*p*»nina pieOana v gotovim
iHUTUtOnkl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 220 Maribor, sobota 27. septembra 1930
^ha|a razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStnam ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 V*lj* matačno praia*nan v upravi ali po poiti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13
Oglati po tarifu
Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiernova ulica it. A
Snovanje državne stranke
v Avstriji
Hitlerjeve grožnje z reuolucija
PRED'SESTAVO HOMOGENE KRŠ ČANSKO-SOCIJALNE VLADE POD VODSTVOM VAUG01NA. — DR. SCHOBER PREVZAME VODSTVO
DRŽAVNE STRANKE.
DUNAJ, 27. septembra. Kakor vse kaže, se bo razplet avstrijske krize zelo zavlekel. Sprva so v krščanskosocialnih krogih računali s tem, da se bo posrečilo ohraniti vladno koalicijo „ LIPSKO, 27. septembra. Na veleiz- P°d vodstvom Vaugoina Toda že tajniškem procesu, ki se vrši tu že več ^0] p0 odstopu dr. Schobrove vlade J« proti nekaterim bivšim častnikom se je pokazalo da Velenemc! in kmet-f*avne brambe, je bil v četrtek zašli-j zveza odklanjajo sodelovanje pod an tudi vodja narodnih socijalistov, Vaugomom. Velenemci so imeli vce-Adolf Hitler in sicer o revolucijonarnih laj. se:!0’ na kateri so sklenili,
jjaČrtih svoje stranke. Za njegovo zaslišanje je vladalo velikansko zanimanje n- mu je navzoča publika med njegovimi izjavami ponovno ploskala.
Hitler je predvsem izjavil, da je brez državljanstva. To je vzbudilo pozornost ** radi tega, ker je vladalo dosedaj $ošno mnenje, da je avstrijski državen.
Na vprašanje predsednika, ali se na-njegova stranka posluževati iz-zakonskih sredstev ali ne, je odgovoril:	»Če	bomo	zmagali,
bo sestavljeno vsekakor državno prišlo bo maščevanje in pada-glave. Izraz revolucija v pro-*ramu narodno socijalistične stranke ®°nieni predvsem odpor tlačenega ljud-•|va. Narodni socijalisti nikdar ne bo-*n° Priznali pogodb, ki so bile sklenjene ? antanto in ako pridemo do moči, po-bomo te pogodbe in zakone, ki iz-.fT*lo iz njih, prelomili ali pa obšli. Pro-tem pogodbam se bomo borili tudi z *^mi nezakonitimi sredstvi; V treh leji*1 bomo najmočnejša politična skupina v^mčije, kmalu nato pa bomo imeli
večino. Stojimo na stališču, da sta
j^avna vlada in državni predsednik r£ana, odvisna od naroda.«
. P fašistični revoluciji je Hitler kratko plavil: »Fašizem ni izvršil nobene re-ojiicije in Mussolini je kraljevi ministruj Predsednik.«
I f-ONDON, 27. septembra. »Times« pi-»®10 k Hitlerjevi izjavi na procesu v 'Dskem: »Hitlerjeve izjave o stališču arodno-socijalistične stranke naprarn '"‘•‘ovnim pogodbam In vpliva narodnih “ciialistov na stališče Nemčije napram stali Evropi nikakor ne moremo prezrela	0	Ra^enaua,	Stresemanna
Hindenburga, ki so spravili Nemčijo Pet tako daleč, bi bilo uničeno, ako bi .ostali narodni socijalisti še močneiši in se uresničile Hitlerjeve grožnje.«
čejo prevzeti soodgovornosti za režim, ki pomeni poslabšanje notranjih prilik, zaščito korupcije in poostritev odnošajev med strankami, kmetska zveza pa očita krščanskim socijal-cem, da so vrgli dr. Schobrovo vlado iz samega pohlepa po oblasti. Meščanski blok je torej padel. V tem srni slu tolmačijo krizo tudi vsi današnji listi. »Reichspost« zvrača vso odgovornost za razpad protimarkistične fronte na Velenemce in jim očita, da spravljajo s tem Avstrijo v nevarnost, da zmagajo pri volitvah socijalisti. »Arbeiter Zeitung« triumfira radi razpada meščanskega bloka in zahteva razpis volitev.
Smatra se kot gotovo, da bo sestav "— sedaj manjšinska vlada krščan-socijalcev pod Vaugoinom, ki bo razpustila parlament in razpisala no-
ve volitve. Kolportira se tudi že lista Vaugoinove vlade. Predsedstvo, vojno in notranje zadeve bi prevzel Vau-goin, zunanje stvari prelat Seipel, ju-stico dr. Ramek, trgovino Hrin-tschack ali Weidenhofer, prosveto dr. Schultz, finance dr. Jucli. Razen dr. : Jucha, ki je izven strank, so vsi kr ščanski socijalci.
Po prizadevanju dr. Seipla, ki se je danes z letalom pripeljal iz inozemstva na Dunaj, skušajo krščanski so cijalci dr. Schobra sploh popolnoma izločiti iz javnega življenja. Njegova popularnost je šla namreč krščanskim socijalcem že močno na živce. Vendar pa se zdi, da se jim ta nakana ne bo posrečila. V teku je namreč že akcija za osnovanje državne stranke pod Schobrovim vodstvom, v katero bi stopili Velenemci, Landbund in druge manjše frakcije. To akcijo podpirajo zlasti gospodarski krogi in zdi ' se, da ji tudi Heimwehrovci niso nenaklonjeni. Tako bi nastal nov meščanski blok, toda brez in proti krščanskim socijalcem. Vodstvo tega bloka bi prevzel dr. Schober, ki bi kandidiral na Dunaju. Računa se, da bi imela državna stranka pri volitvah znatno večje uspehe kakor v Nemčiji.
Kongres za zrakoploustuo u Budimpešti
BEOGRAD, 27. septembra. Danes se vrši v Budimpešti kongres za zra-koplovno pravo. Delegacija Jugoslavije sestoji iz našega budimpeštanske-ga poslanika Lukovica ter gg. generala Simonoviča, šefa odseka za tisk v ministrstvu za zunanje zadeve llije Garešanina. ter asistenta pravne fakultete v Beogradu Pržiča. Kongres razpravlja o vprašanjih pravnega značaja, ki tangirajo zrakoplovbo v splošnem.
RutomobMska nezgoda naj-starejseaa člouefca na suetu
NEWYORK, 27. septembra. Tu je prišlo do avtomobilske nesreče, katere žrtev je postal Turek Zaro Aga, najstarejši človek na svetu, ki ima se-Ur	daj	156	let. Ko je šel preko neke ce-
“83 tir na progi Zagreb—Zldanlmost. 'ste. ga je podrl avto na tla in starček ^ Kakor javljajo jz ljubljanske	železni-	i je	dobil tako	težke	noškodbe,	da	je
e direkcije, so dela za zgradbo druge-	‘obležal	nezavesten.	Tri	zdravniki	se
Atlra na 80 km dolgi progi Zidani most trudijo, da mu rešijo življenje.
*ku :Sreb v te*fU’ tuie finan“ne Strs?lne so s*av'*e Prometnemu minl-
tHretU Ponudbe za zgradbo tega tira. m0ra lzde,atl Podrobne načr-> LCksproprijaciJa zemljišč je že izvr-l*lon °^i so proračunani na 120 mi-Ure °v dinarjev. Obenem bodo	pa presne tudi vse postaje na tej	progi.
Zaključna dirka za prvenstvo kluba »Perun«
se bo vršila jutri, 28. tm. Start je ob \2. (14.) uri na Vodnikovem trgu. Za seniorje je določena 60 km dolga proga Maribor—Marenberg in nazaj, za juni-orje pa proga Maribor—Fala in nazaj (30 km). S to dirko bo zaključena to-letna kolesarska sezona. Po dirki se bo , v --».».v,	m	m/	viku	ivu-	vršil v prostorih restavracije »Maribor«
(Stju ''^0 med Dalmacijo in Anglijo. Na družabni sestanek, in se bodo ob tej fružbe stoji sir George Hklbiug. i priliki razdelile kolajne iu nagrade.
>v« zveza Dalmacije z Anglijo.
»egi . Podlagi pooblastila naše vlade Je *«Iovh J?n pri nas novi angleški parnik Ji0 Jv^e£lster Shlping, ki bo vršil red-
rauii—i '
Prvi nastop Sokola II v Pobrežju
bo jutri ob 15. Sokolsko in Sokolstvu naklonjeno občinstvo iz Maribora in okolice je vabljeno k mnogobrojnl udeležbi na prireditvi pri Rojku.
Današnji živilski trg
je bil dobro založen. Na vseh tržiščih se je zelo živahno trgovalo; cene so bile zmerne. Na špeharskem trgu, kamor je dospelo 30 Špeharjev s 66 zaklanimi svinjami, 1 telico in 2 teleti, v pogledu higijene prav vzoren red. Največji nedostatek pa je pomanjkanje proda-jalnih miz in se čudimo, kako je mogoče, da se po I. 1919, ko je izšla striktna naredba o prepovedi prodajanja na tleh, še danes v tem pogledu ni ničesar storilo!
Dve nezgodi pri delu.
