S 1 L, V. 52. .kmt____ L | U B L | A N D N ■JO D K C I: M JI II A 19 3 1 L l:i t C) 44 Cena iS Din zu celo lelo. ia inozemstvo 60 Din. Posamezna številk« I Din. V insoratneiu dolu vsaka drobna vrsticu ali nje (irostoi '0 Diu. l/.liujii vsako sredo. Spisi in dopisi nuj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in insernti Upruvništvn »Domoljnlvi« v Ljubljani »Domoljubov" urednik pred sodiščem Našim kmečkim staršem je gotovo še v spominu žalostni slučaj »zakoncev« Bratuu, ki sta imela svoje otroke zaprte v hlevu. Prav tako bo gotovo vsem še znano, kaj je govoril pri sodnijski razpravi proti omenjenima njun zastopnik, ljubljanski advokat dr. Janže Novak. Po poročilu bivšega dnevnika »Jugoslovana«, ki še do danes ni preklicano ali popravljeno, je g. ndvokut pred sodiščem izrekel med drugim tudi te-le besede: »Na deželi spe otroci od jeseni do spomladi v gnezdili, ki si jih sami sple-to in opravljajo vanja svojo potrebo, spomladi jih pa skidajo.« Zaradi te gorostasne trditve, ki se je po izjavi prič raztezala na 90 odstotkov slovenskih kmečkih družin, je urednik 16. številki . Domoljuba z dne '2.2. aprila 1931 članek /. naslovom: »G. advokat, nimate prav«, v katerem g. dr. Janžetu Novaku očita, da je storil s to trditvijo slovenskemu kmečkemu ljudstvu, posebno slovenskim kmečkim materam veliko krivico. To svojo trditev jo podprl urednik s precej krepko lekcijo na račun 'ttnelu, veri in duhovščini odtujene slovenske inteligence. V približno istem smislu se je ■/. izjavami 5. dr. Janžeta Novaka pečal v več člankih tudi »Slovenec:. G. advokat je obema listoma poslal tiskovni popravek, i/, katerega jc bilo pa precej jasno razvidno, da je 011 omenjene besede na sodišču res govoril. Zato sla olin ■ lista objavo popravka odklonila. G. doktor je zato vložil tožbo proti uredniku »Domoljuba Košičku, uredniku Slovenca« Kremžarju, izdajateljema teh listov: Rakovcu in dr. Kulovcu, proti tiskarju ravn. Ceču in proti Župniku J. Sokliču. piscu enega izmed : Slovenčevih člankov. Zahteval je poleg kazni še 50.000 Din odškodnine. Razprava, pri kateri je vse obtožence zastopal dr. M. Natlačen, se je vršila pred ljubljanskim senatom dne 28. decembra. Razprava, katere izčrpen potek jo popisan v božični številki Slovenca?, je trajala nad pet ur. Poleg zagovornika dr. M. Natlačena, ki je v sijajnem govoru pokazal ogromno delo slovenske katoliške inteligence, zlasti slovenskega duhovništva na polju kulture in vsestranskega napredka našega naroda in s tem neutemeljenost dr. Novakovih očitkov, so po dvakrat govorili tudi obtoženci Kremžar, Soklič in Košlček. Vsi so v svojih govorih poudarjali, da je storil g. dr. J. Novak celokupnemu slovenskemu kmečkemu ljudstvu veliko krivico, ko je žalostni Brutunov slučaj posploševal na 99 odstotkov slovenskih kmečkih družin. Govorniki so poudarjali, da doslej še nihče 111 izrekel kaj sličnega na račun slovenskih mater. Niti tujci in naši najzagrizenejši narodni nasprotniki v preteklih časih nam kaj takega niso ntogli očitati. Ali je potem čudno, če nas italijanski fašisti psujejo z ušivci, svinjskimi pastirji in razbojniki, ako vidijo, da so celo med nami ljudje, ki izrekajo iia načini vseh besede, kakor jih je izgovoril g. dr. Janže Novak? Kaj je ugotovilo sodišče? — ' . Sodišče je imelo zn dokazano, da je g. advokat dr. Janže Novak res govoril sledeče: Na zatožni klopi sedi namesto obtoženca prav za prav 50 letna slovenska kultura.« Na deželi spe otroci od jeseni do spo-atludi v gnezdih, ki si jih sami spleto; vanja opravljajo svojo potrebo, spomladi jih pa skidajo. Imamo udobna poslopja /.a krave in prašičke, preskrbeli smo jim živiuozdravni-ka. a za otroke nismo skrbeli.« Napravili smo urejena in udobna poslopja /.a krave in prašičke, za to smo dobivali celo nagrade, /.a dobra stanovanja otrok nismo skrbeli. < Skrbeli smo /,a dobro plemensko živino, a za higijeno tleče nismo storili ničesar. Kmetu so dopovedali, kako je treba skrbeti za plemensko živino, a niso ga učil: resno higijenske vzgoje narodovega naraščaja.«: »Postavljamo se /. odlikovano živino, a zanemarjamo vzgojo mladine.« Deca je bila porinjena v hlev med krave.« Naši ljudje'so prepuščeni svojemu nagonu.« »Obtoženca sta žrtev tega kolektiva, lo je celokupne slovenske inteligence, ki je zanemarila kulturno nalogo med narodom.« Da je res govoril tako, so pričali v>. sod. svetnik Mladič, drž. pravdnik dr. Fellacher in časnikarska poročevalca Podbevšek in De-bevec. S tem je sodišče zavrglo tožiteljevo trditev, češ, da 011 tega ni govoril. Kljub temu pa sta bila urednika Krcinžar iu Koširek obsojena, prvi na 0000 Din globe in :K>00 Din odškodnine, drugi pa na 1800 globe in 900 Din odškodnine, ker sla na račun sicer dokazanih trditev g. dr. Novaku zapisala nekaj preostrih besed, katere bi mu mogle vzeti dobro ime ali pa, ker je advokat, njegove kli-jente. O. advokat je namreč v svoji tožbi navajal, da so se kmečki ljudje menili, da ne bodo več k njemu hodili, ako je 011 res govoril besede, ki smo jih mi ožigosali in ki jih je res govoril. Ostali štirje obtoženci so bili oproščeni. Obsojenca ip tožitelj so vložili priziv na stol sedmorice. Tudi, če tam ne uspeta, imata sladko zavest, da sta storila kot kmečka sinova svojo sveto dolžnost s tem, da sta branila east ubogih, trpečih, a poštenih slovenskih mater. Ali na i obupuiemo? Ni dvoma, da so razmere danes tako težke kot so bile redkokdaj. Naš kmet bije danes boj za obstanek. V vsakem boju, naj bo vojna še tako dolgotrajna, končno zmaga vztrajnost in trezen premislek. Za dežjem pride solnce, za težkimi dnevi lepši. Zato ne smemo obupavati, ampak vzdržati, ne smemo se dati od nobene stvari zbegati, ampak vse razmere trezno in mirno presojati. Ne bo sicer naenkrat boljše, težko se bodo vrnili res dobri časi za kmeta, ni pa dvoma, da bodo nastopili spet taki dnevi, da bo mogoče shajati. Na dve stvari bi radi opozorili, da lažje v?,držimo. Prva je: ne imejmo preveč in pa praznega strahu zaradi denarja. Nekateri se noč in dan boje, da bo dinar padel in izgubil na vrednosti. Kdo na božjem svetu more danes v tej 3tvari povedati kaj gotovega? Kdo si upa z gotovostjo prorokovati stvari, ki se jih nikakor ne da po človeško izračunati. Kako lahko pridejo v veliko škodo tisti, ki nasedejo samim govoricam! Ce imaš denar v posojilnici naložen, kaj ti pomaga, če ga dvigneš in porabiš za stvari, ki niso neobhodno potrebne? Čemu bi razkopaval, kar si s težavo spravil skupaj za stare dni, računajoč samo na negotove govorice. Kdor samo radi govoric dviga iz posojilnice za. stvari, kjer bi še mogel potrpeti, pač dela nespametno. Kdor trezno premišlja, z negotovostmi ne računa. Ne pozabimo pa tudi tega: denar je v 1' posojilnicah najbolj varen. Vse naše posojilnice ho z neomejeno zavezo. Za vsak krajcar, ki je notri naložen, so poroki z vsem svojim premoženjem vsi, ki so člani kake posojilnice in imajo pri njej kako posojilo. Danes, ko je to strašno pomanjkanje gotovine, res ae morejo posojilnice izplačali vsakomur, kolikor bi želel. Toda tega niso krive posojilni-re. One ne morejo držati doma v blagajni denarja, ki ga je kdo prinesel naložit, ampak ga morajo spet dati naprej v posojilo, ker bi drugače vlagateljem ne mogle plačati obresti. Pomanjkanje gotovine torej niso krive posojilnice in tudi denar v njih ni zato prav nič manj varen, če ga brž ne moreš dobiti. Bodimo torej radi tega mirni. Če pa bi se zgodilo, da bi izgubil denar na vrednosti, česar pa mi danes ne verjamemo, bi vsak enako izgubil v posojilnici kot doma. Varujmo se tudi hujskačev. V vsaki dobi, ki je težka, se dobi tudi nekaj ljudi, ki izrabljajo stisko drugih v svojo korist in ki imajo naravnost veselje nad tem, da komu Škodujejo. Ne verujte torej vsaki govorici, ampak vsako stvar trezno premislite in če ji ne znate do konca, vprašajte tiste za svet, ki se na stvar razumejo. Naj pride kar hoče, mi ostanemo kar smo: pošteni slovenski katoličani, ki držimo svoje in s svojimi. Naj bi se svet okrog nas podiral, mi vemo, Bog je z nami in nad nami, ne zapusti nas, če tudi nas poskusa. Ali res poskuša? Živeli snto mi kot drugi narodi v zadnjem desetletju preko mere in preko svojih moči. Vsak naj bi sebe pogledal. Kako smo šli — vsi z morda malimi izjemami — za boljšim in udobnejšim življenjem, kako smo se bali vedno bolj težkega dela, kako smo hiteli za zabavo in mnogimi modami v obleki? Ali se vam ne zdi, da je ta poskušnja tudi opomin k skromnosti in varčnosti. Namreč k skromnosti in varčnosti tudi potem, ko minejo te razmere. In to je druga stvar, na katero se nam je zdelo potreba znova opozoriti. Le tisti rod bo kaj dosegel, ki zna kaj vzdržati in ki si zna kaj odpovedati. Tega nas uči z vso silo sedanja doba. V šoli in poskušnji smo. Zato bi bila največja nespamet obupavati. Storimo prav vse, kar je mogoče storili, zrhven pa vzdržiino in vztrajajmo. Pred vsem pa ohranimo v vsakem položaju hladnokrvnost in samozavest. Kaj pa Vincencijeve družbe? Ponekod jih že imajo in jih že poznajo. Zlasti po mestih in po delavskih krajih. Na kmetih niso še dosti prodrle. In vendar bi ne bilo tako napačno, fe bi imela vsaka župnija na deželi svojo Vincencijevo družbo. Oče Vincencijevih družb je gotovo vsem k<;likortoliko poznan. Ime mu je Friderik Oza-n«in. O njem se je že mnogo pisalo. Tudi v našem jeziku že. Ime je vzeto od sv. Vincencija Pavelske-f>a. Marsikje imajo namesto njih Elizabetne družbe. Ime jim je dano po sv. Elizabeti, katere sedemstoletnico smrti smo prav letos praznovali. Oba ta dva svetnika, sv. Vincencij P«-velski iti sv. Elizabeta, sta se v življenju silno odlikovala po delavni ljubezni do bližnjega. V okrilju naših Marijinih družb ali Katoliške akcije bi Vincencijeve družbe tudi po deželi prav lahko uspevale. Naj napišem v naslednjih vrsticah, kako naj bi po kmetih delovale Vincencijeve družbe. Prva, glavna misel bodi ta, da naj vsaka župnija podpira samo svoje domače siromake, ki so res siromaki in podpore tudi potrebni. Pa nikdar z denarjem, ampak le v blagu. Revnim otrokom bi »apravljala obleko ali obutev, siromašnim bolnikom bi preskrbovala zdravil« in plačevala zdravnika, ubožnim druži nam bi kupovala moko, krompir in druge življenjske potrebščine. Druga misel bodi la: Vsi župljani bi motali biti člani Vincencijeve. družbe. Prav me razumite: vse družine v župniji. Vsaka družina naj bi dala vsak mesec po pravilih določeno in razmeram primerno vsoto za družbene namene, pa bi se kar precej nabralo. Napravimo malo računa. Vzemimo župnijo, ki bi imela 200 družin. Mesečni prispevek za vaako družino bi znašal recimo 40 Din. To je proti 150 Din, o katerih smo govorili v prejšnjem članku, gotovo malenkost. Na leto bf dala torej vsaka družina 480 Din. Na irtesee bi dale vse družine 8000 Din, kar bi dalo celo leto 96.000 Din. Pred nabrano vsoto strmite. la Se vpraSujete, kaj bi Vincencijeva družba požela « takim bogastvom. Ves nabrani denar naj bi romal v bližajo hranilnico. O njegovi uporabi bi sproti sklepni odbor. Odbor Vincencijeve družbe naj bi bil tako se-stavlje.ii, da bi vsaka vas imela v njem svojega zastopnika. Naloga vsakega odbornika bi bila: pobirati mesečne prispevke za svojo vas, poiskati v vasi potrebnih siromakov in jih pri sejah priporočati, pa tudi nadzirati, če se podpora pravilno uporablja. Vsak odbornik bi bil torej nekak krušni oče svoje vasi. Redne seje naj bi se vršile vsaj na vsakih 14 dni, po potrebi tudi vsak teden. Če takih siromakov, ki bi bili podpore potrebni, v kaki vasi slučajno ni, ni to nič hudega. Vincencijeva družba nc sme siromakov delati, ampak tam, kjer so, jih mora podpirati. Morebiti vas skrbi, kam bi šla Vincenci-jeva družba pri tolikih tisočakih s svojim dobičkom. Nič naj vas ne skrbi. Glavno pravilo bedi: Vee tisočake za potrebne siromake. Če bi pa kaka družba radi blagostanja svoje okolice res imela kaj prebitka, bi se pa že našul primeren uačin, kako bi se preostanek razdelil. En načrt: Polovico preostanka recimo bi se dalo osrednji Vincencijevi dnižbi. V Ljubljani naj bi bil za našo banovino njen sedež. Drugi del bi se pa porabil v korist domačim siromakom, ali za ubožne učence, ali za kake pogorelce. Kaj naj bi osrednja Vincencijeva družba delala z dobljenim denarjem, tudi ni težko svetovati. Podpirala bi z njim siromašne kraje, kjer