Edini slovenski dnenrik •! V Zedinjenih državah Velja za vse leto . . 53.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily in the United States. ■ ■ ■ Issued every day except Sued*?* —: and Legal Holidays, 50.000 Readers. YBLXTOM PIBAMMX: 4*87 COBTLANDT. Mntntd. m iMosiOlM Matter, September U, IMS, eft ftke Foefc Office aft Mew York, IT. T. tke Aet of Ooa«ren of lbnk a, 1171. nLsrox nsAunis MIT POKLAXBA NO. 97. — ŠTEV. 97. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 25, 1916. — TOREK, 25 APRILA, 1916. volumb xxiv, _ umax xxrr. Močno protiangleško gibanje. Roger Casement aretiran. IRSKEGA PATRIOTA SO ARETIRALI, KO JE HO TEL IZKRCATI OB IRSKI OBALI VELIKO MNOŽI NO MUNICJE IN VOJNEGA MATERIALA. — NEKATERI ZATRJUJEJO, DA JE DOSPELO NA ANGLEŠKO 20,000 NEMŠKIH PUŠK IN VEČ MILIJONOV PATRON. REVOLUCIJA? — ARTILERIJ SKI SPOPADI OB ZAPADNI FRONTI. — FRANCO SKI USPEHI PRI HAUCOURTU. London, Anglija, 24. aprila. — Iz porodila, ki ga jo izdala angleška adniiraliteta, je razvidno, da so angleške oblasti aretirale Sir Rogera Casementa. ko je hotel izkrcati na irski obali veliko orožja in munieije. Tozadevno poročilo se ^lasi: nori med 20. in 21. aprilom je hotela izkrcali na irski obali neka nevtralna Indija, katero je pa spremljal i k nemški j>odmorxki čoln. veliko množino orožja in mu-!;ieije. 1-adijo smo potopili. Nekaj oseb se je rešilo, med r i'iui tudi Sir IJoger Casement, katerega smo aretirali. ('asopis "Star" je dobil od svojega poročevalca na Irskem porodilo, da so hoteli nstaši napasti nek železniški vlak pri Maryborough, kar. so pa stražniki še pravočasno preprečili. I/ zanesljivega vira se je doznalo, da se je Ircem vseeno posrečilo izkrcati 20l00D pušk in več milijonov patron. Ta vojni material je bi! izdelan v nemških tovarnah. Poročilo, ki je dospelo iz Londona, je zelo netočno. V njem ni namreč omenjeno, kateri državi je pripadala lotična ladija in pod kakšno zastavo je plula. \"a Irskem je baje že izbruhnila revolucija, ki je imela /♦• -precej uspehov. Sedež revolucije je otok Ballintov «»b severni n"ki obali. 1'staši imajo otok čisto svojo kontrolo. Pariz, Francija, 24. aprila. — Franeosko vojno ministrstvo razlagala, da s<» zadnje dni francoske čete jirav dohro napredovale jugovzhodno od Haueourta. Francoski vojaki *«> namnV- vprizorili bajonet ni napad na nem--l e strelne jarke ter vjeli l{0 mož in enega častnika. — I'r.'incoske izgube r primeri z nemškimi malenkostne. Severno od reke Aisne se je vnela vroča bitka med na: itn« pred ni mi stntžami in neko nemško kolono, \em-ei so se nekaj časa ustavljali, slednjič jim pa ni kazalo drugega, kakor umakniti se. Zapadno od reke Maas sn razkropili Francozi zadnjo noč več nemških poizvedovalnih oddelkov. Nemci ^» z vso silo obstreljevali j>oboeje hriba Le Mort FTomme. i Irana te niso povzročile nobene posebne kode. Prt F.sparges >o razstrelili Neinei dve mini in zasedli " ki jo je povzročila eksplozija. S tem si niso veliko na dobičku, ker mi popolnoma domiuiramo to ozemlje in vse bližin* višine v naših rokah. Naša artilerija. ki je razpostavljena v gozdn pri A premotit u, povzroča med sovražnimi bojnimi vrstami veliko škodo. V noči od 2:i. na 24. aprila so naši letalci l>ombardira-h železniško postajo v Wvfwege, vzhodno od gozda Hont-Itulft. rVvipot so vrgli drugipot pa granat. Veroplani so se vrnili, predno je stopila sovražna artilerija* v akcijo. Pariz, Francija. 24. aprila. — Popoldansko poročilo naznanja, da je francoska artilerija pri Westende in Ste oust ran te ter pri Malaneourtu neprestano v akciji. >>e>n<» mogli ničesar opraviti. Ob koroški fronli se ni nič posebnega pripetilo. Kakor kaže, se pripravlja Italijan na novo ofenzivo. ki bo pa imela najbrže ravno toliko uspeha kot prejšnje. Velika stavka. Nemčija in Rumunska. Rumunska bo v kratkem poslala Avstriji in Nemčiji 160,000 vagonov žita. — Pogajanja. 7. grške meje v domovino in jih pofclati pred Verdun. Zdaj branita državam naznanila, da bo odzdaj znnaprej vsak parnik oborožen s Berlin, Nemčija. 24. aprila. — V zadnjih treh mesecih je poslala Rumunska Avstriji iti Nemčiji HO tisoč vagonov žita. Pred par dnevi je bilo razglašeno, da ima rumunska vlada na razpolago š<- HiO tisoč vagonov žita. katerega bo v kratkem jmslala centralnima državama. Angleži so bili sklenili pogodbo za >0.000 vagonov žita. pa «a niso dobili. Vsak dan se odpelji' iz Rumiinskc kakih .".00 vagonov. Carigrad, Turčija, 24. aprila. — Pogajanja med turško in rumun->ko vlado, ki so bila nekaj časa prekinjena, so se zopet obnovila. I ta je hoče skleniti Turška z Romunsko ravno tako po 1 !> 72. cesta v New Vorku je izbruhnuil požar in povzročil od *r>0.000 do jf-CO.OOO škode. — Boji v Mezopotamiji, Turki poročajo, da so izgubili Angleži v Mezopotamiji 2opet 3000 vojakov. — Nemške čete, Bern, Švica. 24. aprila. — Turškim četam, ki se borijo v Mezopotamiji, je prišlo na pomoč precej nemških vojakov, kateri so se dozdaj nahajali v Carigradu in v evropskem delu Turčije. Turki bodo zaeno z Nemci vprizorili še enkrat odločen napad na Kut-el-Amaro. Berlin, Nemčija, 24. aprila. — Angleškim četam v Mezopotamiji preti velika nevarnost. Njihove izgube so z vsakim dnem večje. Te dni se je vnela ob reki Tigris vroča bitka, v kateri so bili Turki zmagovalci. Steviio padlih ' angleških vojakov se ceni na :1000. — Turki so zaplenili veliko munieije in drugega vojnega materijala. Nadalje se je vršila tudi pri Bel-tisi vroča bitka. Po dolgotrajnem prizadevanju se jc Turkom posrečilo pognati sovražnika v beg. Turške izgube so sicer precejšnje, toda z angleškimi se niti primerjati ne morejo. Mehika. Obregon in Funston. — Ameriške čete neovirano napredujejo. — Villa ,ie ranjen. Pozor pošiljatelji denarja! Tekom vojne smo odposlali lira. nilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO. ISTRIJO, KOROŠKO, HRVATSKO, in drage kraje v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i-lijonov kron. Vse te pošilja-tve so dospele v roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na-slob osebe, kateri se ima izplačati. Cene I K. $ i K. $ 5.... .t»0 i 120____ 18.00 10____ 1.85 1 130____ 19.50 15.... 2.40 | 140____ 21.00 3.15 150____ -JH.50 25____ 3.90 1 160____ 24.00 30____ 4,65 1 170.... 25.50 uO.... 5.40 j 180____ 27.00 40____ «.15 i 100____ 2S.50 45.... C.90 1 200.... 30.00 50____ 7.00 i 250.... 37.50 55____ S.-'!5 | 3<¥)____ 45.1)0 G0____ -n.io | 350____ 52.50 «5____ U.tsi | 400.'... 60.01 70____ 10.60 I 450____ «7.50 75.... 11.35 1 500____ 75.00 SO.... 12.10 1 000____ 90.00 85____ 1U.85 i 7« »O____ 105.00 •JO____ IIj.CO i 800____ 120.00 100____ 15.00 | 000.... i: 15.00 110____ IG. 50 j 100«____ 148.00 Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. List dospe na vpad ponavadi par dni kasneje in med tem, ko dobi naslovnik Mat v roke, se pri nas cene morda Se večkrat iprr San Antonio, Tex., 24. aprila. Ameriške čete bodo ostale v Mehiki in nadaljevale svojo kazensko ekspedieijo. Govori se, da bo «re-neral Funston prevzel vrhovno poveljstvo. General Obrc^on. Carranzov vojni minister, in general Funston se bosta te dni posvetovala o celem položaju in napravila skupne načrte. Posvetovanje se bo vršilo ali v E1 Pa.Mi ali pa v -Tuarezu. Washington, !>. «'.. 24. aprila. Vojni tajnik je v soglasju z predsednikom Wilsonom sporočil generalu Kunstonu. da mu vlada dn polnomoč in da naj dela po svoji previdnosti. Vojni tajnik Baker je prepričan, da bo imelo posvetovanje med Obre^onom in Funstonom dobre posledice. Cc že drugega ne, že vsaj to. da ne bo ameriškim četam pretila nevarnost od strani Carranzistov. Pershingov glavni stan, 24. apr {Brezžična brzojavka). — Prebi-viUvi neke vasi, skozi katero smo karakali. so nam pripovedovali, da je Villa težko ranjen. Zatrju-jeju. da je šel s svojo bando v jugozahodni smeri od Ilacave in da se še vedno nahaja v državi Chihuahua. Nekdo nam je tudi pove dal. da^ sta Manuel Baca in Pablo Lopez, dva Villova poveljnika, hudo ranjena in da ju vozijo s seboj. Vil lovi vojaki vzamejo po poti vse. kar jim pride pod roke. Prebivalstvo je zoper Villo in nam ne dela nikakih neprilik. Povišane plače. Youngstown, O., 24. aprila. — Trussed Concrete Steel Co. naznanja desetodstotuo povišanje plač 900 delavcem nričeuši s prvim majem. — To je letos drugo 10-odstotno priboljšanje. Reading, Pa., 24. aprila. — Reading Iron Company je danes naznanila, da bo delavcem, ki so imeli dozdaj od tone. plačala •K>-25. Več kot 2o00 možem bo s tem priboljšano. Fall River, Mass.. 24. aprila. — Petodstotno priboljšanje bodo dali 1200 delavcem-American Print Works. — To so storile tudi družbe. ki pripadajo k Fall River Manufactures Association. Avtomobilske nesreče. V New Vorku in okolici je bilo včeraj vsled avtomobilskih nesreč pet oseb ubitih, enajst pa ranjenih. TvauXA dobe vsi nafti naročniki v Pennsjl-vaniji knjižico "Nova postava sa ponesrečene delavca v Pennxylva-niji" Spisal je to knfilteo Kosto Unkovlč, Upajo, da se bo dalo spor mirnim potom poravnati. PRIZADEVANJE NEMŠKEGA POSLANIKA GROFA BERNSTOKFFA. — KONFERENCA MED NEMŠKIM DRŽAVNIM KANCELARJEM IN AMERIŠKIM PO « SLANIKOM GERARDOM. — NEKATERI NEMCI SO MNENJA, DA BI BILO ZA NEMČIJO ŠE DOBRO, ČE BT BOJEVANJE S PODMORSKIMI ČOLNI TAKO U REDILA KOT ZAHTEVA PREDSEDNIK WILSON NOBENEGA DOPUSTA. Washington, D. C., -J4. aprila. — Nemški poslanik grof Bernst-orff si na vse načine prizadeva doseči sporazum med Nemčijo in Združenimi državami ter tako preprečiti prekinjenje diplomatienih zvez. Visoki državni uradniki so mnenja, da se bo dalo spor mirnim potom po ravnati. •Sprva so mislili, da bo dospel odgovor na noto že danes ali jutri, zdaj so pa prepričani, da ga ne bo pred so boto. Nemški cesar se mora namreč še posvetovati z državnim kaneelarjem in pi. Jagowom, predno kaj ukrene o tej zadevi. Včeraj je dospelo v državni department več brzojavk ameriškega poslanika Gerarda. To so najbrže izjave raznih nemških diplomatov in komentarji k raznim člankom. ki so izšli v nemškem časopisju. Nemčija ho skoraj gotovo odvrnila, da bo v vojni s podmorskimi čolni upoštevala pravila ljudskega prava in da bo v prvi vrsti gledala na to, da se ne bo Združenim državam godila kaka krivica. Y tem slučaju bi bila seveda vlada Združenih držav prisiljena staviti milejše pogoje. Mornariški rajnik je poklical nazaj 43 častnikov, ki <*o bili na dopustu in izdal strogo povelje, da se ne sme zaenkrat dati nobenemu častniku dppusta. Vsi aktivni častniki so dobili povelje, da se morajo prejkomogočo zglasiti pri poveljstvu svojih oddelkov. Berlin, Nemčija. 