V mehanični delavnici na Zrkovski ulici 10 nameščeni 231etni pomožni delavec Franjo Cižek je tako nesrečno manevriral pri stroju, da je dobil na desni strani prsnega koša nevarne, poškodbe. Z reševalnim avtom so ga od-premiH v bolnico. — Pri kritju strehe posestnice Knuplež na Novem Glavnem trgu nameščeni 221etni krovec Viktor Brus je padel davi raz opolzke strehe v globočino 4 metrov ter si pri padcu prebil lobanjo. Nezavestnega so z reševalnim avtom odpeljali v bolnico. Njegovo stanje je zelo resno.
Odgovor.
On je vedel, da ga vsi občudujejo radi njegove spretnosti v odgovarjanju. Nikdar ni prišel v zadrego.
»Zdi ' se mi, da n‘ste prav nič lačni, gospod...?« ga je nagovorila gostiteljica.
In on je odgovoril: »Milostna, poleg Vas mora pač vsakdo izgubiti teki«
Cerkveni koncert
Aleksander GreUnlnov
Liturgija ftnesfica
izvaja mariborska Glasbena Matica
v oetelc, 3. X. ob 20. v stolnici
Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnob«
nostl, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Joselo-va« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Joselova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrupljenju želodčnega črevesnega ka* nala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se do* bi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Za glabeno kulturo.
Glabeno društvo »Lira« v Krčevini pričenja v oktobru z novo sezono pouka v godbi in eventualno tudi v petju. God* beno kapelo in otroke bo — kakor doslej — poučeval kapelnik g. Alojzij Polič v društvenem lokalu, ki se nahaja v poslopju otroškega vrtca v Erjavčevi ulici, Melje. — G. kapelnik vabi s tem mladeniče v starosti od 14. leta naprej, ki so na dobrem glasu ter imajo veselje in posluh za godbo, naj se zglasijo ob torkih in petkih od 19. do 21. ure v društvenem lokalu ali pa izven teh ur pri njem na stanovanju v Slovenski ulici 12, I. nadstr. za sprejem v godbeni naraščaj za katerikoli godbeni inštrument. — Istotam naj se do 5. oktobra prijavijo v pouk na goslih ali na klavirju otroci obojega spola od 8.—14. starostnega leta, ako imajo za godbo posluh, in njih starši želč, da se muzikalno izobrazijo. Honorar bo zmeren, po dogovoru, za povoljen uspeh pa jamči kapelnik. G. Polič je pripravljen poučevati mladino obojega spola od 8.—14. leta tudi v petju, ako se priglasi zadostno število petjaželjnih otrok. Opozarja se, naj otroke privajajo k vpisovanju njih starši ali teh namestniki. Pri društvu »Lira« se nudi zlasti mladini iz bližnje okolice Maribora prilika, da se izvežba v glasbeni umetnosti.
Zvočni velefilm Atlantik
bo igrala Zveza kulturnih društev v KI« nu Union samo še danes in jutri. Mnogo je še v Mariboru in okolici ljudi, ki filma niso videli. Ako hočejo videti nekaj res lepega, naj ne zamudijo prilike, ki se jim nudi še danes in jutri. Nepozabni so utisi, ki jih zapušča film v človeku s svojimi krasno uspelimi slikami o življenju na veleparniku sredi morja, ki brez pomoči potone s par tisoč ljudmi na krovu.
Sv. Mihael
goduje po koledarju sicer še-le v pon-deljek, a takozvana »Mihžlova nedelja« se proslavlja že — jutri, zadnjo nedeljo v septembru. Sv. Mihael ima v nebeški vladi — poleg vojnega tudi kmetijski resort in kot takega ga spoštujejo kmetje širom sveta. O sv. Mihelu morajo dozoreti vsa jabolka in tudi o zrelosti grozdja je star odločujoč faktor. V najbližnji mariborski okolici je cerkvica Sv. Mihaela v Razvanju, kjer se vrši vsako leto po stari navadi veliko »žeg-nanje«, ki ob lepem vremenu privleče tudi Mariborčane.
Vei lepšega in cenejšega grozdja na trg
SLABA KALKULACIJA NAŠIH VINOGRADNIKOV.
VffCFff ft!K 'Mrl
m mi umu ii—hi m m r im— mi ni iiiii pniinn i 't irmiinTin
V M ST!	1938.
Dasi je Maribor skoro od vseh strani obrobljen s solnčnimi vinskimi goricami, vendar ne nudi njegov trg dovolj lepega grozdja po primernih cenah, kakor bi domačini in tujci upravičeno pričakovali. Zato uživamo mnogo premalo tega najžlahtnejšega domačega sadu in ga pride y prešo več, nego je treba, vinske kleti pa se še bolj polnijo in vinska kriza se še bolj povečava. Okoliški vinogradniki se pač zatekajo k točilnicam »pod vejo«, katero ugodnost posamezniki že naravnost zlorabljajo. Oddaljeni vinarji, pa tudi tukajšnji vinski obrtniki, imajo od tega — bodimo odkritosrčni in pravični — samo škodo, ker prvi niti grozdja niti vina ne morejo tako lahko vnov čevati in jim pridelek doma obleži, poslednji pa radi vinotočev malo potočijo in zato tudi malo vina pokupijo drugod.
Pri marsikaterem vinogradniku je še vedno utrjena stara navada, da ti ne privošči grozda baš preveč odi srca, z vinom pa te v zidanici čezmerno kar zaliva in mu ni zanj prav nič žal. Prava domača gostoljubnost bi pa bila, ako bi bil gostitelj s sladkim grozdjem prav tako radodaren ko skoraj ob vsaki priliki z rujno kapljico — poleg obligatne pristne domače klobase. Podobno je s ponudbo goričkih pridelkov na trgu: grozdje, kolikor ga je, ni prvovrstno, predvsem pa je predrago, z vinskimi po-skušnjami pa često tako rekoč krošnja-rijo po gostilnah in ponujajo vino za vsako ceno, ker je stiska za denar pač velika.
AU ni izkupiček za grozdje prav toliko vreden, povrh pa še z manjšim trudom? Upoštevati je treba tudi, da so pri nas običajne vrste namiznega grozdja najboljše za jed, ne pa za napravo vina; pomešane s pravimi vinskimi grozdnimi vrstami namreč kvaliteto vina samo kvarijo. Kolikor vnovčiš namiznega grozdja, za toliko se kajpak zmanjša količina mošta, odnosno vina v kleti (100 kg grozdja da okroglo 70 1 mošta in pozneje, po daljšem zorenju morda samo kakih 60 1 vina), po drugi strani pa je to vino boljše in celotni gospodarski uspeh je ugodnejši, kar je končno glavna stvar.
Na mariborskem trgu so sicer celi kupi grozdja, katerega pa razmeroma malo prodajo, ker je cena po 8 in 10 Din za kg o tem času — tudi radi prekupčevanja — približno najmanj za polovico pretirana; zato gre grozdje počasi v denar, pri daljšem ležanju se opraši, u-maže, kvari, nudi sladko pašo raznim žuželkam, da je za nakup še manj vabljivo in za uživanje sploh manj priporočljivo. Boljše je v Ljubljani, dasi so goric« daleč proč. V Zagrebu dobiš lepega grozdja po 4 Din, še cenejše je grozdje v Beogradu, v Novem Sadu, seve v Primorju in pa tisto prvovrstno namizno grozdje, katero izvažajo v velikih množinah izi drugih pokrajin Jugoslavije (Smederovo, Vršac) v inozemstvo. Vinogradniki drugod pač boljše kalkulirajo kbt naši in vedo* da znese izkupiček za namizno grozdje navzlic zmerni ceni pov prečno lahko najmanj še enkrat toliko kakor izkupiček za itak manj vredno vino od istega grozdja. Za čedno, okus no, lepo odbrano namizno grozdje po zmerni ceni imaš hvaležnih odjemalcev, za vino pa vedno manj. Marsikateri to čil ec »pod vejo« na oddaljeni samoti bi bU zadovoljen, ako bi mogel liter svojega vtnskega pridelka naglo potočiti po ceni, katero zahtevajo na našem trgu za kg grozdja, dasi mora točilec plačati povrh še točilnino (točilno takso) in vso ogromno trošarino na vino poleg mno gih drugih stroškov. To so nezdrave razmere.
Najbolj rano namizno grozdje so letos kakorkoli že uporabili, modro portugalko zdaj spravljajo, tudi že pijejo, dovolj pa je še bele in rdeče žlahtnine, morda muškatne žlahtnine, kraljevine, ranega rdečega veltlinca; pa pridejo na vrsto morda kavčina, morda nekaj rumenega muškata, modrega tirolana (mesnatkaj i. dr.; tudi marsikatera bolj izrazito vinska grozdna vrsta bi se prilegla po tem žlahtnem sadu koprnečemu želodčku. Kmetijske organizacije bi mogle v tem oziru kaj pokreniti; tudi posamezni vinar#, dobri sosedje bi se lahko sporazu-
mih in dogovorili radi skupne prodaje namiznega grozdja. S tovornim avtom, katerega ponekod ni tako težko dobiti, spraviš sveže grozdje v primernih posodah v kaki uri n. pr. na mariborski trg tudi iz bolj oddaljnih goric. Zato predlagamo, sicer že nekoliko pozno:
Vrli Slovenjgoričani in Haložani, premislite in se hitro odločite! Prav tako solnčni Slovenjbistričani, Konjičani i. dr. Brzojavite ali telefonirajte, ko boste že vse pripravili, rano dopoldne mariborskima dnevnikoma »Večernik« in »Ma-riborer Zeitung« n. pr. tako-le: »Jutri okoli osme ure pripeljemo na mariborski trg veliko množino namiznega grozdja po zmerni ceni.« Prepričani smo, da bi navedena lista še istega dne priobčila to naznanilo, a meščani bi vas ob prihodu naslednjega dne trumoma pričakovali in bi kar oblegali vaše z grozdjem naloženo vozilo, tem bolj, čim lepše in cenejše bi bilo grozdje.
