SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ljubljana-Šiška I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o ustano-vitvi občinske kulturne skupnosti Ljubljana-Šiška ustanovijo občinsko kulturno skupnost, da bi s svo-bodno menjavo dela v okviru te skupnosti ali po njej uresničevali skupne ter splošne družbene potrebe in interese na področju kulturnih dejavnosti v občini Ljubljana-Šiška in mestu Ljubljana. 2. člen V skupnosti uporabniki in izvajalci skupno in ena-kopravno: — sprejemajo plane in programe za skladen razvoj kulturnih dejavnosti v občini in mestu; — usklajujejo elemente samoupravnega sporazuma o temeljih plana; — usklajujejo programe storitev oziroma posamič-nih storitev ter merila za njihovo vrednotenje; — soodločajo pri zadevah, za katere je na področ-ju kulture pristojna skupščina občine; — opravljajo druge zadeve v skladu s tem spora-zumom, zakoni, statutom in drugimi akti. 3. člen Občinska kulturna skupnost Ljubljana je družbeno pravna oseba, samostojna v pravicah in odgovorno-stih, ki jih ima po tem samoupravnem sporazumu, zakonih, statutu in drugih samoupravnih aktih. Skupnost je vpisana v sodni register, pri pristojnem sodišču v Ljubljani. Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skup- 4. člen Skupnost ima svoj statut, v katerem podrobneje ureja: — organizacijo in upravljanje skupnosti ter naloge in odgovornosti posameznih organov in funkcionar-jev; — delovanje skupščine in njenih organov; — delegiranje v skupščino in njene organe; — pogoje za ustanavljanje enot in temeljnih skup-nosti; — obveščanje uporabnikov in izvajalcev o delova-nju skupnosti in uresničevanje načela javnosti dela; — udeležbo predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, strokovnih organizacij in združenj v delu skupščine; — postopek sklica sej skupščine in njenih zborov; — način odločanja v skupščini in zborih; — usklajevalni postopek za primer, da med zbo-roma skupščine ni soglasja; — sestavo, volitve in odpoklic ter število članov odbora samoupravne delavske kontrole ter obvezno-sti organov in strokovne službe skupnosti do tega odbora; — sedež skupnosti; — predstavljanje in zastopanje skupnosti; — odgovornost skupnosti v pravnem prometu: — načela za ureditev zadev, ki jih ureja poslovnik skupščine; — naloge delegatov s posebnimi pooblastili in od-govornostmi; — druga vprašanja, določena s tem samoupravnim sporazumom ali z zakonom. 5. člen Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v skupnosti ter pogoje in načine uresničevanja svo-bodne menjave dela urejajo uporabniki in izvajalci z družbenim dogovarjanjem, s samoupravnimi spo-razumi skladno z zakonom in tem samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi akti. II. PLANIRANJE IN SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE 6. člen Skupnost sklepa družbene dogovore, s katerimi se zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje druž-benoekonomskih in drugih odnosov širšega pomena, zlasti na področju planiranja in na drugih področjih. 7. člen S samoupravnimi sporazumi uporabniki in izvajal-ci v skupnosti ali po njej opredeljujejo temelje pla-nov ter uresničevanje drugih medsebojnih razmerij. 8. člen S samoupravnirn sporazumom o temeljih planov izvajalci in uporabniki v skupnosti predvsem: — uskladijo obseg programov storitev in dejavno-sti s potrebami, interesi in materialnimi možnostmi; — določijo način in obseg združevanja sredstev v skupnosti za uresničevanje programov; — določijo osnove in merila za ugotavljanje cene in povračil posameznih storitev, programov storitev ali dejavnosti; — uredijo vprašanja razširjene reprodukcije; — določijo način usklajevanja uresničevanja spo-razuma; — uredijo obveznosti podpisnikov in zavezancev, ki sporazuma ne sprejmejo ter druge zadeve v skla-du z zakoni, družbenimi dogovori in tem sporazu- 9. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana se pravi-loma sklepa za dobo petih let. Za skladno izvajanje sporazuma se lahko sprejemajo aneksi. Veljavnost sporazuma ugotavlja skupščina skupnosti. 