»5PCMRSTTO Cene in sefmska poročila. Crat t-jemm denarja. Na zagrebski borri ae je te dni dobilo v valutah 1 amerijiki dolar za 56.50. Dne 20. marca 1928 pa y dcvi¦ah: 100 avstrijskih šilingov za 799.85—802.85. 100 madtarskih pdigov za 992.25—995.25. 100 italijanskih lir za 300.35. 1 ameri&ki dolar ia 56.775.-56.975. 100 francoskih frankotv tn 323.83. 100 čehoslovaikih kron za 168.20—169. 8«jmi. 26. marca: Teharje, Dobora, Sevnica ob Savi, St Ilj pri Velenju in Marenberg. 37. marca: Sp. Kostrivnica in Ljutomer. 39. marca: Artice in Zagorj« ab Sari. 30. marc»: Braslovce in Lemberg. Maribortko sejmtk* poročilo. Na svinj-iki aejem dne 16. Tiairca 1928 je bilo pripeljanih 127 svinj; cene so bile sled«če: Mladi pra&iči 5—< tednoY stari komad Din 100—150; 7—9 tednoY stari Din 250—300; S—4 mesece stari Din 380—450; 5—7 mesecev stari Din 450— 550; 8—10 mes€c«Y stari Di*n 580—650; 1 leto •tari Din 1000—1200. 1 kg tive teie Din 10.— *o 12.50; 1 kg mrtve teie Doa II— šu 17.—. Frodail* «• j« 50 ko-w4or Maribortki trg dn# 17. -narca 1928. Kakor po navadi, je bil tudi ta trg prar dobro zaloien in obiikan. Priilo je 88 tlaninarjev na trg, ki %o prodajali meso po 15 do 19 Din, •lanino po 17.50 Din, gnjat pa po 20 do 22.50 Din kg. Doinači mesarji so ostali pri dosedanjih cenah. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoii 400 komadov. Cene so bille: piičancem 20 do 30 Din, kokošem 40 do 50 Din, racam Ln gosem 60 do 80 Din, puranom 60 do 100 Din komad, dooiačim zajcem 10 do 30 Din, Jjjrlicam 35 Din komad. Ribe »o se prodajale po 20 do 25 Din. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlke, sadike: Krompirja je bilo 10 vo_oy. Cenc so bile krompirju 1 do 1.25 IMn, kislemu zelju 4 Din, kisli repi 2 Din, čebuli 4 do 5 DLn, oesnu 10 do 14 Din za 1 kg, solati itadijanski 14 do 16 Din kg, domači soJati in ^pinači 1 Din kupbek, karfijolu 5 do 12 Din komad, maslu surovemu 36 do 40 Din, kuhanemu 46 do 48 Din, čajnemu 52 Din kg, olju olivnetnu in bučnemu 20 do 22 Din liter, mleku 2.50 do 3 Din, smetani 10 do 12 Din liter. Sadje: jabolkom 5 Din, posušenim slivam 10 Din, mandeljnem 65 D, dat-eljetn 24 Din, arehom 36 do 40 Din 1 kg, limonam 0.75 do 1.50 Din, pomarančam 1.50 (\o 3 Din kotnad. SadikaTn (jablani, hruški, ribczlu. bre&kvam, marelicam, rožam) 12.50 do 25 Din komad. Sadi'k prinašajo vsako »oboto na (rg in se prav hitro in dobro razpcčajo. — Le-sena in lomčcma roba 1 do 100 Din Vomad. Pletene košare, jerbnsi, peharji, koši, okrožni ki, lesene vilice, žlicc, kuhavnice in drugo kuhinjsko orodj«, katero se prinaša ludi v veliki množini na trg, se istotalco pref-ej dobro proda. Brezove metle stanejo 2.25 do 5 Din, lesene grablje in vile 6 do 8 IMn 1 komad, koruzna slama 25 Din vreča. — Seno in slama: V srodo, dne 14. t. m., so kiDetj« »ripeljali 9 vozov sena, 3 slame, y soboto, dne 17. t. m, pa 16 vozvo scna in 2 voza slame na trg. C«ie so bile senu 70 do 85 Din. slam.i pa 40 do 45 Din za 100 kg. Slama se je prodajala tuidi ,po 2 Din za snop. Gospodarsk^ ohvestiia. Važno za perutninarje! Vsi perutninarji se opozariajo, da je v vsakem pogledu najprimernejši čas za valjenje mesec marec in april. Zato naj se v teh mesecih vsaka razpoložljiva dobra koklja izrabi. Jajca naj se vzamejo le od zanesljivih rejcev, ki gojijo našo domačegrudno štajersko-zagorsko kuro, ki v vsakem pogledu v naših krajih dobro odgovarja. Rejci se opozarjajo zlasti na dejstvo, da se je v zadnjem času poleg iajčjega eksporta tudi izvoz žive in zaklane perutnine znatno povečal. Trgovina pa zahteva izključno le fino belokožnato robo, za kar zopet štajerska najbolj odgovarja, medtem ko veIja roba z rumenimi nogami in rumeno kožo (italijanske, plimetke) kot manjvredna. Radi pomanjkanja kredita in vsled redukcije strokovnega osobja za letos žal ne bo mogoče uradoma razdeljevati valilnih jajc. Interesenti pa se opozarjajo na sledece okoliše, kjer dobijo dobra valilna jajca štajerske pasme in to: Maribor, Raz vanje pri Mariboru, Središče ob Dravi, St. Jurij ob južni žel. in