24. aprila. — Ameriški poslanik Gerard se j<* včeraj popoldne dolgo časa posvetoval s tajni kom zunanjega ministrstva Stummom jji dr. Hesheher- ki je prideljen odboru za zunanje zadeve. Vsebina brzojavke, katero je poslal ameriški vladi, še ni bila objavljena. Najbrže vsebuje upanje, da se bo spor mirnim potom končal in da je Nemčija pripravljena storiti vse, kar je v njeni moči, samo da se prepreči prekinjenje diplomatic-nih zvez med njo in Združenimi državami. Pred to konferenco se je posvetoval ameriški poslanik z državnim kaneelarjem Bethmanom Hollwegom. Posvetovanje je trajalo 65 minut. Ko se je hotel vrniti poslanik domov, ga je obsula tropa časnikarskih poročevalcev. Na vse mogoče načine so ga naganjali, da bi jim kaj povedal, toda 011 jim niti odgovoriti ni hotel. TTitro je sedel v svoj avtomobil in se odpeljal. Visoki uradniki s<> prepričani, da ne bo vojne med Združenimi drža van »i in Ameriko. Konference, katera se je vršila v glavnem stanu nemške armade, se je udeležil šef nemškega generalnega štaba, gen. Falkenhavn. Berlin, Nemčija, 24. aprila. — Nemški državni kan-celar Rethnian-Hollweg se je primeroma zelo hitro vrnil iz glavnega stana nemške armade. Iz tega sklepajo, da je nemška vlada že na jasnem, po kateri poti bo ugodila zahtevam Združenih držav. Berlin, Nemčija, 24. aprila. — Veliko odličnih Nemcev, ki so prej vstrajali na stališču, da je vojna s podmorskimi čolni za nemški narod življenskega pomena, se je zadnji čas premislilo. Zdaj so celo začeli dokazovati, da bi bilo za Nemči jo veliko boljše, če bi se v vojni s pod--morskimi čolni posluževala onega načina, katerega zahtevajo Združene države. Svesti so namreč, da bo predsednik Wilson zelo ostro nastopil proti Angliji, če bi Nemčija ugodila Združenim državam. Pariz, Franeija, 24. aprila. — Francosko časopisje se bavi na dolgo in široko s sporom, ki je nastal med Združenimi državami in Nemčijo. Večina časopisov pravi. da si bo Nemčija poskušala pridobiti nekaj časa, dočim ho predsednik Wilson ustrajal na svojem stališču. "Matin" piše: — Nemška vlada je poslala nevtralnim državam neko poluradno noto. Kakšno vsebino ima ta nota, se dozdaj še ni moglo dognati. Berlinsko časopisje piše zdaj popolnoma drugače kot je pisalo pred tremi dnevi. Časniki so mnenja, da je za Nemčijo najboljše, če se ukloni in U«?odi zahtevam Združenih držav. ' Vojna z Združenimi državami bi bila za Nemčijo pogubonosua. "Figaro'' je priobčil članek, v katerem pravi, da se Nemčija mora ponižati, če hoče preprečiti vojno. Ker pa tega ne bo storila, je vojna neizogibna. V slučaju, da bi se ponižala, bi izgubila ves ugled pri nevtralnih državah. t ■ > GLAS NARODA.^. APRILA. 1936. ['GLAS NARODA" (SloTenit Daily.) Owned and Pabllatoed by tbi »L0VENIC PUBLISHDia CO. (a corporation.) rUAM gAKSCR, President. LA>UIS BKNEDIK, Treasurer. place or Baalneaa of tbe corporation a lid addreaaea of above officers: pa Cortland t Street, Borough of Manhattan. New York City, N. X. reio leto velja Ust aa Ameriko In C&uado___....... $3.00 Itol leta.......... 150 celo leto sa mesto New York. 4.00 loi leta >a mesto New York. 2.00 ■rrofo aa r*e leto ..... 4.50 - „ pol leta......... 2.55 „ &>trt leU........ 1-70 NAHODA" lzbaja vsak dan izvrrm.šl ne. Nemčija je 1 vseh lan«': s sovražniki, ki po-primeri žnjo z vsakim •nejši, namesto bi polici. Pri^k enim letom so >jaki takorwkoe z lahko-:i liu(•<».* akri zmerjene, M creed s 14.G12 akri zmerjene. Shasta z 208,300 akri zmerjene in 2.1 akri nezmerji-ne. Stanislau z 20 tisoč 096 akri zmerjene. T.hana s 144.010 akri zmcfrjene in 720 :i»kii m-zmerjene. .lolo z akri zmerjene in -Juba s 26.242 akri zmerjtme in 77.69:i akri ne-zmerjene državne zemlje z:i hotne-stead. Okraj San Francisco z 21 coun-tyji in i 1 akri zmerjene in 77,69:{ akri nezmerjene q>ofl Marttneic . ______. . iz t1levelauda. Oni, ki imajo žre- li.naj .se veselice zagotovo udeleže, da m* bo kdo mislil, da je kje Kaka nepravilnost. Člane društva pa tudi opozarjani na društveno sejo. ki se bo vršila 7. maja ; rešiti imamo več važnih zadev. — Član. Denver, Colo. — Veselih novic nimam poročati, pač pa. tla smo 0. aprila pokopali Antonijo Blatnik, komaj 291etno soprogo Franka sčava in vsebuje rudnino. Okra j Visalia z 8 count vji hri-ho vit e m gozdnate državne zcan-1 je ni za poljedeLstvo. To j.- vzeto iz Land Official Re-porta za leto 1913. Seveda zadnji dve leti se je že nekaj homestea-dov oddalo, pa vendar jih mora biti še dosti tajn. Oni rojaki, ki so blizo teh krajev, bi si lahko tam svet ogledali in če bi bilo dobro za vzeti homestead, bi poročali jav- ... , . . .. nosa.i, t Range. Ena vrsta se Ena stvar je napraviti soda krakerje dobre od časa do časa. Pač pa je druga stvar napraviti soda krakerje tako, da so vedno bo ljši kakor vsi drugi soda krakerji, vselej nespremenljivo dobri. Ime "Uneeda" vtisnjeno v vsakem biskvitu pomeni, ce je en milijon zavitkov Uneeda Biscuit postavljenih pred vas in vi izberete enega izmed teh, je vsak soda kraker v tem zavitku ravno tako dober kot najboljši Uneeda Biscuit ki je kdaj pečen. Pet centov. NATIONAL BISCUIT COMPANY za venec so nekateri rojaki d aro vali Rojaki, pristopite k razteza od vzhoda proti zahodu, ki K malo *«• ne bo drnšrtvora; ne veste padel Verdun r Judi seno, hieerna. kiompir. ližol. hmelj ter vsake;vi stna \ H-na in fvnti tiskati svoje litnrgij-ske knjige, Izdajali so jih najpreje zasebniku Prvi glagoliški misal je bil tiskan v Benetkah leta 1483. iti brevijar leta 1492..: a kdo ira je ukazal ti-kati. ni znano. N.- »lolgo zatem bile tiskane cerkvene knjige v Sen ju poti vodstvom on-dot nega škofijskega vfkarja Silvestra Btdričdča. kateri je pozva!~"k sebi v ta namen iz. Benetk tiskarja domačina Oregorja Senjanina. Ta je torej tipkal tu zopet misal leta 1494., in z naslovom ".Misal hrvn-eki' leta 1507.. ter Še druge knji-ge. med njimi ritual /. naslovom "*Naručnik plebauušev'" 4. 1507. Tudi na Reki, kamor se je pozneje ali prest !H tiskar Gregor iz Se-?ija. ali pa so bila tja prenesena njegova pismena, j«' izšel '"Misal hrvaeki" ti o^koiii mod ruškega škol'a Sinnina K«»ži**iea leta 1 51-1 ln zatem sta bila tiskana zopet misal in -»lagoliški brevijar v trtl-njavi Sv. Vita po skrbi sonjskega škofa -loana VI. de Domeniš ^►koli lita 1540. Poleg teh ]>a bile zopet tiskane Hturgijske knjige srla-goliške v Benetkah: tako misal po skrbi tra Pavla od M od ruše leta ir>28. in hrevijar trudom Nikole Bivtzlča. župnika v Omššlju. l.ilii 1561.: pa se večkrat i ta. i oni, n. pr. 1. 1509.. 1528.. 1531.. 1H31., I70t;.. 1741. 1'imska stoliea. se je v XVI. v.--kti se bolj zanimala za slovenske hogoslužne knjige. Iv temu jo j" nagnilo več razlogov. Cerkveni zbori --o v potegovali za slovenščino. n. pr. akvilejski 1. 1596. je sklenil, da naj škofi skrl»e, da 'iliisiki* hrevijar in misal učeni in pobožni možje, istemu jeziku vešči, pregledajo in izpravijo; protestantske biblijske in druge cerkvene knjiige v la-^aškem prevodu in glagoliškem tisku so se širile; potrebne so bile knjige narodu za zerkveno poi-abo; hrvaške občine so se nagibale k iztočni eeitkvi. katera je medtem v izobilju dobivala naivrdne cerkvene knjige iz Rusije. V-ve to je vzpodbudilo naposled rimsko .sIoI'm'o, oziroma riirtsko propaganulo, da. je po tri-dent^kem zboru 11545—1563) nalila prevzela velevažni ]>ose] izda-vanja slovenskih liturgijskih kn j iff. Sanjski škof Ivan Aga 1 i <'• je sieer leta 1624. v zboru svojih du-ho\"nikov odredil, <1 eesarja Ferdinaai-da 11.. tla se mu za to porabo dajo pismena, katera so se baje leda hranila v praški trdnjavi še od ča >a A nt. Dalmatina ui Step. Kon-sula, znanih protestantskih pisat.•- knjig so poverili sedaj Ivaftni Pa- Išeem svojetra soproga 1\ asa HRIBAR. On je bil magistrat m ofieijal v Ljubljani in leta 1904. je preš.-l v Združene države. Prvo dužbo j.- imel pri Frank Z'Mti <'.., na I0s (Ireenwieii St.. New York. N. V., kasneje pri g. V. K n belka in leta 190s. n.-kje v Uerinon. N. V. Meseea aprila 19'M« -..-in prejela njegovo zadnje pi^uio. rom Amerike Premim rojake ši- če kdo ve njegov naslov, naj javi upravnistvu t. !_ra lista, ali Franja Hriba t ]>orje pri Slo\ sko. Atiitiia. pa direktno meni: učiteljica. La-[Jistrici. Stajer-25-27-7-4 stricu, rodoni iz Splita, učitelju bogoslovja in opatu rimskemu. 7. njegovim trmlom je bil sedaj na-: novo tiskan "Ča«o«lov Rmiskijj slavinskrm jazvkom poveleniem S. N, lnnokentia papy XI. v\-dan", v Rimu 16S8.. a "Missal Rimskii na jazvk slo venski j >•>-ztlan poveleniem P. ti. N. pape l'r-baua O^mago". v Rimu 170ti. 4 •^H.s. str.- a oba v Levakovičevem jeziku. Pastrič je namreč, slabo poznavajoč glagolico. vs.* prejšnje pogreške Terleekega spustil. ;i n-vedei š<' ne malo novih. Iver se je v XVIII. veku kakor i prej»* še ve t in d čutil nedostatek cerkvenih glagoliških kjijiir. zal" je sedaj Vinko Zmajevič, za narodno knjigo jako zashižui nadškof zaderski, zaprosil pri papeški sto!i<*i. da se omenjen.* knjige na-J novo tiskajo. Za njegovega škofe-j vanja je dobil veleu.'eui Matija: Karaman. du1io\ntk splitske ško■■ ti je. kateri je od 1. 1732. bival v Rusiji, posebno v Moskvi kot apostolski misijonar, nalog, da ur*.dl novo i"danje glagoliškega misala in brevijarja. In i-es pride na svetlo najpreje-: "Missii.l Riinskv sla-ven.skiin jaz.Lkom poveleniem P. O. N. Frbana 'Vsnmgo izdan", v Rimu 1743. 666 str. Ali Karaman je presegel Levakovič.t in Patriča v tem. da je poleg fnsrzmftv uvel ludi ruski naglasek. tako da ga hrvaški duhovniki niso radi sprejeli, a učenjaki so ga tedaj in »pozneje ostro obsodili in grajali. Ka ram a n je postal po smrti Ztnajevi-eevi zaradi svojih Zfislug za-derski nadškof (1745). "Časoslov lfwn-skij slavenskim jazikoin povelje-niem P. o' POSTA ZA AVSTRIJO, prizadevanju Ivana Petra Goemi- Para:ki. ki vzamejo avstrijsko po-ča (Galzigna), škofa rabskega. kij mu je dodal "i-'ini svjatih... v j njekih mjestjeh"' 1791. Medtem je; dal kopei^ki škof Camuzzi t iskati; »» Posebno dobro napreduje naša Z. linija. M*'d toni primorskim bre- . jši zaveznik N emuja. Je bila, pra- _ _ _ _ _ __ ,i Turčija ne more'eati prispevke vsaj do 23. vsakega ^ za P<>U^leIstvo.