvi banket v tej sezoni, ki bo v soboto, 5. novembra, zvečer v prostorih doma. Naj bi nobeden ne odrekel, komur bodo odborniki ponudili vstopnice. Na veselo snidenje!
Poročevalec popravlja poročilo
Dobil sem pritožbo, celo protest, da sem premalo točno poročal o vsebini govora, ki ga je imel v dvorani Marije Pomagaj nadškof dr. J. Pogačnik v nedeljo, 25. septembra. Tisti sporni del poročila naj bi se pravilno glasil takole:	“Spregovoril je
tudi nadškof. V govoru je razlagal svojo pot po severnoameriškem kontinentu. Omenil je tudi duhovniški zavod v Rimu in je dejal, da od emigrantov zavisi, če bo Slovenicum stal ali ne.” Vstaviti je tudi treba misel, ki jo je izrazil, da bodo doma sami poskrbeli za semenišči v Ljubljani in Vipavi. Naj prizadeti o-pr osti j o.
Por.
Nekaj statistike, ko številke govore
Izšla je statistika kreditunij-
skega, mi bi rekli zadružnega, gibanja za pokrajino Ontarijo. V letu 1965 je to gibanje pokazalo zdrav in lep napredek v vsakem oziru:
Dobroimetje je narastlo na $509,181,234.. Narastek v 1. 1965 je bil 74 milijonov dolarjev, 20 milijonov več kot v letu 1964.
Člani so imeli vloženega v delnicah in na osebnih čekovnih računih 61 milijonov več kot prejšnje leto. Celotne vloge so znašale $431,233,660. Tudi porast posojil je bil znaten. Za 49 milijonov so si več sposodili. Člani so v tem letu dolgovali $427,484,031 osebnih posojil in posojil na nepremičnine. Garancijski fondi so tudi porastli za 3 milijone. Koncem leta so znašali nekaj čez 21 milijonov dolarjev. Rezerve so se povečale za 4 milijone.
Članstvo v teh Zadružnih zvezah se je tudi pomnožilo. V letu 1965 je pristopilo 100,000 novih članov. Tako velik porastek še ni bil zaznamovan nikdar v zgodovini ontarijskih Credit Unions.
V gornjih številkah so vključene tudi številke porastka Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij. Njenega dobroimetja je bilo približno 1 milijon dolarjev. Celotne vloge naših članov so znašale približno $900,000. Porastek na dobroimetju in vlogah je bil v letu 1965 za dobrih $100,000. Razlika v posojilih ni bila velika. Izposojenega denarja je bilo nekako toliko kot odplačanih dolgov. Garancijski fond in rezerve so se povečale za kakih 8,000. Novih članov je bilo okrog 200.
Ker je s 30. septembrom naša Hranilnica in Posojilnica zaključila svoje finančno leto, bomo v bližnji bodočnosti na tem mestu še kaj več pisali o njenem delovanju v tem preteklem letu. Videli bomo zlasti vpliv celotnega gospodarskega stanja v deželi za denarno valovanje v našem denarnem zavodu.
Iz pisarne
Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij
Plesna zabava v Hamiltonu
HAMILTON, Ont. — Letni vroči meseci so za nami, prišla je jesen in čas, da podamo letno poročilo o delavnosti Slovencev iz Hamiltona, Kitchener j a in o-kolice. Društvo ‘Slovenski park’ je na svojem zemljišču bilo gostitelj mnogim, po raznih krajih raztrešenim Slovencem, dalo jim je priliko, da so se spoznali in povezali med seboj.
Skoraj vsako nedeljo smo lahko opazili nove obraze, ko so se pomerili z nami pri balinanju in odbojki. Veselo smo bili presenečeni, ko smo na pikniku v avgustu mesecu videli, koliko je našega naraščaja. Mladinski dan, čigar namen je bil dati otrokom priliko, da se pokažejo, kako so urni in spretni, je zelo dobro u-spel. Ko so se pa pomerili očetje in sinovi pri plezanju na mlaj, pa zmagovalcev ne smemo objaviti, kajti očetje trdijo, da smo mlaj povoščili, pa mislim, da so leta... Leto bomo zaključili s plesno zabavo, ki se bo vršila v Hamiltonu 29. oktobra ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu ob Dvajseti cesti.