Saj so mnogi vinogradniki ponujali 1928šček letos celo po 3 Din, pa ga niso mogli prodati. Ako bi bili prodali predlansko grozdje po tej ceni, bi bilo to toliko vredno, kakor če bi zdaj dobili za liter vina istega letnika okroglo 6 Din. Tako pa bi po gorenjem predlogu mogli biti vsi zadovoljni: kupci z lepim, ne pre dragim grozdjem, prodajalci pa z izkupičkom, ki baš v tem času vsakomur ze-o prav pride. Tudi to je sredstvo za delno omiljenje vinske krize, ki tako silno pritiska, in bi se moralo v bodoče mnogo bolj uvaževati. Marsikdo, ki danes ne zmore pretiranih cen, bi mogel privoščiti sebi in svoji družini žlahtnega sadu vinske trte za redno uživanje. Meščani ne bi radi tega popili nič manj vina nego doslej in bi se torej konsum pridelkov naših goric samo povečal. Poskusite!
Andrej Žmavc.
kaznivi, če se izkaže, da prijava ni točna.
Prijavo je treba sešteti in od vsote odtegniti v Mariboru na gostaščini, vodarini in kanalski pristojbini 18.7%, v Krčevini pa na vodarini 10.71%, ali pa vsaj navesti dejstvo, da je gostaščina etc. v napovedanih zneskih všteta in prositi, da se uradoma odbije.
Nepismeni ali premalo pismeni davčni zavezanci lahko dajo svojo prijavo pri davčni upravi ali pri občinskem uradu na zapisnik.
Domače vesti
Prijaue za odmero zgračari ne za leto 1931
se morajo vložiti v roku od 1. do 31. oktobra 1930. Prijave se vložijo za vsako hišno številko posebej; če je več objektov pod eno številko, se vloži za vse te objekte ena napoved. Tiskovine se dobijo v Mariboru pri davčni upravi, v drugih občinah pri županu. Napovedati se mora letna kosmata najemnina na podlagi najemnine, ki se je plačevala v mesecu septembru leta 1930, to je 12kratna septemberska najemnina. Pod kosmato najemnino se razume: 1. Najemnina v gotovini; 2. vrednosti vseh radi najema pogojenih dajatev v denarju, uslug in obvez, ki jih najemnik daje ali dolguje hišnemu lastniku; 3. dajatve v naravi (hrana, vzdrževanje etc.); 4. vsote, ki jih je najemnik plačal ali posodil za preureditev ali popravilo hiše, oziroma stanovanja ter tudi takozvane odstopnine in prispevke za čiščenje stanovanj, če radi tega plača manjšo najemnino; 5. istotako tudi mesto lastnika plačani davki, zavarovalne premije etc. Vrednosti obvez iz točke 2. in 3. treba je preračunati v denar in znesek vpisati v prijavo.
Pravilnost napovedanega zneska morajo v napovedi potrditi tudi najemniki, ki so soodgovorni za vpisane zneske in
Prodaja Tegetthofove rojstne hiše.
Na snočnji izredni seji mariborskega občinskega sveta ja bila Tegetthofova rojstna hiša v Slovenski ulici prodana mariborski oblastni hranilnici za 350.000 Din. Novi lastnik mora sedanjo hišo podreti do 1. aprila in nato zgraditi po regulacijskem načrtu mestnega gradbenega urada novo tronadstropno poslopje. Če bi zamudil ta rok, pa mora vrniti občini hišo brezplačno. Rok bi se mogel podaljšati le, če bi oblastna htanilnica do tega časa ne mogla spraviti strank iz hiše.
Obrtnikom in obrtniškim organizacijam!
Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg 10, ki je bil kot urad ukinjen z odlokom g. ministrskega predsednika, posluje v vseh zadevah glede pospeševanja obrti nemoteno dalje kot: Kr. banska uprava Dravske banovine, VIII. odd. referat za pospeševanje obrti. Obrtniki in njih organizacije naj se zato odslej obračajo na navedeni naslov, ki posluje povsem enako kot bivši Urad za pospeševanje obrti.
Obnova procesa proti morilcem fin. or gana Resnika.
V	spominu je še znani bestijalni umor fin. organa Resnika Janka pred dobrimi tremi leti, izvršen pri Št. Uju. Vršili ste se proti umora osumljenim osebam Golobu, Bezjaku, Klemensbergerju in Ja-merniku že 2 porotni razpravi. Prva 17. jun. 1927 je bila odgodena, pri drugi, ki se je vršila 4., 5. in 6. okt. 1927 pa so porotniki izrekli oprostilni pravorek. Pozneje pa so se pojavili novi momen ti, ki so državno pravdništvo prisilili, da je predlagalo obnovo postopanja, in sicer najprej že meseca julija proti Golobu, začetkom septembra pa tudi proti ostalim trem osumljencem. Obnova je bila dovoljena. Vsi štirje so zopet v preiskovalnem zaporu mariborskega okrož nega sodišča.
Ljudska univerza, tečaji za kitaro.
S 1. oktobrom se tečaji za kitaro zopet otvorijo. Imajo namen, pospeševati gojitev domače glasbe v najširših krogih in udeleženci se seznanijo z upora bo kitare kot spremljajoč, pa tudi kot samostojen instrument. Pouk se vrši ali posamič ali pa v majhnih skupinah (2— 3). Udeleženci lanskih tečajev, kakor novi udeleženci, naj se zglase v nedeljo, 28. tm. pri podpisanem. (Krekova ulica 14, II. nadstr.) Prof. Druzovič.
500 čeških in poljskih zdravnikov na potu skozi Maribor.
Dne 1. oktobra med 14. in 15.^ uro pride v Maribor 500 češkoslovaških in poljskih zdravnikov, ki se udeležijo vseslovanskega zdravniškega kongresa v Splitu. Iz Maribora bodo po kratkem odmoru nadaljevali svojo vožnjo. Vs mariborski zdravniki se pozivajo, da prisostvujejo sprejemu svojih kolegov Zdravniško društvo v Mariboru.
Smrtna kosa.
Včeraj je umrla gdčna Id3 Lorber, hčerka šol. upravitelja v p. v Mariboru, stara 29 let. Pogreb bo jutri ob pol 16. na Pobrežju.
KINO
====== Grajski:.
Od dane* dalje Hmy Lledtke, Hans Jun-kermann, Maria Paudler v veselem filmu
Korvetni kapitan
Kot predigra: 1. Miki-miška. 2. Pred-obiava za »Zadnjo četo«.
Union:
Samo še do vključao nedelje monumentalno filmsko delo
ATLANTIK
Velefilm, kat*r«ga mora vsakdo videti Fr Iti Koitner
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. url; ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni.	XXVI
Avtobusne vožnje pod Pohorje
—	ki so bile ob nedeljah uvedene za turiste — je mestno avtobusno podjetja ustavilo.
Zborovanje vinogradnikov. Vinarska podružnica v Ormožu Pr'.re' di v nedeljo, dne 28. tm. ob 15. uri restavracijski dvorani v Ivanjkovci^ zborovanje vinogradnikov. Razgovarja*
o	se bo o pričetku trgatve ter o vsen trenutno za vinogradnike važnih zade* vah.
Jutri
od 11.—12. ure bodo postreščki po sposki in Aleksandrovi cesti in v Paf' ku nosili velike lepake. Čitajte jih! Dobra hrana v Javni kuhinji na Slo»' škovem trgu štev. 6.
V	A razredu opoldne in zvečer LP 8.30, v B razredu Din 12.30 in v C redu Din 14.30. Priglašajte se! XX •
1. oktober Gostovanje 1. oktober
3 Artnerjev
in Raška kapela - Sokoloff
VELIKA KAVARNA 2»i
Krajevni odbor Rdečega križa v
vini	,nj
priredi v nedeljo 5. oktobra v 2°stl\» Vogrin, Aleksandrova c. 69 trgatve1*" veselico z godbo, s plesom in P®*J*L »Lune«. Preskrbljeno je za dobro jed čo in pijačo. Čisti dobiček prireditve * porabi za božičnico ubogim šolarje^ Začetek ob 3. popoldne.
Trboveljski premog,	fe{
vse vrste najboljše kakovosti in vsaj4, količine. Vagonske dobave po origi*Va rudniški ceni. Velika zaloga suhih dJ ' koksa, briketov, oglja i. dr. Postroj. točna in solidna. Mejovšek Branko, * g tenbachova ulica 13, telefon 2457.^^
Drva in premog
3.GOVEDIC, Prešernova ulj?
HUBERTUSPLAŠČ
za deževna In hladna vremena jako prikladno In elegantno oblačilo V zalogi tudi več vrst lodna Iz kamelje dlake za plašče In pelerine
L. ORNIK, KOROŠKA c. 9
V KAVARNI .JADRAN
vsako soboto in nedelj
KONCERt
Pralnica ovratnikov Rakuša,
Slovenska ulica 15, se priporoča. z ^ Prostovoljno gasilno društvo v Ka«J>lj
priredi dne 5. oktobra v gostilni PaVr0, v Kamnici vinsko trgatev in druge P* ste zabave. Čisti dobiček odpade turbino. Vstopnina Din 3. Avtopro^
V slučaju slabega vremena se bo v ^
deli0
la dne 12. oktobra.