^vendar največ m«*seea. da se more obračmi pra- ... adjereja in \Ttnarstvo najbolj breskve, hru- imamo na razpolago pet društev. Posebno dobro napreduje naša Z. « j.uu^.^ku niarelee. olive in ore S. Z. Na zadnji seji 16. t. m. se je ^ovJt'm (( oast Mountains) m poljska, semena se pridelujejo z pim dobičkom. <'alifoi nijsko sad- ,jrv slovenskih). Ali po nagovarja j? J«»ano po vsem svetu: oran- janju šibeniškega kanonika Ivana grozdje, rozin* eešjl hi prekašajo vs. druge pridelke. .sklenilo, da mora vsak elan pla- J^ A^eliko z^do d^bre zem;) (.aliforni}1 s svojim lllilini pml lagati. Rus je začel svojo nalogo v Ma- dobre zemlje, kjer jt* polje.lektvo, vočiisno na Jednoto poslati. Kdoir '1 k..:.,:- jo l>o tiuli'se ne bo na to oziral, se bo z njim ^ rwhajA v Greart Central -d. Vest, da so Turki u-!postopalo po drašt.venih pravilih.^ alle-v' kl se doh v dva rm,^la Sa" • . :• ga ii m Mm Ortu, i i.. M-ttt t11»i i pripet^ da se sej SaaY<»qam, po dveh ttuško anrtado.:bolj n^dno m poJnoš-tevilno udele- takega imena, ki teeeti tu ii p av veselo uplivala. žujejo. — Delavake razmere sa se-j8^0®*--g tega pride še *por z^laj boljše, kot so bile zadnji čas.j R°d Tehaehapi gorovjem leži < 'alifomia, ui d i kovrstnih |>ridebkov kot California. Pridelki, ki rastejo na **e.veru _.!in na jugu. rastejo tudi v Ca!ifor-\ niji. Slab 1'amier je, ki si ne ponvami. j Ne delamo sieer s polno paro, j južna. Calitornra, kjer se tudi j^'e raMlin, katerq mu uspeva-' s.' da se dobi trtf-d Nem-I vendar plačo so nam le pri bolj-i Coast Range hribovje poh»gH>ma je 1er prinesle dober prideh-k in ki ni slepo zaverovan' šali. — H koneu bi še želel pri- ponižuje in se odpre 150 milj dol-; (lobiCalifornia je tudi bogata mš.;e armade in ki ima pomniti, da je med tukajšnjimi ga ravnina, ki se razteza od morja na n,dninah in gozdovih. Clavuo ./tan. da javno po-ve rojaki pNAlSlo adoge in preveč za-; do 50 milj na široko in se proti lla il llt> zdravo Ln nriietuo utje. Ta človek j. : ' • - - - - 1----------------^ ----. . • Tomka Marnaviča (.ki je bival po- največ v Rimu) so se ta glagoli- ška jirsniena jirenesla v Rim; i: od tedaj so tiskali eerkvene knji ge s!ov..uske v Rimu. Na stoiki sv. Petra je sedel te daj papež Frba'n VIII., velik pri . ... ... ^ ... jatelj Jugoslovenov v obče. a po- katera Zbcrav." ič v Pn-netkah I. 1543. in 2\ SLUŽBO želi dobili mlada Slovenka izven New Vorka. najraje pri kaki slo-vi n-ki družini. Komur je znana kaka taka -luž.ba. naj piše na: Slovenka. >2 Cortlandt St.. New York. N Y. 25-27—1 II Miiksi- vlsti. Botlimo vsi za len, katerega prišteva- z:i vse. PAzdrav v.st-m j boljšim sedanjim žurnali- Frank Skrabee. IIalen izdaja list 44Zu-1 (Bodočnost) m v tmn Ii- Naseljevanje Slovencev na ukajšnji nemški časnikar.! š. le oni. ki je v starem enega, eden gorovju razteza kot valovita zMn- podnebje, rojakom!— lja, kjer pridejo sku]>aj Sierra farme. Zali w ' . I štor\-ilko je pofivet.il| njegovi politiki. Uvod Math. Gaia^ek, Xokomis, lil. ima naslov " * Ce bi bil in se začenja z bese-eštvo, poslušaj *jiosl a- CALIFORNIA. California ima 7 okrajev, kjer >o Land Offiei. iu ima še 16 niiljo-;jiiu izjavlja, da ima Ame- nov 183 tiso<'* 344 itkrov zmerjene poleti in bolj mrzlo pozimi. Veai- Madre in Sa n Bernard «10 Mountains. California je s svojim podnebjem najbolj čudna dežela v Združenih državah. Ne zavoljo tega. ker jo po nekaterih krajih včasih zelo vroče in zopet zelo mrzlo, ampak ker se v malem segu nahaja različno podnebje. Ivo v iloli-nah celo leto raste in zeleni, naj-'p0je deš v bližnjih gorah še sneg in led: zopet po drugih krajih, kjer je lepo hladno poleti in gorko pozimi. je na drugem kraju vročina Slovenska liturgija pri Jugoslovanih. Po vestne črtice. g M. Mesiča, S. Ljubica i. dr. sestavil Andrej Fekonja. nima". Papež Crhan postavi Rafaela Levakoviča, ki je bil rodom• 15St5. Hrvat, iz Jastrebarskega, redovnik Nanovo s.* ' Pištole if 'vange-1'ram"iskan in ud rimske pi ^pi'-h - Tolmačili in na svetlo dajali: ganile, za 'reformatorja eerkve-1 lvau Bandulovič v Benetkah 1613. nih knjig jezika ilirskega"; in po k-,.r ^ j,, ista knjiga tiskala do 1. Levakovičevem trudu je sedaj u-( 177:{ devetkrat; Bartuo Kašič. gledal beli dan misal, katerega jo-, jezuit, v Rimu 1641; Nikola Ke-zik je popravil po mnogih misa- v RllCiimu pred 1739 in i74«»: lih, zbranih nalogom papeža po ]nu.Q pavi,'. v Biulimu 17tU in še Dalmaciji, pod naslovom: "Missal igOS; Poter Kneževič (Bandulovi-Riinskij va jezik slovenskij so- ,-.cvo)' v jioaietkah 1773, a v Dn-zdan poveleniem P. G. N. papy brovniku 1784. tudi v Rimu b. !.:, Crbana Osma^go. Pee. v Rimje iž- < i-rsrur Lazar *. 'Vandjelja i knji-' div enim Propagandv. (1631. 4 - g,, apostolske" Dubrovniku dva dela.1 Kose je Levalkovič ne- 3784. Lanosovič • Kvan koliko let. zatem pripravljal, da izda brevijar, pomagal mu je Rus Melodij Terleekij, škof helmski. ki je tedaj bival v Rimu zaradi zedinjenja ^lalorusov s katoliško cerkvijo. Terleekij je trdil, da je gjelistar" v Budimu 17!'4 (a mnogo "s h/venskim" načinom). "K-vangelja iu epistole" v Šopronu 1806. '"Kpkstole i evanjelja priko ^vega lita po redu missala rim-koga skupno molitvami i blago jezik v ruskih cerkvenih knjigah ^-mi u jezik slovinski prineše- pravi jezik sv. Metoda ; slovenšči- na". u Rici ( Reki) 1824. Tu >c NAZNANILO. Na izvauredui seji Slovenskega hranilnega in posojilnega društva za Fianklin-Conomaugh. Pa., dne 2<>. aprrla je bil Louis Bavdok od-st avl jen kot tajnik društva radi nepravilnega poslovanja in na njegovo mesto izvoljen Frank Podbov. Društvo ne bo odgovorno za denar, izročen Louis Bavdeku. Za direktorij: Frank Podbov. tajnik. Rad bi iz v. del za sledeče naslove: JOSIPA KOLENIdoma iz nad Mozirja; FRANCA O OR ŠE K iz («riž pri Celju: GREGORJA CILKA iz Malih Bra slove in dveh bratov KRASOVIC, podb-maee St rgtirjtiva z Reke nad St. Pavlom. Prosim, če, kd<» ve za njih naslove, naj mi jih .javi, ali naj >..* pa sami oglasijo. — Joe Ponda. 282 Mineral Si., Milwaukee. Wis. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam so- iiemm vojnah i»fto zdaj ameriška iinln Knjige liturgijske. Z glagolico pisane bogoslužne m ye»ri kardinali mu tega ni- • nahaja vse, kar duhovnik pri maši luo pravico preskrbovati in 4.789.408 akrov neamerjene dr- dar splošno je zelo prijetno in u- knjige za Hrvate hrani še sedaj verjeli, a brevijar se je po ru- nJ, peva. a brez onega, kar se Nemcev z orožjem, žavne zemlje; torej skupno 20 mi- godno podnebje za vsakega, ker več starih spominikov iz XIV. in «eini "popravil in tiskal z našlo- i;|1(> r-ita; ta ščavet je odobril Ivan ii nemška inditstrija de- Ijonov 853 tisoč f>i7 a krov. | ako mu ne u^aja v emem kraju. XV. veka. Omenja se sicer neki vom: "Casoslov Rtntskij idavm- J,.šiČ. ykof senjski. L. Iti40. v Ki- lodnikom. prijateljem in znancem ilostno vest, da j*' dne 19. aprila ninula moja ljubljena žena ANA ZAL0KAR. Ranjka je bila rojena Tršar % Logatcu na Notranjskem. Nje zemeljske ostanke smo izročili ma- . Okraj Eureka ima v 5 county- mu ni potreba iti 10 milj daleč, pa glagoliški Psaltir. ki ga jo bil leta skint jazykom poveleniem S. <1. N. nnl jztiani ''Ritual Rimski, stoma- žalos - jih 127.870 akrov zmerjeno in: bo našel podnebje, ki mu bo uga- 1222. pop Nikola z Raba prepisal Inuokontia papy X. vydan 1648. slovinski po Bartholomeu Ka- prem 21.183 neizmerjene državne zem- jalo. I iz drugega, napisanega že takoj I^evakwiea pa je paipez za nagra- šiču" je bil nanovo izdan v Benet es:iica — pravi uada- Ije. Count vji Del Norte, Ilutm-j Fige in oranži? izvrstno rastejo po ^letodovi smrti, po naročilu/j0 imenoval bolgarskim nadsko . imamo dokazov več boldt, M eni doc in o in Trinity so v Great Valley in v vznožju Te- sol ruskega škofa Teodora (880— Dokazi za te zločine hriboviti, gozdnati in vsebujejo haehapi gorovja. Tudi izvrstno 890) ; ali od srede XVI1. veka sem nahajajo v n:»^ih ar- mdnkio. j sadje se pridela v severnem in juž- se za ta rokopis več ne zna. Naj- | V Siskiyou County je 'e 574 nem delu državo. 1 jaz Wilson, bi zahte- akroa* dobre zemlje za poljedel-. ravninah, kakor >ra Nemčija na morju st vo. jenja in imestje ameri- Okraj šk.h a v! J j N.ustak» j t fom v Oh rid i. Pa Levakovičevo delo .se je uva jalo v Hrvatih z velikim trudom.' Po dolinah in starejši rokopisni glagoliški misal. Zakaj našlo se je več zdravega ___ ___________ ________ tudi v vznožju pa je oni. ki ga je knez Novak J razuma pri preprostih glagolja^ih Igor. je vsa zemlja obdelaaia in tr- dvornik pri ogrskem kralju Ludo- nego-li v glavah učenih pisate-v 5 govina in industrija cvete, ker so viku. prepisal leta 1368.; a najsta- Ijev; in morali so glagoljaše po-in-. countvjih 5,451.345 zmerjene in železnice in Inke blizu. Vendar pa rejši glagoliški brevijar je oni, ki mir jat i, trdeč, da je ta jezik iza res vprašanje, če bosta 2.542.674 ne izmerjene zemlje; zemlja po hribih, ki je sedaj še'ga je prepisal dijakon Kirm v Se-j prava st a ros! o v en še "m a. — Kako kan i. 1S27. Kje je moj brat ALBERT -JE- teri zemlji 22. aprila na katoli SICH? Doma je tz Sejanc. Sv. pokopališču sv. Trojice v Tomaž pri Ormožu na Stajer- vnil skem. Baje se nahaja nekje v. T^mpotom izrekam najsrčnejšo New Yorkn, kjer opravlja svo-|7ahvalo yRem ]n.ija1eljt.m in prija. jo pekarsko obrt. Jaz sem ze od Mjk.am Za darovane vence in za 2. novembra 1914 v ruskem spremitev ral1jke k večnemu po-ujetnistvu. Prosim ga. da se mi -itku Uvala tu
