IVAN KELC: Ustavoznanstvo. (Dalje.) Ako je kdo res prisiljen podati se v inozemstvo — s trebuhom za kruhom — naj tega nikakor ne stori brez oblastvenega dovoljenja. Marsikdo je že obžaloval tak nepremišljen korak v življenje, posebno ako bi moral še izpolniti kake dolžnosti napram svcji domovinski državi. Kakor že navedeno, nam je varovati sodržavljane pred kaznovanji. Čim več kaznjencev, tem več stroškov, kar ima gotovo slabe posledice za vse davkoplačevalce. Vsem državljanom, ki stanujejo vsaj eno leto v občini in plačujejo le količkaj davka, je dana pravica, da smejo pod tistimi pogoji kot domovinci voliti v občinsko zastopstvo in biti izvoljeni. Aktivno volilno pravico v občinski zastop imajo tudi tisti, ki sicer ne stanujejo v občini, a plačujejo davek v njej, pasivne volilne pravice v občinski zastop pa nimajo. Volitve so dandanes tako važna zadeva ne samo za posameznika, nego za ves narod in vso držvo, da je treba največjega uvaževanja, najtemeljitejšega pouka in znanja z ozirom na zakonito postopanje pri njih. in njih posledice. Od raznovrstnih volitev y državi je odvisen njen povoljni ali nepovoljni razvoj, slab ali dober napredek v dobrobit posameznika in vsem ali v njih pogubo. Na vsako se je pripraviri natančno, delovati vestno, voliti po najboljšem lastnem prepričanju in popolnem zakonitem potu. Kdor zadnje opusti, lahko pride s strogimi zakonitimi določbami navzkriž, in ne izostanejo mu slabe posledice. Tedaj že pri obravnavi občine je učence višje in najvišje skupine kolikor mogoče natančno seznaniti in njihoverau razumu primerno ražlagati zakonite določbe za volitve, in sicer v prvi vrsti za volitve v občinski zastop. To se ponavlja, oziroma na novo uči, ko se vrše v resnici tudi te volitve. Najpotrebneje je, da se najprej učitelj sam seznani natančno z dotičnimi zakonitimi določbami. Potem bo šele vedel mladini na razumljiv nacin razlagati kako se vrše volitve, kdo ima pravico voliti in kdo biti izvoljen, koliko članov im;a pravico v katerem volilnem razredu voljenih biti in še mnogo enakega. Vsak volilec naj poprej dobro premisli, koga bode volil. Gledati mora vsak, da bodo izvoljeni v občinski zastop vsega zaupanja vredni možje, ki so to zaupanje večkrat dokazali s svojim čednostnim, poštenim in varčnim življenjem. Poučiti še mora mladino, kakšne pravice in kakšne dolžnosti ima občinski zastop in posebe še županstvo in kako se to izvoli. Izvoljeni so v to korporacijo sami zavedni, razumni, samostojno misleči in v blagor občanov delujoči možje, ni se treba bati v občini slabega gospodarstva in nazadnjaštva; vsestranski napredek bo njihova največja skrb v dobrobit posameznikov kakor vse občine. Zvedeti morajo že učenci, da občinski zastop voli člane y krajni šolski svet. Kakor razumejo ti možje svojo nalogo, takšna bo šola in vse, kar je z njo v zvezi. Od občinskega zastopa je tedaj odvisno skoraj vse gorle in vse dobro v občini. Pri obravnavanju okraja iz domoznanstva se ne sme pozabiti na volitve v okrajni zastop. Te so še razmeroma važnejše in usodepolnejše, ker se delokrog okrajnega zastopa širi v vse zadeve vsega okraja. Ta mora tudi voliti v okrajni šolski svet. kar je tem večjega pomena, ker imajo po, okrajnem zastopu izvoljeni možje v tej korporaciji večino, ki odločuje po svojih sklepih o učiteljstvu in šo- lah vsega okraja. Navesti se morajo tudi druge v okraju poslujoče oblasti ter kaj imajo storiti, kakšne dolžnosti in pravice imajo. Ako take obravnave trajajo tudi po več ur — razume se, da ne zaporedoma — nič ne de, ker takšna ponavljanja bolj utrdijo v učencih