Izlet priredi
Slovensko trgovsko društvo v ne- ^ 28. tm. s popoldanskim vlakom ob ->• Falo h Grahorju. Vabijo se vsi # prijatelji društva. Zbirališče na kolodvoru.
Miss Oseley	ju
je zopet začela z angleškim Pou ?^ J9< sprejema prijave dnevno od 18. °°*e ure v Gosposki ulici 52/1. Zače^gj sprejme na željo tudi v kurz.
i	Svengall.	Vejjld
Pondeljek in torek Svengali v ^ kavarni.
V	M a r. I H o r u, 'dne 27. IX.
.11, mm—
MariGffSEt VrčČBNTKMrd
S prekmurskih poti
Na domovih voditeljev prekmurskih katoličanov in EVANGELIČANOV.
Prekmurje ima svoja politično-uprav-na središča v krepko napredujoči Murski Soboti in nazadujoči Dolnji Lendavi.
V	zvezi z imenom Dolnja Lendava je treba ugotoviti, da nazivlje ljudstvo Dolnjo Lendavo samo Lendavo, da pa rabi za Gornjo Lendavo le izraz Grad, kjer zopet točno razlikuje šejišče od gor-njelendavskega gradu; Prekmurec je bil »pri Gradu«, ali pa »v gradu«. Pravtako čuje potnik slovenska imena za čisto nemške kraje kot so Borinie za Fehring, aii Vrbno za Feldbach. Poleg politično-upravnih prekmiirskih središč pa imamo še dvoje kulturnih središč Prekmurja, to so Črensovci na Dolenjskem in Puconci na južnih obronkih- Goriškega. Oboje kulturnih središč je zvezano z imeni prvega katoliškega prekmurskega delavca župnika v pokoju Jožefa Klekla in duševnega voditelja prekmurskih protestantov Adama Lutra.
črensovci in Puconci so dve prekmurski vasi. Na prekmurskem Murskem polju se dvigajo sredi polj in travnikov v ozračje obširne oaze Sadnega drevja, hrastov in akacij, in iznad rijih tupatam kot pri Beltincih vitki jagnedi, ali' pa kot v Črensovcih obrisi ponosne cerkve. V teh oazah se v zelenju skrivajo kmetije, majhne, snažne in lične; tako da je meja drevesnih oaz obenem tudi meja vasi, vsled česar manjkajo za ostalo Slovenijo značilni izvenvaški gozdovi sadnega drevja. Majhne hiše so mipijature slove-niegoriške kmetske hiše in varujejo številne rodbine, katere skromno redijo majhna posestva. V nasprotju s tipičnimi , slovenskimi vasmi, in zaselki so prekmurske vasi brež Sistema in lika v slovenskem pojmu besede. Vžrok temu so delitve posestev; Kot teži našega kmeta denarno izplačevanje dedičev, tako teži Prekmurskega naturalno izplačilo, ki' obstoji v delitvi posestva, ker denarnega izplačila radi bornih dohodkov prekmurski kmbt sploh ne zmore. Na drobcih posestva, pa'nastajajo po razhodu družine nove; kmetije, novi domovi, in tako sesiri vas .V nedogled brez smotrenosti. Pa tudi kar sc lege same tiče, je razlika ‘med našimi in. prekmurskimi vasmi. Pri naših vaseh lahko zasledujemo pri izredno mnogih slučajih kontinuiteto obstoja od prazgodovine pa do danes; v Prekmurju, posebno na Dolenjskem, je Položaj obraten. Vsled prirodriih pojavov kot povodnji in vsled zgodovinskih vplivov kot nekdanja bližina turške me-ie so menjale mnoge vasi v toku zgodovine mesto svojega nastoja, tako da leže danes na pred vodo bolj varnih ali pa ‘ Strateško sigurnejših točkah. Goriške vasi nalikujejo po legi slovčn jegoriškim; njih položaj pa je bolj gozdnat in manj vinogradniški, kmetije in hiše sličijo dolenjskim ali ravenskim, .samo da je blagostanje v njih radi malo rodne zemlje mnogo manjše. Saj najdemo rta ■ Goriškem kmetije, katere spomladi gospodarji zapro in družine odidejo na sezonsko delo. Po celem Prekmurskem je borba za življenje in za samo skorjo črnega kruha težka, zlasti pa še na Goriškem.
Na južnem koncu Črensovec stoji majhna in lična,- kmetsko domača hišica, v < kateri živi duševni, vodja prekmurskih katoličanov Klekl. Prijazno je hišico o-<• eraclij z vrtom m posadil vanj vse leto cvetoče cvetice in rože. Na zunaj miren, zavesten, jasen in preprost, napravi s svojim preudarnim pogledom, resno in obenem prijazno fizijognomijo in s sigurnostjo v izražanju, vtis voditelja velikega gospodarskega podjetja. Duševno, narodnostno in gospodarsko-«življe-nje Prekmurcev živi kljub njegovi bolez-j1'v Kleklovih mislih in vse njegove neizčrpne energije delajo za gospodarski o&cijalni procvlt , njegove Slovenske Krajine. Nikdar utrujen, nikdar od tež-koč pri delu ozlovolien, se krepi za jav-bQ delo pri upravljanju .njegovega ograda. Podeželska utica z mizo na sredi, le-Sl,hn naslonjačem v enem. pisalno mizo ^ drugem kotu je .,njegova poletna de-'jrvuica, odkoder .se požjtpi preseli v ve-C)0 sobo, po^no revij, časopisov in dopi-®°v z vseli vetrov Prekmurja, Slovenije n Jugoslavije. Klcklovo poznanje raz-rtier v podrobnostih in vpoštevanje kri-'-cv, ki jih nosi vsak'dan delovni Prekmurec zraven pa ljubezen do dela za
Prekmurca in globoki socijalni čut, kateremu je sledil uspeh, vse to je pognalo v Prekmurcu in zlasti v Dolnjem do Kie-kla globoke korenine zaupanja in udano-sti. Kleklovo delo pa mu osigura ne samo hvaležnost in zaupanje ljudstva, ampak tudi častno mesto v naši zgodovini. Kot oseba in delavec je Klekl zadnji predstavitelj idealne dobe naših rodoljubov, ki so ustvarili in razvili slovenstvo' kot politični činitelj. Med od vseh zapuščenim ljudstvom' vrši Klekl delo, kot so ga v Sloveniji vršili rodoljubi Einspieler in oba Vošniaka skupaj. Dvajset letnikov »Marijinega lista«, sedemnajst letnikov »Novin« in »Kalendara« kažeta na njegovo vztrajno publicistično delo. Krasen društven dom: prvi v celem Prekmurju, kaže na desetletni razvoj od Klekla ustanovljene črensovske Posojilnice. Lepo, ljudsko okrašena črensovska cerkev, največja v Prekmurju ter začetki urejevanja cerkvene okolice in pokopališča pričajo o 'Kleklovem cerkvenem gradbenem delu. Njegovi načrti pa obsegajo še novo moderno šolo v črensovcih in nato hiralnico, ki je gospodarsko že precej osigurana. Da pa se prekmurska publicistika osamosvoji,^ zato je Klekl že usmeril na pot ustanovitve slovenske tiskarne v Murski Soboti. Ko tako' dozorevajo sadovi njegovega dolgoletnega dela, pa še' nosi ogromno in težko, breme »Agrarne zadruge«, v kateri je včlanjenih okoli 5500 družin (= 35 do 40.000 ljudi) in katera zastopa interese -agrarnih interesentov pri razdeljevanju zemlje prekmurskih veleposestev. Kot je razvoj Murske Sobote združen z železnico in upravo, tako je razvoj črensovec kot kulturnega središča prekmurskih katoličanov zvezan z osebnostjo J. Klekla.
V Puconcih, na meji Goriškega in Ravenskega pa župnikuje Lutar. Domuje v župnišču, ki je izdelano, dekorirano ju urejeno kot meščanska vila. Kot Klekl je tudi Lutar velik prijatelj cvetlic. Sloka postava, elegantna zutianjošt, močno in globoko izražanje oči odkrivajo kljub mišičasti fizijognomiji že na prvi pogled duševnega delavca, ki mora dosti javno nastopati. V njegovi delavnici leže nai-novejše znanstvene. razprave, predvsem cerkvenozgodovinske vsebine in ki se nanašajo na slovanski jug,' Njegovo mišljenje se opira na tok zgodovinskih pro-učavanj za dobo reformacije; drugo njegovo življenje temelji na filozofskem razmišljanju. Njegova zupamost in njegov nastop predstavljata aristokrata, ki pa se v razgovoru pokaže kot demokratski mislec in znanstvenik. V javnosti pa je Lutar učinkovit govornik, ki vpliva na ljudstvo z retoričnimi finesami govora, z logičnim podajanjem misli in s psihološko izredno točnim naslonom na mišljenje — ne na razpoloženje — pred njim zbranega ljudstva. Sofistiko kot dialektiko odklanja. Iz ljudskih vidikov izvaja moralne in etične vrednote ter jih razvija do metafizičnih višin; povsod pa ostaja jasen in učinkovit za narod, vsled svojih priročnih ponazorjevanj pa si pridobi hvaležnost vsakogar. Kot aristokrata in znanstvenika ga približuje z ljudstvom njegovo filozofsko in njegovo družinsko življenje tako, da vidijo prekmurski evangeličani v njem svojega u-čitelja in vodnika. Lutar veže s sedemletnim »Duševnim-listom«,, s svojim nastopom in s svojo besedo — kot Klekl katoličane s svojo organizacijo — skupaj vse prekmurske evangeličane, celo evan geličanske študente..