  • rašanje naj bo od v is- county ima 2,581,675 akrov zmer- še veliko priložnosti in uspeha za 1463., in brevijar pr. 1- 1387.. po '-izdala že 1. 1648. v Rimu in da so n<» ..d kak-ga mladega poveljni- jene in 1.205,823 akrov neizmer-j nove naseljence. Po gorah je po- 1389., pr. 1412., 1444. i. dr., koti-j čez Štirideset let zerpet daVmatxn-; ega podimorekega 6ol- jene zemlje, nekaj dobi"© za polje- zimi od 30 do 40 stopinj gorkote kor nam je rokopisov znanih. \ski škofje opozarjali rimsko sto- d^UKft if MbvvXz. Mono in se lahko primerja z Tiranijo,1 Ko so izimiili knjigotiskarstv^ lico, da nimajo dovolj cerki-enih seher Krieg&gefaugener Sam-melstelle. Samara, Russia. čolua pravza- county ima 289,613 »merjene in Kentucky ali Miasonri. Tam se pe- (1460), počeli so takoj tudi Hr- knjig. Novo izdavanje glagoliških (25-27—J) Vincenc Zalokar, žalujoči «oi>rog. New York City. 24. aprila 191 fi. (25-26—4) GLAS NAtmr>A, 25 AP&TLA, 1916. Laška fronta. T. Kr )|Mt Z\ presledki •h d< rrrnijo ua eeli severno od Tol-Hr/.U'tii vrhu. — strela iu odtne-s se je v posa-i vmešal dvo-obneri irias na- ■tlo ti rt i P i uri *o s»i zavel iko daljavo rahljanje strojit* culo kor krohota- koprneri' je To rap- t-r mu v.-dno pri-va. kako so se dvi-mle i-nu' sence / /ntagožejnim rikotu. bli/ajo n<*, napadajo, ob-.-»■viijo \ /.ii-iiih ovirah, na železih tu j«'kl.nih osteh in padajo im| jeklcnktitni. tSrinenje topov iti na pol tu ko ne pretrese. Zdaj .)>• zapadel sneg v gorah, prva pr.if j na debelo, a vanj ••ž, 1 ako da .i«- postalo vreme i znosno, in nehote se splavajo loveku misli \ strelske jarke. Ta irenotek. ko to pisem, s«1 liši daljna detonacija topov izza elega obrisa jugozapadnih jrora. r<>*«to padajo streli — noeoj ^.e hod omorda m< talci svetlobe naznanili. da se bij ■ boj s prsi ob l>r>i. deli plačilo za judežev preh. Lep prizor »»»'m videl oni dan. I »o strm« m klaneu. ki drži k cerkvi. b'/»■<*• i visoko v hribu, je ko-I Ikida dolga vrsta voja- kov. >anii mladi, simpatični fan-»je / otriij«*tn \ «K-eb. z na smehom, polnim življenja na licih in na ustnicah. Siva uniforma se ko-ma.j !o«'i o.l katie-nja. Vsi so brez «m»/ja. ii< knko lahki in svobnd- K izpovedi. — Da, da. vsa V; i Kam ^r« sa ta iiu množica Z vseh i različne im •h. Ii : v<-irov. različnih mater u. v/poje. Tu pot jih je Tik pr« k prapoin slut-r«>v»*pa zpane človeka. — v bo/j i hram in se raz • klopeh, pokleknili po najbolj mirne ustnice so v mislih najplohljo ino-spoznainje. v km ju, ka-tr. notek tii s»ipalo pritie >po\ njih . ja njem z \V Mor, iai.rim družinam ob fronti naložilo. «li' morajo /.ara-»• 7 otroci. ali pa vsaj <■ oddali. «la —• jih posije na \skci kam. da tam pohajajo ilo. Dasi — j.- naš.- ljudstvo cj rado izpeljevalo, inui pose-straii pred tujino, in Tolmi-čudovito ljubi svojo zemljo. stetokrat. prelival otroke po sve-• katerih je že u-nasih malčkov?.. zemljo, i/, katero iztrpati T ii hrv za katero i kri. In pustiti tu. v razmere, mrlo na stotin Ali pa pustiti Upajo Še Vedli ri '.i vež. •lAKaie novanja v za otroke. Zdaj Se je k podov za otroke n; neni kraju matere in prosile staža ledju v bližini sol tekale pred oblasti. — baje zavzelo par jro-to, da se osnuje za te mirnem in priprav-v zaledju (na Tolmin- skem t šob za v o« lom /a silo prispevali tudi trebnejšini in sehojnem i inetno. ik združena z nekakim za katerepa bi starši z najpo-t;iko ostali v tned-i To je edino pa- Pisalo se je š,- mnopo o drapi-nji m aprovizaciji. Znano je. da so biki pri nas v hribih svojčas živila, kar se t iče domačih pridelkov. najcenejši). A danes? Maksimalne cene ne držijo in ne držijo! Pravijo eel o. da jih ni več. Maslo je kilopram pet kron in više. Kno jajee 20 vinarjev, in vojaki jih huje plačujejo že do tO vin. koma<1. Kmetje prodajajo /ito kolipram 1 K. tudi ječmen in ajdo. Pšenico pa po 27 K za mernik. Ne poudarjam krivičnih besed, če trdim, da je v tej vojni padla I rščansk« ljubezen do bliž-»ijepa po nekaterih krajih in pri nekaterih ljudeh do ostudnosti najnižjega samoljubja. in s tem konec T Kopija mize Ludvika XVI. I Ka mizarska umetnika sta zadnji mesec dopotovila kopijo mize, pri kateri je delal Ludvik XVI. — Delala sta štiri leta: mizo cenijo na Oriphial. ki se nahaja v muzeju na Dunaju, je izdelal v 18. stoletju nek l>avid Rontpeu. Xu-rejen je iz štirideset vrst lesa. Nevidna tinta. Razprava. Izidor Cankar. "Samo mi mislimo tako", je rekel asistenčni zdravnik in je n-piral pr«;t na zemljevid, ki je visel na steni častniške obednicc: "sklepati moremo potem šele, ko je vse trotovo. Vera j sem govoril s prijateljem iz generalnega štaba. ki mi je rekel: Potrpite samo še en hip! Samo se en hip! In to vedite, da ni nobena reč nemogoča. je dejal. Stavim glavo, da..." "" St r kleniea šampanjca bi mi bila ljubša", pa je zavrnil debeli zdravnik, '"dohan. piva!" "Ne steklenice, sod šampusa stavim", je vneto nadaljeval mladi častnik svoja vojna razmotriva-nja. Habi! je besedo "šampus". ker je hotel vzbuditi vtis, da je s to pijačo v ravno tako prijaznem in domačem razmerju, kakor s članom generalnega štaba. Toda poslušal pa je samo kurat. ki ni vedel, kaj bi govoril, medtem ko se ostali trije niso nič več menili zanj. I*rii je bila devet in ob tem času s.» navadno začeli igrati. — Slupa je pomaknil malo mizo na sredo, razvrstil stole okrog nje, na druge stole postavil steklenice in kozarce, položil karte na mizo in odšel: "Kje pa je BazilV je dejal kotna i*l a nt. "Hihihi". se je drobno nasmejal u lanski poročnik, ki je ve mi je pripetila čudna reč. Kar na lepem dobim drobno pisemce, v katerem me prosi neznana dama za sestanek. V kavarni, ob pol šestih, pri t.'j iu tej mizi. Vraga, sem dejal, kaj pa je to? Ali je res ves svet znorel, scin si mislil. Mene naj puste pri miru, dva sina imam v vojski in ličj ve mi sedaj inoži. V pismu pravi "globoko nesrečna ženska" in da vame zaupa, da od mene pričakuje pomoči. Najprej nisem hotel iti. potem sem se premislil. Večkrat so se ljudje tako obrnili name. češ. da mi "zaupajo". To je vse zato. ker preveč piva pijem: potem se redim in prepočasi hodim in ljudje mislijo. >la seru moder in dobrega srca.'" e rekel ulanski po- Go^podje. ali veste, kaj to pome- mnenje je. dn nobene vojne ni bilo ni?" .brez gorja, nad katerim se Ti zgra žaš, tovariš. Tako strašno ni bilo " 1 pram 1 .] ročni k. "Pomoč . j ' * ISrez mene i'jal komandant. No. in tako sem šel v kavarno. Vidim, da je čedna ženska, malo priletna že. pa dobra žena. nič ne laže. nič ne prikriva in nikor ne to/i. '/. eno besedo, dobra žena. Pravi, da je gospa Ha-zilova, da se mož hoče ločiti o«, nje. kar naenkrat, po enajstih le-lih. in da je to prišlo nadnjo kakor strela iz jasnega. Nikoli nobene besede, nobenepa prepira, vse je šlo gladko in dobro, in sedaj ji naenkrat i>iš'\ da ga ne bo vee domov, naj mu pošlje njegove stvari, da sedaj šele ve. kaj je sre-ea. ki jo je pri njej ves čas pogrešal. in podobne stvari. Kazala mi je njegovo pismo: piše kakor človek, ki je popolnoma prišel ob pamet. No. jaz poznani te reci in se načelno ne mešam vanje, puščam jih. da se same izravnajo ali da se ne izravnajo. Rekel sem ji torej: .Milostna gospa, potrpeti morate, sedaj je vojna. Vojna vse prevrne." "A. tako j> to?" je n-kel komandant . "Hihihi". se je zasmejal ula-nee. Tudi mladi zdravnik je nehal kuratu razlagati operacijski načrt in ohadva sta pristopila h igral-eetn. "Kaj sem ji hotel? Jaz ji ne morem pomagati. Hekcl sem ji: Že v mirnih časih se taka reč težko popravi, sedaj je popolnoma nemogoče. Vojna je in vsakdo plačuje svoj tribnt." "Pa človek bi mislil, da taki tri-huti niso potrebni", je dejal ku-rat. ki je čutil, da mora označiti svoje stališče. "Ta tribnt je najhujši izmed vseli, kar jih prebivalstvo plačuje vojski. Velikokrat sem videl, da so vojaki, ki so bili doma dobri o-četje svojim otrokom, tu pri nas divji in lahkomiselni kakor dvajsetletni rekruti". je začel mladi zdravnik z isto vnemo, s katero je prej razlagal operaeijski načrt. — "Kadar malo pijejo, so kakor obsedeni. Ta kuga razjeda cele kom- Ako rabite nauicsto črnila sok j pa ni je, iu če ne bomo po vojni u-cebule ali limone, pisava tako dol- krenili kaj prav energičnega, je •ro ni vidljiva, dokler ne položite po mojem mnenju ena sedmina papir na vroč fMMMtor. ' prihodnjega zaroda izgubljena. "Ne bodi no siten, tovariš!" — ga je zavrnil štabni zdravnik. — "Igram. Dve novi karti!" "Dovolite, gospod štabni zdravnik, jaz mislim, rta je stvar prav za medicine a zelo važna, brez vojaških ozirov. Oblast bi morala z vso strogostjo poseči tudi v privatno življenje, če je osebna svoboda nevarnost za moč in zdravje države. "Ha, ha. ba . je odgovoril štabni zdravnik in se ni ozrl od kart. "Saj poseza. le kako?" je boječe dejal kurat. "Vse. kar oblast ukrepa, je tako. kakor bi prostitucijo odobravala in hotela preprečiti samo nje posledice. To je usodna napaka. Moža je treba nravno dvigniti. Drugače je vse zastonj. "Moj dragi kurat". je rekel komandant strogo, "to ni naša reč, ampak Vaša. Znkaj pa Vas imamo.' Moja naloga je. da vsakega moža svojega batljona utrdim. da pa naučim streljati, in sicer kar najbolj precizno, da pa naučim rabiti vsako drugo orožje, da mu vzgojim samozavest, hladnokrvnost in popum. z eno besedo, da napravim iz njega dobrega vojaka. To je moja naloga, iu če jo srečno dovršim, sem storil veliko, največ, kar morem: potem pridete Vj. Od države je lepo, če priznava važnost Vaših nazorov in Vas dodeli regimentu. Kaj naj se več stori?" "Vse moje delo je zastonj, dokler nima moštvo lepih vzgledov." "Aha. to >o mi že velikokrat rekli! In jaz vedno odgovorim: Prvič, to ni res; mož živi svoje življenje in častnik svoje. In drugič: t'e je tako. je vendar najbolj enostavno, da najprej spreobrnete častnike!" * "Spreobrnite me. spreobrnite me!" se je smejal ulanee. "Ne stvar je zelo resna, gospodje". je nadaljeval mladi zdravnik. ki ni imel miru. dokler ni vsega dognal do konca. "Sedaj se še skriva, kakor vsaka huda bolezen, pa po vojni bo prišla in tedaj si ne bomo znali pomagati: prepozno bo." "To su čenče, dragi moj tovariš". je rekel štabni zdravnik pokroviteljsko. skoro žaljivo. "Ne vem. kako 1 • r to bile čenče; grozno je", je odgovoril kura t resign i rano. "Tedaj Vam pa moram vendar le povedati svojo misel", je rekel štabni zdravnik. "Johan. pi va! -- O vseh teh stvareh Vam jaz lahko š.1 vse drugačno pesem zapojem in se ne zgražam, se rw morem. Videl sem ljudi — ne sa mo tam za fronto, na katere mi -lite Vi in ki so vendar zdravi — ampak v holnišniei. jetičnike. hro me, vodenične. ljudi brez noge in roke in vse druge, in sem idel kako jih je zajel veliki nagon, t: divja, elementarna moč življenja ta strašni ogenj in kako se je pa sel v njihovih ubogih sreih iu o kmjenih udih. Spoznal sem. ka. se pravi človeka odtrgati od dolini. od družine, od vseh vezi, ki uravnajo njegovo življenje, vreči ga med mnoge druge, ki so prav tako brez doma in vsega, česar jih dom uči. Gospodje, takoj vam moram reči. da jaz nisem zoper vojno. nisem miločuten pacifist ali k;i j ta kepa. Osebno mi je popolno ma všeč. in če bi se bila začela pred desetimi leti. bi bil danes slaven kirurg. Tudi v načelu nimam nič zoper njo; dokler so ljudje taki, kakršni so. se bodo pač vojskovali in bo morala odločiti moč. č< sar lopika ne more. Toda v