prispevki domačih družb ne morejo pokriti vseh potreb za bedno in siromašne, podpirala naj bi siromašne pa nadarjene dijake itd. itd. Potreb je brez konca in kraja. Ali vidite, dragi moji, kako široko je polje krščanske ljubezni? Dobroti ji vosi ne pozna nobenih mej. Na eno stvar pa moram še prav posebno opozoriti. Vsaka družina bi se morala v vesti zavedati, da je dolžna podpirati Vincencijevo družbo. Pomesti bi bijo treba k tistim sebičnim stališčem, češ, meni nI treba Vincenci- jeve družbe. Kar dam, lahko sam IX)M0LJUB<:, dne 30. decembra 1931. Stev. 52. Ob nastopu novega Ida poskusile svojo srcCo! Veliki dobitki srečk za zi o katedrale Dobrodelnega društva sv. Vincencija v Beogradu V nadi na boljše čase bomo pričeli novo leto, ki se podkrepi s posestjo srečke za zgradbo katedrale I Kupite še danes srcflio za zgradb© Katedrale in v najkrajšem času se bo odločilo, ali Vam je bila sreča naklonjena! Brtritkl: 2 po Din 2,5oo.ooo . Din 5,ooo.ooo 2 po Din 5oo.ooo 10 po Din 1 oo.ooo 100 po Din loooo D>n 1,000.000 Dn 1,000.000 Din 1,000.000 Skupni iznos dobitkov Glavni dobitek . . . Najmanjši dobitek. . Din 8,000000 Din 5,ooo.ooo Din 10.000 CENE SREČK: 7, Din 100 - V« Din 50'—, 7« Din 25- Ircftaiife,1. mata l»S2 a SREČKE PRODAJAJO: vse kolekture, denarni zavodi, rimsko-katoliški župni uradi, cerkvene ustanove, dobrodelna društva itd. GLAVNA UPRAVA: Beograd, Ulica Jovana Rističa 20 PODRUŽNICA: Zagreb, Trg Kralja Aleksandra 8 meri poslužil. Predvsem je zagrozil, da bo proglašeno nad Nemčijo obsedno stanje, ako bodo fašisti še naprej uganjali Svoje burke. Dalje je z obširnim odlokom znižal vse plaže na višino, kakršne so bile leta 1027, Izdal ostre odredbe proti izvozu kapitala in znižal cene življenjskim potrebščinam. Poljska s Politiki napitnic ne pripisujejo važnosti. Zadnjič eukrat smo poročali o poljskih legio-narjih, ki so obiskali Trst in V,'u3solinija in v napitnicah slavili Italijo na način, ki bi utegnil biti slovanski stvari prej v škodo kot v korist. Čudno postopanje poljskega odposlanstva smo tudi mi ostro ožigosali. Zdaj poroča uradno poljsko časopisje, da je Poljska največja pobornica mirovnih pogodb in da ne more nikakor in na noben način soglašati z Italijo, ki stoji za hrbtom Nemčije in hoče, da padejo nekatere meje, ki so jih določile mirovne pogodbe. Politika napitnic, kakor so jih govo-rjji poljski legionarji, da je eno, politika resničnosti pa drugo. Poljska republika hoče — tako pravi poljsko časopisje — usmeriti svojo bodočnost po pravcih, ki so bili jasno izraženi, ko je jugoslovanski zunanji minister Mnrin-kovič v drugič bil v Varšavi. s Splošno osiromašenje »stebra države«. Nezmožnost krmiti živino in splošno osiroma-šenje kmetskega ljudstva v vzhodnih poljskih pokrajinah je povzročilo strašen padec cen goveje živine, svinj in ovac. Tako so prodajali na trgu v Varšavi živega ovna za 2 in pol do 3 zlote, živo svinjo za 60 grošev, enako za kuro ali pa za en kilogram telečjega mesa, ki so ga tudi prodajali za 60 grošev. Za konje so meše tarji ponujali 10 in še manj zlotov. Neki kmet je iz jeze konja, ki ga je prignal na trg, utopil; drugi kmet je prodal grivo in rep, ki ju je konju odstrigel, konja samega pa pustil na trgu, naj ga vzame, kdor hoče, zastonj (1 zlot je danes 6 Din 33 par). Palestina s Povsod volitve. Te dni bi se imele vršiti v Damasku občinske volitve. Se pred volitvami pa je prišlo med narcdujakarji in nasprotniki do hudih pouličnih izgredov. Množica je napadla redarje, hoteč preprečiti potek svobodnih občinskih volitev. Časopisje poroča, da so bili norodnjakarji na tem, da propadejo, zato so se poslužili sile. Ker so izgredniki streljali, so rabili orožje tudi redarji. Nad 20 je bilo pri spopadih mrtvih, več sto pa ranjenih. V vsem damaškem okraju so radi nemirov proglasili obsedno stanje. Volitve pa so odložili za nedoločen čas. Francija s Načrt pogodbe t ruskimi boljševiki. — Neki francoski časopis objavlja načrt dogovora med Sovjetsko Rusijo in Francijo, ki je bil podpisan 24. avgusta v Parizu med sovjetskim poslanikom ln generalnim tajnikom francoskega zunanjega ministra Barthelotom. Pogodba obsega šest členov. Po prvem členu se obvezujeta obe državi, da se medsebojno ne bosta vojskovali, po drugem členu nobena od držav-podpisnic ne bo pomagala tretji državi, ki bi napadla Rusijo ali Francijo. Po členu tretjem ne smeta državi sklepati pogodbe z državami, v katerih bi se Kusija obvezala, da ne bo kupovala francoskega blaga in nasprotno Francija rusko blago. Po 4. členu ne smeta državi vršiti nobene propagande, niti se vtikati v zadeve druge države ler delati na tem, DION Tebi ostanem zvesta d« i/.zoveta prevrat z oboroženo silo. Po 5. čle,-nu ne smeta državi imeti nobenih organizacij, ki bi kršile popolno samostojnost in neodvisnost obeh pogodbenih držav in po členu 6. se obvežeta, da velja pogodba dve leti, po poteku tega roka pa se lahko odpove na eno leto. O podpisu pogodbe se morajo obvestiti Poljska, Romunija, Litva, Latvija in Finska. Trdi se, da se je Francija obvezala napram Poljski, da te pogodbe tako dolgo ne bo podpisala, dokler ne bo sklenjen rnsko-poljskl dogovor o ne-napadanju. Isto tako se obveže tudi Poljska napram Romuniji in ofdal>m omenjenim državam. Rusija s Sovjeti in svetovni položaj. Na seji izvršilnega odbora v Moskvi je izvajal član vlade Molotov med drugim sledeče: Glavna naloga sovjetske vlade je, da 3« okrepi v duhu mirnega razvoja. Vodijo se pogajanja s Poljsko z« sklenitev nenapadalnega dogovora. Prav tako se bodo sklenile slične pogodbe že v najkrajšem času tudi z Romunijo, Finsko in Le-tonsko,. Kar se tiče dogodkov v Mandžuriji, je .nevarnost, da se ta spor razširi. Zaradi tega opazuje Sovjetska Unijh z največjo pozornostjo razvoj dogodkov, ker se ne sme pozabiti, da Sovjetska Unija meji z Mandžurijo. Prepričani smo, da bodo naši hrabri junaki na Dolj-nem Vzhodu znali čuvati in braniti našo mejo, — Kar se tiče splošne razorožitvene konference, je izjavil Molotov, da na to ni treba polagati nobenih posebnih upov. Vlade kapitalističnih držav delajo na tem, da razbijejo konferenco in da si zajainčijo nadaljnje oboroževanje. Sovjetska Unija stoji Čvrsto na stališču vseh dosedanjih načrtov za splošno aH delno razorožitev. Razorožitev in ohranitev miru, to je najvažnejša podlaga sovjetske politike. Vse pa izgleda, da se kapitalistične države vsem razorožitvenim predlogom smejejo in da se pripravljajo na nove pustolovščine. Položaj postaja vedno bolj napet in zamotan. Že več- Francoski pilot Coupct gradi posebno vrMo letal", s katerim namerava napraviti polet v stratosfero in upa, da lio dosegel višino 17.0'.K) metrov. Kraljevski sin med rudarji. Najmlajši sin angleškega kralja princ Jurij (levo) potuje v zadnjem času po rudarskih revirjih, da bi dobil točno sliko o življenju in trpljenju črnih mož. Povsod gre globoko v rudnike in se razgovarja v priprosttnu delavci. Stran T.kS jUU.MML i t j i-( . dne m() aeeemhrn 10111. Ljubljanski zuravmk dr. Tcne Jamar, ki je izna-cl novo, uspešno zdravilo proli jeliki Slovenci pri mitraljeski četi 2. bat. 19. pešpol ka v Kraguievcu. (Več med božični: Krvavi nemiri v Damasku. Iraški kralj Faieal, ki se je hotel s pomočjo Angležev dali izklicati za kralja Sirije. Proti njemu kandidira poslednji ke-div Eginta Ubns liilmi. Med pristaši Faisala in Hiluiija je prišlo ponovno do krvavih spopadov, v katerih je padlo več .-to oseb. Kadi lega so Francozi in Angleži sklenili, da so izvolitev kralja Sirije odgcdi. — Na sliki: Kralj Faisal in staro Poravnajte naročnino l Slovanski vojaki pri 12. art. polku v Kos. Mitrovici, Zimska oprava kitajskih vojakov v .Mandžuriji, ki je znana po hudi zimi. Po zadnjih vesteh so borbe prenehale radi silnih snežnih žametov in strašnega mraza. Štev. 52. »DO.viulj u Bdno 30. decemora 1931. Stran 759 REVMATIČNE BOLEČINE morete zaustaviti Neglede nato, so li bolečine v mišicah ali v členkih, SLOAN-OV I.INIMENT jih bo odpravil. Brez utiranja — takoj prodre, greje in umiri. Ne trpite — imejte vedno steklenico pri roki. Rabite SLOAN-OVO mast proti revmatizmu, išiusu, bolečinam v križu, bolečinam v hrbtu, bolečinam distorzije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni v miSicah. Dobiva se v vseh LEKARNAH in DROOER/JAH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine krat se je poskušalo z vsemi mogočimi izzivanji zaplesti Sovjetsko Rusijo v vojno, zlasti v Mandžuriji. Amerika s Se je dolar sveta vladar. Malo je znano, da ameriški bogataši vlagajo v razna podjetja ogromne kapitale, brez katerih se evropska podjetja ne bi mogla razvijati v taki meri kakor se danes. Ameriško trgovinsko ministrstvo je objavilo podatke, po katerih so ameriški kapitalisti doslej v povojnih letih vložili nad dve milijardi dolarjev (nad 110 milijard dinarjev) v razna evropska industrijska in trgovska podjetja. V to vsoto ni računan denar, naložen v državnih papirjih, posojilih, ki so jih najela evropske države v Ameriki. Od tega denarja je nad pol milijarde dolarjev vloženih v angleška podjetja, nad 300 milijonov dolarjev v francoska in uad 200 milijonov v nemška podjetja. Dalje je kapital ameriških bogatašev naložen v raznih podjetjih v Češki, na Norveškem, Švedskem, v Italiji in Švici. Zelo redki so dolarji, naloženi v podjetja, ki se nahajajo v vzhodnih državah Evrope. s Kazao. V N. Slde Pittsburghu je umrl Marko Ostronii iz vasi Gol jelš v Beli krajini. — V West Allis, Wis. je preminula 47 letna Marija Jarc. — V Clevelandu so pokopali Jurija Malovrha z Babne gore, fara Polhov gradeč. — V Clevelandu je zapustila solzno dolino Neža Brntel, roj. Gornik, iz vasi Gora, fara Sodražica. — V Barbetonu O. so pokopali Jakoba šabca, doma iz Postojne. — V Denver, Colo., so položili v grob Antona Videtiž iz vasi Dol, fara Suhor v Beli krajini. — V Willard Wis. je preminul 52 letni kmetovalec Janez Luzovič iz vasi Bruiki v cerkljanski lari. — V Itending Pa. so roparji ubili trgovca Janeza Šimca iz Gribelj v Beli krajini. — V rudniku v Castlegate trtah, se je ponesrečil Albert Zmrzlikar. — V Hadley Kans. je umrla Ana Teršinar. — V Milwaukee je preminula Alojzija Kuhar, roj. Fink, iz Irče vasi pri Novem mestu. — V Clevelandu so pokopali Janeza Cvitkota iz vasi Mihoc, fara Št. Jernej na Dolenjskem. Drobne novice 19 raznih ver jo v Češkoslovaški. 41,834.923 prebivalcev ima po zadnjem ljudskem štetju Francija. 1,800.600 Din bo znašala v tem letu znana Noblova nagrada, ki jo dobe oni, ki so za človeštvo napravili kaj izrednega. 2226 po vojni porušenih cerkva so že popravili, oziroma na novo sezidali v Franciji. Ogenj je nastal v gradu bivše wiirtember-ške d masti ie v Stuttgartu. 75 milijonov škode. 500 milijonov frankov posojila >iščec Češkoslovaška v Franciji. Pravijo, da ga bo težko Še nadalje bodo lahko zaposleni v Franciji inozemski delavci, vendar največ le na kmetih. 