Vabimo vse rojake od blizu in daleč, da pridejo med nas, se z nami skupno razveselijo in se pozabavajo ob spremljavi poskočne plesne godbe in dobre domače postrežbe.
Čisti dobiček je namenjen za gradnjo kopališča v Slovenskem parku. I
Odbor
Ob lepem vremenu
CHICAGO, 111. — Tri četrtine vseh avtomobilskih nesreč na velecestah se zgodi ob lepem, suhem vremenu.
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA BELA D0LQ
XII.
Strašno mi je stisnilo srce. Toliko upanja, dela in skrbi, pa nič uspeha. Zajokal sem in se spravil pod skedenj v seno. Zaspal nisem nič celo noč, toliko me je to prevzelo. Zjutraj sem šel pogledat, zakaj se ni posrečilo. Mislil sem, da nisem pritisnil na pravo mesto — na luknjo; pa ni bilo tako. Pač pa je ptica med tem časom, ko sem jaz priprav Ijal drog in tičnico, kamor bi ptico dal, eno od zamašenih lukenj prekljuvala tako, da je imela dva izhoda in skozi tisto tudi odletela, kakor sem po vsej počasni pameti preračunal. Nisem pa nato odnehal. Nad obe odprtini sem napravil zaporo tako, da sem jo obesil na iz debelega lubja pripravna kosa in nanj pripel vrvici, za kateri bi bilo treba potegniti in obe luknji bi bili zaprti. Bilo je zopet dosti dela, dosti skrbi in zopet prečuta noč. Zvečer zopet isti proces in malo daljše čakanje, da bi ja ptica čim trdneje zaspala. Ko se mi je zdelo dovolj čakanja, sem šel zopet potiho, kar se je dalo, pod jablano. A predno sem se ji približal, je ptica že sfrfotala v temno noč. Ker je opazila tisto napravo, je bila še bolj čiiječa kot prej in me je čutila že od daleč. Ko sem drugi dan šel gledat, če bi se splačalo še kaj narediti, sem videl, da je bilo tisto lubje vse razkljuvano in obe vrvici na tleh. Ptica je torej že prej, predno je šla počivat, tisto pokvarila in vrvici odstranila, s tem pa meni onemogočila, da bi jo ujel in se mi lahko smejala v obraz. Opustil sem potem misel na u-jetje ptice. Hodila je pa ge dolgo tja prenočevat in pozneje celo dve; sta pa izkljuvali in izčistili vse luknje, ki sem jih zamašil. Bila je to žolna-detel, ki smo jo včasih čuli klofati-kljuvati po kakem trhlem drevesu tako naglo, kot bi rožljala strojnica. Lepa ptica je bila to.
Ker smo ravno pri pticah, naj še o sovi nekaj povem. pri nas na skednju, kjer smo mlatili žito, je bil napravljejn oder in na ta oder smo zmetali otepe, kadar smo omlatili. Da ni bila pod streho na slami popolna tema, je bilo v vrhu stene narejeno malo okno v obliki srca. Skozi to okno so vedno prihajale in na slami prenočevale sove. Spomladi so na slami tudi gnezdile. Navadno so imele dva ali pa tri jajca. Par let sem jim jajca zamenjal. Prosil sem mamo, naj mi da kurja jajca, pa sem vzel sovine proč in položil kokošje na gnezdo, čez tri tedne so bili zvaljeni piščanci, katere sem seveda odnesel v sobo in jih tam krmil. prVo leto so bile same putke. Drugo so se pa zvalili ena piška in dva petelinčka. Jaz sem tudi drugo leto piščance vzel in jih krmil v malem zaboju v sobi. Da jih ni zeblo, sem jim dal narobe obrnjeno zajčjo kožo, seveda prej posušeno, pa so se stiskali vanjo kot pod kokljo. Ko so dobili perje, sem jih pustil na prosto. Kmalu smo opazili, da sta oba petelinčka zelo bojevita. Zaganjala sta se v kokoši in zlasti v starega petelina, pa tudi v ljudi. Večkrat so otroci jokali in vpilj na ves glas, tako domači kakor tudi sosedovi, če so prišli mimo naše hiše. Sosedovi so rajši naredili velik ovinek, da so se jima u-maknili. Meni je to silno ugajalo in sem se dostikrat smejal in užival, ko so se jih drugi otepali. Sam sem jima znal dvorja-niti tako, da me nista napadala. Nekoč sta pa napadla mojega naj mlaj šega brata in se mu je eden obesil za šobo s kljunom in ga ni izpustil toliko časa, da se je šoba pretrgala in sedaj šele je petelin odskočil. T° Pa niso bili
iauoi in Peiping m kažsra popššanja
TOKIO, Jap. — Včeraj sta Severni Vietnam in rdeča Kitajska znova poudarila svojo odločnost v boju proti “ameriški napadalnosti” v Vietnamu. Ponovila sta pogoje za razgovore, kot sta jih v preteklem letu znova navedla. Glavna med njimi sta umik ameriških oboroženih sil iz Vietnama in vključitev predstavnikov J u ž n ovietnamske Osvobodilne fronte v vsake razgovore za politično reševanje spora.