svojem zasebnem, nevojaškem življe-njnu imam logiko rad in mi Tvoje sumarično ogoreevanje ni \še«' mladi prijatelj." Asistenčni zdrav ni kje zardel. . "Mislim, da nisem trdil nič nelogičnega". je dejal. "Glejte, ko smo začeli vojno vojno, smo rekli, zdaj.... no, zdaj bo pač vojna. Vsi smo vedeli, da bo toliko in toliko ljudi umrlo, da jih ho toliko ranjenih, da bo kri v potokih tekla, da bo toliko praznih domov In toliko sirot. Z eno besedo, "grozote vojne*, kakor te stvari danes rahločutno imenujemo, so nam bile jasne in smo z njimi računili. Saj smo vedeli, da vojna ni gledališče, da gre za velike reči. C'e bi takrat vprašali moraliste in medieinee. bi nam rekli, da ne more biti dobro za človeštvo, če se navadi moriti, in da človeškemu zdravju ni v prid, če mu kdo pljuča p rest re] i ali nogo dreže. Pa jih seveda ni nihče vprašal, ker je vojsna stvar vojaka, naša. ne drugih. — Kako smešno hi bilo, če bi kdo takrat rekel, da vojna mora biti, ampak brez ran in krvi, brez smrti in po- še nikoli, kakor je sedaj, pa tudi take vojne ni bilo še nikoli To je moja misel." Seveda, to jntro ni bilo dnevnemu šaržu treba ljudi klicati kot navadno, ker pri tej, tako glasni budniei je bilo naenkrat vse — "auf". Radovedno smo kukali skozi okno, ko se je enkrat zdani- "Brez krvi ni vojne, vse drugo w, — ker Lah je bil zgodai pričel pa ni nujno potrebno \ je rekel\z delom, nekako ob 5. uri zjutraj. Kaj smo hoteli! Iti ven ni bilo kurat "Ravno to je zlodej! Jaz ljudi že nekoliko poznam in toliko jih gotovo tudi Vi poznate, moj ljubi. In vem za tega iu tega in tretjega. da bi bil doma najvzgled-nejjši človek in da bi se v vseh drugih okoliščinah junaško držal. Pa pri nas se ne! Ne trdim, da srne more. pravim le. da se nikoli ne bo! Ne tajim bolezni, samo to menim, da diagnoza ni prava. Če Že zdravite, zarežite ploblje. prav globoko! Ko pridejo najbolj divji naponi do legalne veljave, zmaguje tudi ta največji." "Pa boriti se moramo proti njemu", je dejal kurat. "Le, če boste kaj opravili", je odgovoril štabni zdravnik skoro žalostno. "Nikomur ne vsiljujem svojega mnenja, smem pa vendar le reči. da je tisti, ki je klical "Ži-vio vojska!', klical obenem razen mnogega drugega tudi 'Živela prost it ueija *!" "Tega ni takrat nihče mislil!'* "Seveda, ravno to je tisto, da nihče mi-lil ni", je rekel štabni zdravnik in se je napil. Ko si ji brke obrisal, je še pristavil: "Tudi pivo b<» treba pustiti; mislim, ■la pa delajo iz koruze." Ta trenotek so se vrata široke odprla in vstopil je rezervni nad poročnik Bazil. Krepko je udaril s petami in pozdravil, liil je veselega. svežega obraza kljub svojim petdesetim letom in oči so mu št mladeiško sijale. "Vražji dečko, kod si se klatil?" mu je za pretil s prstom komandant. "Naj pok orne jše javljam, da je Drač podel", je odgovoril na d po ročnik in zavihtel večerno izdajo "Ilura! Johan. buteljko!" "Ilura!" so zaklicali tudi vsi drugi. "Ilura", je rekel štabni zdravnik. "pivo je itak sliihn." Kako smo se slikali Gorici? raj nagajali, kdaj Kodo moje slike gotove, ampak tudi škodo na mošnji. žalostno končala slikanja. Pa kaj. da sem le zdravo Tako se je zgodba našega vse se pozabi, kožo odnesel! Vid Ambrožič. Kakor sem vendar želel, enkrat zopet videti solneno Gorico, mesto. stotisočkrat imenovano v se danji vojni, mesto za katero se je I prelilo že toliko krvi! Zato sem se z veselil, ko smo nekega dnei ^ fotografu, dobili povelje, odriniti v Gorico, l-^ Rilo je nekako sredi novembra in trdna noč, ko smo od Kostanjevice sem primarširali v mesto. Nastanili so nas v neki šoli. Izmučeni kot smo bili. smo se ve hitro sladko pospali. Za ogledovanje nisein imel časa in ne veselja, ker so me noge pošteno bolele. Drugo jutro navsezgodaj se podam po mestu. V moje začudenje sem dobil v trgovinah vsega, kar si je srce poželelo. Dasirav-no so granate eksplodiral.* tik za mestom, ni padla v mesto samo cel dan nobena. Po dolgem času sem spet enkrat postregel mojemu želodcu s stvarmi, ki jih že dolgo časa ni okusil. Na potu domu me sreča moj prijatelj. Med pogovorom mi pokaže tudi svojo fotografijo in mi pove. da si človek tukaj tudi ta šport lahko privošči. Seve nisem ugibal dolgo: nagovoril sem še dva prijatelja in hajdi, šli smo! Kdo bi si tega ve selja ne privoščil, pa ne le sebi. tudi svojim dragim. S čim pa jih človek bolj razveseli, kot pa s — sliko! (o že ne morejo videti svo- nič boljše, ostati notri pa tudi ni bila šala. ker če bi se ktera granat, ki so po vsem mbstu treskale. posebno pa po tistem delu mesta. kjer smo bili mi, zmotila in nas zadela v polno, bi ne bil samo eden ali dva "bin", temveč celi oddelek podsut v razvalinah. Toda. ali je Lah tako slabo streljal ali smo mi imeli tako srečo, nobena ni zadela. Le opoldne, ko smo na dvorišču ravno odkosili. udari ena ravno v sredo, kjer je še par minut prej stala naša kuhinja. toda kuhinja iu mi smo se bili že razkropili. Zanimivo je bilo gledati, ko je začelo mesto na več mestih goreti in kako so neustašeni gasilci o-pravljali svoje nevarno tlelo. Celo mesto je b>lo zavito v dim. Mi-slil sem. da bo konec sveta, tako ; je treskalo. Krasno je bilo gledati, ko so obstreljevali prati. Kako so nek-'laj znali zidati! Kajti pranate so kar odskakovale od trdnega zidov ja in le malo se je poznal učinek. Le škoda, da so nekatere zadele na streho in tako gr.nl vseeno preeej poškodovale. To je bilo 18. .novembra, ki o-staiie nepozaben vsakemu človeku. ki pa je preživel v Gorici! — ar ne prej ne pozneje ni Lah tako divjal nad ubopo. nedolžno Gorico kot tisti dan! Zvečer, ko je malo utihnilo. ;mo pobrali svoja šila in kopita ;n šli, kamor srno bili namenjeni. — Moj Hop. kako je mesto izgledalo! Kak razloček med predvčerajšnjim večerom in današnjim! Povsod razvaline, pn cestah jame. da človek skoraj ni mogel nn-nrej. Povsod egiptovska tema. ker električna napeljava je bila raz-Sita iti v elegantnih hotelih, kjer io se gospodje zabavali, so naenkrat vse žarnice ugasnile in ljudje si i si morali pomagati s svečami kot v davnih časih... V trafiki, kjer mi je včeraj še ljubka "siguorina" postregla s tobakom, je mesto vrat zijala grda luknja. Vesel sem bil. ko je bilo mesto, moj prejšnji i.leal za mojim hrbtom. <'ez nekaj dni jo sp.-t pririne-*no v Gorico. Bilo je precej mirno. Prva moja pot je seveda bila ves radoveden, kako je izpal moj "erarieni obraz". Hiša. je bila videti še cela od /uuaj. ko pa stopim noter, zapazim .»met po stopnicah. Slabo zna men je. si mislim in potrkam na vrata. Trkam, zvonim, a nič se ne gane. Fotograf je bil toliko pameten in jo je o.! kuri I na drugo bolj varno mesto, kjer ni granat, posla pa dovolj. Da se mi je moja nakana, predstaviti se mojim vsaj na sliki, ponesrečila, me ni malo jezilo: to mi še omeniti ni trea. Zaklel sem se polentarju. tla mu pošteno povrnem. ker mi je pokvaril moje veselje. In res sem že drugi dan tudi jaz pomagal, tla smo Italijanu skazili veselje, da se ni mopel tuli on 'lati slikati v Gorici. In se od mojih tovarišev sem jih sli-sal. ker sem jih pripravil oh denar. Moral sem jim povrniti denar. in tako sem trpel ne samo zasmeh od tovarišev, ki so mi zini BRIGA SE V P R V I V R S T I ZA SVOJO DE CO. Andrej Vokali smatra kotj skrben oče zdravlje svojih ! otrok za najbolj važno stvar. — Nobenega dvoma ni. da so otroei najbolj izpostavljeni prehladu. Ker pa je njih orpanizem slab. je prehlad ravno za nje najbolj nevaren in rad i tega je dolžnost vseh starišev. da se posebno s sedanjem premenijivem vremenu najbolj brigajo za zdravje svojih otrok. — pravi H. II. von Schliek. tvorničar čudotvornega Bolgarskega Krvnega faja. ki je s deset lisoč bolniki v stalni zvezi in kateremu je poslal re dni naš rojak Andrej Vokali. Boiling Mill. Poughkeepsie. N. V. sledeče pismo: — Pošljite mi en zavoj Bolgarskega Krvnega t aja. kajti dose-daj še nisem vedel, da j-4 to zdravilo tako dobro proti kašlju ni prehladu. Gospa Wajpcr mi ga je mah» posodila, kajti moja deca so bila zelo prejilajetija in ta < a j ji je zelo dobro pomagal. Sedaj nimamo več tega čaja iu deca je zopet pričela kašljaii. Radilega vas prosim, da mi takoj pošljete en zavoj. Kn velik zavoj Bolgarskega! Krvnega l aja. ki zadostuje za j mesecev, stan.- 1 dolar, na katero j mesecev, stane 1 dolar, na katero-! koli mesto: Marvel Products Company 9 Marvel Bldg. PITTS BURGH, PA. : IŠČE SE 100 drvarjev zu delati drva pol od klaftre. Dober les in ves} v ravnini. Dva moža prav lahko« napravita od 1 do C, klafter naj dan. To spomlad se bo tu pripravilo Jo tisoč "eordov" t robe ličnega lubja 'Hemlock Bark). Pridite! Ward & Gunehcon. (4-4 1 x v t ) Norwich. Pa. šč,-Ja FRANKA in MAKKO, KKOTAZ. Doma sta iz Prelokel pri Kulpi na Dolenjskem. Mislim. da se nahajata v okolie; Pittsburgh a. Pa. Pi osim ju, da -»<- :n; javita, ali pa če kd>> ve za nju naslov, da mi ga javi. Peter Stepieh. 2.102 K 2!»r!i St.. South Lorain. Ohio. 27 —t ■ OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam tvoja NABAVNA VINA. Farme v največji slovenski koloniji. .Mi napravimo dobre hiše in iači-jega dragega v resnici, ga vidijo j stirr.o zemljo za naše naseljence. mj" *liki- P« tudi ™»<>go pri- j Ako bi želeli lastovati 40 ali vee a krov zemlje v naši največji slo tajene samopridnosti tiči tukaj, kajti mnogi, ki je že dolgo tukaj si je tekom časa prisluži! nekaj k: venski koloniji v Ameriki, na ka teri zemlji bo že postavljena hiša tako pristoja na junaških pr v dva nadstropja, zgrajena dobro sili, ali pa je mogočo kaj petero-v ogla tega dobil pod vrat. s čimer se bo postavil pred svojimi prijatelji in znanci, čeprav samo na — sliki, ki ho doma romala iz rok v roke in vzbujala seve povsod reš-pekt. in občudovanje. In teh 'častihlepnih* res ni bilo malo in fotograf, naš rojak .Ter-kič je bil res preohležen z delom: vendar mi je prijazni gospod obljubil, da mi zaželjeno že v par dneh izgotovi. Drugo jutro me iz sladkega spanja zbudi nenavaden ropot in predno se dobro zdramim, sem bil že ves obsut s steklom, ker sem spal ravno pri oknu. Udarila je namreč granata na cesto pod našim stanovanjem. Cez par mi- _nut ji je sledila še druga in tret-žarov. Saj to ni mogoče! In moje ja, kar naprej. in trpežno, dovolj velika za tri sobe in eno kuhinjo, dogotovljena, da se nastanite v njej takoj, ko se naselite na zemljo; razun tega dva akra čiste zemlje, da jo p«ri-čuetc obdelovati takoj, ko se naselite. A vse to na dolgotrajna izplačila iu prvo naplačilo manje. kot stane hiša sama. Pišite po naš časopis GOSPODAR, kjer bodete našli plan od hiše in natančen opis hiše. ceue in plačila zemlje ter vsa ostala potrebna pojasnila. Pišite po Časopis vseeno, če ste voljni kupiti farmo ali ne. Mi pošljemo časopis vsakemu zastonj. Prodajamo tudi nečiščeno zemljo brez hiše. Vsa pisma naslovite tako-lc: Horaemaker Land Company. Dept. 3, Tioga, Wis. Rojaki! Columbia gramofone In slovenske plošče je dobiti vedno pri: IVAN 1'AJK, 456 Chestnut St., Conemangti. Pa. _H" Pišite no cenite. _ NASI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaSčenl pobirati narod-niuo za "Glas Naroda" ln knjige, kakor tudi za vse druge * nafio stroko spadajoče |>osle. Jenny land. Ark. in okollra: Mihael Clrar. San Francisco, Cat.: Jakob LovSln. Denver, Colo.: i'ratik Skrabee. Leadville, Colo.; Jerry Jamnlk. 