5,067.600 brezposelnih je bilo koncem novembra v Nemčiji; v Čehoslovaški v istem času 337.000. V italijanskem Milanu je umrl Armildo Mussolini, brat italijanskega ministrskega predsednika. Noro ofenzivo so začeli Japonci v okolici kitajskega Ciučova. Zopet vise sv. razpela v brazilijanskih srdiščib. Framasoni besne. V republiki Chilc so zopet imeli revolucijo. KAJ JE d 44 let je dopolnil v decembru naš kralj Aleksander. d 60 let je dopolnil 27. decembra znani skladatelj g. Emil Hochreiter. Bog ga živi! d Nova odbornika Družbe sv. Mohorja. Namesto gg. stolnega kanonika Jan. Vidovica in prof. Ivana Hutterja v Celovcu sta bila izvoljena za odbornika Družbe sv .Mohorja gg. prof. Anton Cestnik v Celju ter župnik in pisatelj F. S. Finžgar v Ljubljani. d 30-Ietnico mašništva je obhajal 22. decembra g. P. Vincencij Kunstelj pri Novi Štifti na Dolenjskem. Bog ga blagoslavljaj še mnogo leti d SO-Ietnico smeti Avgusta Šenoc, velikega hrvatskega književnika so proslavili preteklo nedeljo v Zagrebu z velikimi svečanostmi. d Zanimivo mašnišho posvečanje. Te dni je bil v Belgradu posvečen v duhovnika gospod Milorad Avramovič. Novomašnik je pravi Srb in Sumadinec, doma iz Topole, Za svetovne vojne jc prišel kot deček v Francijo. Tam je začel hoditi v šolo. V Belgradu je nadaljeval učenje. Ko je napravil maturo, je zepet odšel v Francijo. Postal je katoličan in se je nato vpisal na bogoslovno vseučilišče. In glej, sedaj je daroval prvo sv. daritev. Naj bo g. novemašniku srečna življenja pot! d Potres so čutili pozno na sveti večer in na praznik popoldne v Ljubljani in po nekaterih drugih podeželskih krajih. d Novo uspešno zdravilo proti {etiki je iznašel ljubljanski zdravnik dr. Tone Jamar. d 400.000 Din za božičnico rudarskim otrokom jc darovala Trboveljska premogo-kopna družba. Le naprej po tej poti! 8 milijard narodnega premoženja je zapravil bivši ministrski predsednik Madjarske grof Bethlen. Napad na japonskega poslanika v ruski Moskvi je baje pripravljal češki diplomatski uradnik Vanjek. Dva potniška parnika sta trčila ob japonski obali; 50 oseb mrtvih. /iivši češki poslanec Stransky, lastnik časopisa sLidove Novinec, je umrl. V katoliško cerkev je prestopil protestant lord Clenmore v Londonu, i Skladišče za 70.000 avtomobilov so zgra-' dili pri postaji Viktorija na Angleškem. NOVEGA d Tovarniško delavstvo na Jesenicah za enkrat še ne bo odpuščeno. Pač pa so mu znatno znižali plače, kar je bil bržčas tudi glavni namen meredajnih gospodov. d Obrat je ustavila tovarna strojil v Maj-špergu pri Ptuju; 140 delavcev na cesti. d Moderno električno razsvetljavo dobi do 1. novembra 1932 Kočevje. d Proti celodnevnemu pouku na srednjih šolah so se izjavili starši na shodu v ljubljanskem Mestnem domu dne 27. decembra. Sploli je vladalo na zborovanju mišljenje, da se morajo pri šolskih preuredbah upoštevati tudi želje in mnenja staršev. Prav tako! d Kmetijski pouk po radi« v prvi polovici januarja. Odbor za radio-predsnranja sporoča, da se vrše v prvi polovici meseca januarja po radiu naslednja kmetijska predavanja: V nedeljo 3. januarja ob 3 predava ravnatelj ing. Lah o »pomenu dobrega semena za pridelek«. — V četrtek 7. januarja ob 18 predava voditeljica gospodinjske šole s. Izabela Gosak o predmetu »Kako naj gospodinja vpliva na ugodnost in udobnost v kmečki hiši.« Gospodarji, pošljite k temu predavanju svoje žene in hčere! — V nedeljo 10. januarja ob 8 predava ravnatelj mlekarske šole ing. Šabec o predmetu »Kako je z mlekarstvom drugod in kako je pri nas.« — V četrtek 14. jan. ob 18 predava ravnatelj mlekarske šole ing;. Šabec o predmetu »Pota in cilji k podvigu našega mlekarstva«. d Poizvedovanje. Franc Hočevar, rojen 7. avgusta 1864 na Kamnem vrhu št. 11, žup- Inija Ambrus na Dolenjskem, je leta 1917 zapustil Westfalsko in od tega časa je pogrešan. Njegova žena, ki stanuje na Westlalskem, ^ | !■!■! I I ......... Najdaljši predor v češkoslovaški republiki je na novo otvorjeni progi Handlova—Hor-ni Štubua (2012 metrov). V Moskvo potuje spomladi predsednik turške vlade I smet paša. Gandi je prispel 28. decembra v indski Bombaj. 1200 bank so zaprli v letu 1931 v Ameriki. Za 20 odstotkov so znižali cene smodkam nn Madjarskem. Skoraj polovico šol hočejo zapreti bodoč« leto v Mehiki. Varčevanje! Za 10 odstotkov so znižali plače državni« uslužbencem na Finskem. Sreeno m veseio SOVO LETO! Uprava, a redni i fro nrencha i delom. Tovarni za lokomotive H«n«he! Ju.,««* ™ . popolnoma prenehala z =!.!,=, V to .. -- ...........3vila nSd 700 lokomotiv in sin »o jo Zasimiv nebesni pojav. ■ Oi5'jr\arore Rorrr.no« uradno glasilo Vatikana poroči, lil so ni sati-karHii z-.ezdarui opazovali ' mujiHiH« meteor (podnefcotk). Prikaze« -e je razvijala v treh stopnjah: najprej s« je pokazala bela toč. k; je padala proti obzorju nt se hitro širila, dokler ni dosegla rjnmega premeri; ko j« ai'o luč hipno ugasnili. -J« je pokazalo rdeče jedro* ki je potekalo enako kakor predhodna ;-,e-. tlofca. I« da |« kljub Urjenju ostalo manjšega pre-trera nego kič; tretja jtopau j« potekla v dobri polovic; sekunde in je imela v klez majhnega rdečega iSeba. zginila |e na ob-Bjria v isn smeri kakor prejiau dva pojava. V kajicarai. — Knjigo bi rada :*up:ia. — Ali aaj bo iJ, laijega'.' To m: ,:. Ptu:twri<. ki -- • . - o ai.-i reki Loir*. - L*to §icla ; Strašen a;ea'at na tnoilai pri Buicrbagv aa Ma.ljar-kem m aleaUl na vjt pri Ju eroosr-mora >. j*.-trl m p ■ j.ioa. ' "ia" i. nuii 1 ;>»ia--- rli tna .« « - .."ia. i>- -i-. :■!:: ■: --: >v»l«> tu,t mm« a: i' i- t-. Hii m kardinal Billot V jezuitskem samost*-nu v Via Um: pri Rimu )>• \ svojem Svk letu umrl bivšt ir.uio kardinal BilM. Papež Pij X. ga jo I. U>U imenoval kavdiuaUun iu jo bil st takrat zastopnik jouiitskoga ro da prt Vatikanu. V ■ioiitomhru 1. IS)'« so jo odpovedal \ som ča slini in stopil v samostan l)r. Frrd baron Kormivi, bvvii finančni mioistor_ v Plitkimi vladi. J"1 b" to .liu cenovno .uien^ i j lioairfnosa n,1DI" stra v kabinetu haro-l\ja Svvvjčas je bil ranvi voo let utaoiarsKi i^viantk \ Parizu. Ne-p^aaau.. - rička ah sto opa;-"1' uuol mesar telečje no-jKV> _ milostivn. b;l jo v Jkori\jih.< ga že dolgo časa išče brez uspeha. Kdor ve, kje sc nahaja Franc Hočevar, ali kje in kdaj je umrl, naj to naznani na naslov: Vikar Ten-sundern, Hovel bei Hamm, Westfalen, Nemčija. d Prihodnji živinski sejem v Ljubljani se radi praznika Sv. Treh kraljev vrši v torek dne 5. januarja 1932. d Resnosti in globine manjka. V učiteljski »Prosveti« priobčuje g. učitelj D. P. daljši članek o »Našem nacionalizmu«. Med drugim pravi, da slovenski narodni zavesti manjka resnosti in globine in je preveč površna in prelahka. G. pisatelj navaja za to več dobrih dokazov, med njimi tudi sledečega: »Vsaka stvar na svoje mesto! Tako mislim tudi, da ni prav, če proslavljamo svoje pesnike in pisatelje, ki jih v ostalem cenimo, ko jim odkrivamo spomenike s plesom in narodnimi veselicami. Ne vem, kakšno bi zagodel spet pokojni Cankar vsem nam rodoljubom šentflorjanskim, ko bi vstal iz groba po odkritju njegovega spomenika na Vrhniki. Takrat se je na račun tega spomenika narod spet naplesal in napil. To, po mojem mnenju, ne vzgaja ljubezni in spoštovanja do naše kulture in s tem celo žalimo spomin naših duševnih velikanov.« d Vprašaj se, ' ali si zadnje dni izvršil kako dobro delo napram svojemu, v stiski se zahajajočemu bližnjemu? Koliko potrebivh rc-vežev si nasitil, kolikim brezposelnim si vsaj zasilno pomagal? In če so šle solze ir) vzdihi potrebnih doslej mimo tebe, ali hočeš tudi nadalje samo sebi streči? d Zborovanje stanom anjsl ih najemnikov je bilo 27. decembra v Zagrebu. Sprejeli so resolucijo, ki zahteva znižanje najemnin za stanovanja in druge prostore. Resolucijo je podpisalo 32 stanovskih in drugih organizacij. d Vincencijeva zbirka za božično podporo jevnih družin v Kranju, je dala 7910 Din. Z denarjem in blagom je bilo obdarovanih 27 revnih družin in 3 3 posameznikov. Koliko lažje bi bilo na svelu, ako bi imela vsaka fara svojo delavno Vincencijevo konferenco! d Ljubljansko sodišče je razsodilo, da sta svoječasne nesreče, ki se je pripetila 15. dec. 1930 vrhniškem avtobusu na cesti med Drenovim gričem in Logom, kriva tako državni zaklad, kakor tudi Jugo-promet. O tej stvari ho razpravljalo še prizivno sodišče. d Še pozimi ni miru pred njimi. Posestnikov sin Brčon France iz prijaznega Javorja nad lepo šmarsko vasjo pri Litiji je odšel pretekli teden v gozd po drva. Med potoma se mu je nudil zanimiv prizor, ko je opazil v solnčni prisojni strani na bregu greti se družino treh gadov, ki so na snegu uživali solnčno gorkoto. — Hitro je pograbil kol in z njim udaril po gadih, od katerih je dva pobil, tretji pa je ušel po snežni skorji v gozd. d Ministrski predsednik general Živkovič ki je odšel na oddih v Vrnjačko banjo, je že odšel proti Belgradu. d Zunanji minister dr. Marinkovič je odpotoval v Švico na daljše zdravljenje. Pomanihanic spanca je največkrat posledica nervoznega stanja. Stalno negovanje telesa s Fellerjevim blagodisečim tlza-lluidom, tem skozi 35 let preizkušenim domačim sredstvom in kozmetikom, vedno pomaga. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ah 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez dalinjih stroškov pri lekarnarju Feller, Stubica Donja, FJzatrg 16. Savska. d Zima tudi ob morju. Po snegu, ki je padel pred nekaj dnevi, je zavladalo v Šibe-niku zelo hladno vreme, in je ponoči padla toplota pod ničlo, Ker ni bilo nobenega vetra, se je naredila tenka ledena skorja. Ta se ni napravila samo ob obali, temveč po vsej luki, tako da so ladje zjutraj, ko so začele pluti, napravile velik šum z rezanjem ledu. d Še pet novih gimnazij dobi Belgrad. d Nov 80 000 m" velik park hočejo urediti sredi Belgrada, d Javnemu prometu jc bila izročena te drj' železniška proga Trebinje—Bileča, d Strašen čin slaboumneža. V Belgradu je 28 letni Milan Nerandžič ustrelil očeta in mater, težko ranil brata in končno izvršil samomor. d Predavanja na belgrajski univerzi se zepet začno 11. januarja 1932. d Novo pravoslavno cerkev je blagoslovil preteklo nedeljo v Pančevu srbski patriarh. d Za izvoz rib iz Splita na Dunaj se trudi Splitika ribiška zadruga. Prva pošiljka v teži 1000 kg je že cdšla. Če se bo poskus posrečil, se bedo pošiljke nadaljevale skoz vso zimo. d Zopet ho pričela obratovati tovarna vagonov »Ferrum«. d Nikakšnega taka na krompirju niso ugotovili v Jugoslaviji v letu 1931. d Obremenitev posameznih mest s sedeži banovin. Posamezna mesta s sedeži banovin kažejo sledečo obremenitev; na prvem mestu stoji Ljubljana, kjer odpade na vsakega pre-; bivalca 2497.65 Din občinskih dolgov, šele za ' njo pride Belgrad s svojimi 1871.48 Din na vsakega prebivalca in nato slede Split z Din j 1741.67, Niš z Din 1379.10, Zagreb z Din 968 ! 36 par. Celinje z Din 650.25, Banjaluka z Din ! 469.35, Skoplje z Din 215.94 in Novi Sad z Din 66.61. j d Modern hotel s 180 sobami hočejo zgraditi v Splitu Švicarji. d Koliko plačajo za srebrn denar. Kakor je bilo že uradno objavljeno, kupuje Narodna banka za državo (v zvezi s pripravami za kovanje srebrnikov po 10 in 20 Din) stare sre-1 brne novce. Zaenkrat so na podlagi svetovne cene srebra določene naslednje odkupne cene: srebrni dinarji 2,50 Din, srebrni novci za 2 Din 4.50 Din in srebrni novci za 5 Din 12 Din; srebrni avstro-ogrski novci za 1 krono 2.25 Din, za 2 kroni 4.50, za 5 kron- 11.60 Din; srebrni tolarji Marije Terezije 12.50 (vse za komad). Te cene so izračunane po vsebini čistega srebra na podlagi svetovne tržne cene za srebro. d Požar je uničil gospodarsko poslopje z vsem inventarjem posestniku Zupanu pri Dev. Mariji v Brezju poleg Maribora. d Ogenj je upepelil gospodarsko poslopje Jožefu Brulou v Oaberju v Gorjanskem po-gorju. d Požar je uničil v Belgradu velik mlin, last tvrdke Popovič. Škode 10 milijonov Din. d Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josei« grenčice doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora, Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-Josel« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, revmatizem, kamena ali sladkorna bolezen. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. d Na begu ustreljen. Uradno poročajo; V Zagrebu zaiprti komunist Anton Šarič je javil oblasti, da hoče pokazati v nekem gozdu skrite važne komunistične spise. Ko je prišel z večjim številom policistov do neke klopi, je pričel bežnti. Ker se Šarič ni odzval klicu »stoj«, je bil na begu ustreljen. d Levo roko si je zlomil g. Kanduč, znani posestnik iz Tenetič pri Litiji. d Acetilenski aparat se je razletel. 