Prekmurski Študent je plemič med slovenskimi študenti. Vedno prazničen — bolj kot v mestu za časa študija — živi br.cz dela in žuljev doma na počitnicah. In njegov dom je vse Prekmurje, vse Goriško, Ravensko in Dolenjsko. Nikdar ■peš, vedno na kolesu meri ravne in prašile ceste ter obiskuje sorodnike in tovariše. In kjer je eden, že jjh vzraste iz zemlje skupina, nikjer je dobro tudi. V ostali Sloveniji je ta Študentovska »aurea aetas« žp rriitiil^. Pa prav je, da še ni minila -y Prekmurju. 'Prekmurski Štude.nt je relativno najstabše gmotrtb situirani slovenski, študent; Tn dobro, je da uživo prosto, veselp in zadovoljim življenje, brez skrbi za hrano, stan, obleko in drugo vsaj v počitnicah! Job.
Solnce z žarki že se poigrava, lepa Janja v sladkih sanjah spava: Belo perilo prava je sreča, slast, lepota meni je največja.
To divoto ALBUS-milo samo da, zato pač gospodinja rada je ima.
if.
S
Siromakom kakor bogatinom, obema enako, je potrebno ALBUS-MILO. Najceneje pa tudi najdražje perilo opere in očisti najbolje ALBUS-MILO.
Uporabljajte tudi Vi
ALBUS -Terpentinovo milo!
Kulturni drobiž
Bilanca lanske sezone Narodnega gledališča v Osijeku. Ker je Narodno gledališče v Osijeku preživelo prav tako težke in še težje krize kakor naše mariborsko, bo gotovo tudi našo javnost zanimala interesantna bilanca lanske sezone. Gledališče je igralo razen v Osijeku tudi v Novem .Sadu, Somboru, Subotici, Velikent Bečkereku, Varaždinu in Čakovcu. S predstavami so začeli v Varaždinu, končali pa v Osijeku. Vseh pri-editev (predstav) je bilo 377. V Osijeku 127, Varaždinu 46, Subotici 35, Somboru 12, Vinkovcih 5. Med temi je bilo 255 dramskih in 122 glasbenih in drugih sličnih. Pri vsem tem velikem delu, aparatu in potovanju je sezona končala s su-ficitom. 158.689 Din. Nad vse zanimivo pa je, da je drama dala 658.999 Din dohodkov, med tem ko je vrgel inkaso pri glasbenih prireditvah, opereti itd., samo 196.572 Din (prejšnjo sezono 397.770 Din). Tudi zanimanje za gostovanja raznih tujih operetnih skupin je znatno padlo, Vsega prometa je imelo gledališče 2,179.884 Din.
Bilanca zagrebškega gledališča V sezoni 1929-30 je bilo v obeh zagrebških gledališčih 740 predstav. Dohodki so v tej sezoni znašali 8,209.915 Din, dočim v prejšnji samo 7,167.609 Din. Bilo je 35 predstav več in dohodka 1,042.305 Din več. V drami je bilo 27 premijer. Naša rojakinja ga. Vika Podgorska je igrala v 8 premijerah in 80 krat nastopila. Igrala je v »Griški čarovnici«, »Karlu in Ani«, »Constanci«, »Kraljeviču Marku«, »Go-spej Malinski« in »Zakonski komediji«. Hinko Nučič je režiral eno premijero, nastopil v treh premijerah:	»Karlu in
Ani«, »Brezposelnih« in »Zakonski komediji«, vsega skupaj 47 krat. Nastopal je samo v začetku sezone, ker je potem težko obolel in je bil več mesecev na dopustu. Zvočni film na zagrebško gledališče ni upiival.
Nove knjižnice. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani bo pričela letos o Božiču izdajati več novih knjižnic, tako Novo leposlovno knjižico, v kateri bode do 1. 1922. izšlo 6 knjig prevodov iz svetovnega slovštva. ,Na programu so: FeliX Timmermaus (Flamec), Franeois Mauriac (Francoz), Johan Bojer (Norvežan), Peter Lippert (Nemec), Andre Gide (Francoz) in Wacthv Berept (Poljak)'. Mimo'tega bo izdajala Zbirko domačih pisateljev. Tu izidejo 4 knjige, 2 zvezka Pregljevih Izbranih spisov, No-
vele Narte Velikonja in Drame Antona Leskovca. Pripravljajo se pa tudi še spisi Stanka Majcena, Franceta Beyka in drugih. Tretja nova knjižnica bo Zbirka mladinskih spisov z istotako 4 knjigami. Knjigarna bo vse te tri knjižnice, kakor tudi staro Ljudsko knjižnico in Zbirko poljudnih znanstvenih in -gospodarskih spisov izdajala na subskrfpctjo proti mesečnemu odplačevanju. Vsega skupaj namerava v letu 1931. izdati 23 novih knjig. Mesečni obrok za vše knjižnice skupaj znaša 53 Din, za posamezne pa od 8 do 15 Din.
. Ljubljanski Zvon. Te dni je izšla nova številka »Ljubljanskega1 Zvona«, ki prinaša na uvodnem mestu Lebnov članek' »Apokaliptični idealizem«; Juš Kozak objavlja novelo »Leteči angel«, Miran Jarc nadaljuje roman »Novo mesto«, Makso Žnuderl pa dramo »Pravljica o rajski ptici«. Pesmi sta prispevala pokojni Srečko Kosovel in Anton Ocvirk. Slede ocene, članki itd.
Ljubljanski Gledališki list. Ljubljansko gledališče izdaja že več let Gledališki list. Letos je prevzel uredništvo ravnatelj drame g. Pavel Golia, ki bo skušal vsebino razširiti in pritegniti tud! podeželske diletantske odre.
Ljubljanska premijera Žnuderlov« drame »Pravljica o rajski ptici« bo v četrtek 2. oktobra.
Narodno gledališče v Mariboru prične
svojo sezono
v sredo, 1. oktobra. Kot otvoritvena predstava se bo vprizorila Shake*pear-jeva komedija v petih dejanjih »Se« kresne noči« v dovršenem prevodu Otona Zupančiča. Pri komediji, ki jo pripravlja režiser g. J. Kovič, bo sodeloval ves ansambl, nadalje zbor in Statisti. Kot driiga dramska premijera se bo vprizorila v četrtek, 2. oktobra Nušiče-va najnovejša in zelo zabavna šaloigra »Gospa mlnlstrovka«, istotako v režiji g. J. Koviča. Takoj nato se bo otvorila glasbena sezona z zelo učinkovito ln melodijozno Szirmajevo opereto »Aleksandro«, v kateri se bo predstavil kot režiser in pevec na novo angažirani g. Djuka Trbuhovič. Nadaljnje prijave za gledališki abonma se še sprejemajo do srede, 1. oktobra pri gledališki blagajni ter vabimo interesente, da se čim prej prijavile.
Pouk dramatične šole
se prične jutri, v nedeljo, 28. tm. ob 9. uri v Narodnem gledališču. Lahko se prijavijo še novi gojenci
V	M a r i B o r u, dne 27. IX. 1930,
Norost in steklina pri ifvalih
DO KAKIH REZULTATOV JE PRIŠEL DEXLER, KI SE BAVI ZLASTI S PROUČA VANJEM OBOLENJ ŽIVA LSKEGA MOZGA? — KAKA JE V TEM POGLEDU SLIČNOST Z LJUDMI?
Še pred 20 leti je napisal neki znani prirodoslovec: »Norost je živalim tuja, ker se same sebe ne zavedajo.« Najnovejša raziskavanje živalske duševnosti so pa pokazala, da je to na-ziranje popolnoma napačno. Dexler, ki je eden najboljših poznavalcev teh stvari, nas opozuja na mnoge živalske bolezni, ki s|f brez dvoma duševnega značaja. Te bolezni se ne ponavljajo samo pri domačih živalih, temveč tudi pri onih, ki žive divje življenje, čeprav že priroda sama izloči izmed njih vsako, ki ni sposobna življenja.
Najlepše lahko proučavamo možganske motnje pri domačih živalih, ki trpe često vsled duševnih bolezni. Več smisla bi imelo, če je govora o živalih, govoriti o možganskih, ne o duševnih boleznih, ker predpostavljamo, da živali nimajo duše, bolezni pa so itak posledice motenj v možganih.
Najbolj poznana živalska duševna bolezen je p a s j a steklina. Povzroča jo neki mikroorganizem v mož ganih. Vsled te bolezni pretrpi ves organizem ogromne spremembe. Žival grize okoli sebe brez povoda, tek in okus se popolnoma spremenita. Čim dalje bolezen traja, tem manj žival j6, končno ji ne prija niti voda. (Ljudje pravijo, da se stekel ^es boji vode.) Nato se začnejo cediti živali iz gobca sline; nemir, ki se je pojavil že v začetku, se pretvori v pravo besnilo. Žival napada brez obzira vse, kar ji pride v bližino. Nato nastopi, v zvezi z izmučenostjo, velika potrtost, ki je že znak bližajoče se smrti. Najprej otrpnejo mišice spodnje čeljusti, nato trupa in končno nog, dokler ne reši smrt živali strašnih muk.