10. člen Uporabniki in izvajalci v skupnosti sprejemajo dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne razvojne plane. V njih opredelijo predvsem razvoj kulturnih dejavnosti skladno z interesi in potrebami uporabni-kov ter splošnimi družbenimi interesi. 11. člen Za uresničevanje samoupravnega sporazuma o te-meljih planov uporabniki in izvajalci v skupnosti sprejemajo praviloma letne, lahko pa tudi večletne programe posamičnih storitev, programov storitev ali dejavnosti v katerih se določijo konkretne sto-ritve, njihove cene in merila za povračilo ter drugi pogoji za izvajanje storitev. 12. člen Za izvajanje storitev in dejavnosti sklepa skup-nost z izvajalci pogodbe ali samoupravne sporazume, v katerih v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, plana in letnega ali večletnega pro-grama podrobneje ureja obveznosti izvajalcev. III. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI 13. člen Skupnost upravlja skupščina. Skupščina skupnosti ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij, delovnih skupnosti in drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi in obča-nov v krajevnih skupnostih, ki so uporabniki stori-tev, programov storitev oziroma dejavnosti na pod-ročju kulturnih dejavnosti. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delavci v te-meljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in društvih, ki opravljajo kul-turno dejavnost ter delavci, ki samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost. Delavci v temeljnih in drugih organizacijah se lahko zaradi delegiranja delegatov v zbor uporab-nikov in izvajalcev povezujejo s samoupravnim spo-razumom v konference delegacij. Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno de-javnost, oblikujejo na pobudo občinske skupščine s samoupravnim sporazumom svojo skupnost za vo-litve delegacije za delegiranje delegatov v skup-ščino kulturne skupnosti. Če samoupravni sporazum ni sklenjen, se oblikuje skupnost na način, kot to določa občinska skupščina. 14. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno odločata: — o sprejemu poslovnika skupščine; — o sklenitvi družbenih dogovorov in samouprav-nih sporazumov; — o sprejemu plana in letnjh programov skupnosti in ukrepih za njihovo uresničevanje v skladu s sa-moupravnim sporazumom o temeljih plana; — o uskladitvi elementov za pripravo samouprav-nega sporazuma o temeljih plana; — o sklepanju samoupravnih sporazumov z dru-gimi kulturnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o medsebojnem sode-lovanju pri vprašanjih, ki so skupnega pomena, o usklajevanju odnosov in meril v svobodni menjavi dela, o združevanju dela in sredstev ali o izvajanju drugih ukrepov za dosego skupnih ciljev; — o sprejemanju samoupravnih splošnih aktov; — o oblikovanju skupnih organov in delovnih te-les za pripravljanje gradiv, izvrševanje sklepov skupščine in določata njihov sestav; —• o sprejemanju ukrepov na področju Ijudske obrambe in družbene sarnozaščite: — o sprejemanju drugih odločitev, v skladu s svo-jim statutom; — o sprejemanju stalisč o vprašanjih, o katerih odločata zbor izvajalcev in zbor uporabnikov Kul-turne skupnosti Slovenije. V zadevah s področja kulturnih dejavnosti, ki so po statutu občine Ljubljana v pristojnosti skupščine občine, odločata zbor skupščine skupnosti enako-pravno s pristojnimi zbori skupščine občine. 15. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev samostojno obravnavata in sklepata zlasti o naslednjem: — volita in odpokličeta predsednika zbora in nje-govega namestnika; — sprejemata poslovnike svojega dela; — delegirata delegate v ustrezni zbor skupščine Kulturne skupnosti Slovenije ter druge zbore zdru-ženj samoupravnih interesnih skupnosti, katerih ustanovitelj ali član je skupnost; — oblikujeta elemente in osnove za pripravo sa-moupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti; — oblikujeta svoja delovna telesa. 