Oba sta označila zavezniški posvet v Manili za “vojni posvet”, četudi je predsed. John-
več špasi. Fant je imel gornjo ustnico preklano tik pod nosom in je zelo krvavel. Ker so se že tudi sosedje pritoževali, da se vedno zaganjata vanje, ko hodijo mimo, je mama sklenila, da ju bo prodala. In tako se je tudi zgodilo. Bratu se dolgo ni hotelo zaceliti pod nosom in mu končno pustilo obronek za vse življenje, ki se mu še danes pozna. S tem sem skusil, da je resnica, kar ljudje pripovedujejo, da, če sova zleže petelinčke, so zelo bojeviti.
Zdaj pa še o srakah nekaj! V svojih otroških letih sem vedno zelo rad stikal za gnezdi ptičev, kakor tudi drugih živali, zlasti za vevericami. Sraka ima gnezdo najrajši na gabru ali bukvi. Naredi ga iz vejic in blata. Med blato zmeša tudi malo mahu ali kaj sličnega. S to zmesjo ga tudi pokrije in pusti dve izletišči — dve luknji. Tako lahko prihaja v gnezdo iz dveh strani. Opazoval sem in večkrat splezal na bukev, na kateri je gnezdila sraka, ter pogledal, kako so že veliki mladiči, da bi mi ne ušli prekmalu. Hotel sem namreč enega obdržati, da ga bom imel doma. Da bi ne bil prepozen, sem enega najlepšega privezal za tenko nožico in vrvico potegnil skozi gnezdo in jo spodaj pritrdil, da ni mogla zleteti z drugimi vred. Stara dva sta jo krmila in ji prinašala obilno hrano. Tudi jaz sem ji nosil in ko mi je že popolnoma rada sprejemala hrano iz roke, sem ji vrvico snel, jo odnesel domov in jo doma privezal za isto nožico, ker je bila že vajena, pač pa na dolgo vrvico, da je lahko tudi frčala par metrov naokrog. Ko me je popolnoma privadila, sem jo odvezal in spustil v prosto. Nič. daleč ni odfrčala, vedno je bila v bližini mene. Spat pa je hodila na tisto mesto, kamor sem jo prvo noč položil. Kamorkoli sem šel, je šla, oziroma frčala za menoj. Včasih mi je sedela na rami, včasih pa, če je bilo drevje, po njem odletavala za menoj. Ko smo okopavali krompir, je odletavala za menoj od fižolove prekle do prekle in mi tako ves čas delala druščino. Kadar sem šel v šolo, so jo pa morali vselej zapreti za kake četrt ure, da me ni več videla in priletela za menoj. Neverjetno se žival privadi človeka in tudi jaz sem se je tako privadil, da sem bil resnično žalosten in sem jokal, ko je prišla nesreča, da je poginila. Nekoč je bila sama v družinski sobi-hiši, ko je prišel sosedov fant, par let mlajši od mene. Bil je to Vrbanovčev Francelj. Mislim, da še živi. Igral se je z njo. Prijemal jo je in metal proti stropu, ona je pa sedala na tla. On je skakal za njo in enkrat po nesreči stopil trdo na njo tako, da je bila takoj mrtva. Ravno je hotel pobegniti, ko sem stopil v hišo in z grozo opazil, da je moja prijateljica sraka poginila. Joj, kako sem žaloval za njo. Seveda sem jih sosedovemu nekaj naložil in mi je moral natančno povedati, kako se je nesreča zgodila.