Steklina se javlja večinoma pri psih, ni pa to Izrecno pasja bolezen, temveč se javlja Često tudi pri mačkah. volkovih, lisicah in drugih živalih, pa tudi pri človeku, če ga ugrizne stekel pes. Pri človeku, ki ga je ugriznil stekel pes, se pojavijo vsi karakteristični znaki te strašne bolezni, ako ne poišče pravočasno pomoči zdravnika. ki mu vbrizga protiserum.
Nič manj redka možganska bolezen )e vrtoglavost ovc, ki jo včasih najdemo tudi med govejo živino. Živali, obolele na tej bolezni, se na čuden način vrte, spodtikajo in valjajo, pri čemur zavzema telo najrazličnejše položaje. Tudi tem živalim se pristudi hrana, in poginejo navadno vsled izčrpanosti.
Cesta možganska bolezen je t. zv. spirohetoza. ki nastopa med perutnino in je nalezljiva. Žival je neprestano zelo zaspana, često se pridru ži mrtvilo udov, končno nastopijo krči, ki jim žival hitro podleže.
Kakor pri človeku, tako so tudi pri živalih o t e k 1 i n e v možganih vzrok najtežjih duševnih bolezni. Dexler opisuje psa jazbečarja, ki ga je napad la ta bolezen. Bil je zelo potrt in nekaj ga je neprestano sililo, da je bežal. Večkrat je skakal sem in tja ter cvilil, kakor da išče orijentacije in nato zopet bežal. Za to bolezen je sploh karakteristično, da izgubi žival možnost orijentacije, kar opažamo tudi pri norcih.
Premalo razviti možgani povzročajo slaboumnost živali. Take pse opisuje Dexler kot dobrodušne, apatične tovariše, ki svojemu gospodarju ne povzročajo neprilik, niti mu niso v veselje. Spoznamo jih že po zunanjosti, ker jim je telo v dolžino slabo razvito.
Med najbolj razširjene možganske bolezni spada možganska vodeni-k a, ki je največkrat med konji. Žival, ki je bolna na tej bolezni, spoznamo po njenem brezbrižnem držanju; stoji najrajši cel dan neprenrčno na istem mestu z zaprtimi očmi, s povešeno glavo in ušesi. Na klic ne reagira in se sploh ne more orijentirati, odkoder prihaja glas.
Vnetje možganske mrene in mož-gan povzroča pri konjih velik nemir in utrujenost, lokalne krče v vratnih in čeljustnih mišicah ter veliko razdraženost; v tem stanju se živali med seboj težko ranijo. Bolezen konča navadno tako, da postanejo živali popolnoma neumne.
Kot poslednjo možgansko bolezen pri živalih navajamo padavico, ki se pojavlja v popolnoma enaki obliki, kakor pri človeku. Pri težkih napadih se zrušijo živali nezavestne na zemljo, kjer se premetavajo v strašnih krčih.
Kakor vidimo, nam kažejo živali vse one znake, kakor duševno bolni ljudje, čeprav tolmačimo brez dvoma nekatere živalske pojave na malo preveč človeški način. Temu se ne moremo izogniti, ker ne moremo popolnoma objektivno prodreti v živalsko duševnost. Vendar nam v marsičem živalska duševnost lepo osvjetljnje našo človeško in spoznavanje živalske duše nam odkriva marsikatero tajno bolnega človeškega duha.
Tudi sotrudnlk dr. Tuke obsojen.
V	pondejjek zvečer bila končana Pred okrožnim sodiščem v Bratislavi tridnevna razprava proti soobtožencu v Tukovem procesu, Karlu Stogerju, ki je bil v smislu obtožbe radi zločinstva vojaške izdaje pod posebno ob-teževalnimi okolnostmi obsojen na 5 let robije.
fikcija za zuezo Slouenije z morjem
Na konferenci v Sušaku začetkom ju-/ija t. 1. so zastopniki gospodarskih organizacij in drugih interesentov soglasno ugotovili nujno potrebo zgradnje železniške zveze Slovenije z Jadranom, to je proge, ki bi vezala Kočevje s progo Zagreb—Sušak. Izvoljen je bil takrat tudi poseben pripravljalni odbor za na-daljno vodstvo akcije. Ob priliki letnega kongresa gospodarskih organizacij sredi tekočega meseca v Beogradu je župan Sušaka dr. Ružič sklical tudi vse člane navedenega odbora v Beograd, kjer so imeli sejo, nato pa so 14. tm. bili sprejeti pri min. predsedniku generalu Živkoviču, ki je izjavil, da uvideva potrebo izgradnje zveze Slovenije z morjem, da bo pa v to svrho treba najeti posebno inozemsko posojilo. Vlada bo vsako tako akcijo za najetje zadevnega posojila podpirala. Dne 15. tm. je odbor posetil min. dr. Korošca, ki je obljubil odborovi akciji svojo podporo. Dne 16. in 17. tm. je odbor posetil ministra za zgradbe g. Trifunoviča, ministra financ g. dr. Šverljugo in ministra za promet g. Radivojeviča. Vsi so obljubili, da bodo akcijo z vsemi silami podpirali. Zupan Sušaka dr. Ružič je ostal v Beogradu še do 20. tm. in obiskal tudi razne referente v pristojnih ministrstvih. Povsod je naletel na razumevanje. Tudi min. dr. Švegel je šel odboru ves čas v vsem ljubeznivo na roko. Tako je upati, da se bo ta kamen končno zvalil z mrtve točke in se pričel kotaliti k — realizaciji.
Šestindvajset ur na morskem dnu
Ko so gradili most čez morski zaliv pri Novem Orleanu, se je zgodilo sledeče: Kapitan Wick Danes je hotel pregledati delo potapljačev in se je spustil v potapljaški obleki na morsko dno. Pri spuščanju v morje pa se je pretrgala vrv, na kateri je bil kapitan pritrjen. Na srečo je gumijeva cev za dovajanje zraka ostala nepoškodovana. Ka pitan je prišel do dna in pričakoval rešitve. Moral pa je dolgo čakati, zakaj nenadni vihar na morju je onemogočil reševalna dela. Zgoraj so že bili vsi prepričani, da bo kapitan na morskem dnu umrl vsled gladu in vodnega tlaka. Končno se je posrečilo reveža spraviti na površje v hipu, ko so ga že zadnje sile zapuščale. Seveda je bil ves zamotan od morskih rastlin. Samo vsled velike energije je vzdržal kapitan na morskem dnu celih 26 ur.
Znanstvena ekspedicija na Kavkazu.
Iz Sevastopola je odplula ekspedicija biološke postaje znanstvene akademije. Ekspedicija ima nalogo, da prouči floro in favno na Kavkaški obali, ki je bila doslej le malo raziskana. Ekspedicija bo delala tam mesec dni.
Šport
Šport v nedeljo.
Ob 10. na igrišču ISSK Maribora:
venstvena tekma ISSK Maribor:SK Svoboda. (Sodnik g. Fišer.)
Ob 13.30 na Igrišču SK Rapidat prvenstvena tekma rezerve SK Železničar: SK Rapid. (Sodnik g. Bergant.)
Ob 15.30 na Igrišču SK Rapida: prvenstvena tekma SK Rapid I:SK Železničar I. (Sodnik g. Cimperman iz Ljubljane.)
Iz LNP.
Za predsednika MOLNP v Mariboru je imenovan g. inž. Wolf, za odbornike gg. dr. Planinšek, Bukovala, Vidovič, Jenčič in Ilovar. Novi odbor MO v Mariboru prevzame posle na seji dne 29. septembra.
SK Muri, Murska Sobota, se sporoča, da SK Šoštanj izpade iz skupine štajerskih podeželskih klubov in se zato prvenstvena tekma Mura:Šoštanj, odnosno Ptuj :Šoštanj, ne odigra. Pravilnik za izvedbo prvenstvenih tekem podeželskih klubov se v toliko spremeni, da SK Šoštanj izpade iz podeželskih klubov štajerskega okrožja ter se dodeli klubom iz Celja, s katerimi odigra prvenstvene tekme. Razpored prvenstvenega tekmovanja s klubi v Celju izvede MO v Celju.
Sahara — cuetoči raj bodočnosti
Sahara je sicer še vedno peldensko žareča puščava, v kateri je Človeku življenje nemogoče, pa tudi živalim in rastlinstvu. Ako pa bodo izkušnje P^ trdile nazore francoskih zemljepiscev, ne bo to vedno tako. Ti namreč trde. da so pod peščeno površino skrite ve* like zaloge podzemskih voda. Ekspe* dicija francoskih zemljepiscev se pra' kar mudi na znanstvenem potovanju po saharski puščavi in zasleduje usahle struge rek in izsušena jezera. Vs« te nekdanje struge se točno mapirajo in bo končno uspelo, poiskati skrite podzemske vode. Ako se to uresniči ne bo več težavno, z namakanjem Sahare premagati težave in iz najstrašnejše puščave sveta napraviti cvetoči zemeljski raj bodočnosti.
Parnlkl-orjakl
niso danes več nič posebnega. Iz Londona javljajo, da gradi angleška paro-brodna družba dva nova prekoceanska parnika, ki bosta vozila s tako brzino, da bosta dvakrat obavila vožnjo med South hamptonom preko Cherbourga v New-york in nazaj. Ta služba je zahtevala dozdaj tri parnike. Kdor želi videti silno popolnost konstrukcije in opreme modernega veleparnika in življenje njem, naj ne zamudi prilike in naj sl o-gleda zvočni velefilm »Atlantik«, ki Sa še do nedelje predvaja v kinu Union Zveza kulturnih društev.