1'uebto, Colo.: Peter Cullg, J. M. Itujtz, F r.ili k J a nesli in Jolui Germ. Salida, Colo, in okolira: Louis Ca-at el! o (The Bank Saloon). Widsenburg, Colo.: Ant. Suftfcn. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, lnd.: Alois ltndnsan. Woodward, la. in okolira: Lukta Podbregar. Aurora, III.: Jernej B. VerbtC. Chicago, 111.: Frank JurJovec. Depue, 111.: Dan. Budovlnac. Joliet, 111.: Frank Laurlch, John Zaletel in Frank Bamblrb. La Salle, 11L: Mat. Komp. Oglesby. 111.: Matt. Hrlbernlk. Waukegan, 111. in okolica: Fr. Pet-kov.šek in Matli. Ogrin. So. Chicago, III.: Frank Cerne. Springfield, 111.: Matija liarburlfl. Cherokee, Kans.: Frank ltcžlsulk. Columbus, Kuns.: Joe Kuafele. Franklin, Hans.: Frank Leskom-. Frontcnac, Kans. in okolica: i'rauk Kerne in R«k Firm. Kansas City, Kans.: Peter Seimeller. Mineral, Iians.: Jubn Stale. Mulberry, Kana. In okolica: Martin Eos. Ringe, Kans.: Mike Pencil Kit/miller. Md.: K rank Vodopive Calumet, Mich, in okolira; raw! Shaltz ln M. F. Kobe. Manistique, MJch. In okollea: "rank So. Kange, Mich, in okolica: &L u. Llkovlch. Kotzlan. Aurora, Minn.: Joslp Fuglna. Chisholm, Minn.: K. Zgonu In Jakob Petrieb. Duluth, Minn.: Joseph Sharabuo. Ely. Minn, in okolica: Ivan Goo2et Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. M. L. Kai>sb, Jos. J. Peahel ln Louis M. PernSek. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel, nibbing, Minn.: Ivan PouSe. Nas h wank, Minn.: Geo. Maurtn. New Duluth, Minn.: John Jerina. Virginia, Minn.: Frank Hroradeb. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Mont.: Gregor Zouec. Great Falls, Mont.: Math. Urlrh, Red Lodge. Mont.: Joseph Jeraj. Roundup, Mont.: Tomaž l'aulln. GowHilda. N. W: Karl Sterniša. Little Fails, N. Y.: Frank Gregoika Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. MarinCii Cbas. Karlineer, Jakob lles-itik. r..!iu I*r«»*!.•!- in Frank M»-li Barberton, O. in okolica: Matn Kramar. Bridgeport, O.: Frnnk Hočevar. Colinwood. CI.: Math. Slapnik. Lorain. U. in okolica: J. KumSe in Louis IJalant. i'oungstown, O.: Act. KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, I'a.: M. Klarleh. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock. Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PJeterSek. Burdine, Pa. in okolica: Jobn Ker-fclSnlk. Canonshiirg. Pa.: John Koklleh. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk la John Zupančič. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Boughton, Pa. In okolica: ▲. Demšar. Darragh, Pa.: Dragutln Slavic. Dunlo, Pa. in okolira: Joseph Subor. Export, l'a.: Frank Trebeta. Forest City. Pa.: K. Zalar tn Frank I el ten i': Math. Kamin. Farell, l'a.: Anton ValenttnčlO. Fit z Henry, Pa.: P. Gotlieher. Greeusburr. Pa. in okolica: Joseph Novak. j Irvin, Pa. in okolica: Fr. Demiar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la Jobn Polanc. Luzerne. Pa. in okolica: Anton , Osolnik. Meadow Land*, Fa.: Georg Scholta. Monessen, Pa.: Math. Kikelj. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakshe, , L l'tnivasiiik, I. Magister In C. K. Ja* j koblch. South Bethlehem. Pa.: Jernej Ko prlvSek. j Steelton, Pa.: Anton Hren. ! Unity SUt, Pa.: Joseph SkerlJ. ; West Newton, Pa.: Jouip Jovan. ; Willock, Pa.: Fr. Seme In J. Petar-] neL Tooele, Oah: Anton Palčič, i Winterquarters, Ulali: L. lllalleh. Black Diamond. Waeb.: G. J. Paren ta. Daris, W. Va. ln okolica: J. Iiroslch. Iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino fiies- ling 10 pal. $G.50, 27 do 28 gaL i $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfamlel 27 do 23 galon: $14, 50 galon $25. Lansko belo | vino 27 do 23 galon $14, 50 pralon ■ $25, rdeče vino 27 do 28 galon' $12.50, 50 galon $22.50. — 100! proof močan tropin je vec 4V> tral. I in__, r, - - . tu imuuoi; j. i.rosicn. 10 gal. pa $2o. Pri omenjenih Thomas, W. Va. in okoUcs: I-^ank cenah je vštet tndi vojni davek Kocijan ln A. Korenchan. za vino. — Potovalni agent je ro- j jak M. Žugel. S spoštovanjem S. JACKSE, Bat Tftl_fit lTplpna Tal Za vsebino oglasov nI odgovor-n« nnmvništvo na nradnižtvo Grafton, Wis.: Jobn Stampfel. Kenosha, Wis.: Aleksander reafllr. Milwaukee. Wis.: Josip Tratnik tn Aug. Collander. Sheboygan. Wis.: Ileronlm Svetila. West Alii s. Wis.: IVank Skok. Rork Springs. Wyo.: A. Jastln. Val. ' StaUcli Jn Valentin Marclna. Kenimerer. Wyo.: Motoh. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL Prodaja^belo vino po................ 70c. gallon črno vino po................ 60c. ,, Droinik 4 gallone za .................... $11.00 Brinjevec 12 steklenic sa................$12.00 4 gallone (sodček) u.......... $16.00 Za obilno^oaročbo se priporoča Marija Grill, 5308 St Qtir Ave., N. E., Ocrdud, Okie \ „-GL.\3 kaj; OD A, 25. APRTI.A. 191«. EF Jugoslovanska a Katot. Jedneta B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predaednlk: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad doek, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICII, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. « VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MaKE ZUNICH, 421—7th St., Joliet, 111. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansfj City, Kan«. JOIIV AUSEC, 5427 Horner Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽI&NIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Spring«, Wyo. G .T. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srea Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRA1IEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ae ne bode oziralo. Društveno glasilo:"QLAS NARODA". Prisega, tVski —t>i—:t! Jan Klecanda. Nadaljevanje.) IVI. Kadet Fereti je bil mlad. ali vo-j jak j«- Iu! z dušo in telesom. Izba-j j,iI je i/ vojaške rodbine, ded in oče ujcpro\ sta osivela v cesarski službi, in v>i njegovi bratje so služili dvo»rlav'mu orlu. Zvc>toba se je utelesila v njegovi rodbini, zvestoba cesarju, avstrijski n prapo r<»m zvestoba vojaški u dolžnostim. Kereti l»i bili odgovorili na vprašanje po njihovi rmrodnosti: "Avstrijci smo!" In zdaj je slišal kadet i/, tlst človeka, f-egar pojav je v n j' m vzbujal spoštovanje, da je l.alt. da ima celo vrsto dolžno-stij, na katere ni lul doslej pomislil. Ni razumel vsega tega. kar mu je bilo rečeno. ali Manara. ustaški vodja, je govoril v a ko ognjevito, tako prepričevakio. da .je Fereti eiilil, kako gubi tla po«l nogami. Uil je kakor pijan navdušenja, ka-i«>ro je .Manara v njem razžgal. o-mahoval je negotovo na raz|>otju. vi«l«'c dva cilja. «lve luči pred sa i boj ter ne ved t' vsi, po kateri poti l>i šel. Vera v stare rodbinske tra «lici je, v dolžnt^ti, katerih stižnjili je bil doslej, bila omajana. O tvarjal se je pred njim nov svet. katerega pa doslej ni razumel. Po kateri poti naj gre? Ali naj bi vstopil v tabor ustaški, postal privrženec revolucije, katera je za metala vse i o. kar je doslej spoštoval? Ali pa naj bi ostal zvest svoji prisegi:' — Toda to prisego je že enkrat izdal. X neodločnostjo Je zakrivil, da ni mogel svojega dela dokoUi-ati. Ako se je liotel vrni ti. je moral pokorno priznati, da je grešil. - Komu ? — Sebi samemu, najstrožjemu sodniku, ki ne odmerja ka/ni. marveč muči s svojimi očitki. \ e.del j«-, da bi mu v taboru ve-rovaj, da, bili bi ga morda oslav-Ijali kot junaka. Ali ni se mu hotelo nazaj — kajti potem bi bil moral sam s,cbi priznati zbale lost. — "Ohranil sem njihovo življenje, ker so moji bratje", je tolažil sam sebe. "Postavil sem se s tem na stran revolucije ter bom vztrajal. Sama usoda me je privedla na tir. ki j«' pravi. — Sem Italijan ter ne sinem torej .služiti Avstriji zoper svoje brate!" 1 ak je bil konec njegovemu u-movanju. in Fereti je bil z njim zadovoljen. S tem, da je hotel iti dalje po tiru, kat«'ii je nastopil, sc mu je vest olajšala. Obljubil je vo «lji, da ostane na strani ustaaev ter s«> ne vrne nikoli več k črnožoltim praporom. Manara je z radostjo sprejel to obljubo, ustaši pa z velikim vikom. Vsi vojaki so sle«lili kadetovemu vzgledu, le trije so izginili, morebiti, da hi šli vendar k svojemu polku. Ustaši so opremili vozove, nalo- žili nanje vse zaloge prahu, katere so tam našli, ter uničili naboje, ki >e niso godili za njihove puške. Poleni se je uredila cela ekspedieija na mulaljno pot h Castelnuovu. Alpska vojska Manarova, s katero se je bil izprva odpravil na pohod v Tridentsko. je štela jedva preko sto mož. Kili so to največ možje in mladeniči iz iuteligent-skih vrst milanskih. Ti so bili že navajeni stati nasproti sovražnikovim topovom ter so znali varovati strogo disciplino. JJjlj -m, navdušeni za stvar, za katero so se bojevali. Žrtvovali so imetje in vse svoje ugodnosti za idejo svobode, za katero so hoteli dati i življenje. Ali z ostalimi bojevniki, kateri so »iii radovoljno pristopili, je bilo i najboljšemu vodji težko shajati. Bila je to po vHikem le drhal, ki ni imela ni«*- izgubiti, ter pristo->ila k usta j i zato. da hi lahko brez e|o se je bilo naglo premenilo v hrupen tabor. Možje so stavili, da žene in otroci pa/.il enega vojakov, ki je molče in zamišljen stal v ok nu zvonikovem. Bil je to kadet Fereti. s plamtečim pogledom je gledal mladi mož. tja-dol. kjer so plapola-voril. Pokazal je z roko doli., kjer so njegovi tovariši v železnem pravilnem redu za ropotom bobnov iu zvečanjem bojnih trobent korakali k naskoku. (Pride še). Osebna svoboda, Louis N. Hammerling-. LVI. t hieaška "Tribune"' je priobčila članek "Značaj in izkušnjave". ki ima sledeče podlag«): Edward Zabriskie. ravnatelj Washington Irwin High School, je smatral neko sliko, predstavljajoče londonsko bedo skupino raztrganih fjmli. v src« I i mati s spečim otrokom v naročju. — ki je visela na hodniku njegove šole. za neprikladno in jo «lal odstraniti. Sliko je daroval newyorskim šolani angleški šolski svet. — Nihče ne želi, — pravi ravnatelj Zabriskie. — da bi njegova hči prišla v dot iko s slikami te vrste Deklice morajo piti v zvezo s stvarmi, ki jim delajo veselje do življenja, ne pa s takimi, ki jim pogled na življenje popre n ju jo jo. Res je, da se mora človek v svojem življenju srečati z mnogimi zli. toda tega ue smemo mladimi že v naprej slikati. — Ako se ilogotli. nadaljuje ravnatelj. — da sta dežela in narod v nevarnosti, se tie smemo na to ozirati. Ako imamo sovražnike. jih moramo predstavljati kot prijatelje. < V nas sovražniki zasledujejo. s«* jim moramo tako skriti. da nas ne najdejo. Pacifizem in cenzorirauje sta sredstvi, na podlagi katerih, nekateri izmed nas upamo, da bo trdue značaje lažje vzgajati, t'enzorira-nje. ki ni bilo dovolj močno nasprotovati skušnjavam, je prenehalo poizkušali vzgojiti trdne značaje ter je skušnjave odstranilo. Pacifizem pa pravi. 