(Dalje sledi)
son ponovno izjavil, da ne pojde v Manili za nič takega in je načelnik konference v Manili, predsednik Filipinov Marcos, ob njeni otvoritvi izjavil, da je cilj konference mir, ne vojna.
Peiping uporablja priložnost za nov napad na Sovjetsko zvezo, ko trdi, da je prišlo do predloga za končanje letalskih napadov na Severni Vietnam šele po razgovoru Angleža Browna z Rusom Gromikom. S skupnim nastopom naj bi Združene drža-
ve in Sovjetska zveza poskušali, tako trdi peipinški “Ljudski dnevnik”, izsiliti “novi vzhodni Muenchen” ter doseči obkolitev rdeče Kitajske.
CLEVELAND, O«
Moški dobijo delo
HELP WANTED — MALE
FACTORY
Metal Stamping plant located near Route 21 and Broadway will train men to use precision instruments and read blueprints while working with tools and dies.
QUALITY STAMPING PRODUCTS 5322 Bragg Road 441-2700
(205)
MIZARJI
FORMICA DELAVCI
Stalno delo za dobre delavce. Plača od ure. Ne klicati. Oglasite se osebno in vprašajte za Mr. Matt.
ADMIRAL STORE FIXTURES 5680 Euclid Ave.
(207)
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tad Co.
3784 E, 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Ccrp.
MAenSTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLEH - MBR0TEL
Contouring and profiling Machines
HQRiZQNTAL SSFlISS MILLS
Član Vrhovnega zveznega sodišča W. O. Douglas pojde v pokoj?
WASHINGTON, D.C. — Poroka člana Vrhovnega zveznega sodišča 68 let starega Williama O. Douglasa z mlado visokošol-ko je letošnje poletje povzročila mnogo zgledovanja. Ko je prišlo v javnost, da je Douglas prejemal še posebno nagrado za svoje delo kot privatnik, je Kongres nakazal, da utegne začeti preiskavo o tem.
Ker je Douglas član Vrhovnega sodišča že 27 let in ima pravico do polne pokojnine $39,500 na leto, ga nekateri prijatelji silijo, naj gre v pokoj in se tako izogne sitnostim.
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
help~wanted—female
GENERAL OFFICE
Opportunity for girl who has graduated in upper third of her class to assume responsible position in office of a metal stamping shop located near Broadway and Route 21. QUALITY STAMPING PRODUCTS 5322 Bragg Road 441-2700
(205)
MALI OGLASI
wmn
LATHES
OAF TURRET LATHES
ENGINE LATHES
mium mmm
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
00ITR0LLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(207)
Grovewood okolica
Družinska hiša, 4 spalnice, 1 spodaj, se mora prodati zaradi selitve. $12,800. Kličite 752-3400. ____________________ (x)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša v bližini cerkve sv. Vida po ugodni ceni. Veliki prenovljeni kuhinji v obeh stanovanjih, 3 spalnice zgoraj, 2 spodaj, kopalnici, polna klet, garaža. Kličite 881-0624.
—(205)
Soba se odda
Opremljena soba s souporabo kuhinje se odda poštenemu starejšemu moškemu ali ženski na 1153 E. 61 St. Kličite EN 1-1933.
—(205)
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
V	najem
Oddamo 5 velikih sob in kopalnico na E. 51 St., zgoraj. $50 mesečna najemnina. Kličite 851-1085.
V	najem
Oddam opremljeno spalno sobo zaposlenemu moškemu. Si lahko tudi kuha. Kličite HE 1-6671.	(208)
HELP WANTED MALE
An excellent opportunity for an aggressive man with ability to read blue prints in the office of progressive metal stamping shop located near Route 21 and Broadway.
QUALITY STAMPING PRODUCTS 5322 Bragg Road 441-2700
(205)
Hiše naprodaj
Nove ranch hiše, 3 spalnice, priključene dvojne garaže, polna klet. Lot 100 x 200, zelo lepa okolica. $29,900.