20 letni Jernej ICastelic, vajenec pri mesarju Oto-repcu v Ljubljani, je popravljal acetilenski aparat. Aparat je naenkrat razneslo. Kos aparata je z vso silo priletel Kastelicu v čelo ter ga močno ranil. Na pok so pritekli ljudje in našli Kastelica že vsega krvavega in nezavestnega. Na čelu je imel veliko in globoko rano ter mu je bila prebita črepinja. Poškodba je bila taka, da bi bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna, Kastelic je bil doma iz Št, Jurija pri Grosupljem. d Težko si je pretresel možgane na ze-munskem pristanišču g. Dotninko Hobjančič. Ko se je hotel izkrcati, je udaril ob drog iD padel v vodo. Mornarji so ga rešili. d Zmrznil je pred nekim kozolcem na ljubljanskem Barju invalid Franc Kržič, pristojen na Brezovico pri Ljubljani. d Pod kolesa avtomobila je padel posestnik Franc Cvelbar z Vrha pri Št. Jerneju. Težko vozilo mu je dvakrat zlomilo roko in tudi na glavi je dobil težke poškodbe. d Umrl je v Kotu pri Ribnici Ivan Mi-hellč zaradi zastrupljenja krvi. Star je bil 17 let. Kot priden krošnjar je bil znan daleč okrog po Sloveniji. Udeleženci lepega pogreba so pokazali, kak,o zelo je bilo vsem žal za življenje mladega in pridnega fanta. Naj počiva v miru! d Ko je na gomile padel sneg. V Domžalah so pokopali Milko Anžin iz Depalje vasi. — V Ptujski gori je umrla 831etna Ana Gojkovič. Zapušča 85 let starega vdovca. — Na Mirni se je poslovil od sveta graščak Ivan Bule. — V Mariboru je preminula ga. Marija Križanec, soproga zemljoknjižnega ravnatelja. — V Ljubljani so položili v gomilo go. Marijo Maček, soprogo znanega gostilničarja. — V Bitnjah pri Boh. Bistrici je zaspal v Gospodu vrl katoliški mož g. Tomaž Krek. — V Kamniku sta se preselila v večnost 6-letna Cecilija Birk in 531etni gostilničar g, Martin Vr-hovnik. — V Cerknici je zapustil solzno dolino gostilničar in sodavičar g. Andrej Zgonc. — V Zagrebu je zatisnil na veke oči g. Gustav Smola, kapelan v pok. So ga prepeljali v Ljubljano. — V Zalogu pri Ljubljani je zapel mrtvaški zvon posestniku g. Francetu Sicher-lu, — V Kranju je odšla po plačilo na drugi svet odvetnikova vdova ga. Marija Deu. — V Lučanah v Avstriji je zasvetila mrtvaška sveča tamošnjemu dekanu in župniku g. Ludovi-ku Ribiču. — V Dobjem pri Prevaljah so zasuli v grob 591etnega uglednega veleposestnika g. Jožeta Plešivčnika. — V Ljubljani je umrl šolski sluga g. Jakob Sedej. — Istotam so pokopali 801etnega Karola Goršiča. — V Zagrebu se je poslovil od sveta vseučiliški profesor, učenjak dr. Milan Prelog. — V Mostah pri Ljubljani je preminula ga. Ivana Zo-rič, — Istotam je zaspal v Gospodu gostilničar in mesar g. Andrej Prime, — V Šmartnem Priporoča se prvi slovenski zavod Viotemna zavarovalnico Ljubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi oesti PODRUŽNICE; Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, StarčevHSev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 Stran 782 »DOMOLJUB . dno 30.decembra 1981. Stev. 62. ob Dreti so položili v gomilo Šolskega upravitelja g. Josip* Poberaja. — V Podcerkvi je zapel mrtvaški zvon gostilničarki ge. Petrič Mariji, roj. Krašavec. — V Novem mestu je umrla ga. Pepina Jelenčičeva, roj. Jakac. — Na Brdu so pokopali gdč. Josipino Gostič. — V Zagrebu je odšel na drugi svet g. Joško Medič. — Počivajte v miru! d Za fante bodo duhovne vaje v Domu od 2. do 6. januarja 1932. Priglasite se: Dom duh. vaj, Zrinjskega cesta 9, LJubljano. d Ogrožena lepota uide nevarnosti škodljivih učinkov solnca, vetra, vlage in starosti samo z dnevno nego medicinsko učiukujočih obrambnih sredstev, kot so: Felierjeva Elsa-poniada za zaščito lica in kože ter Felierjeva Elsa-potnada za rast las. Skozi 35 let preizkušene. Za v naprej poslanih 40 Din se dobi dva lončka brez nadaljnjih stroškov v Elsafluid-tovarni Eugen V. Feller, Stubiaa Donja, Elzatrg 16, Savska banovina. d Surovo maščevanje. V Vel. Lahinji pri Črnomlju so neznani zlikovci izvršili dejanje, kakršnih ljudje doslej niso bili vajeni. Posestniku Jožetu Grejicriču so s silo odprli zidanico v 1 km oddaljenem vinogradu, poškodovali razno posodo in orodje in odprli sode, da je izteklo 12 hektolitrov vina po tleh. Na strehi so razbili nad 200 opek. Ravno tako so na hramu Mihe Simončiča pobili 80 opek. Vidi se, da to niso bili tatovi, ampak zlobneži, ki so se hoteli le maščevati. Zakaj, ne vemo! — Tatovi pa so odnesli posestniku Mihaelu Kuzmi iz Butovja iz svinjaka dobro rejeno svinjče. Upamo, da bomo javnosti kmalu lahko postregli z imeni zlikovcev. d Listnica uredništva. Vsem, ki se zanimajo za naslov g. Poljšaka na Dunaju, sporočamo, da nam zaenkrat s točnim njegovim naslovom ni mogoče postreči. Ko ga izvemo, bomo to kar v listu objavili. Voščila Venete praznike in sreča« novo leto žele svojim smodnikom i« znancem, slovenskim tantem ia dekletom ia vsem čitateljem »Domoljuba« sledeči: b Francije (Aliacija): Marko Gorišek z družino, Franc in Antonija Scbuiidt, Jože šlempihar, Franc Lipovšek, Ciril fric, Franc Berzin. Vojaki 19. pp. i. četa iz Kragujevea: Vidmar Franc (Kamen vrh), Jože Hrovat (Kamen vrh). Zaje Jože (Malo Globoko), Jože Zaleteli (Kuželjevec), Muhi« Jaka (Ambrus), Zidar Martin (Vel. Loka), Juvane Karol (Ponikve). Rojaki ii Francije (Festigos-Marne): Franc Knavs (Bergarji), Štefan Knavs (Pa-peži-Odilnica), Josip Ruaec (Bergarji) in Matija janež. Ii francoskih gozdov (Meaia j-Meuse): Joško in Franc Mulec (Otok), Al. Debeljak (Babno polje). Vojaki il Novega Sada: Iv. Tanko (RakiSnica), Modic Iv. (Sv. Gregor), Fr. Gorite (Bakitnica), Jože Klun (Zauiostec), Al. Debeljak (Loški Potok), Fr. Dular (Novo mesto), Viktor Pavlin (St. Jornel (Roječ Jože (Stična), Fr. Oojserc (Zabrdo), Fr. VozeJ (Šmartno pri Liliji). IKoraarjl aa vojni ladji »Dalmacija«: Kart KoSir (Urtkl potok), Fr. Colarič (Sv. Kril), AL teme, Fp. Ratpotnlk in Ivan Murn (Trbovlje), Iv. Abertek (Prevalje), Anton Jurička (Sv. (et*r), Fr. Koluša (Grosuplje), Vinko Kodri« (Bo-Injska Bistrica). Mitraljeska teta 19. pp. v Kragujevcu: Aloji Mlinar In Frane Bajt (It Dol. vasi pri Cerknici), Jože Mete, Jože Homovec in Janez ICranjc (Iz Cerknice). Anton Sega (Iz Grohovega), PO DOMOVINI Pozdrao ie Amerike. (Lvcleth. Miuii.) Že dolgo ni bilo glasu iz naše inr/.le Minue-sote, ker posebnosti ali veselili novic nimamo sporočati. Časi so čedalje slabši; delu ni dobiti pod nobenim pogojem. Neomenjeni ne dobe dela nikjer. Tudi ožeiijenini se godi zelo slabo. Delilo samo po 12 dni v mesecu, plače pa so znižali skoraj za II odstotkov. Ne zaslužijo niti 50 dolur-iev na mesec in s tem naj preživljajo družino. Tako se godi dandanes v deželi zlatu in srebra«. Pisal bi več, pn bi ne verjeli, kako se godi delavcu, kadar ga nihče ne pozna, ko nima dela. — Vreme jc dosedaj se precej ugodno. Bomo vsij itn kurjavi nekaj prihranili. — Kljub temu pa časi hitro minevajo. Leto sc je začelo zopet pogrezati v večnost. Upamo in želimo v novem letu I»13J boljše čase, kot so pa bili v tem letu. — .Srečne in vesele Božične praznike ler obilo zadovoljstva v novem letu želimo vsem svojim v domovini ler znancem, prijateljem in čitateljem »Domoljubne! Na svidenje! — John Skopim Louis Vesel, Louis Kluus. Pismo bratov ii Holaudije. (Nieuiivenhagen.) Rudarji zaposleni na rudniku Laura in Julija smo imeli zn boljše dni v tednu petek, soboto in nedeljo, kajti vsak petek dobimo denar. Sobote suio bili zalo veseli, ker smo delali samo 0 ur. Nedeljo smo pa porabljali za počitek, ki smo ga bili zelo potrebni. Sedaj pa, od oktobra meseca sem, imamo počitka dovolj, ker nam ni treba ob sobotah delati. Tudi ob petkih se bolj kislo držimo: vzeli so nam že poleti od zaslužka 5 odstotkov. — Gredo tudi nam slabi časi nasproti. Naše upanje, itn bi si čez čas v domovini postavili svoja lastna ognjišča, je splavalo po vodi. Zaenkrat se tu še pošteno preživljamo, kar nas zadovoljuje. — Hiti nam nasproti veseli božič in novo leto. Tudi mi bomo v duhu pohiteli med svoje domače, čeprav smo v tujini. Obenem se bomo spominjali domačih svetih večerov, ko so odmevali možnarji izpod Ja-vorskih hribov. Želimo in voščimo vsem domačim, prijateljem in znancem vesele praznike in srečno novo leto 1932. — Ivan in Nežka Kobilaek, Anton in Rezka Kobilšek, Valentin in Ančka Gostič, Ignac in Francka Pele (vsi iz Vrhpolja pri Moravčah), Jožko in Ivanka Grebenčič (Trebnje), Jakob in Tilka Gril, Lojzka Savin (iz Vrha pri Vačah). Pur nooic. (Oselica.) V božični številki »Domovine« hereino, da je nekdo napadel našega g. župana in da prihajajo take reči i/, »krščanskih« hiš. Kolikor jc nam znano, so vse hiše v nuši občini »krščanske«. Nimamo ne lnoliainedanskih, ne lutrovskih, ne budistovekih. Napad" na bližnjega vsak pošteno misleč človek obsoja, pa naj pride napadalec iz »krščanske« ali pa lutrovske hiše. Je vseeno! Ravno iako pn moramo obsojati tudi besedne napade nn čast ali dobro ime bližnjega. Saj nas »krščanski« katekizem uči, da so razne l>sovke na čast bližnjemu nekaj zelo — recimo neolikanega, posebno če jih izreče močnejši proti šibkejšemu. — Mladega fanta so v neki hiši v Fužini neznani storilci nedavno surovo pretenli. Zdravnik je ugotovil nn fantu nevarne poškodbe. Jože Hiti, Ludvik Smel in Janez Zupančič (iz Nove Vasi pri Rakeku), Anton Zalar in Jože Mahne (iz Krajčega nad Cerknico), Rudolf Cej (iz Straže pri Novem mestu), Jože Prušek (iz Žužemberka), Anton Cinkule, Feliks Ponikvar, Martin Sobar, Ivan Šile (iz Novega mesta). Slovenski fantje podčastniki služeči v Novc-sinju: Art. narednik Dolžan Stanko (Ljubljana), podnarednik Raušl A loj? (Sv. Tomaž pri Ormožu), podnarednik Janko Cene (Motnik), podnarednik Anton Žumer (Celje). Krojači r Valjevn: Gostenčnik Ivan (Kotlje), Fr. Ternik (Marenberg). Kailo Grojzdek (Župeča vas), ToaJka Gostenčnik. Podčastniki želesaiškega polka v SI. Broilu: Naredniki: St. šibenik, Rud. Boltram, A). Zaje, Martin Juvnn, Aut. Hitejc, Kaz. Mrmolja, Anto. Rup-nllc. Podnarednik!: Rado Piškur, Jos. Flis, M. Saje, AL Repnik, St. Karjo. Tudi prej so sc tam okrog že odigravali »lični prizori, zaradi katerih je ljudstvo skrajno ni/. Iiurjcno. Upamo, da bo naše orožništvo, I,i jc vsestransko pazljivo, kmalu dobilo v roke prme storilce io jih izročilo pravici. Prusveta. (Iz Preske.) 21. decembru se je vršil občni zbor Kat. prosv. društva. Obisk je bil povoljen. Poročila so bila zadovoljiva. Blagajna je namreč pripomogla k zinanj. šanju dolga, katerega se je plačalo v letošnjem letu čez SKKKl Din. Igralo se je mnogo; nastopov je bilo z gostovanji vred 14. Sestankov in predavanj je bilo letos manj, kar bo treba podvojiti. — Ustanovil se je dramatični odsek, ki bo, upamo, prav agiten. Na Sv. Treh kraljev dan vprizorimo igro »Po desetih letih . Izšla je izpod peresa preprostega Človeku, zato učinkuje. Svell Božič diha v vsebini igre. Ljubka, prisrčna domačnost ogreva dejanje. Veliko pozornost in sočutje vzbuja v igri slepa Metka in njen bral ruski ujetnik France, ki se |>o desetih letih vrača kot berač v rodno vas, kjer že stoji vojni spomenik žrtvam, na katerem je vklesano tudi njegovo ime. Vso lepoto igre pa bonto užili na dan prireditve. Valjeui! Cene znižane. Novice. (Haltče na SorSkem polju.) Minulo leto je bilo za nas polno skrbi in težav. 'Polje nam je še dobro obrodilo, a hudo je, ker sc pridelki ne morejo prodati za primerno ceno. Slro-ški so pa vedno večji, posebno zalo, ker smo napeljali elektriko. Zato se ludi pri nas čuti ic pomanjkanje. Kmeta in delavca tare težka skrb, kje dobiti denar za živež in obleko. — Poleg vsega tega smo pa tudi užili še kako kapljico veselja. Saj smo se ravno letos prav pridno možili in ženili in je že to dalo veliko veselih dni vsaj tistim, ki so bili deležni te sreče. Zato bodimo Bogu za vse hvaležni. Stopimo z živo vero bi trdnim upanjem v novo leto. Naj nas ne skrbi bodočnost, saj bdi nad nami On, ki je gospodar našega življenja. — Prosvetno društvo je dobro delovalo, vendar tudi tu manjka delavcev in dobre volje. Namen društva je, da skrbi za izobrazbo ljudi. Vabimo vse. posebno fante in dek!eta, v naš dom. V domu je ognjišče vsega prosvetnega življenja. — Radi smo prebirali dobre knjige in časopise, zato tudi za naprej vse ohranimo in ostanimo z v Mit i pred vsem našemu domačemu prijatelju »Domoljuouf. Isto-tako priporočamo nedeljskega jSlovenca^. Kolpor-ter se vseui prav lepo zahvaljuje, posebno še tistim, ki so bili večkrat v pomanjkanju, pa so vseeno še dobili dinar za dober časopis. Priporoča se za naprej in želi vsem odjemalcem srečno, milosti polno novo leto. Obnova svetega večera. (Šenčur pri Kranju.) Za božične praznike priredimo v Ljudskem domu prelepo božično igro >Cex deset let'. Lahko bi jo tudi imenovali »Neverjetno svidenje na sveti večer ali »Ena žena in dva moža«. Predstava bo gledalcem še enkrat pričarala vso prelestno lepoto svetega večera. Brez dvoma bo dvorana polna. Saj komu se milo ne stori, ko gleda jaslice, posluša božične pesmi in zvonenje ter vonja svetonočno kadilo! Predstava Be vrši v nedeljo dne 9. januarja 1932 ob treh popoldne. Božičnim. (Tomišelj pod Krimom.) Na sv. večer je, kakor smo že poročali, priredilo kat. prosv. društvo božični *o. Ta prireditev je presegala vse dosedanje. Dvorana je bila mnogo premajhna in so bili ljudje naravnost natrpani v njej. Prireditev se je vršila v najlepšem redu. Slišali smo lepe deklamacije. božične pesmi in govor. Največji uspeli pa je dosegla božična igra .Na betlehemski