K> M. Cepek - Ckotft
JinčLri
—	k č«šč!m prtvel dr. Fran Br«ML
72
Ako so se nadejali kakih neprijetnih zadržkov in pregledovanj na svojem potovanju, so bili kar najprijetneje razočarani; samo na meji pasa so hoteli dvakrat ali trikrat videti njihove izkaze, pozneje je zadostovalo samo oglašenje pri vratcih avtomobila in kon-6no salutiran ameriški praporčeik in posadka avtomobila v ameriških uniformah, in vozili so se brez pre-kinjenja dalje.
Edino presenečenje na celem potovanju in prav na njegovem začetku je doživel Alojz Ponikly, in sicer ko je vstopil Jindra v avtomobil pri polni dnevni luči in pokazal drugačen obraz nego včeraj.
Danes je imel prevezo samo na enem očesu, drugo pa je gledalo Poniklega tako neizpremenjeno temno rjavo, kaikor že od nekdaj, tako da je Lojzeta zastala sapa in se je tako prestrašil, da je umolknil.
Jindra je takoj uganil, kaj je.
»To gledaš, Lojze, kaj ne?« je veselo nagovoril tovariša, kar je tega le še bolj zmedlo, kajti pokazalo se je, da je Jindrov humor one vrste hudomušnost, ki trga srca poslušalcev.
Jindra je pripovedoval o svoji budimpeški iznajdbi, pri kateri je očividno delovala milosrčna božja previdnost, kajti privoščila mu je. da je lastnoročno iz-
delal protezo, ki jo zdaj lahko nosi na mestu izgubljenega očesa. Dvoje protez ima in vedno jih je nosil s seboj, kamorkoli se je ganil, da tudi takrat, ko so mu vzeli častniški čin in mu prepovedali celo častniško torbico, ki jo je hotel nositi na uniformi navadnega sa-nitejca, je te proteze spravil skrbno v svoj nahrbtnik preprostega vojaka.
»Niti v sanjah mi ni prišlo na misel, da bom to kdaj potreboval,« je zagotavljal Jindra, »toda to je moja iznajdba, s katero sem se rad in, kakor zdaj vidim«, (in Jindra se je zasmejal), »grešno ponašal. To je dobiček!«
Jindrovo pripovedovanje je tako učinkovalo na Lojzeta, da je komaj spravil iz sebe nekoliko potrtih besed:
»Odpusti, Jindra, jaz vendar nisem ničesar reke! in še mislil si nisem ničesar, kar bi te moglo količkaj zadeti!«
Jindra se je prenapeto zasmejal.
»Misliš lahko, kar hočeš,« je rekel potem še vese-leje, »ampak najbolje storiš, če boš celo pot kar najmanj govoril; zlasti glej, da ti na postajah ne uide kaka češka beseda, da te ne spoznajo — tolmač!«
Jindra je dobil zopet svojo nekdanjo superioriteto nad Lojzetom, toda ta mu ni v ničemer zameril.
Saj je razumel,, da si Jindra s svojim navideznim humorjem daje korajžo, ki jo bo v Pragi tako zelo potreboval.
Sivi avto z ameriškim rdečim križam je žvižgal naprej in Jindra ni izgubil svojega humorja celo pot. zlasti na postajališčih je kar prekipeval, seveda, po
angleško; to j« bila najboljša zaščita pred vsako nevarnostjo sumničenja.
Poslednjo drugo noč so se peljali čez mejo Češko-slovenske republike proti Pragi, in ko se je avtomobil dopoldne ustavil pred vinohradskim stanovanjem obeh Jinder, je zaspal šofer pri volantu skoro prej, nego so potniki izstopili.
2e davno poprej so utihnili vsi trije in so nemo sedeli, če prav je vsaj tukaj Lojze lahko govoril češki že Čisto brez zapreke.
On je bil tisti, ki je na cilju prvi izpregovoril, da se — priporoči.
Storil je to prav po tiho.
Čisto brez ugovora sta sestra Edith in Jindra uvidela, da se mu mudi, ker komaj čaka, da bo videl mamico, in njegovo končno opravičilo: »Sedaj bosta *6 našla!« je bilo čisto nepotrebno kakor on sam. .
Sicer pa je bil to zopet eden tistih izrekov, zaradi katerih bi se bil Lojze marsikdaj rajši v jezik ugrizni-
Toda Jindra je bil tako vase zatopljen, da splo*1 ni odgovoril. Stresel je zvestemu tovarišu roko mole*’ potem pa je nastopil v spremstvu žene svojega očeta najtežji košček svoje poti po stopnicah navzgor.
Prvič tipaje — pri belem dnevu!
Ko se je njegov prst dotaknil zvonca in se J le-ta ozval s tako znanim zvokom, ni imel Jindra bo J koprneče želje, nego da oi ostalo pri tem in da bi * nič drugega več ne oglasilo.
In res se je zdelo, da bo tako.	M
Niti najmanjšega gibanja ni bilo čuti iz noffanjšči*1 stanovanja obeh Jinder.
V	M a r 1 F e r ti, 'dne 27. tX. I930.
Mai-ffioMI VECfRNlK Mr*
/Šlran 5.
Popravila damskih klobukov
iz klobučevine in žameta izvršuje ceneno in hitro A. Hobacher, Maribor, Aleksandrova c. 11.	2737
Novo bučno olje
od letošnje žetve priporoča tovarna bučnega olja I. Hochmiiller, Taborska ulica 76.	2752
Sprejmem
učenca za klobučarsko obrt. Aleksandrova cesta 32.	2751
Trgovska oprema
(pulti in stelaže) skoraj nova, se ugodno proda. Vprašati v trgovini S. _Amon, Glavni trg 5._____________________2754
Gostilno
in trgovino z mešanim blagom na prometnem kraju ugodno oddam. Ponudbe na upravo Večernika pod »Takoj«.
2758
Nemščino
govoriti in pisati se vsakdo hitro nauči po moji metodi. Kovač, Maribor, .Krekova ul. 6.	2719
Oddam veliko prazno sobo
s posebnim vhodom eni ali več boljšim ^osebam. Taborska ul. 11.	2747
*est rolo oken,
Popolnoma novih, z okovi, tri velikosti, od teh dve tri delni, primerna za vile, ceneno oddam. Naslov v upravi.
2742
^rodam pristni perzijski plašč,
Plašče, obleke, čevlje za moške, ženske in otroke, pohištvo itd. Starinarna f*eteln, Maribor, Orožnova 1.	2745
Vs®. šolske in risalne potrebščine,
Jkatlje za barvice, zvezke, bloke, črnila, tuše itd. najceneje v papirnici Novak, Gosposka ul. 9.	XXXV.
Šivilje,
’ katere znajo šivati pletenine, dobijo delo na dom. Vprašati v torek 30. septembra od 13. do 16. ure M. Vez-‘ iak, pletarna, Maribor, Splavarska ul. ■ št. 6.	2740
Sobo opremljeno ali prazno,
oddam dvema gospodoma ali gospodičnama, Naslov v upravi lista. 2748
Oddam v dobre roke psa čuvaja.
Vprašati Koseskega ul. 8.
2741
Prazno sobo In kuhinjo
oddam takoj v najem. Vasle, Tezno 7.
2734
Veliko čisto sobo
separirano v pritličju, pripravno za šivilje ali lokal, oddam. Vprašati Mlinska ulica 10.	2729
Sprejmeta se dva trgovska vajenca
s predpisano predizobrazbo v Nabav-ljalni zadrugi drž. uslužbencev v Mariboru, Rotovški trg 2.	2724
Oddam opremljeno sobo v pritličju.
Sernčeva ulica 122 »Vila Pavla«, Tom šičev drevored.	2728	■
Kupim takoj razno pohištvo,
otroške vozičke, vinske sodčke do 100 litrov, garnituro in sploh obleke. Ma-kor, Aleksandrova cesta 1. Studenci.
2744
Dobri tesarji
se sprejmejo pri gradnji dupleškega mostu. Vprašati pri Franjo Spes, gradbeno podjetje, Tržaška cesta. 2711
Učenec
s predpisano šolsko izobrazbo se sprejme takoj pri tvrdki Karol Jančič, Maribor, Aleksandrova cesta št. 11.
2700
Vinski sodi, večjo množino ali posamezne po 3, 4, 7, 10 do 80 hi, kakor tudi razne kletarske potrebščine in stroje takoj po ugodni ceni prodam. V najem oddam dve izborni vinske kleti. Giuro Va-Ijak. Maribor. Kino Union. 2695
Lepo solnčno opremljeno sobo
oddam dvema gospodoma s hrano ali brez. Slovenska ulica 12. A. P. 2699
Sobo
s prostim vhodom in oskrbo oddam. Sovine, Kolodvorska ulica 3/II, vrata št. 7.	2756
Velika zaloga kuhinjske posode.
Hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, la aluminijeva litoželezna In posteklena posoda. — Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in po-, per. — Tehtnice za kuhinjo in mero-1 preizkusne za trgovce z uteži. Ribeze ravne, okrogle, polokrogle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. — Likalnike.