Pri Chardon Road
V Euclidu, blizu Our Lady of Lourdes Shrine, pridemo skozi z novo cesto, zidane ranch hiše od $25,9000 in več. Za več pojasnila kličite
UPSON REALTY RE 1-1070	499 E. 260 St.
(209)
V najem
4-sobno stanovanje se odda zgoraj odraslim, blizu Holmes Ave., v Collinwoodu na 15910 Midland Ave. Kličite 761-7583.
—(207)
PT" ■■ — = Mara Husova:	...—	-	..m : ■	>: p: V '	'	■;' )
^ Živa	plamenica j
“Miro me ljubi in ne razume Umetnosti tako kakor jaz. Kaj za to? Da je le dober. Sicetr pa njegov ostri duh odtehta marsikaj. Zelo učen je”, si je pfrigo-varjala in klicala v spomiia vse pjune visoke misli in razfirave.
“Ko bova skupaj, ga n aučim na red in dom. Upam, da irnu ne bo pretežko opustiti svoja ponočevanja. Pravi, da jih je deloma Že. Bomo videli, še je čas..”
Take in podobne so bile njene misli tisto jesen, ko se je pripravljala za izpit.
“Ti si nas popolnoma zanemarila”, je očitala Pavla Zali, ko jo je po dolgem času obiskala.
“Izpit imam pred vra.'ti”, se je izgovarjala.
“In ženina za vrati”, je dodala Pavla. Zala se ni umaknila.
“Da, na pomlad s)e misliva .vzeti.”
“Pa mi nisi nič pra-fila o tem? Vedela sem že od začSetka, da je ljubezen med vama. Midva pa se vzameva ta mesec. Pridita kaj k nam!” je povabila Pavla prijateljico.
“Bova prišla. Pa; vso srečo. Pavla!”
“Prosila sva za premeščenje. Upam, da nam ne* bodo odbili prošnje. Potem pa jo mahneva nazaj v Slovenijo”, je čebljala ysa srečna Pavla.
“Blagor tebi!” je vzdihnila Zala nehote.
“Zakaj? Ali ti nisi srečna?” “O, saj sem!”
“Kaj te moiti?”
“Je nekaj, kar sama sebi ne morem pojasniti.”
“Pusti to, Zala! Bo samo po sebi minilo. Boš videla. Samo nikar preveč ne zahtevaj od življenja! Kar ti nudi, vzemi.” “To sem tudi storila, ko sem privolila v ta zakon.”
“Kdaj greš k: izpitu?”
“Še ta teden.”
“Ali mi boš kupila spotoma nekaj malenkosti? Potrebne so mi.”
“Kar naštevaj, ljuba Pavla!” Zala je vzela svinčnik in začela zapisovati Pavline malenkosti, ki jih nikakor ni hotelo biti konec. Vse to so. bile drobne stvarce, prepotrebne za vsako gos-
podinjstvo. Seveda. Pavli je o-braz kar žarel, ko jih je naštevala.
“Še to in še to.” Na koncu je prišla še pisana kravata za gospoda Trčka.
“In pika!” se je uprla Zala.
“Res sem te preveč obremenila”, je Pavla povesila glavo.
“O, ne; ali denarja za tak semenj nimaš dovolj! Dovoli, da te spomnim na skromnost, nevestica.”
“Prav imaš! Poračunajva, koliko to znese.”
Računali sta in skupni znesek je daleč presegel Pavlino kupno moč.
“Zala, briši!”
Zala je črtala. “Tako, zdaj se ujema.”
“Ali greš popoldne v urad?”
“Da, zdajle se odpravim.”
“Spremila te bom kos poti.” Prijateljica sta odšli v veselem pomenku. Med potjo je Pavla pripovedovala Zali o opremi svoje kuhinje s takim navdušenjem, ko da je od njene kuhinje odvisno rešenje sveta. Zala jo je občudovala ter se veselila njene sreče.
10.
V pisarnah davčnega urada je bila tisto popoldne za čudo mučno. Že ob začetku dela je poštar prinesel brzojavko za vodjo računskega oddelka. Nihče ni vedel, kaj je v njej; vendar je ležala težka slutnja nad vsemi.