poljani«. Na koncu smo videli ie živo sliko jaslic, ki je bila višek prireditve, lo žal, da je bila tako kratka. — Občinstvo je pazljivo m s hvaležnostjo sledilo izvajanju, razen par žalostnih »kulturnih« izjem. Par zanimivosti. (Plauinica pri Preserju.) V bližini naše vasi na pobočju Krima smo že večkrat zasledili divjega prašiča. Sčetinec priMlf vedno bliže. Na posameznih krajih je vse razni ■» prekopat. Vrhu Studaria in n« Lnpušniku to ga videli Jezerčani in Vrbljanl, Pravijo, da se ne bi nihče rad z »jim srečal. Tudi jelenov ne manjka na našem Krimu. Po gozdovih in na polju delajo precejšnjo škodo. Čudno, da se lovci ne oglase. — Ob nedeljah je na Planinici vse živo. Ljubljančani-smučarji prihajajo sem gori, da se navžijejo toplega solnca in da se okrepe v svežem zraku. V poletju jim je bila Planinica lepa razgledna točka, sedaj pa iščejo gori zimskega razvedrila. Požar. (Vinje pri Dolskem.) Na Sv. Štefanu večer okrog Ji je izbruhnil gro/.o\it ogenj pri največjem posestniku v Vinjak, Vode Lovrencu, p. <1. pri Muictu. Zlobna roka je zažgala hlev, v katerem je bilo 17 glav goveje živine in dva konju. Živino so z veliko težavo \ so rešili. Drugo je pogorelo do tal: do 20.000 kg krme, vsi stroji in mnogo I.rodja. Blizu stoječo hišo so bližnji in daljni okoličuni z nadčloveškim naporom rešili. Vsa čast požrtovulniin ljudem! škoda je velika, z zavarovalnino komuj četrtinsko pokrita. Zlo-deju, ki je znžgal roko pravice, blagi rodbini Mntetovi pa pogum v težki nesreči! Ta slučaj pa nam je tudi pokazal, kako potrebno hi bilo »bve7.n0 občinsko gasilno društvo. Novice. (Grosuplje.) Za praznike smo dobili precej snega, ki pa radi nastopajočega južnega vremena precej izginja. Prazniki so potekali popolnoma mirno. Zaradi vsesplošne krize pijančevanje ponehuje in s leni tudi razgrajanje in pretepanje. — Na Štefanovo je gasil, društvo priredilo igro ,1. Volca s Na dan sodbe , ki je zelo dobro uspela. Naslednji dan — v nedeljo — je imel pri prosvetnem društvu zanimivo predavanje g. prof Janko Mlakar. — 3. januarja 1931 pa bo prosvetno društvo vprizorilo lepo in nad vse zanimivo božično igro ^Logarjeva sinova v Gasilskem iloinu ob 3 popoldne in ob S zvečer. Vljudno vabljeni! Zahvala. (Dolenja vas pri Cerknici.) Naše prest, gasilno društvo se tem potoni ponovno najlepše zahvaljuje Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ki nam je še vselej naklonila gmotno podporo, kadar smo zanjo prosili, med tem ko od marsikje ne dobimo niti odgovora. Zato priporoča- mo ta pristno slovenski zavod vsem svojim prijateljem. Kmetje, zavarujte svoja posestva le prt tem domačem zavodu. Ob tej priliki se najlepše zahvaljujemo tudi vsem ostalim dobrotnikom, ki so s svojimi darovi omogočili nabavo motorne brizgalne in potrebnih cevi. — Dolenjevaški gasilci. Pogled nazaj. (Št. Gotard.) Leto 1931 je tako rekoč za nami. Mnogim bo ostalo v žalostnem spominu, ker so izgubili drage svojce. Smrt je zahtevala v tem letu nenavadno veliko žrtev — malo manj kot v letu 1918, ko je razsajala španska bolezen. Mrliška knjiga beleži 25 smrtnih slučajev — med njimi 8 otrok, 11 moških in 0 žensk. Dne 20. decembra so položili k večnemu počitku Karla Brvarja, celozemljaka. Bajni, ki je dopolnil 64 let je ostal celo življenje samski in je imel prav lepo posestvo, katerega pa ni sam obdeloval, ampak ga jo dajal v najem. Dediči, katere je določil v oporoki, bodo pa z veseljem in s hvaležnostjo sprejeli od pokojnega zapuščeno jim posestvo. — Malo pred prazniki je dobila župna cerkev tri lepo popravljene in v ognju pozlačene jeklene lestence, ki so res cerkvi v okras. Vse delo je izvršil Janez Dernovšek, pa-sar v Ljubljani. — Igralci kat. prosvetnega društva se marljivo pripravljajo na lepo igro A. Medveda »Ornošolec«. Na praznik sv. Treh kraljev 6. januarja jo uprizore popoldne po litanijah. Domačini in okoličani ste vabljeni k obilni udeležbi. Petdesetletnica. (Svibno pri Radečah.) Letos praznuje naša podružna cerkev sv. Janeza 50 letnico odkar je bila dozidana in blagoslovljena. Za jubilej so nam domači gospod župnik oskrbeli sveti misijon, ki sta ga vodila g. pater Jožef iz Celja in g. pater Ladislav iz Ptuja od 21. do 27. novembra. Sveti misijon je bil zelo razveseljivo obiskan. Po trikrat na dan so farani napolnili cerkev, zvesto poslušali misijonske govore, prenavljali svoja srca in si usmerjali življenje za naprej. Najlepši prizor misijona je bilo skupno sveto obhajilo fantov in mož. Takih vrst samih moških pri obhajilni mizi naša cerkev še ni videla. Daj Bog, da bi sad svetega misijona ostal trajen v srcih faranov. Gg. misijonarjema in g. župniku naj Bog poplača ves njihov trud za naš blagor. Jubilejno slavnost naše cerkve smo pa zaključili v nedeljo dne 27. decembra s slovesnim žegnanjem. Požig o polnoči. (Motnik.) Takoj po polnoči na 24. decembra pri 12 stopinjah mraza je obupno klicanje vdove Lucije Strajhar in njenih dveh hčera spravilo tržane iz postelje. Cilkina hišica št. 56, ki je stala ločeno od drugih, kak streljaj nad trgom, je bila v plamenu. Takoj se je pričelo reševalno delo. Posrečilo se je rešiti večino oprave. S hišico vred je zgorela krma in vse jestvine, drva in drugo, vse to v sredi zime. Ogenj ni nastal od dimnika, ampak je bil podtaknjen s pravcato rokovnjaško zlobo. Orožniki so zaslišali sina Janeza, proti kateremu so se kopičile obtežilne sumnje in se je zapletal v protislovja in ga odvedli v preiskovalni zapor. Občni zbor. (Ribnica.) V soboto na semanji dan se vrši v Ribnici v dvorani oh 10 občni zbor Rešetarske zadruge. Vsi člani vabljeni! Nečlanom dostop ni dovoljen! Zahvala. (Kočevje.) Gospodu bivšemu narod, poslancu in župniku v Dolenji »asi g. Karolu Škulju se kočevski rudarji, v prvi vrsti brezposelni, najtopleje zahvalimo za v občini Dolenja vas nabrana živila, katera je gospod Škulj pripeljal prav za božične praznike in so se razdelila med najbolj potrebne družine. Novicc. (Vrhe pri Dolžu.) Še iz naše vasi, ki leži visoko gori v Gorjancih, pod Trdinovim vrhom, hočemo pisati par novic v naš priljubljeni list »Domoljub«. Letos nas je udarila strašna suša, ki je uničila dobršen del letine. Posebno krompir, ki smo ga vsako leto lahko dobro prodali, je letos prav slab. Izkupiček za krompir je bil skoraj naš edini dohodek. — Sadje je letos še kar dobro obrodilo. Bodo imeli vsaj naši otroci kaj za pod zob. Le škoda, da se v našem pripravnem kraju ljudje ne brigajo za vzgojo boljših sadnih sort, ki bi jih lahko tudi na trg spravili. Treba bi bilo več strokovnega sadjarskega pouka, posebno pa več zanimanja pri sadjarjih samih. — Naša pota so prav zanič. Saj otrokom kar škornjice v blatu ostajajo, ko gredo 7 šolo. Poprimimo vsi in popravimo svoja pota. Se- RAZNO Naselbina brez dimnikov. V nemškem Bremenu je nastala nova naselbina, ki predstavlja mejnik v razvoju modernega stanovanj, stavbarstva. Zadruga nameščencev si je postavila veliko skupino stanovanjskih hiš ter kot prva uporabila izključno samo električne štedilnike za kuhanje. V 189 stanovanjih delajo neslišno električni štedilniki in električne peči. Lov na kresnice lia Japonskem. Japoncem in Japonkam prinaša kresna doba zelo priljubljeno zabavo: lov na kresnice. Lov se vrši s podobno pripravo kot pri nas lov na metulje. Ujete kresnice spravijo v majhne škatljice in postavijo v sobo, kjer se ponoči svetijo. Japonci verujejo, da se skriva v vsaki kresnici blodeča duša, ki zaradi nesrečne ljubezni ne more najti pokoja. Ker ni po vseh krajih kresnic in tudi ne more vsak ven iz mesta, da bi jih lovil, jih po mestih prodajo otrokom; težko da bi se našel Japonec, ki bi svojemu otroku odrekel drobiž za kresnico. Sheehan: MOJ NOVI KAPLAN ..-Prisrčna hvala za vašo dobroto, gospodi« se jo zahvaljeval. »Vi ste izredno prijazni do mene. Oprostite, prosim, za trenutek, da plačam voznika in vzamem z voza svoj kovčeg. Bil je nekoliko ponižan in jaz omehčan. Vendar sem se odločil se nadalje igrati pričeto vlogo. Sledil mi je v sprejemnico, kjer je Hana medtem že prižgala luč; tu sem imel priliko, da si ga natančneje ogledam. Po stari navadi sedim, kadar imam gosta, vedno s hrbtom proti luči, kar ima dvojno prednost: moj obraz je v senci, gostov pa obsevan od luči. Sedel je nasproti meni raven kot sveča. Na eni roki je imel rokavico, z drugo se je elegantno igral. Bil 'je prijeten dečko, dosti visok, ramena je imel primerna in bil je lepo rasel od nog do glave. Imel sem občutje, da se ne bi rad srečal z njim na bojišču ali se poizkusil z njim v nogometni tekmi. Imel je velike, črne, svetle in valovite lase, rahlo nakodrane in na levi strani razčesane. Velike, modro-črne, bleščeče oči so mi mirno zrle v obraz, ustnice so bile napete in jasno začrtane. Obleka je bila ... Oprosti mi, dragi bravec, okrtačiti bi moral svoje klasike in Horat je podoben pomladanskemu cvetju; dvomim, da bi dobil pri njem primeren izraz. Nad njegovim črnim ovratnikom se ni svetila belina, le spredaj med robovoma sem razločil štirikotno belo ploskev. Težka verižica se je šopirjla na njegovem jopiču in čevlji so se lesketali v luči. »Želite morda nekoliko večerje?« sem vprašal. »Dolgo vožnjo ste imeli.« »Če vam ni preveč nadležno, bi vas prosil za skodelico čaja,« je odgovoril. Pozvonil sem. »Hana, prinesite skodelico čaja!« »Skodelico česa — a?« je vprašala Hana, ki je podobna kot vse drugo stare irske ženice sovražila vse ljudi, ki pijejo čaj. »Skodelico čaja!« sem odločno ponovil. »In ne obotavljajte se preveč!« »Oh!« je zagodrnjala Hana, a se kmalu vrnila in prinesla zaželeni čaj, gorkih kolačkov, katerih bi se niti angelci ne branili, in na krožniku dve mehko kuhani jajci. Strašno sem bil ponosen na svojo domačo kuhinjo, toda danes me je Hpnino obnašanje spravilo v zadrego; tako vljudno se že dolgo ni ob-našala.^ Drugi dan mi je rekla: »Meni sprva ni posebno ugajal, toda ko sem prišla v vežo in zagledala njegov z medenino obiti kovčeg in otipala njegovo ogrinjalo, mehko in gorko, da bi se ga niti kraljica ne sramovala, sem si mislila sama pri sebi: Hana, to je gospod! Kdo ve, če ne postane kdaj še škof?«. »Upam, da vam čaj ugaja,« sem rekel gostu. »Naravnost izvrsten je!« je odgovoril. Lačen je bil. Ubogi dečko, po tako dolgi in utrudljivi vožnji je pač moral biti lačen. Jedel je počasi in večkrat dvignil mojo staro porcelanasto skodelico k ustnicam kakor bi bila iz najfinejšega porcelana. Nato sva se začela razgovarjati. »Bojim se,« sem dejal preizkušajoče, »da se vam bo to novo mesto v primeri s prejšnjim zdelo dolgočasno. Toda, ali ste doslej že kje pastirovali?« daj pozimi je čas za to. Ce bodo dobra pota, bo prenehala tudi neprestana je^a posestnikov zaradi škode, ki jo delajo potniki po njivah in senožetih, kjer si ubirajo vedno nove, manj blatne Stezice. Če bo pot1 dobra, ne bo nihče na njivo silil. Sama se pa ]>ot seveda ne bo popravila. Vaščani, v slogi je moč in uspeh. Pomagajmo ai vsaj tam, kjer si moremo! Smrtna kosa. (Dobrniče.) Pokopali smo v Dobruiču Marijo Jaklič p. d. Kostevčevo Minko iz Vavpčje vasi. Stara jo bila šele 24 let. Bila je močno priljubljena pri ljudeh. Dekleta so ji poklonila za pogreb 8 veucev z ganljivimi napisi. Minke naše ni več. Za njo žalujejo starši, bratje in vsi, ki so jo poznali. Bila je tudi v Marijini družbi. Skoraj vse članice so se udeležile njenega pogreba. V imenu sorodnikov se prav lepo zahvaljujemo za vse izkazano sočutje in za darovano cvetje. Bog povrni! Ker smo jo tako ljubili, je tudi ne bomo pozabili. Sv. vera nas uči. da se bomo nad zvezdami videli. Hud mrai. (Bela Krajina.) Kar i k) najtoplejših suknjah smo segli na bad-njak. Pe še je tiščala zima notri do živega. V Metliki je pokazal toplomer ta dan, to je 24. dec., 10 stopinj Celzija pod ničlo. Naslednje dneve je marz nekoliko popustil, toda Kolpa si je kar mirno naprej tkala ledeni kožuh. Po višje ležečih vaseh ni bi) mraz niti od daleč tako strupen kot v nižinah. Vsekakor je prijela letos zima izredno zgodaj in če bo tako nadaljevala, ne bo dobro, posebno v tem brezupnem času, ko si velika večina ljudi nima pod milini Bogom s čim kupiti potrebno obleko. Smrt lanje, (Metlika.) Pri Vrnničarjevah v Slanini vasi 19 bo smrt pustila žalosten spomin. Junija je pobrala malo Anico, ki se je pripravljala tedaj na prvo sv. obhajilo. Na postelji je prvič sprejela Jezusa, čez pol ure je bila že pri njem v nebesih. Pol leta pozneje je obležala mati. Bila je previdena in čez nekaj ur 5e isti dan sojena. 