1902 v driaii Praniflfuit. GLAVNI URADNIKI i FrrtMdJiik: JG2.BW PETERKE L, Box M. Wlllock, Fa. L podpredsednik: K A BOL ŽALAH. Box M7. Forest City. Pa. II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAlt, Box 835. Kock Bprla**, Wys, Tajnik:: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pali. tajnik: JOHN OXOI.1N. Box 4V2. Forest City. Pm. Blaasjnlk: MAUTIN MUHlC. Box 537. Forest City, Pa. PeeOta—enss: JOSJLP Z A LAK, 1004 Nortb Chicago Bt., JolUt, I1L VRHOVNI ZDRAVNIKI Os« MARTI Ji IVRC. »00 CLK-a*o 8L. JoUst. IU. NADZORNI ODBORI PMAasdalk. IGNAC PODVASNIK. 4734 Hatfield St., Pittsburgh. Pa. L nsdxornlk : JOHN TOK.NIČ. Box ttr_\ Forest City, Pa. U. BaUsornlfc: fc RANK PAViXJVClC. Box 70S, Cooemaag!}. Pa. TIL aadsornlk: AND HEJ SLAK. 7713 Iuler Are.. Cleveland. Obis. POROTNI ODBORI PrslMdslk: MaBTIN OBRE2AN. Box 72, Rait Mineril, Ran«. I. porotnik: MABTIN &TKFANČlC, Box 78, Iranklin. Kan«. IL perotnlk: MIHAEL KLOPČIČ. Darson Avs„ R. F. D. 1. • tlsid, Detroit. Mick. UPRAVNI ODBORI Predsednik: ANTON HOČEVAR. R. F. D. No 2. Box 11 Vi. Brldc*»erl O. L t pravnik: ANTON D I£M 9 Ali, Box 135. Broaghtoo, Pa U. »prarolk: PA VRL OBBRGAR. Box 402. Witt, 11L Dopisi naj m pcilljaje I tajniku Ivm TcIImml P. O. Bex TtT. Psrtst Ottr. Pesna Drnitrane cUkUe? L A R lilODi" r tiskovnega stana ua pekovskega pomočnika. 9 niese-'«ke srk»rpin< ee-v. — Marija Sesek, mestna irbn j bojišču. ca. 67 let. — L van Feierfeil. pešec. J Napredek. Jvotlje. Da Kotni je i — Frančiška Jančar, čevliarjeva pokažejo, da niso zadnji iu znajo hči. 1 leto. — Jožefa Giovanelli. izrabiti eas vojne, ko so ecne de-hi-i tovarmšrkeora delavca. 1 dan.' lavske moči (ruski ujetniki i na Ivan Kvas. delavčev sin. 14 me- razpolago, zato so se lotrli ceste, secev. [ Preložili so del eeste v Crustanj in Smrtna kesa. V Spodnji Šiški odpravili neprijetni klanec. Ho pa je umrla zasebniea Ivana Menart, živina manj trpela, ko bo lažie iz-J vita stara let. — V Kamnika je u- peljala, in tudi voznikom ne bo v Trstu 481etni P«ter Marinelli. ki jt- ilulir«. let služil kot uradnik v pisarni rešilne postaje. Zadnji čas se mu je omraeil um ter j- bi! nekaj '-usi tudi v blazniei. mrla Egida Oražen. roj. Bolj an. treba se toliko jeziti in kleti. Ne' soproga notarja. j trdim, da imajo vsi vozniki nelepo! Na opeklinah umrli vojak. Iva- navado, da živino grdo preklinja-j na Kralj na M a rt in jem hribu je jo. pa čul sem enkrat na lastno kuhala kosilo. Njen šestletni sin uho. kako je nek star voznik u-čil je pa prekucnil na štedilniku lo-Snlajsega, kateremu je voz obti«al nec vrele vode. ki je pcparila nje-'sredi klanca in mu ga konji niso, govega d vain polletnega brata, ki mogli spraviti naprej: "Le krep-je dnigi dan ii!iirl na opeklinah.1 ko zakolni, boš i>a videl, da poj- Samcmor. Strel iz revolverja, si de!" Želimo le še. da bi tudi Gu-i je pognal v glavo ^»0letni posest-j Štanjel odpravili sitni klanec na ni.kov Nin Andrej ŠkerL iz Kleč, svoji strani; saj bi se dala cesta iz občina Ježiea : bil je takoj mrtev. J Gušt an i a prav lepo izpeljati. Železniška nesreča. V Ljubljani j.* hotel na južnem kolodvoru PRIMORSKO, skočiti 17 let stari Mlzerit Dezide-f rij. rodom Goričan. sedaj vozni j DALMACIJA. Smrtna kosa. v Splitu j«- umrl kanonik protVisor Jenmink Moseo-V Sitiju 'j<* umrl po Scrntki »olezni ne 7. marea poti* -i neznani tatovi kradli vino kradli vino pri dveh pMs.%1 if'kiU t»-r pm/.rorili poskus-j • vhmne v o^nvih zwhuuca:!. Z a-j čejt-k tatvine ji- bil z vlomom, in' v .•«■>• pri gt^i^Mlarjih: Anton Paul iz l.o, ()»*, dr. Seb. Klb. it. proit v Kudolfovi m. J a ne* Murg«lj iz Kaanene. Anton IJaj.r. Zdinjavas. Aut«n Globelnik. iiršiin. A.iton Novak iz Jablane. Vino polerad-71 in de+omn p<» tleli rztočdi pri Nnti "u Ko-Jtreveu i/ Hučne vasi ter Jan» /u Vrčku iz P»»t4»čne va-i. Za lik«»l" s,i -si priv ^ili pri MLha-• 1 ti K. ko^i. S u;! i j 11 č i s.-, da b ii ti tatovi prav mladi zli- koVfi. ki š-le ta'OVsKe o- bni, j Centralo za tečna krmila jo u sf.tjiovil de/i'lni odbor kranjski, da na ta načiu «nij>o'nore pretečemu pomanjkanju krmil za živino v dt-želi. Octrala ima svojo jrisarno v Ljubljani. Na Vrhniki v/.« I d< ž«*lni «»<|bor v raku p deli l'»\ari4«*, kj»T 1» ► pripravljal raz-! lične vi si e t»-čnrh krmil. Krmila j s*- IkmIo |inhLij;ihi (k» lastni i-.-ni. ker h<»č». d<-/«4ni odbor s t.vn kar mogoče nadono>titi ogromno po-' manj k. nje žita iu sena ter odvr-' niti .'levrmoft %tra«l;ujja douiače /:vin»*. I>oV»ivaln s.- tKxio knntla v vi-sti i.i molzno živino t< ■ta pr> in prašiče. Darilo. Gasilnemu društvu v Pr»š*ni p* v poravnavi* delm-ga društvenega dolga naklonil >voto 1!»7S K v. Ločitev. I/. L.-S p n-.W-ajo: -Jli. l*e-bruar je bil z.a uas I.c^ane dan ža-lo^ti. Posloviti -smo morali »hI pr>*dobre|ta gospf^Li žujunka lllei-\v*»»is;i. P^vci >4» uiii v otožnih pesmih tožili svojo bol, otr-srčnimi b«">edaiui izražali hvalež-inM. ostali pa smo molče prisostvovali ganljkveukii prizoru. Pa. kaj trdim! Ne raolče. Solz** >o go-v««*ile; H«-s. ležka j<- bila ločitev! l/gnbili smo gospoda, kt nam j«' dolgo vrsto let i^kitzoval oči-tov-nk<» 4crb in ljttluwetl. Zdaj j<« že v nitVu.ili MtHtnjanov. Najlepše poslopje. V. Vač poročajo- Najh-pše poslopje na trgu Va«V j»- dant-s šola in kaplanija. ki je prnl skupno streho. L. 11M>:». jo jx>gorelo. Kaplanija se je temeljito pogasila pri pocaru š»4c enajsti dan, pa se je |M»t« ni šele enajsto leto popravila. Sola «e j«* kmalu r«zširila iu {>oziijent dr. Justus niu:jti je truirl lOletni Kr. • i 'iideu './. Ketii i)i*i V< likih La-' ". .. . i š.'ali, Y vojaški službi pri delav-; skoui »►ddelku je omrznil v noge j* |io štiri mesečne m bolehanju I in. liuul. Plaz j-- zasul poleg • u a j M tovarišev na južnoza[>iid-mi n l>ojišču tmli četovmljo Val en-® lina Dovjaka iz Novi va-i pri Vi-, u. P.il je vil in priden mladenič.' T'» je že drugi sin. ki ga je izgu-' l ia juati v en* m inese<*u. Iz ruskega ujetništva se je po < lie. II It: ; uglasil pwd'h set n i k I.et m I 1 )e m Šil r z Gline. Prej je • : v Ashabadti ob Kaspiškem z* ru. s daj je pa v Staraja Go-siovska. zavinl Metalova. guber-nija Vjetka. Ivan Vidie, po-—-si:iikov -'u z Uleda. se. je tudi ši le po preteku e.iega I.-ta oglasil II, ruskega ujetništva. Častno svetinjo za 4<> letno zve- -t<> .službovanje je kranjski tiežel-ui j ti'edsedn i k pjub-Ijaui. Novo delo o Hrvatih in Slovencih. Kakor poroeajo zagrel>ske - - Novine ", Izide v kratktftu y.elo zanimivo tb lo o Hrvat ill in Slo-v ene i h v ueumkem jeziku, katero -ta napisala dr. Janez K v. Krek iu Andrej Milčitmvič. Namen temu delu je. da .spozna nemški narod naše razmere. Naslov mu je: *'I>ii slovenen und Kroaten". a i/.ide j>11 I-]. l>ietricbsu v Jeni. Umrli so v Ljubljani: V deželni bf>Iuišniei je umrl Ivan Dax. vež-bal." iu orotljar Ljubljanskega pr< »s 11 > vol j nega gasilnega in reševalnega omagati, bodisi, da je za koga pri raznih uradih pismeno pr>sredoval. kakor tudi. da mu je tlal koristnih naukov, kako se inui ravnati, da ne bo trpel nepotrebne škode. Posebno usmiljenje je imel do siromakov; veselilo ga je. če je imel priliko s čim pomagati. da jim zlajša njihovo gorje. Ljudstvo mu je tudi povsod zaupalo ter ga je rado volilo v razne zastope. Njegova dva .sinova sty tudi morala odriniti na vojno. Na italijanskem bojišču je padel njegov zin. zapustivši več nedorasli ih otrok. Vse to mu je vsekalo globoke rane v njegovo očetovsko srce. Pogreb so je vršil 12. marca. Od bližnjih in daljnih krajev je prihitelo vrlo občinst vo, da izkaže dobremu možu zadnjo čast. Pri pogrebu so bili zastopani: o-rožništvo. šolsko vodstvo pri Kv. Martinu, občinski predstojniki iz sosednjih občin ter domači občin ski odbor. — Bučečovei. K mrl je tukajšnji posestnik Tomaž Pečnh. Ker je bil ranjki vojak, se je po greha udeležila tudi stotnija vo jaškov. — St. IIj pri Velenju. Dne 'L marca je ttmrl Matevž Voh. Bil je Kadeckega veteran. Rajni, ki je bil v 88. letu, je bil bratranec že rajnega kanonika Jerneja Voha. — Sv. Ftorijan pod Bo č eni. V Sučju umrl 10. marca 48let n i vrli mož Jernej Kunstek za pljučnim vnetjem. Zapušča vdovo s tremi mladoletnimi otroci. KOROŠKO. Umrl je v Celovcu knjigovodja hotela Moser 38 let. stari Oskar Lieleg. Korcški umetnik, akademični kipan Friderik Gornik, deluje od novega leta sem kot elan umetni- Žrtev vojne. 1'mrl je, kakor po-; roča vodstvo bolnišnice, v Kolo meji vojak A. Hrošča k iz Dobra-) velj na Vipavskem. V ujetništvu. Josip Sedniak. d mn otl Sv. Križa pri Trstu, j" p Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga Cdino domafe vinarsko podjetje z velikim skladiščem t mesta New York« Naše vina, kakor tudi žganje so naravna, zdrava, in najboljše vrste. Delamo jib po domačem načinu. Prodajamo jili po sledečih nizkih cenah: V zaloti imamo tudi vsakovr&ttm vina in likerje. CENE ZA SOD VINA: (Claret)) 53 salon samo . ...$26.M (Zenfandel) 53 Ralon samo.. $-'8.0« (Barbcra) 53 salon samo____$32.M fltursendy) 53 salon tuuno.. S35.M ((»(Mil) 53 salon samo..... $10.00 BELO VINO (Kieslins) 53 samo,... $:17..