Gospodična za pisalnim strojem, ki je bila vedno pridna in marljiva, je danes nemirno šarila po uradnih spisih in pre-
CHICAGO. ILL.
MALE HELP
WAREHOUSE MEN — FACTORY WORKERS
Lots Of overtime & fringe benefits. Need 10 factory men as trainees in rubber lining work. Ages 18-40. No exper. necessary. Exc. Salary $2.25 hr. We are an equal oppty. employer. GOOD-ALL RUBBER CO., Call. Mr. Fred Habbas MA 6-3746.
(206)
PORTER-DISH MACHINE OPER. For kitchen, 8 am ito 4 pm. No v/eekends. Age Open. Good wages. Exc. working conditions.
Call CO 7-7700 Ext. 350
(206)
Male & FEMALE HELP
Need an experienced Male or Female for short order cooking and grill work.
HU 9-5091	CA 6-8863
(206)
CHICAGO, ILL.
sledkoma vzdihovala. Gospa Julija se je razburjeno sprehajala od blagajne do Zaline mize.
Pripravnik Miholič je buljil v praznoto pred seboj ter se čudil nemirnosti, ki je zajela vse ženske. “'Saj pravim, ženska je ženska; ni za nobeno javno delo. Danes so videle poštarja z brzojavko^ a njihove vetrovne misli že spletajo strahovi in nesreče”, je godrnjal v svojo delovno knjigo. Kljub temu je prisluhnil, ko se je v pisarni pojavil starešina, gospod Molek.
“Slišite, gospoda! Našemu tovarišu, gospodu dr. Beliču, je umrla mati. Oprostil sem ga dela za nekaj dni. Domov pa ne pojde. Predaleč je in mater bi mu tako že prej pokopali. Reči sem vam hotel, da bi bilo prav in tovariško, ko bi mu tudi vaš odsek izrazil sožalje.”
Gospod Molek še ni končal poročila, ko je gospodična izza pisalnega stroja glasno hlipajoč zletela skozi vrata.
Starešina je začuden vprašal gospo Julijo:
“Kaj neki je?” Julija je sko-mizgnila z rameni, vrgla plašč čez pleča in odšla v računski oddelek. Za njo sta jo ubrala mirnodušni pripravnik in gospod Molek.
Zala je ostala sama kakor prikovana za svojo mizo. Pred njo se je pojavila Beličeva podoba tako živo, da bi se je lahko dotaknila z roko. Mračen in razo-ran obraz vojaka in človeka mučenika z raztrgano dušo in ubitim srcem. Spomnila se je, kako je zadrhtel njegov glas, ko je pravil o materi, edini živi vezi in edini ljubezni, ki ga je še priklepala na življenje. “Če bi še nje ne bilo, bi moje življenje po vsem, kar sem preživel, ne ime-
lo več smisla.”	ipodična me vedno žali!” je s
“Po vsem, kar sem preživel.” ^ spremenjenim glasom potožil Kaj je neki strašnega preživel ta pripravnik. “Hm, hm”, je pras-človek, da ne more preboleti kal svojo brado vodja in se med
ran? Nobenemu ni zaupal. Julija bi povedala, če bi kaj vedela o njem. Tako je ugibala Zala, ko je bila sama v pisarni. Globoko jo je zadela Beličeva nesreča.
Zdaj pa so vsi zleteli k njemu ko jastrebi na plen. Da mu izrazijo sožalje — s topimi dušami in pajacevskimi obrazi. Julija je edina med njimi, ki kaj čuti, se je hudovala Zala.
Medtem se je vrnila gospa Julija.
“Zalka, jaz moram domov. Možu moram povedati, kaj se je zgodilo. On ga bo poprosil, da se za nekaj časa preseli k nam. Strašno ga je zadelo. Prav je, da niste šli k njemu. Zaprl se je, nikogar noče sprejeti.”
“Hitite! Vaše delo bom jaz opravila!” je priganjala Zala.
Pripravnik se je vrnil: “Stara žena je bila; morala je umreti; po kaj toliko trušča?” je godrnjal Miholič.
“Molčite, vi, puhlo bitje!” je planila nadenj razdražena Zala.
Miholič je stisnil ramena ter se prihulil za svojo mizo.