Celje. Natandne naslove lahko vsak zanimanec izve pri najbližjem sreskem živinorejskem referentu. Oni perutninarji, ki hočejo jajca iz rejskih središč, se opozarjajo, da so take postaje z zaklopnimi gnezdi zaenkrat le še v okolici Mariibora. Naslove lahko vsakdo izve pri kmetijskem oddelku velikega župana. Laporje. Gospod sreski tfisonom J. Znpan bo imel y nedeljo dne 25. marca 1928 po rani sv. maši poucno predavanjf o sajenju sadnih tomvn y »poa-la-i Uj drugih luaeliisiuh p«- nogah. Vabijo se rsi kmetje i_ okolice, da se ga y obilnem Stevilu udeleže, v ijih tamili korist Kolje in vsake ^2* vrste rezan les prodaja ali zamenja za dobro rino Franjo Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica iL 25. Ljutomerska sadjarska in vrtnarska po družnica je imela v nedeljo, dne 18. t. m_ prav dobro obiskan tečaj za snaženje, obrezovanje in sajenje dreves, najprej v suli leoretično, potem pa praktično na šolskem drevju, na župnijskem sadonosniku in pri g. Volnarju. Govorilo se je tudi o zaliranju sadnih škodljivcev. — Prihodnjo nedeljo, dne 25. marca, pa bode vrtnarsko predavanje v dekliški šoli po osmi maši. Govoril bode vrtnarski strokovnjak prof. g. Vardjan iz Št. Jurija ob juž. žel. Pridile vsi člani, zlasti pa gospodinje in dekleta ter ljubitelji vrtnega dela, ker bomo marsikaj koristnega slišali. Uljudno vabi odbor. Na specijalni kmetijski ošli v št. Jurijn pri Celju se vršijo sledeči dvodnevni lečaji: 1. Sadjarski tečaj za cepljenje in pre cepljevanje sadnega drevja za učitelje in druge zanimance dne 2. in 3. aprila. 2. Čebelarski tečaj za spomladanska dela za učitelje in druge dne 10. in 11. aprila. 3. Vrtnarski tečaj za učiteljstvo in druge 23. in 24. aprila 1.1. Nočišče, v kolikor je prostora na zavodu, je brezplačno, prehrana za vsak dan pa stane 12.50 Din. Priglasitve naj se izvedejo pismeno brez prošenj za odgovor. — Uprava. V DOBROBIT MALIM VINOGRADNIKOM. Iz Poljčan smo prejeli: Za časa rajne Avstrije so naši mali vinogradniki prodajali svoj vinski mošt že kar od preše. Prišli so krčmarji ter različni odjemalci, in če listih ni bilo, so vino pokupili domači večji posestniki, kateri so imeli pač kaj pod palcem. S tem so pa bili mali vinogradniki zadovoljni, ker so si z izkupičkom priskrbeli potreben živež, obleko, obuvalo ter plačali zaostale davke. Kako pa sedaj? 2iva duša se več ne oglasi v jeseni po vinskem moštu. Vino leži po kleteh. Različne male količine od 6 do 10 hektolitrov, a ker je kapl jica dobra, bo do takrat vino izginilo, ko bodo kupci začeli za njega popraševati, a davki ter druge potrebščine bodo pa ostale. Kaj je temu krivo? Res je, da živimo ˇ denarni krizi, ni pa na tem vse ležeče. Še marsikateri večji posestnik ima svoj prihranek v posojilnici, ki bi ga gotovo naložil v vinsko klet, kar bi mu tudi gotovo prineslo gotove obresti. To nekdanjo res živahno vinsko Irgovino o\'ira naš nesrečni trošarinski zakon, ko bi se lahko na drugi način zadeva uredila, ne da bi država trpela kakšno škodo. Če bi kupil sosed od soseda vinski mošt od preše, zakaj je neki potreba količino javiti financarjem ter še plačati trošarino. Saj ni vino kupljeno z namenom, da bi ga doma popil, pač pa, da bi ga pozneje naprej prodal, saj takrat ne uide Irošarini. Pri nai so bili slučaji, da se je sosed soseda usmilil- ker je bil v denarni stiski, da je kupil od njega par veder vina, ne da bi javil finanini ktaUioli. Ko *o linancarji t« _va« hali, sta bila oba občutno kaznovana. Ali je tak zakon potreben? Mislim da ne. Protim naie državne poslance v imenu malih vinogradnikov, da nam tozadevni trošarinski zakon omilijo brez vsake državne ikode- oziroma izgube. Naj pustijo proste roke med malimi in večjimi vinogradniki, tedaj bo vinska trgovina zopet oživela y korist malim ter vedjim vinogradnikom brez vsake državne izgube. Upam ter se zanašam na naše vrle državne poslance, saj so že veliko dobrega ter koristnega sto rili v našo korist, če še sedaj vsega ne čulimo, a dobro delo je vsaj v teku! Debelak Ivan, Ljubčno, Poljčane. »5PC