16. člen V postopku priprave samoupravnih sporazumov o temeljih planov kulturnih skupnosti, planov in letnih programov zbora ločeno in posebej obravnavata zla-sti tele elemente: a) zbor uporabnikov: — potrebe in interes po posameznih vrstah kultur-nih storitev; — oceno materialnih možnosti in obseg sredstev za izvedbo storitev ter razširitev materialne osnove kulturnih dejavnosti; — oblike in interes za uveljavljanje neposredne svobodne menjave dela; b) zbor izvajalcev: — uskladitev programov in kakovost kulturnih storitev; — normative in standarde za opravljanje dejav-nosti ter druge posebne pogoje; — skupna merila za oblikovanje cen, storitev, oce-njevanje kakovosti; — organiziranost kulturnih dejavnosti, povezovanje in programsko usklajevanje izvajalcev; — druga vprašanja skupnega pomena za izvajalce. 17. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji: — volita in odpokličeta predsednika skupščine in podpredsednika; — volita, odpokličeta in razrešita člane skupnih organov; — imenujeta in razrešita vodjo strokovne službe skupnosti; — dajeta soglasje k statutu, programu dela ter razvidu del in nalog strokovne službe; — odločata o drugih zadevah v skladu s tem sa-moupravnim sporazumom, statutom oziroma zako-nom. 18. člen Zbora sklepata veljavno, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov v vsakem zboru. Zbora odlo-čata z glasovanjem delegatov v obeh zborih. 19. člen Za izvrševanje odločitev skupščine in za pripravo iz pristojnosti skupnosti ima skupščina skupne orga-ne uporabnikov in izvajalcev (v nadaljnjem bese-dilu: odbore). Za člana odbora je lahko izvoljen delegat, ki je član delegacije uporabnika oziroma izvajalca za skupščino skupnosti. 20. člen Odbori v mejah svojega delovnega področja: — spremljajo uresničevanje samoupravno dogovor-jenih programov, samoupravnlh sporazumov, druž- benih dogovorov in drugih aktov ter o svojih ugo-tovitvah poročajo skupščini; — pripravljajo predloge letnih, srednjeročnih in razvojnih programov na posameznih področjih; — obravnavajo posamezna vprašanja iz nalog in pristojnosti skupščin ter opravljajo druge naloge na podlagi sklepov skupščine ali posameznega zbora, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skup-nosti. 21. člen Za usklajevanje dela zborov, odborov in drugih delovnih teles se lahko ustanovi predsedstvo skup-ščine. 22. člen Zaradi uresničevanja posebnih in neposrednih in-teresov in potreb uporabnikov lahko delavci ene ali več organizacij s samoupravnim sporazumom usta-novijo enoto skupnosti. 23. člen Za kar najbolj neposredno uresničevanje medse-bojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela na posameznem področju kulturnih dejavnosti se uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom organizirajo v temeljno skupnost. 24. člen Skupnost sodeluje z drugimi družbenimi pravnimi osebami, kadar je to potrebno zaradi usklajevanja stališč o zadevah, ki so skupnega pomena, usklajeva-nja planov, usklajevanja osnov in meril v svobodni menjavi dela, dogovarjanja o ukrepih za dosego skupnih ciljev ali združevanja sredstev za uresniče-vanje skupnih nalog. IV NADZOR NAD DELOM SKUPNOSTI 25. člen Uporabniki in izvajalci uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti neposredno po svojih delegatih v skupščini skupnosti in njenih enotah ozi-roma temeljnih skupnostih ter po svojih delegatih v odboru samoupravne delavske kontrole. 26. člen Odbor samoupravne delavske kontrole nadzoruje izvajanje samoupravnih sporazumov, družbenib do-govorov in drugih v skupnostih sprejetih samouprav-nih splošnih aktov, zlasti glede uveljavljanja pravic, izpolnjevanja obveznosti in uresničevanja odgovor-nosti uporabnikov in izvajalcev, organov skupnosti, kot tudi strokovnih služb oziroraa delavcev, ki zanje opravljajo strokovna in administrativno tehnična dela in naloge. 