“Ali bo bitka? Kaj?” je slišala Zala za seboj glas gospoda Molka.
“Pomislite, gospod, ta nič, ta...”
“Je že prav; recite: ta mladi fant!” jo je miril sivalasi vodja.
“Je rekel, da je popolnoma prav, da je stara žena umrla”, je pihala vsa besna Zala.
“Saj nisem nič hudega rekel!” se je opravičeval pripravnik.
“Nič, nič! Če že nič ne občutite in ne razumete, ne trosite očitno svojega srčnega uboštva!”
“Vidite, gospod starešina, gos-
^muiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiimmmiiiiiimiiiimminmmmiiminiiiiiiminnimmmmiiiiiir
K
K
MALE HELP
PRESSMAN to run offset business forms press. Full or part time. Call Art Tuscher. 483-1732
(209)
FACTORY WORKERS Skilled wood workers on musical instruments with supervisor expr. Steady iwork. Good pay, Ins. and Paid vacation. Call John 276-0873.
MULTILITH OPERATOR Exp. variety of work; good starting sal. with some overtime. 1250 : & 1250 W. Letter Service. Loop.
RA 6-7482	(207)
DISHWASHERS
for priv. No. side men’s club. Over 21 yrs. of age. 5 days. 6 nights. Exc. Sal. Pleas, working cond. 2 meals turn. free. Vacations pd Uniform WE 5-6200.	(206)
MAIL — SHIPPING CLERK Exper. Must type 40 plus. Multi-lith exper. helpful. Will train on equip. Benefits.	ST 2-2164
JANITOR
Full time days or nights or part time nights. New modern office bldg. Skokie. 673-1171 OR 5-0743.
(208)
FEMALE HELP
HOUSEKEEPER AND CHILD CARE
Reliable woman to live in. Salary. For working mother with 2 children. Sundays off. Call between 6:00 A.M. — 10:30 AM. 472-9181.
(206)
Need physically capable men for gen’l factory work, in S.W. Side plant. Steady work. $2.51 per hr. starting rate. Fringe Benf. Call Mr. Gilewski LA 3-6332	(207)
PAPER CUTTER—Expd. Cutter for fast growing box Partician House. On 1st & 2nd shifts. Full time or Part Time. Hosp. & Profit sharing. Apply: MOSER BOX PARTICIAN CO., 1874 S. 54th Ave., Cicero, 111. NA 2-7471.	(207)
ORDER FILLER & GENERAL WAREHOUSE WORK For wholesale paper house, Exp. pref. Service completed. Hospital & life insurance.
GRAHAM PAPER CO.
405 W. Lake St.	AN 3-0755
S w- j
AMERIKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
( K. S. K. J. )
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
j K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averikl.
j Premoženje________________ $16,300,000.00
| Članov - 45,000 __________Certifikatov - 47,500
! Veljavna zavarovalnina---------$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
[ Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.KJ.

AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
[ME ...
NASLOV MESTO ... DRŽAVA


CODE
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimmimimii
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujn«
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 SL Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
zobmi smehljal.
‘‘Umirite se, gospodična! Gospod ni kriv, če drugače čuti kot vi in jaz.”
“Nič ne čuti!” je prasnila Zala.
“Tudi zato ni sam nič kriv”, je hladno zavrnil vodja. Zala se je zazrla v oči starega moža in razumela njegovo misel.
“Da, prav imate!” se je hitro umirila in sram jo je bilo.
“Tudi mi stari imamo včasih kaj prav”, je zadovoljno bobnal po mizi sivolasi uradnik. “Vi
greste v četrtek k izpitu; ste^se kaj dobro pripravili?” je vprašal Molek svojo uradnico, da napelje njene misli v drugo smer.
“Mislim, da bo šlo!” je odgO' vorila presenečena Zala. Od k°d taka ljubeznivost starega gospoda?
(Dalje sledi)
Moj novi naslov:
MOJE IME: --------------------
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO



NAROČITE Sl
DNEVNIK

AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
SLOVENSKI

DNEVNIK
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
NAPETOST V BOJU — Ameriška vojaka v napetosti, ko eden od njiju kliče za pomoč, ko je predhodnica zadela na sovražnika v bližini kambodžanske meje v Vietnamu.