~»0 (lloek) 53 salon samo......935.M (Saiitcrup) 53 ga!, samo... $40.00 VINSKO ŽGANJE Za trgovce so poseline cene. Sod 27 do 38 galon..,.. $3.15 salona Sod 50 do 53 galon____$2.10 salona ZA VSAKO POŠILfIATEV JAMČIMO. Samo za (JOTOV DENAR. Pošljite po Money Ordern ali v priporočilnem .pismu na sledeči naslov: DALMATIiNSKO-KALIFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. New York, N. Y. POZOR ROJAKI! NajuipeSnije mazilo za 2eosk* late. kaknr tudi t« taožke brke in brado. Od lega* mazila zrastejo ▼ i i — • i" .- „ . tttib teInih krasni gosti in dolgi lasje kakor ludl sa! za (Ulj le 1/. Karpatov ;>. marca moiki!nkra«ni brki io bradata nebodo »Spadali lo 101 "i O.l t a/1 -i i Tli liiln rrl^mn n 0!?iv,?Ii- Revniatizeni. koetibol ali trgmoje v zckah. l.fl.l. u«t Ted.l.) Jll rulo £ri...SU II .n r kri/n. v »smili dneh r^olnorai (»dri- i 111 eni Klillb iskauill llillče lil mo- v.m. rane. opekline, bule. ture, krarte in oninto J jvijuir iiu.tii.iu unit t ju potne ncee. kurje o0eta.i. ifn ta $S.OO. PUite takoj [>o B. marca je pisal iz Irbita na u- —, _:sx!~1--—* ■' ' J—*—-ralskom pogorju, da se zdrav nahaja v ruskem ujetništvu. Torej ravno po enem letu se je oglasil.— J Oglasil se je tudi Fran (labrieleir- i ^ . , Huma pri Koj,ken, ki je kot , DELAVCE srbski ujetnik prišel v Asinaro. o-1 6,«3 m 10 ur plača od Sarde-na v Italiji. Piše. da1^ tinn r^n^" '"'i':1 njegovi družbi še več roja- ^-00 Posebej 10% pribolj- Kojxkeffa m L, Mirna. ' |ska "Sularn« m^ecliO sodelovanje. hnrno stalni delavci naj jEiBiaiiinifi^ DOMAČA NARAVNA OIIIJSKAVI^A prodaja JOSIP SVETE 1780-82 E. 2Stli St., Lorain, Ohio. L-t-mk. kniiii.Ti in žr>i>nt Kutedar lnuoa!jiie 4 cmu v markah xa [>o£tninc. JACOB WAHČl6, ion m. M. au oimiuc CONKORD RDEČE VINO $25.00 barrel DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel l'ri manjih naročilih cena po dogovoru. Vinu so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. kraj le v kov G-ranate. Po odmoru osmih dni redseduik oivč. sveta, lekarnar; Ivan Prodam, star «S"i b-t. — 1'mrl ji* bivši resta\Tater na postaji ITerneljo-Kozina Rauer. star 65 let. — V Malih Žabljah pri Sv. Kri/u j.- umrla ]>o dolgi bolezni 7. maiva Alojzija Trošt. — l"mrl je italijanski deželni poslanec istrskih mest zdravnik dr. Kami A-pollonio. — V Orehovi ji h je umrl JoMp Lestan (Kurator). cerkveni ključar in odbornih Hranilnice in posojilnice v Biljah. Nesreča. Poštnemu vozniku Ivanu Kavčiču so se 11. marea ponoči na službeni vožnji blizu l»azo-vk-e }iri Trstu K]ilašili konji. Pa-tl-el je z voza iti se znatno poškodoval na glavi. Tržaške novice. V času od 27. februarja do 4. marca t. 1. st*. je v Trstu rodilo H2 oseb, umrlo je S7 oseb in sklenili sta so dve poroki. Umrlo je torej 55 < b vee kakor pa se jih je rodilo. - Vpostavitev obrata električne cestne železnice v Trstu se je pričela. Prve poiz-kiLšnje so se izvi-šile na progi Pos-ehet.ro—Cam po Maržo. Najnižja taksa za vožnjo je določena na 14 vin. — Kruh v Trstu so pričeli peči z 20odstotno priklado koruzne moke. Cena se je znižala pa 4 vin., tatko da stane en kol igram kruha 5G vin. Krušne izkaznice se glase vsaka na 7 dkg kruha. Pa kljub temu. da 7 dkg kruha ne stiine niti 4 vin., prodajajo krč-marji porcije po 6 vin., ki niti zdaleka ne tehtajo 7 dkg. — Pomanjkanje -kave v Trstu je postalo zelo občutno. Grosisti zahtevajo za stot kave Santos od 950 do IdOn K. — Pomanjkanje mleka v Trstu je postalo radi omejitve prehodnih izkaznic jmko občutno. Na stotino otrok m ženpo železnici iz Istre. Cena j e ■64 vin. liter. — L. 1915. je izdala tržaška mestna občina v dobrodelne svrhe :{,208,049 K. in sicer za vzdrževanje revežev v Pia Časa 642.121 K. za otroke v sirotišnicah in pri družinah nad 6000 K mesečno, za gojence v poboljševalnimi 192,720 K, za reveže izven mestnih zavodov 1.170,733 K 93 v. za brezposelne. 1.050,465 K 36 v. za d nižine vpoklica ncev 32,738 K 50 v. za istrske in furlanske begunce 119.569 K 23 v. -—Si apri lom so se natržaškem magistratu izvršile pomembne tzpremembe na škodo kam ore. — Od 1. marca dalje so prehodne izkaznice za pri->hod v Trst in odhod iz Trsta do preklica ustavljene. — Tržaški policaji so se preoblekli v vojaško/ vprašajo. Velika slovenska naselbina v Shebovgan. Koliler Co., (11-26—4) Sheboygan. Wis. JCDINI SLOVENSKI SAL002V r Dnluth, Minn. Rojakom Slovencem naznanjata da nahaja moj SALOON po) bloka od Union postaje na deinf •trani W. Michigan St. atev. 41? Z« obilen poaest se priporočam JOS. SCHARAI30N. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom * držav ILLINOIS naznanjamo, da jih bt v kratkem obiskal naš potovali; zastopnik «- < A -*- t Frank Petkovšek Javni netar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAURECAN, ILL. izvrstne smotke, vseh pre kom or- Znstopnlfc "GLAS NARODA" 8- rorrlarnit Street, New JTork, N. Y. su m m PRODAJA fina vina, patentirana zdravila. PRODAJA vozne ilstkc skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo 'n pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati na ročnino na naš list. knjige in dru ge v našo stroko spadajoče posU I ter izdajati pravovcljavua potr dila, vgled česar ga rojakom naj topleje priporočamo. UDravnistvo Olat Narodu 'KRACKERJEV' BRINJEVEt je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim Ona za "UKIXJEVEC Je: fl steklenic | §.50 12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO turtt cisti <1 odi a Cl TItOPIN.TF.VEr ln si.ivov-KA kuliatia v na^I lastni di^iilerijt Naše cene so sleilece: Troplnjevec i>er gal. f J .">0, fJ.75 In $3.00 Slivovitz nor pni.................f'J.Tri—S'ltK) Troiilnjevec z.-ib«ij .................... J fr.00 Slivovilz z:il)Oj .................... .. iFl" no "W* Uye Whiskey 5 let star. 7«l»oJ ____ Sll.00 Jtudefa Ohio vina per pal.....55c., BOc,, <55c. Catawba in Delaware per ual.......75c.—80c. Za .1 In 10 eal. iiosodo računamo $1.00, za 2."i yal. $2.00, za veCja naroČila je soU zastonj. Naročilu naj se priloži denar all Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijare j:un£imo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND. 0. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. Največja slovenska hranilnica. Koncem leta 1915 je imela vlog 48,500.000 kron. Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po Rezervnega zaklada 1,330.000 kron. 4 1|2°|o brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO VARNA iiustoji pod c« kr. deželne vlade Za varčevanje ima vpeljane lir ne domače hranilnike. kontrolo (sivo) obleko, v službi so pridr-I Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti izven Kranjske pa proti žali te še čelade. — Zastrupil se je obrestim in proti najmanj %% odplačevanju na dolg. X JIH' i i \ (jla* naroda. 2r.^pulla, lmk i ► Guy de Maupassant: BRATA (Priredil «J. T.) v—v ■v-v » v » • H H M M M M H M M A 4 10 Nadaljevanj'- . V hiši jo vladala »i oboka tišina. — K main zatem je udarila ura > j.-dilniei. — Nato je zaslišal smrčanje. — Oee je smrčal. — Mraz im je stresal, ko je pomislil, da spita pod eno streho dva človeka, ki s»a si popolnoma tuja, pa se vseeno obnašata kot da bi bila oče in sin. — Nit i najmanjša krvna vez ju ne veže; in tepa ne vesta. — Prijatelj k<> občujeta med seboj, p<-ljubujeta se in pri tem niti sorodnika nista. Ljubita se zato. ker ju veže dobro vkoreninjena laž. — lažjo se je vzbudila ta ljubezen v irm in očetu. In to .,(! ujepov brat je obstal in položil roko na kljuko. Na Vsak U. "in je hotel Žana opledati in preštudirati njepove poteze. Videti p. je hot 1 . ruMi, ko ni na tijepovem obrazu ničesar prisiljenega, priuč. neya. — IV bi bila le najmanjša podobnost, bi je pot o v o ne p repi oda I. Toda kaj. če se zbudi? — Kaj bo rekel.' — spomnil s.- je, da je pre.I ettiiu tednom posodil bratu steklenico opija. ker pa je bolel zob. — Lahko mu reče, da zdaj njepa bolijo zobje in da je prišel po opij. Vstooil je previdno kakor tat. Svečo je bil zasenčil f. roko in začel opazovati Žana. — Ležal je na hrbtu, usta je imel za spoznanje odprta. — Svetli lasje so se mu jasno odražali od bde rjuhe. Prebudil s,, ni, samo sn.W-al ni več. — Peter je prijel svečo v levo loko. z desno s,- je uprl ob stranico in začel strmeti v brata. Ne, ta č 1 o v ■ k ni niti malo podoben staremu Rolandu. — Xdi v mi. da je podoben onemu možu na sliki. — <>h. ec bi že vsaj videl to sliko, takoj bi se lahko prepričal. Ko s. j. /;te»d brat premikati, je upa-nil svečo in napi.....Išel. 1'olapoiiia se je zdanilo. Peter je sedel pri mizi in poslušal tiktakanje ur. Kaj naj stori? Ali naj ostane med svojimi? —j Ne, to'_!a m- more. ker niso njepovi. Ko je posijalo Volnc»- sko/.i • Ktio. s,- je ua^lo oblekel. Krasilo jutro je bilo. Nekaj časa je se počakal, pot« ni se je pa odpravil po stopnicah. Ko je pr iš- I do sobe, kjer sta spala njepova mati in oče. je ob-f.il in /adr/aval sapo. I tolpo časa se ni mopel odločit i. ee bi potrkal ali ne. slednjič se je vseeno odločil in precej močno potrkal. Kdo je.' je vprašala mati. .laz, Peter. Kaj lunVš. Peter? Dobro jutro. Povedati ti moram, da me dane* ne bo doma. Kratek izlet bom napravil, d a z sera še v postelji. Le mirno zaspi. — Saj se bova zvečer videla. Hotel je oditi, ne da bi je videl, ne da bi je poljubil na čelo. t "a k a j, vrtala bom je rekla mati. — Trenutek počakaj. -Takoj Imuii odprla iiihi v posteljo. Slišal j vratih. — Zdaj pa le! Vstopil je. Mati je sedela v postelji oče je pa spal polep nje. — On bi so ne prebudil, če bi streljal s topom polep njepa. Peter je pogledal svoji materi ostro v oči. In tedaj s, mu je zdelo kot da bi je še nikdar ne videl. — Sklonila .je plavo. on jo je dvakrat poljubil in sedel na stol. Ali s| /e včeraj odločil, da boš šel na izlet? pa je vprašala. — Da, včeraj zvečer. • Ali boš prišel k večerji? Ne vem. Čakati me ni treba. Neprestano je opazoval poteze njenepa obraza. — Ta ženska je toivj njepova mati. Ta obraz, katerepa je |>ozual iz na j nežnejše mladosti, kateri mu je bil neprestano pred očmi, ta obraz se mu zdi tuj. Naenkrat se je spomnil, da se je ni nikdar dodobra opledal, ker jo je preveč ljubil. Iu vendar je njegova mati. Vst.d je, da bi se poslovil. — Naenkrat pa je pa stisnilo nekaj pri srcu, za trenutek je pomislil in rekel: — Mati. meni se zdi. da suio iuieli nekoč v sliko. Poplci se ji je malo /medel, ko je odgovorila - Da, seveda. Kje je pa zdaj tista slika? /delo se mu je, da je bila nekoliko v zadregi, bila lahko odgovorila. slika....