naučeno tvarino, da je tako lahko ne pozabijo ter so obenem dobra podlaga za nadalnja obravnavanja. Pri učenju po deželi je jako važno za poznejšo generacijo, da se po možnosti temeljito pouči o volitvah v deželni zbor. Kako je ta sestavljen, katere dolžnosti in katere pravice imajo deželni poslanci, da so sklepi, storjeni po večini poslancev, obenem deželni zakoni, ako jih potrdi cesar; kaj je deželni odbor; kaj vse sodi v njegovo področje, kdo je deželni glavar ter da se oseba deželnega glavarja loči od osebe c. kr. namestnika; da ima deželni zastop voliti tudi člane v c. kr. deželni šolski svet; da ima ta imenovati in nastavljati učitelje in tako dalje. Od pravega delovanja deželnega zastopa je tudi odvisen ves zadovoljiv razvoj vse dežele. Kakor o dosedaj navedenem naj se pri zemljepisnem pouku po.učuje q vol.itvah v državni ibor. Poučiti je tudi učence, da so vse volitve dandanes drugačne, nego so bile še pred nekaterimi leti ter da- se te vrše splošno, neposredno in tajno. Vsak avstrijski državljan, ki je star 24 let in stanuje vsaj eno leto v občini — ako ni zakonito izobčen od tega — ima pravico voliti državne poslance. Pobrigati se mora zaradi pogleda v volilni imenik, jeli vpisan ali ni ter se za opustitev pravočasno in na pravem mestu javiti glede popravka. Vsak volilec voli sedaj neposredno, t. j. ne več posredno po volilnih možeh, kakor pred nekaterimi leti, treba je tedaj vsakemu poprej dobro premisliti, kotnu bo zaupal zastopstvo na Dunaju, kjer se sklepajo zakoni za vso državno polovico. Slepo, brez vsega lastnega osvedočenja drvi le neumnež v volilni boj. Največje važnosti je, da so volitve tajne. Noben človek nima in ne sme vedeti, koga volim. O tem je učence še posebno natančno poučiti in po njih o času volitev tudi odrasle ljudi. Nagovarjanja, napisanja imen po drugih, podkupovanja, nasilstva itd., vse to je zakonito strogo prepovedano. Ako dotičnik ne zna sam pisati, naj zaupa, recimo, komu domačemu, na katerega se lahko zanese, da ne bo zapisal druzega, nego tistega, ki ga sam hoče, ako ne, naj ostane doma, ali pa — kjer je volitev prisiljena — naj odda prazen listek. Ako ima na volilnem listku napisano ime, naj ga ne kaže nikomur, nego zavitega odda načelniku volilne komisije, ki ne sme delati na dotični listek, nikakršnih beležk. Marsikdo je že bridko obžaloval, ako ni postopal tako. Takšna pojasnila naj daje za blagor naroda vnet učitelj ne samo učeči se mladini, nego po mogočnosti tudi odraslim, a brez vsega politiziranja in strankarske strasti, edino le v razumevanje zakonitih določb. Nikjer skoraj ni treba dandanes tolike samostalnosti nego ravno pri volitvah. Korupcija v zvezi s sebičnostjo, podkupovanjem, nasilstvom itd. spravi duševnega nestalneža, brezznačajnega človeka lahko v smeri, ki so pogosto posamezniku, kakor vsemu narodu, da, vsej državi v pogubel. Samostalno misleč in delujoč značajnež se ne bo brigal za noben pritisk, noben egoističen dobiček, nego se bo vsekdar trdno ravnal po tem, kar je po lastni naobrazbi in lastnih izkušnjah v življenju spoznal za najpripravneje v svoj blagor, kakor v-blagor vsakega bližnjika. Treba nam je le kremenitih značajev! To se pa ne doseže še tako lahko samo v ljudski šoli, kjer se polaga le temelj k pravemu vsestranskemu duševnemu razvoju, a stori ljudska šola vendar lahko to, da se — stopivši iz šole — še sami naobrazujejo naprej, in sicer najbolje po čitanju dobrih knjig in časopisov. Kar je iz tega spoznal sebi in drugim v korist, se bo tudi v svojih raznih življenskih razmerah vedno ravnal po tem. ^ (Dalje.)