14 dni za ženo je onemogel mož. Klical si je gospoda. Na zapečku je sedel in si noge umival, ko je mežnar odhajal, pa ravno komaj še živ dočakal. Izdihnil je predno so bile vse molitve končane. 20. dec. se je preselil k Trem Faram. CM vse družine je preostala le drobna 12 letna deklica, da bo svojcem krasila grobove in za njimi plakala. Izjava. (Podzemelj.) ' V. predzadnji številki »Domoljuba« je bil dopis, da prirede igralci prosvetnega društva v Podzemlju igro. ».javljam, da to društvo nI »Katoliško ■ prosvetno drušlvp«. — Ue Andrej, župnik. NAZNANILA n Dol pri Ljubljani. Silvestrov večer priredi prosvetno društvo z obširnim sporedom, ki se vrši pri pogrnjenih mizah. Pričetek ob 8 zvečer. Prijatelji poštene zabave pridite pogledat. — Odbor. n Prosvetno društvo v Preddvoru priredi na Silvestrov večer (Ine 31. dec. ob 8 zvečer smeha polno burko »Trije vaški svetniki«;. Natančnejši spored igre na vabilih. Vljudno vabimo! Pravni nasveti Jamstvo ia davek. R. M. S. Kupili ste posestva. Sedaj pa davčna uprava tirja od vas plačilo davka za leto 1980., ker ga prejšnji lastnik ni plačal. Vprašate, če ste dolžni plačati zaostali davek vašega prednika na posestvu. — Postava določa, da nepremičnina torej posestvo samo jamči za davek na dohodek od zemljišč in zgradb in 3icer za tri leta nazaj. Zato boste že morali plačati davek zu leto 1930. Sinove pravice do domačije. J. K. B. Pred vojno sle očetu poslali iz Amerike 600 dolarjev in sle s tem rešili domačijo dolgov. Oče vam tega denarja ni vrnil. Imate dve sestri,, ki nista imeli nobenega lastnega denarja. Ko se je ena poročila, ji je oče dal nekaj denarja (doto). Vprašate, kakšne pravice imate vi in če bodo po očetovi smrti rece-pisi o poslanem denarju še veljali. — Če bi bili vi očetu den", posodili, bi lahko tirjali vrnitev posojila. Tega pa najbrže ni bilo in ste denar poslali, kakor sami pravite, da ste rešili domačijo, torej v dar, ki ga pa ne morete nazaj zahtevati. Po očetovi smrti pa imate dedno pravico po njem. Če oče ne bo napravil testamenta, imnte vsi otroci pravico do enakega deleža. Ker ste trije, dobi vsak eno tretjino. Kar je sestra dobila za doto, se bo pri določitvi njei.oga deleža vpoštevalo. Če pa oče napravi testament, vam pa lahko da tudi več, kakor eno tretjino. Kar se tiče veljavnosti recepisov, pač z njimi veduo lahko dokazujete, da ste poslali, kar je ua njih zapUuno. Plačilo bolniških stroškov. F. K. J. Otroka sle morali vsled zdravnikove odredbe oddati v bolnišnico. Sedaj ste prejeli rafun. o bolniških stroških, ki ga pa ne morete plačati. Imate veliko družino in malo zaslužite. Ali vas lahko rabijo, ce ne plačate? — Seveda vas lahko rubijo. Toda ne čakajte tako dolgo. Takoj vložite prošnjo za oprostitev stroškov. Prošnjo pošljite upravi drž. bolnišnice in v njej razložite svoje gospodarske in družinske razmere. Pri županstvu prosite, da vam prošnjo priporoči. Morda vas bodo oprostili ali pa vam vsaj znižali stroške. Porodniška podpora. R. M. R. Po spremenjenem zakonu o zavarovanju delavcev imate v slu čaju poroda vaše žene pravico do porodniške pod pore v naravi in v denarju, ker ste v zadnjem letu bili nepretrgoma nad 10 mesecev zavarovan. Hranarina it rodbinskega člana. V. J. P. Kot zavarovanec OUZD ste bili bolni skozi dva meseca. štirinajst dni ste bili v bolnišnici. Vaša žeiui je dobila hranarino le za čas, ko ste bili doma, ne pa za čas, ko ste bili v bolnišnici, češ da ima posestvo, od katerega lahko živi. — Če vaša žena ni-ma zaslužka in živi z vami v skupnem gospodarstvu, potem ima pravico do polovice hranarine za I čas, ko ste bili v bolnišnici. Ce mislite, da se žena : od malega posestva ne more sama preživljati, po-i tem se pritožite in v pritožbi navedite, da so žena j vzdržuje le z Vašim zaslužkom. Dnavrii upokojenci in občinska služb«. R. T. š. Le glede državnih upokojencev je dalo finančno ministrstvo navodilo, du ne smejo biti istočasno \ občinski službi, dokler se za ta čas ne odrečejo pokojnini. Ni pa nikakih predpisov za to, da ne hi smel občinski tajnik imeli v času, ki je izven uradnih ur občinskega poslovanja, še drugo delo. Malo je namreč podeželskih občin, ki bi celodnevno moglo zaposliti tajnike in jih takemu delu primerno plačati. Invalidi uiso niti državni uslu/ benei uiti državni upokojenci. Km< tski mlini. P. P. S. Imate kmetski mlin in vprašate, če sinete za kmete pšenico mleti in pod kakšnimi pogoji. -- Ob uvedbi žitnega monopola so so mlini razdelili na dve skupini, in sicer v mline na merico in trgovske mline. Mlini nu merico smejo mleti pšenico v 80 odstotno enotno moko proti plačilu mlevnine v naravi. Pšenice ne smejo zamenjavati z moko. Iz tega vidite, pod kakšnimi pogoji smete mleti pšenico kmetom. Seveda, oče,« je odgovoril, >zdi se mi, da vara je škof že pisal o tem.« »No,« sem rekel, imel bi pač vzrok, da zvem za vaš prihod; toda škof je v svojih pismih zelo kratek. Zelo se ponaša s svojo molčečnostjo.« Nisem mu hotel dati vzroka za sumničenje, da mi ga je škof poslal, ne da bi mi prej kaj pisal o njem in da je meni torej še popolnoma neznan. Zdelo se mi je, da rabim izbrane besede; misel, ki je po devetletnem ali morda še daljšem študiju Horacija* pač ni bilo treba zavreči. Moja edina dosedanja služba je bila pri sv. Cha-du v Manchestra.* Župnija je bila velika, služba težka in polna vsakdanjih skrbi in malenkosti, ki tako grenijo duhovniško življenje. Priznam, da mi ni bilo prav nič hudo, ko so me premestili sem. - Toda imeli ste družbo,« sem ga zavrnil, ; tu pa — razen če se vas ne poloti želja, da bi prebili kako uro v policijski stražnici, za pogovor ne boste imeli druge družbe, kot nekaj starih ženic pred hišnimi vrati ali brbljanje z otroci pri kovaču.« »Toda, oče, saj sem si pripeljal knjige in potrebujem veliko časa, da si zopet nekoliko osvežim svoje znanje. Sedem let že nisem mogel odpreti nobene važnejše knjige.« To je bila odkrita beseda, ki me je zanj še bolj navdušila. »Dalje, tu ni običajno, da bi v pridigi uporabljali najbolj izbrane angleške besede. Vzrok je enostaven: ljudje bi vas ne razumeli. Pripravljeni morate biti tudi na to, da vas bodo v marsikateri temni noči kli- * Horaeij — rimski pesnik iz 1. stol. pr. Kr. (05 pred Kr. do 8 po K*.). ♦ Manrhentof — veliko trgovsko mesto v Aaiglljl, cali k bolniku v gorsko kočo, do katere boste mogli priti samo preko močvirja in po strmi gorski strugi hudournika. Tudi vaši dohodki ne bodo preobilni; sprva boste dobivali 60 funtov** na leto. Toda, sem dodal hitro, »vedno boste imeli dovolj ovsa in slame za svojega konja. Včasih boste dobili tudi kak funt masla, jerebice pa, katere vam bodo prinesli za božič, boste lahko prodali.« Naslikali ste mi luči in sence,« je odgovoril veselo, »in hočem jih prevzeti. Prepričan sem, da bom vzljubil to ubogo ljudstvo. Sebi vendar nočem biti kamen spodtike.« Te besede so razpršile moje zadnje predsodke, do tega vedrega, veselega in lepega mladeniča, ki je zadovoljen s tako skromnimi okoliščinami. Rali mnenja, da moram držati na svojo čast, se mu Se vedno nisem hotel popolnoma odkriti. Moj pouk se je pričel takoj drugo jutro. Stregel mi je pri sv. maši in nato sam maševal v moji mali kape'ici. Nato je prišel k zajtrku obrit, svež, vest1!. Vprašal sem ga po spanju. »Hvala, prav dobro sem spal in se nisem prebudil prav dotlej, ko sem slišal, da nekje v daljavi zvon naiznanjia jutro.« ;Ob šestih zvoni v oni visoki hiši,« sem mu pojasnil. »Toda, kam nameravate iti?« »Nikamor, gospod,« je odgovoril. »Čez nedeljo nameravam ostati tu.« »Toda vi »te oibriti!« sem pripomnil. »Oh, saj res,« je dejal veselo z razhlirn nasmeškom. »Jatz si ne morem misliti, da bi šel neobrit k zajlrku, kaj Me, da bi pristopil k oltarju.« ** Prtbl-ižno 12.000 Din v sedanji valuti. Teikoee prvih vegetarijancev. John Nevvton, neki Anglež, ki je 1811 izdal knjigo o korisli rastlinske prehrane, velja skoraj splošno za prvega apostola vegetarijanstva. .(Vegetarijanci se hranijo samo z rastlinstvom.) Početki tega gibanja pa segajo mnogo dalje nazaj. L. 17G2 se je ustanovila namreč v Moskvi verska sekta, ki -i je nadela ime »filipinci in ki je zavračala vsako mesno iu sploh od živali izvirajočo jed prav tako ostro kakor alkoholne pijače. Ti >svetniki< so se preživljali tedaj samo od rastlinske hrane in se pri tem spočetka niso počutili baš slabo. Kmalu pa je izvedela oblast za to njihovo navado in jim je zapovedala, naj pričnejo takoj jesli meso. Kdor se je povelju upiral, so ga, kakor poroča neki sodobnik, »sežgali, razčetverili ali nataknili na kol«. Njeno stališče. — -Ali si povedal svoji ženi, < a se boš .moral pri i»lilt_ Mih • za gospodinjstvo omejiti, ker gredo kupuje slabo?« - »Seveda sem jI.« — »In kaj II F odgovorila?« -- >l>« ll10' ram nehati kaditi.« Božič... (Dalje.) Sredi gore je stala domačija Dragarjevega Andreja. Starec je bil vdovec. Imel je edino hčerko Anko. Prijazna je bila in prijetne zunanjosti. Anka bi se zelo', zelo rada poročila. Vendarle ni nihče vpraša! zanjo. Njen oče je nosil iz doline pošto za vse hribovce. Ko je opešal,'jo je prinašala Anka. Večkrat je videla brhkega- Matevža. Zagledala se je vanj. 2elela si je,, da bi postal njen ženin. Matevž še pa ni briga! zanjo. Ko mu je enkrat sama postrani omenila, da bi ?e rada ' poročila, sc je še ilekaj pošalil, To jo je bolelo: Potem je pa zvedela, da je njegova izvo-Ijenka Zalka iz gore, Zavidala jije. Rekla je: »Ne! tudi tvoj ne bo!« ln obdržala je vsa njegova pisma. Cita-la jih je in spravila. Poglabljala se je v njih vsebino prav kakor bi bila nji namenjena. Naposled je trpela, če ni pisal. Prestala so Matevžcva pisma. Zazdelo sc ji je, da jo je zapustil, čeprav je vedela, da pisma niso bila nji namenjena. In potem jc zbolela. Za materjo je podedovala jetiko. Borila se je za zdravje. Planinski zrak in zdravilne rože so ji pomagale, da dolgo ni podlegla. Upala je, da bo zmagala. In v tem upanju je živela do zadnjega. Naposled je vendar spoznala, da sc bliža konec. Ko je ležala na bolniški postelji, je vedno bolj čutila, kako jo teže pisma, ki jih je pridržala. Oglasila se je pač slaba vest. Bolnici se je mahoma zazdelo, da je največja hudodetka na svetu, da je samo ona kriva, da je, med Matevžem in Zalko vse končano. Hotela je vse poravnati in poklicati Zalko. Mučno ji je bilo. Nekaj dni je odlašala. Potem ' bilo prepozno. Zazvonili so na gori božični zvonovi, mladenki se je pa bližala ura slovesa. Sedla je k mizi in pisala Matevžu. Povedala mu je vse in priznala svoj greh. Oba je prosila za od-puščenje. Še enkrat se je oglasil v hiši drobni zvonček. Stari župfti-k ji je prinesel poslednjo tolažbp.-Vse mu je povedala in zaplakala. Potolažil jo je, češ, da, se bo vse prav obrnilo. Povezala je potem pisma z rdečo pentljo in položila svoj list. Poklicala je očeta. »Vem in čutim, da sc Matevž vrne. Če se ne bo oglasil pri nas, ga sami poiščite in mu izročite tole! To je moja zadnja želja,« Oče'ji je vse obljubil. Ko so zadoneli joštarski zvonovi čez hrib in naznanjali jutro svetega dne, je ležala Anka že mrtva na svoji postelji. Glasovi zvonov so pospremili njeno dušo v lepše življenje. Matevž je sredi hriba. Kamor se ozre ne -vidi pred se. Sam ne ve, kam je zataval. Zelo je že truden. Predolgo je hodil. Žalosten jc dospel v domači kraj. Ni se oddahnil. Takoj jo je mahnil v hrib. Zdaj so njegove noge težke. Nc čuti jih več, komaj jih prestavlja. Stemnilo se je že. Prihajaču se zazdi, da je zagledal v bližini drobno lučko. Že hiti bližje. Kmalu pride do samotne hiše. Takoj spozna, da je prišel k Draganovim. S prstom potrka na okno. Odpro se vrata. Na pragu stoji stari Andrej in vprašuje: »Kdo ju?« »Jaz, Matevž,« A Že stoji vež'. Kmalu sedi za mizo v topli sobi. Takoj vpraša .starca: »No, kako se imate? Kje je pa vašo Anka?« . Dragar zamahne z roko: lezen.« Matevžu se mož zasmili. Zelo se je postaral. Mi;ko reče fantu, naj mu pove, kje je hodil in kako sc mu je godilo. Matcv^ pripoveJuje o svojem trpljenju v tujini. Dragar ga posluša in kima, • Na hribu spet zazvoni. . Ali greva k pobotnici?