27. člen O ugotovitvah nadzora predloži odbor samouprav-ne delavske kontrole poročilo skupščini in orgarvu, ki je nadzor predlagal, ter predlaga ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. 28. člen Zakonitost poslovanja in dela skupnosti nadzoruje pristojen organ skupščine občine. V. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠCITA 29. člen Skupnost sodeluje v pripravah na splošno ljudsko obrambo in uresničuje družbeno samozaščito tako, da opravlja ustrezne priprave, izpolnjuje obveznosti in dolžnosti, ki jih določajo zakoni, drugi predpisi in drugi akti. 30. člen Za neposredno uresničevanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ima skupščina skupnosti odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. VI SAMOUPRAVNI AKTI SKUPNOSTI 31. člen Skupnost ima naslednje svoje temeljne samouprav-ne akte: — samoupravni sporazum o ustanovitvi; — statut skupnosti; — samoupravni sporazum o temeljih plana skup-nosti; ._. ¦ • . . , ¦ — plan skupnosti; — poslovnik o delu organov skupnosti; — druge samoupravne sporazume, pravilnike, ki so potrebni za nemoteno delovanje skupnosti, ki jih določajo zakoni, statut skupnosti aJi pa kak drug samoupravni splošni akt skupnosti. Postopek za sprejem, objavo in veljavnost samo-upravnih aktov določa statut. VII. JAVNOST DELA 32. člen Delo skupnosti je javno. Seje zborov skupščine in njenih organov ter teles so javne in je lahko na njih prisoten vsakdo pod pogoji, ki jih določa poslovnik. Skupnost obvešča javnost o svojem delu. Skupnost lahko izda tudi publikacije, v katerih javnost obvešča o svojem delu. VIII SAMOUPRAVNO REŠEVANJE SPOROV 33. člen Za odločanje o samoupravnih pravicah in obvez-nostih v sporih, ki nastanejo v skupnosti in med skupnostjo in drugimi kulturnimi skupnosti v SR Sloveniji oziroma udeleženci samoupravnih sporazu-mov in drugih dogovorov je pristojno sodišče zdru-ženega dela oziroma posebno sodišče združenega dela. Ne glede na to se stranke v sporu lahko spora-zumevajo, da spor rešijo z arbitražo, ki jo v ta namen ustanovijo v skladu z zakonom. IX. STROKOVNA SLUŽBA 34. člen Za opravljanje strokovnih, tehničnih, pomožnih in tem podobnih del, ki omogočajo uporabnikom in iz-vajalcem, da v skupnosti v skladu s tem samouprav-nim sporazumom in statutom samoupravno spreje-majo in uresničujejo odločitve, ustanovi skupnost strokovno službo skupnosti ali opravljanje teh del s samoupravnim sporazumom zagotovi z drugo samo-upravno interesno skupnostjo, organizacijo ali orga-nom. X. KONČNE DOLOČBE 35. člen Ta samoupravni sporazum sklenejo pooblaščeni organi temeljnih organizacij združenega dela, delov-nih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupno-sti, krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev potem, ko so o sklenitvi samoupravnega spo-razuma odločili delavci in drugi delovni ljudje ter občani na svojih zborih ali z drugo obliko osebnega izjavljanja. Sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina orga-nizacij oziroma skupnosti uporabnikov in izvajalcev v občini, ki so navedeni v prilogi tega samouprav-nega sporazuma. Sklenitev sporazuma ugotovi skup-ščina skupnosti. K sklenjenemu samoupravnemu sporazumu lahko pristopi vsaka organizacija ali skupnost, ki je po tem samoupravnem sporazumu lahko uporabnik ali izva-jalec. 36. člen Samoupravni sporazum udeleženci lahko dopolnijo ali spremenijo po enakem postopku, po katerem je sklenjen. Predlog dopolnitev oziroma sprememb sprejemajo delegati v skupščini skupnosti. 37. člen Samoupravni sporazum začne veljati, ko z njim so-glaša skupščina občine. Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. 38. člen Z dnem uveljavitve tega sporazuma preneha ve-ljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ljubljana-šiška, objavljen v Spo-ročilih Ljubljanske kulturne skupnosti in kulturnih skupnosti občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Cen-ter, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Šiška in Ljub-ljana-Vič-Rudnik, št. 1/77.