—	Razne oblike za vsakovrstno pecivo. — Kutije za špecerijo in dišave. — Kotličke in šibe za sneg. — Solnike, kangle za mleko, cedila za juho, čaj, testo in salato. — Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. — Samovare »Phobus« in druge vrste. — Škafe o-krogle in ovalne. — Lonce za kuhanje perila in perilnice. — Jedilno orodje in žlice vseh vrst. — Jedilne servise iz porcelana raznih izpeljav. — Kuhinjske garniture iz kamenine in porcelana. — Krožnike iz porcelana in kamenine. — Umivalne garniture in vse vrste steklene robe ter pletene košare in cekarje. Obče znana speci-jalna trgovina s kuhinjsko posodo A. Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ulici št. 5.	XXX
Gostilničarji pozor!
Pristno ljutomersko staro vino, izborne kvalitete, razprodajam po Din 5 liter. Gjuro Valjak, Maribor, Kino Union.________________________________ 2694
Restavracija v Zagrebu
na najboljšem prostoru v centrumu z vsem inventarjem in dolgoletno pogodbo se takoj proda. Samo resni re-flektanti od stroke naj se javijo na naslov Gjuro Valjak, Maribor, Kino Union.	2696
Dvo- do trisobno stanovanje s kopalnico, v solnčni legi, išče zakonski par brez otrok s 1. novembrom Ponudbe pod »Točen plačnik« na upravo »Večernika«.	3010
Perfektna izkušena kuharica
se sprejme takoj ali s 1. oktobrom v Mariboru. Naslov v upravi lista. 2755
Prodam
osebni avto, štirisedežni, dve rezervni kolesi za to leto obdavčen Din 10.000. .Maribor, Smetanova ulica 59.	2685
Sprejmem
takoj natakarico z dobrimi izpričevali. Aleksandrova cesta 79.	2769
Dne 25. septembra
okrog 18. ure se je zgubilo na potu iz Št. lija v Maribor opremljeno rezervno avto kolo 720X115 »Renault«. Oddati ga je proti nagradi pri Škof, Praprotnikova ulica 191.	2768
Pozor!
Izvežbana frizerka, v vseh delih ver-zirana, je dospela v damski salon Re-scheneder, Aleksandrova c. 13.	2765
Opremljeno sobo
s prostim vhodom oddam. Tržaška cesta 20/1, vrata 4.	2767
Gospodična
s 4 razredi meščanske šole in enolet* no pisarniško prakso išče primerne službe. Obvlada slovenski in nemški jezik ter strojepisje. Naslov v upravi lista.	2759
Hitro popravilo ur,
ceneno in točno z 1—51etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Trisobno stanovanje s pritiklinami, \l solnčni legi, parketirano, v novi hiši, prvo nadstropje, oddani. Primor* ska ulica 10. ob Tržaški cesti. 2736
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom, lepo, veliko, solnčno in paketirano oddam s 1. oktobrom v Magdalenski ulici 16. 2770
Časopisi !n Inserati. pri Hinko Sax, Grajski trg. ,.
1654
Uvažujte na$e ponovno
zelo znižane cene!
H. W6gerer, tovarna metnih izdelkov Maribor
3abolkazaprešanje
kupujem vsako množino
Adalbert Gusel, veleiganjarna
Maribor. Aleksandrova cesta 39.
Šolske torbice
in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča
Suha bukova87K drva in trboveljski premog
priporoča svojim cenjenim odjemalcem M. WAIGAND Maribor, Frančiškanska 11
Inseriraite
v
,,Veterniku"
Ivan Kravos
Aleksandrova cesta 13.
Opravilna številka: E IX 2059/30
20
Dražbeni oklic!
Angleško in češko sukno
sukno za plašče
oralni baiiun
Lirdener baižun
Dne 16. oktobra 1930 ob 16 uri popoldne bo pri podpisanem sodižču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k o. Sv. Magdalena vi. št. 123.
Cenilna vrednost:	Din	123 69^ 69.
Najmanjši ponudek: Din 123.694 69.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru
'!	‘2134
^bralno sodišče v Mariboru odd. IX.,
dne 16. septembra 1930.
Pristopajte k »Vodnikovi družbi"!
barhente
kakor tudi vsakovrstno manufakturno blago kupite najceneje pri
XXXIV.
IreikoPihlar
Maribor, Gosposka ul. 5
V Peklu se tofl
novi vinski mošt
liter po Din 8‘-
Staro vino liter od 10 do 12 Din
Priporoča se Andrej Janiefcovlž
Ustanovljeno 1852	Ustanovljeno	1852
I. Mariborska barvarna In Čistilnica oblek
ti‘
LUDVVIG ZINTHAUER
Maribor
Sprejemalnlcs In oddalalnka: Glavni trg 1» Delavnice: Usnjarska ulica 21-IS
Sodna dražba čevljev
V torek, dne 30. t. m. ob 16. uri se vrš v skladišču Schenker, Meljska c. 16 dražba 30 parov novih damskih čevljev in 20 parov domačih čevljev	zus
Informacije v pisarni dr. Reismana
Ekspertna hiia „IUNA“ laitnik A.Prliternik
Aleksandrova cesta 19
MARIBOR
Aleksandrova cesta IS
Bogato izbrana zaloga:
Poletne majice otroke komad od Din 11.— naprej Veslaški ioplčl za nospode komad od Din 24— naprei Kopalne hlačke komad od Din 12.— naprei Kopalne obleke komad od Din 35.— naprei
Kratke nogavice za otroke par od Din 6.50 naprej Kratke nogavice za dame par od Din 10.— naprei Kooalne četice komad od Din 8.— naprei
Gumijasti kopalni pasovi komad od Din 6.— naprei Sokolske maice komad od Din 20.— naprei
Nadalie velika zalpjsa čipk. vezenin, svilenih trakov, čevliev Iz ladrovlne. san,£al’ kravat sralc. ovratnikov ženskih in moških nogavte itd.
ZNajboljša pralnica ovratnikov je »ZJdeal
U Centrala:	F
Podružnica	7
Tralna in vodna onduladia
Cm), občinstvu »potočim, di sem vie divje kostanje kupil od obeh olepševalnih društev, radi tega prosim pobiralce da ves kostanj prodajo samo moji firmi.
Veletrgovina a surovinami in prevoz tovora
IVAN SLUGA, MARIBOR
Tržaška cesta 5, telefon št 2272.	2761
Žične vloge, tapecirane vloge, madrace iz afrika in žime dobavlja v najboljših kvalitetah specijalna trgovina	xxu
Striženje in barvanje las, manikura, masa-ža, prvovrstna postrežba, vzorna člsto-ča, zmerne cenel
Naj'boljže kemično očiščeno perje in puh dobavlja
Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru
Miklošičeva ulica štev. 2
WEKA'Maribor
Divji kostanj
Proda se
vsake množine, neplesnjiv kupi in plača po najvišji ceni veletrgovina s surovinami in prevozništvo
Ivan Sluga, Maribor, Trlaika 5
telefon 22-72.	2656
Česalnl salon
EMILIA MALY
Aleksandrova c. 39
v hiši zobozdravnika dr, Kaca
vsake množine, vse vrste namiznih in nih jabolk, plačuje najvišje dnevne cene in in prevzema blago vsaki dan v Miklošičevi 3
s trsja v velikih vinogradih pri Framu.
Pojasnila da odvetnik
Dr. Kimovec Ivan
Maribor, Sodna ulica 14.
Vse
novosti
dospele
Najmodernejše jesensko in zimsko sukno za naročila po meri
Ako želite imeti lepo
J'/OKLIC
NARIB O r
potem oglejte Si pred nakupom mojo veliko zalogo plaščev, krzna in raznih novosti v
izbira
~ tesen, oblek, površnikov, hubertus-plaščev, usnjenih suknjičev, Tienchcoat ov Največja izbira najmodernejših knikerboker-jev
Franc Cverlin
oblačilnica
Maribor
Oospeska ulica 32
TRGOVSKEM DOMU
v Mariboru n«
Moderne pletenin«
kakor golf jopice obleke
puloverje
veste
otroške obleke ' nogavice za moike In žensk*
v vseh barvah In po meri Izdeluje
pletarna L. Golob, Maribor
Orožnova ulica 6.	27<*
Prevzamem najceneje vsa avto-motocikel
Gramofoni	od	Din	2981—	dalje
Mandoline	.	.	136—	_
Violine	„	,	95-—	„
Gitare	„	„	207’—	„
Trombe	.	„	505*—	„	8361
Hotni harmonike	„	„	85 —	.
PRODAJALNA: TRGI SVOBODE
Neva Scharbaumeva zgradba
kakor pleskanje vozov in oblazinjenje	2750
ŠKET FRANC. Frančiškanska 13
Zahtevajte povsod „Večernik!
Opravilna številka: E IX 2297/30
Opravilna številka: E IX 1837/30
Dne 10. novembra 1930 ob 10. uri dopoldne
Dne 5. novembra 1930 ob 11. uri dopoldn*
bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k. o. Studenci, vi. štev. 358. Cenilna vrednost:	Din 189 642 —.
Najmanjši ponudek: Din 126.428—.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
trn
Okrajne sodišče v Mariboru odd. IX.,
 ________ dna	12.	septembra	1920.
bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražb« nepremičnin.
Zemljiška knjiga k. o. Sp. Radvanje, II. ^ Tezno vi. štev. 248.
Cenilna vrednost:	Din	83.986.—.
Najmanjši ponudek: Din 56.000'—.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ^ je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. ^
Okralno sodišče v MsrS o?u odd. D&f
dne 11. septembra 1930.
Izdaja KonzordUJttteAc v. Ljubljani: predstavnik Izdajatelja ln uredniki FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
v v Mariboru.