«- vpraša Andrej. Matevž ne odgovori: Premišljuje, ali naj vpraša o Zaiki, ali nc. Pa fi deje: »Ta starec pač ne bo pripovedoval ckofi in premišljeval, zakaj povprašujem po dekletu. Mirno ga vpraša: »Kaj pa Bregavjeva Zalka? Kdaj se je pa omožila?« »O ti! Kdo ti je pa to natvezal? Dekle je kakor je bilo. Še vedno je brhka hribovka. Čakaj no! Nekaj sem se spomnil! Tole mi je izročila moja Anka na smrtni postelji. Obljubiti sem ji moral, da ti bom dai takoj, ko te prvič vidim.« Matevž je vzel ovitek s pismi in jel citati Ankin depis. Njegov obraz je postajal vedno resnejši. »Ali greva na goro k maši?« je spet vprašal Dragar. Zdaj je bil Matevž mahoma ves svež in vesel, samo da je prečital Ankino pismo. Takoj je bil pripravljen: »Pojdiva! Kar odpraviva se!« Milo in ubrano so peli joštarski zvonovi. Sneg je nehal naletavati. Skozi meglene zasto re oblakov so pokukale zvezde. Zvonovi so peli in vabili. Zvesta žena jO možu najboljša svetovalka. Bodite brez »krl>i. — Križ božji, kako visoko pa smo že? Hotelski uslužbenec: V 8. nadstropju, gospod. — O jejmenet Kaj pa, če bi začelo goreti? Je ta take primere kaj ukrenjeno? — Seveda Je. Hotel Je zavarovan pri dveh zavarovalnicah. Mraz in vročina na luni. Izpopolnjeni moderni zveidoraanski aparati omogočajo precej zanesljive podatke o toplotnih prilikah na naši luni. So nekatera mesta, ki se pod vplivom polnega solnca segrejejo na (SO do i30 stopinj Celz. .Posamezna mesta pa kažejo v senci 100 in Se več stopinj pod ničlo. Ta velikanska nasprotja nastopajo celo pri kratkih prehodnih mrkih. Na neki točki se je toplota v krakem času spremenila za celili 200 stopinj Celzija. Pred sodiščem. — Sodnik: Vlomili sle torej v stanovanje in navrtall blagajno sa siromašnih 20 Din?« — Miha: »Vidite, gospod sodnik, če presodite to reč po pravici, morate -priznati, da sem bil prevaran prav zn prav jaz.... -In svež ovratnik ste si nadeli? Ali hočete reči, da si boste vsako jutro zamenjali ovratnik?« Seveda, gospod! jc cidgo-vo-ril. ■ " Ubogi cce Tomaž!« sem si mislil, >kakšna sprememba je tok' Umolknil sem in takoj poslal britev krojaču, da mi jo nabrusi do opoldne. Dobil sem pismo od škofa. Prebral sem ga: Dragi oče Dan! Zdelo se ini je potrebno', da Ti nekoliko premenjam kaplana. Vzel sem Ti očeta Laver-tyja in ga poslal na boljše mesto. Namesto njega Ti pošiljam najbolj nadarjenega in nadebudnega, mladega duhovnika cele škofije. Ravnokar se je vrnil iz Anglije, kjer si je pridobil splošno priznanje ljudstva in duhovnikov. Omenim naj le, da je bil na gimnaziji odlikovan z zlato svetinjo radi izvrstnega znanja grščiiie. Morda ga boš pridobil za to, da bo nadaljeval svoje študije v tej stroki, ker sam pravi, da je radi pomanjkanja ; študija že želo nespreten. In tako si bosta ustanovila svojo akademijo v Hllronanu. V Kristusu — Tvoj... Dobro, gospod!. sem govoril sam s seboj, izvrstno! Znova s o mi obstale oči na »zlati svetinji radi izvrstnega znanja grščine.: Pismo mi spolzelo iz rok in padlo- na tla. Spomnil sem se onih škofovih besed: :>Poslati mu morami kaplana, ki ga bo v šestih tednih spravil v obup. Pogledal sem preko svojega krožnika na očeta Lethebyja in si nisem mogel misliti, da bi bil cn tega zmožen. Odkriti, sveži, veseli, velikodušni dečko je opazoval jutro v naravi. Toda, kaj se bo še zgodilo? II. Nekoliko zgodovine. Ko sem pred mnogimi leti bral kako novo slovstveno delo in v njem prišel do mesta, kjer pravi pisatelj: toda tu smo že nekaj: prehiteli; poseči moramo kakih 20 let nazaj v zgodovino, da bomo umeli nadaljnji razvoj povesti,« sem z veliko jezo knjigo odložil. Že sama misel na to, da vas bo pisatelj sedaj, ko hrepenite samci po tem, da bi izvedeli nadaljno usodo zaklete kraljičine z zlatimi lasmi ali velikega viteza Rolanda, mučil s tem, vami je strašna. Vse prav, dragi bravec, toda — jaz bom tu zagrešil isto napako. Prosim te, da nekoliko potrpiš. Veliko let je že minilo, odkar sem bil določen za župnika v Kilrcnanu. Zgodilo seje takole: škof, zelo star mož me je poklical k sebi. Ko sem prišel k njemu, mi je z naglasom katerega bi jaz smatral vsaj za sočutje če ne za norčevanje — česar pa on ni bil zmožen — rekel: »OČe Dan, zdi se mi, da imate nekoliko pesniške žilice. Kilronan je izpraznjen. Tam bcete imeli dovolj časa za sanjarjenje in pesnikova-nje. Kaj pravite k temu načrtu?« Srce mi je bilo od veselja, vendar sem se zatajili in se mu mirno zahvalil. Ko pa sem mu prišel izpred oči, ki so videle precej daleč, sem vrgel klobuk v zrak in zaukal kot dvajsetleten fant. V novem letu Vam želi obilo sreče in za- dovoljstva ter se vljudno priporoča FRANJ0 PIRC, trg. z meš. blagom v Žužemberku. V zalogi vsakovrstno blago za obleke, galanterijsko ln Špecerijsko blago ter razni drugi predmeti vedno po najnižjih cenab. Tedaj se je zazdelo Matevžu, da se zdaj pričenja zanj pravi božič. Skromen kakor pastirček je prišel počasi v božji hram. Pristopil je k jaslicam in molil: Jezus! Usmili se me. Varuj me razočaranja! Od daleč sem se vrnil. Ostal sem zvest svoji veri, svojemu domu in Zalki. Vem, da me ne boš zavrgel. Domovina me je sprejela. Ti mi boš dober in usmiijen. Naj mi bo dobra tudi ona. moja Zalka!« Ko je odmolil. je odšel po stopnicah na kor med pevce. Zagledal je Zalko. Pozdravil jo je. Ko ga je spoznala, je prebledela kakor zid. Oglasile so sc or«k delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesli. 18.00 Cas. ploSče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 22.00 čas in poročila. — ('etrtek, 81. decembra: 18.30 Problem naših trgovskih- stikov z zapadno Indijo. 19.00 Strauss: Cigan baron (prenos z Dunaja). 22.00 Zabavno čtivo. 22.30 Iinitiranje jazz-instruinontov. 23.00 Prenos silvestrovanja iz. union-ske dvorane. — Petek, t. januarja: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.30 Problem tujih interesov na Kitajskem. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Cas in poročila, plošče. 15.15 Dekliška ura. 15.45 Delavska godba »Zarja«. 16.30 Moji doživljaji na Malajskem polotoku. 17.00 Salonski kvintet. 20.00 Cajkovskijev večer (prenos iz Prage). 22.00 Cas in poročila. 22.15 Salonski kvintet. — Sobota, 2. januarja: 17.00 Salonski kvintet. 18.00 Zumberaškl ugkoki. 18.30 Pedagoška ura. 19.00 Pravni kotiček. 19.30 Trgovska reklama. 20.00 Samospevi ge. Oberwalderjeve. 20.45 Klarinet solo, g. Beranek. 21.30 Salonski kvintet. — Nedelja, 3. januarja: 8.00 Poljedelska ura. 9.30 Prenos cerkvene glasbo. 10.30 O Parizu. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Cae, poročila, plošče. 15.00 Poročilo o rezultatih ejtperiment. študija. 15.15 Dekliška ura. 15.45 Peveki koncert zbora i Cankar«. 16.30 ;>Tri hčere«, komedija. 20.00 Muzlka 40. polka Triglavskega. 22.00 Cas in poročila. 22.15 Salonski kvintet. — Ponedeljek, 4. januarja: 18.30 Iz anatomije in fiziploglje človeškega telesa. 19.00 Čeičina. 19.30 Zdravstvena ura. 20.00 Zima v instrumentalni glasbi, izvaja salonski kvintet. 21.00 Valčkova ura, izvaja »ttfonnfcl kvintet. —" Torek. 6. januarja: 18.00 3' Salonski kvintet. 19.00 Nemščina. 19.30 Experimen-talno fonet. sludij. 20.00 Radiotehnika. 20.30 Prenos iz Zagreba. — Sreda, 6. januarja: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.30 Na-rodne šege in običaji v Kostelu. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Cas in dnevne vesti, plošče. 15.15 Dekliška ura. 15.45 Kuharjev šramek kvartet. 10.30 Usko-ški božič. 17.00 eVseli trije kralji. 20.00 Pevski večer ge. Pavle in gdč. Maide I.ovšelove. 21.00 Akademski Jonnv-jazz. 22.00 Cas ir poročila. 22.15 Salonski kvintet. Neron živi in čaka V ameriškem Ave Maria Koledarju čila mo sledeči članek: »Časih smo mislili, da so Ne runo v i časi preganjanja cerkve minili. Danes vemo, du Neroni še žive. Žive v liusiji, žive v Mehiki, žive v Španiji, žive v Ilaiiji, žive po vsem svetu! Samo ko bi prišli do vajeti, razpasla bi se jim Nerouova strast po telesu in se izlila v sovraštvo in kri. Neron živi in čaka... Pripravljeni moramo biti ua vse nevarnosti iu na vse možnosti. Morda je že zgotov-ljena vžigalica, ki Iki zažgala bakljo za tvojo cerkev. Morda leži kje blizu kamen, ki lio priletel lepi dan v ;ikna tvojega božjega hrani«. Morda jo že rojen človek, ki bo pripeljal druhnl pred vrata tvoje molivnice in bo zakričal: Doli s katoliško sodrgo. ki nam je na poli do zoniske sreče in do blagostanja . Zakaj Vsemogočni tu dopusti? I. Da preizkusi našo vero. Lahko e je pokazali vernega takrat ko sovražnika blizu ui. Takrat ko grme puške in revolverji, ko padajo cerkve v ruševine, takrat se pokaže, ali je vera v srcu katoličana pulila iu prepe-rela. ali je trdna in krepka. '1. Da pokaže sovtažuiku: Cerkve so sicer zidane iu postavljene i/, minljive stvari, toda duhovna Cerkev, ki jo ti liožji hrami predstavljajo, je nepremagljiva, ker je zakladnica nevidne milosti, ki jo deli nevidni Bog. 3. Da izčisti naše vrste. Tudi v naše vrste se zaleze plevel. — Le prevečkrat je vinograd Gospodov poln strupenega ti-sju, ker so Irte in mladike polne golazni. Treba je noža, treba je dima gorečega dračja, treba je klešč. Ta nož, dim in klešče, ki čistijo vinograd Gospodov. »o preganjanja Cerkve. Pravoslavni učenfak o katol&tvu Po raznih državah sc ponavljajo napadi proti katoliški cerkvi, kakor da bi bila ona nevarna državnim koristim. Zalo ni brez pomena, ako v sledečem navedemo mnenje ruskega pravoslavnega učenjaka Petra Struve-ja, ki živi v Belgradu in torej pozna pomen vseh veroizpovedi jugoslovanskega katoličan-stva. O nemškem državnem kanclerju Briinin-gu, ki ta čas rešuje nemško državo, piše g. Struve tu Ji sledeče: »Briining, član nemške katoliške stranke, je predstavite!) one svetovne politične vloge katoličanstva in onega splošnega pomena v socialnem ustroju naše dobe, ki ga je katoličanstvo zavzelo ob koncu 19. stoletja. Nočem tu razpravljati — pravi g. Struve — o vzrokih navedenega važnega zgodovinskega pojava. Tu ga omenjam samo v zvezi z Briiningovo osebnostjo. Izmed vseh ver je samo katoličanstvo deležno tega velikega pomena, Med resnimi, delavnimi silami proti vseuničujočem naporu bojševizma pripada prvo mesto katolištvu. To je nepristransko dokazano dejstvo, ki ga mora zapi- sati zgodovinar, opazovalec sedanje dobe, pa če bi imel sicer o poedinih slučajih rimskega katoličanstva tudi svoje posebno mnenje. Dopisi Novice. (šl. Peter pri Novem mestu.) Staro leto se od nas poslavlja. Naročnina zn »Domoljubne iu druge naše časopise je potekla. »Domoljub« ii t« m jc bil vedno zvest svetovalec, prijatelj in tovariš. Ali ga bomo mi zapustili. ko pa obljublja, dn bo v novem letu. kot vsa prejšnja leta, zastopal kmetske koristi? Ne! Ites je križu tolikšna in pomanjkanje denarju Ink o veliko, (in trenutno v marsikateri iiiši ni niti /« sol iu vžigalice, toda Domoljubje- in ostane našo kmetsko glasilo iil zato ga bomo, čeprav z velikimi žrtvami tudi letos naročili. Kdor ga ni i/ tegii uli onega vzroka naročil pri nabiralcih kntoliškegu časopisja, I.i mi te dni budili od vasi do v«si, pa nuj pride prihodnje dni v župnišče iu če ne zmore naročnino za celo leto, pn nuj plača vsaj za polovico. - V teku petih dni zadnjega tednu jo /iihtevalu belil žena kar štiri /rtve. Legel ji k večnemu počitku 76-letni užitkur Fr. Šinkovec i/ llnriiijc v n s i; po skoro enoletnem trpljenju jo mlšlti po plačilo 15-letnn ženil llrnslar Jožel.i i/ sit. IVlru; nu Trški gori stil umrlii zakonci Pintorič Vincenc. 81 let star in njegov« 74 lot stara /ena Neža. Ko so mo/u nesli h |x>grrliu. J" ležala /en« na smrtni postelji iu iiii božični (lan je tudi ona zaspala v Gospodu. — Dram i lični odsek kal. prosi, društvu bo n« praznil. I rob kraljev uprizoril iiodučljivo igro: Vaški lopov;. Ne zamudite prilike. Stnriši so \ ul>l jen i šr prav posebno! — Pred Božičem je bila pred cerkvijo montirana žarnica, ki nuj slu/i 'udi kol jiivini razsvetljav n. /u montažo so bili /bruni prostovoljni prispevki, stroške za rnzsvel Ijnvo pil ho pliičiiln občimi. - Čeprav je delnima kri«/, vsesplošna. s<- /di. du jo nekateri šo povečujejo. Mislimo namreč ua v eseljačctije po gostilnah z neizogibno harmoniko in plesom iu prekoračenje policijske ure. Sresko nučel-stvo prosimo, nuj ne dovoljuje ples«, županstvo pa. n«j proti onim, ki bi se pregrešili ne ?:i-ii«nc očesu. Gre sc z« splošne koristi. Božiču ioa. (I.nze pri Urinih selili.; V Lazih 1111 ncmško-slovonski meji je šol.i /« Slovence in Nemce. Otroci so v hribih, dalo od naprednega svet«. A k«j se da doseči /. požrtvovalnostjo iu vztrajnostjo, nam jc t« šola doka/. Na njej podučujeti dve učni moči: voditeljic« gospa Muru Sušnikova in gos|w učiteljica M. Osvnldovu. Trikrat so t« mesec otroci javno nastopili: I.. 17. in 24. decembra. Vsakokrat p.i lako dovršeno, kakor v kaki mestni šc li. Dvakiiii so imeli akademijo, n« oba držav na praznika, s peljem, deklunuicijumi, dramatičnimi prizori in vojaškimi nastopi. /Jasli jo bila nad vse ljubka božičnie« z jaslicami in božičnim (lieveščkom. Gospa SiišniKov rt je sama zložil« primerne pesmi v slovenskem in nemškem jeziku, kakor tudi igro o Božični noči — pastirčki pri jor.iiščku. Najlepše je naredil« mladu Jožica. Končno je vsak otrok prejel nekaj daril, nekateri tudi čevlje i« obleko, ker je lionoviiin poklonila 1000 Din tej šoli podpore. Pecivo sta pa darovali obe gospe-uri-tcljici. t (leležbn od struni vnščauov je bil« ohromil«. Tiikn se del« z« ljudstvo in našo mladino. Sosednj. šole, vzdrumite se! Trojni srebrni jubilej vrlega meta. (Urina sela.) Iz Urinih sel pri Novem mestu se nain poroča: Med nami živi že mnogo let, od vseli spoštovan in pri vseli priljubljen katoliški mož g. Franc Dolin ar, progovni čuvaj v sosedni vasi Birčni vasi: tukaj pa ima svoje lepo posestvo. Doma v Stan Loki je našel tu drugi svoj dom v sredi dobre družine. Ta mož obhaja letos svoj trojni jubilej: pred 25 leti se je poročil in živi srečen v svoji družini; 25 let je že uslužben pri železnici, knlern službo silno vestno opravlju, in že 25 let je naroc; nik na »Domoljuba«, na kar ie kot krščanski moz posebno ponosen. Tudi sicer deluje vedno za j'1™' blagor, saj je blagajnik naše jiožarne hrambe od vsega počelka in člani ga visoko spoštujejo, kiikor tudi vsi mnogobrojnl znanci. Tudi tni se l>ri«ru' žujemo njegovim slavilcem in želimo, da bi oblin-Jal Se zlati jubilej kot družinski oče, kot žele*; nlfar in kot naročnik »Domoljubov«. Bog g« žlvli Meh za smeh Na ietotu. ; Dušica, v ogenj ali v vodo bi »Vodil zato in oa konec sveta bi šel za teboj, Je bi bilo trebak — -»Zelo ine veseli. Stopi doli v gostilno po kozarec limonade!« — »Kaj si znorela? V taki vročini!« Kater« živali gluiijo gospodinjstvu in jih ne smem« umoriti? Ježa že ne! Ta žre miši in podgane. Krastače tudi ne, ta pojč v vsaki uri .nnjmanj 30 škodljivih žuželk. Ptičkov tudi ne, oni so sovražniki vsega mrčesa, ki leta po zraku in ga v svojem letu sproti požirajo. Prizanašajte pikapolonici! Ona jč samo listnate uii, ki jih mnogi ue znajo in včasih tudi ne morejo odstraniti. Nova kuharica. Boga, toliko izpričeval imate!..Saj vedno menjavate gospodinje!« — s Kaj pa morem, Če je moj ženin pri potujočem cirkusu!« Stalinova »naga. Komunistični ravnatelj se je v svoji družbi balutl z uspehi zaupane mu industrije. »Naša produkcija je petkrat pre. kosila predvojno!« je dejal. — »Kaj pa izdelujete?« so ga vprašali. — »NaSe tovarne izdelujejo napise v emajlu.« — »Kalere napise?..- — Samo enega: Dvigalo je pokvarjeno.« Prenaglil se je. 3Ti si prvo dekle, ki sem Jo poljubil.« — i Verjamem ti, dragi.« — -Si pa tudi prvo dekle, ki mi to verjame!« Ni še daleč. ; Kako daleč je vaš sin s štu-diranjem medicine?« — -Daleč še ni. Lečiti mora zaenkrat samo otročičke.< Mali oglasnik Viaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine alf prodajajo svoje pridelke aH Iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajenc3v In narobe. Rmikega vaieneca sprejme lakoj s hrano iu stanovanjem Franc Flajšman, spi. kovuštvo. Mengeš št. 67. 2S0 dinarjev dnevno zaslužite z obiskovanjem ljudi v Vašem okraju) - >Kosmos«, Ljubljana, poštni predal 307. - Znamko za odgovor. Lepe krute sekane in hrastove diie kupim. Ponudt.e takoj na Fran ttepič, sodar. Ljubljana. Trnovo. Mizarskega učenca sprejme Ivan Okorn, mizarstvo, školja Loka. Hrana in stanovanje doma. Nastop takoj. Mesarskega učenca iz pošteno hiše, sprejme Franc Bogataj, mesar, Železniki. 0Maafaa 20 minut od rUNlVO postaje in šole oddani v najem pod ugodnimi pogoji. Ako prevzame živino jo potrebna kavcija. -Naslov v upravi pod štev. .J4.871. Dobrega vina 2Xr: V zameno bi dal sadna drevesca vseh povoljnih plemen. Alojzij Podobnika!', drevesni Car Dobrovo pri Ljubljani. Dava«! Kmetje, obrtai-rOZDr! w in delavci 1 Nabavite si novo uaj-plodonosnejšo žival na svetu: letno imate 600-900 Din čistega dobička. Hrana pest mrve in pest žita na dan. Cona h 30 Din za kun. Navodila dobite takoj ako priložite znamko za 5 Din. — Pišite na Podrečja št. 17 p. l)ob-Domialo. rl Krojaškega vajenca sprejmem. Hrana, stanovanje po dogovoru. Leon. Kofmau, Bled I. Slikanim samostojno, ninOrlkD, |8 prvovrstno moč, ki bi opravljala tudi druga hišna dela sprejmem takoj. Ponudbo na oglasni oddelek Domoljuba pod štev. 15.175. VaiMca za krojaško NjSMB obrt z oskrbo v hiši, sprejme 1. Gol-tez, Ježica pri Ljubljani. Dobro ga je »avrnila. Mlad gospodič: »Verjemite mi, gospodična, delo je za mene največja zabava!« — Gospodična: »Dozdeva se mi, da se pač malo zabavate.« On tudi. Z velikim naporom je gospod Loparnik sestavil za davčno oblast napoved svojih prejemkov. Cez nekoliko dni dobi od oblasti napoved vrnjeno s pripombo: :Pogrešamo premoženje vaše žene.« — Gospodar Loparnik ne pomišlja dolgo, pa zapiše pod dotične besede: »Jaz tudi!« — in vrne listino zopet na davčno oblast. Brezobziren pes. Nekega kmeta je ugriznil stekel pes. Takoj se odpravi k zdravniku. Ker je bilo že pozno, ga sprejme zdravnik precej neprijazno, rekoč: »Zakaj pa niste prišli med urami, ko sprejemam bolnike?« — »Ja, gospod doktor,« se opravičuje kmetič, »jaz vem, kdaj imate ure za sprejemanje bolnikov, a pes ni vedel za nje.« STARŠI! Izšla sta najstarejša mladinska lista »Vrtec« in »Angelček«. Naročajte ju za svoje otroke v pouk, zabavo in razvedrilo. Lista sta tako poceni, da ju lahko vsak naroči. »Vrtec« 15 Din letno, »Angelček« pa samo 5 Din. — Uprava »Vrtca«, Ljubljana, Kolezijska ulica 1. SREČNO NOVO LETO želi svojim članom »KARITAS« posmrtninsko zavarovanje, Ljubljana, palača »Vzajemne zavarovalnice«. Srečno novo lelo iell KKKSN1K ALFONZ _Stara cerkev pri Kiičevju Srečno novo leto! HRANILNICA IN POSOJILNICA Veselo tn srečno novo letu želi JANKO ZUPAN, strojno mizarstvo Kranj » Veselo novo leto 2>'ll ln se prlporoGl c. občinstva ANTON DERGANC, modno krojastvo Semič Srečno novo leto fetl vnem svojim e. odjemalcem, prijateljem In znancem JOSIP OLIIP, trgovin« ln costllna, Ljubljano, Pod Trančo 1 Veselo in srečno novo leto želi pekarija LESNIKAH MIHAEL DOLEI7JAVAS 22 pri Ribnici Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim obiskovalcem ALBIN PEHANI posestnik in gostilničar ŽUŽEMBERK Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka BRATA MOSKOVIC, Ljubljana Telefon 2515. veletrgovina usnja, strojarskih maščob ((Stran in degras), strojarsk. ''emikalij in strojil (ekstrakt) Srečno novo leto želi FRANC MOŽE, trgovec Dvor pri Žužemberku Veselo novo lelo želi JAKOB DEREANI, trgovec Žužemberk Mlinsko-telinične potrebščine BRC AR & C6Mt\ Ljubljana, Kolodvorska ulica 35 Srečno novo leto želi tvrdka IVAN lXX I SIN, tovarniška zaloga šivalnih, pisalnih in pletilnih strojev ter koles _Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 Srečno in veselo uovo leto želi dragi« prijateljem in spoštovanim odjemalcem IVAN JAKIN parna pekarna Stožice - Ježica Srečno in veselo novo leto želi svojim cenj. odjemalcem ALBIN LAMPIČ, krojač, Črnuče - Ježica Veselo in blagoslovljeno leto 1932 svojim prijateljem, znancem in vsem cenjenim odjemalcem IVAN SJIERKE, trgovec Stožice 33, Ježica Srečno in veselo novo leto želi vsem stavbnim gospodar em in g. stavbnim odjemalcem ANTON ŠTEBE, tesarstvo Moste - Komenda Veselo in srečno novo leto želita vsem svojim gostom in obiskovalcem FRANC in FRANJA PEČAR, gostilna in trgovina Črnuče - Ježica Veselo in srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem MARTIN PLUT, trgovec Semič Veselo in srečno novo leto želita vsem cenj, gostom JANKO in PAVLA BIDOVEC gostilna pri »Starem Mayr-ju« Krauj Srečno, blagoslovljeno novo leto želi IVAN GROSEK trgovec • TREBNJE Srečno in veselo novo leto 1932 želi vsem svojim odjemalcem ln prijateljem MEDIČ - ZANKL tovarna olja, firneža, lakov in barv družba z o. i. lastnik Franjo Medit Ljubljana • Medvode Maribor, Novi Sad Prometa« 38»«sd za prerini d. d. Liu&Fana prodaja po najugodnejših conah in samo na debelo Pr®(flSI0 domači in inozemski za domačo ' kurjavo in industrijske svrhe HonaSm premog vseh vrst Koks, tivarniški. plavžarski iu plinski Brik&te. Praaietnl «a«s* m' $ ril«-. Afrike. Azijo in t i* \vslralijo K? * '^ t ff^ill kastna piotokoliruna f. fc. tovarna ur v Švici, i .T i /Ure v vseli cenah od f. 'Mt \WBjf Din •!•! — naprej V ! :■ im ril 1211 Kovmasta V f . , anker ura Din 4! * sekundnim kazal-,-eai Din 73 — št. 121 Ista L radijei» Din 5S'--. s sekundnim ka-/.alccm Din 04' . f;l. 125. Iludilnn ura 16 cm visoka Din 4«--. ■/ radijem Din 70— Zahtevajte veliki Muslimani ronik /astonj in pcšlnitie prešlo od PREKLIC. Podpisani preklicujem in obžalujem, kar sem žaljivega govoril o Antonu Grilu, posestnikovem fllnu iz Malega Jelnlka šl. 8, pošta Blagovica, ter sa mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenske tožbe. Mali Jelnik, dne 15. decembra 1031. Uabrovec Alojzij. pose»tnik na Malem Jelniku št. 4, p. Hlapovi'? Izdaialeli: Dr. Franc Kuluvee Bolni na plugih! Tisoči že ozdravljeni! Zshleva;!«* Inkoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanj«. ki io že iiiHr.sikog.i rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da s" bt.leze.i hilrj prmagn. Ni.čn 1 znojenji-in l:aV- i p-cnehata, loža telesa sc zviša ter |io poapnenju s;a--omn bolezen preneha Resni možje /.draMiiškc vede potrjujejo prednost to ui.ijo metode in jo radi priporočajo, ''itn prej pričnete /. mojim načinom prelir:-nj vanja, tem boljo. Popolnoma zastonj in poštnine prosto dobite mojo knjigo, iz katere bosle črpali mnogo koristnega. PiSite takoj, zadostuje ludi dopisnica Zbiralnica za pošto: UKORU KULGNER, Bcrlin-NeukOiJii, Uingbahiistrasse 24. Abt. 488. Brlnfe iri fiqe v najboljši kakovosti pri FRAN POGAONIK-u, Ljubljana. Dunajska cesta St. 67 (nasproti mitnice). Nerodno povedal. Sodnik: -Na vsak način moramo napraviti konec tem tatvinam prašičev, sicer ne bo nihče izmed nas varen!«-: Spored živinorejske ruzstave je obsegal sledeče Iri ločke: Ob dvetih prihod živine, ob desetih prihod častnih gostov. Ob dvanajstih skupno kosilo. Nov poklic /.a dnino iti uospuda z vpe IJiivn slrojnegu ptetnr stva v liiSt. Zajamčen zaslužek ea. 1500 Din mesečno, Uur prcv/.ainomo i/.Kotov Ijpno blng*n. plaz-arao za s uide za ptelenle ia izdelavo po Nii iKrsomctni tekmi. Zakasneli gledalce prihaja na igrišče šele po prvem polčasu. — Kako stoji tekma? — -Nul mil. —.»To je dobro, vsaj nisem nič zamudil! ofa se dosiir C« fvniho n nit frontna tovoriiii pleteni« katera izdolnjo vse v lo ,-tro-ko spadajoče izdelke kakor ; telovnike, puloverje, svitarje, kostime, majice, šale, čepice, dokolenice, rokavice, nogavice in druge volnene in svileno izdelke. B>o£0 iioiihiirrntn« v Maftovosli ln ceni. Znašli konusi inoten popust? Dobil, kar jc iskal. Nekoč je neki nebodi-gatrefoa napravil tned vožnjo na vlaku glasno opazko, da Iti podražil verne sopotnice: : l'c-' kla ni, saj Bog nc more spraviti skupaj toliko goriva, da bi ga bilo dosu. — Duhovnik, ki sc je w17.il v istem oddelku, pristaši prosto-j dušno: Dokler bo Bog imel dovolj tnkih klad, 1 kol sle vi, ne ho prišel v zadrego za kurivo! Poročne prstane, budilke i. t.d. kupile najceneje pri j®§IP JA^KO v HoinniHu na Butni nasproti farne cerkve. /Poslovno. Ko sva se seznanila, si mi de-jal. da mi izpolniš tudi najmanjšo željo. — Najmanjšo žc, toda ti imaš samo velike. Trda hutica. Pravite, da vas jc kresnil z železnim loncem po glavi, pa se vam nič ne pozna,- — Ze res, toda videti bi morali, kako se pozna loncu, gospod komisar!« Brinje, fige m slive za ž(janiekuho prodaja po najnižji ceni tvrdka IVAN JELAČIN, Ljubljana, Emonska cesta St. 2. Ni hotel razumeti. . 2e zopet hočeš v gostilno, čeprav veš, da moramo prihodnji teden plačati najemnino!« — »Toda, draga žena, do takrat se gotovo vrnem.« Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Oe*.