PHIMOHSKI DMEVK1K GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Cena 15 lir . 10 jugolir • 2.50 din TRST nedelja 27. februarja 19W Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale atev. 49 (1139) Slovenska šola in »Mazzinijevi učenci . Gasilo italijanskih tržaških «republikancev«, «Mazzinijevih učencev«, »CEmancipazione«, je 19. • m. copet objavilo dolg, strupen članek proti slovenski šoli v Tr- u pod naslovom »123 insegnanti sloveni in piu». Članek je napisal «uno studioso di problemi scola-•sucj locali«, kar hiti «Emancipa-ftone« povedati kar v začetku * Naže, da ji niti njeni či-11 el}i povsem ne verjamejo, ker' se mora v članku sklicevati na ,s u“tosn», da bodo njene naved-e «ooIj držale d. Mi smo pa mne-tegcL članka ni pisal «uno dioso«, temveč «uno sciovini-*ta». Objavljene podatke je učeni «tudioso» sicer pobral iz «Izvestij;> o slovenskem šolstvu v letu 1947-> ki ga je izdal šolski urad an-9 o-ameriške okupacijske oblasti, Jih list svojim čitateljem j;o-aze v taki luči, da sc zdi, kot ro-Srrio Slovenci na šolskem pod-inn* V Privilegiranem položaju. • , *** okupacijska oblast boža w gladi. Gotooo je našim ljudem še v besna gonja proti slo-‘ozkemu šolstvu, ki jo je spro-v lanskih šolskih počitnicah * šovinistično časopisje v ugla-enent zboru. V takratni gonji je 1 jako priljubljen refren, da je . žensko šolstvo zavito v neko *nost‘ skrivnost, skratka — «fan-po njihovem smo imeli J^anih‘ na slovenskih šolah na me neobstoječih otrok, mrtve nekatere celo na dveh šolah, ta °blasti je prišlo na misel, blinZ,l'dala aIzvestje», ki je raz-lasm 'Pr1 Se mcd oklepaji spra-.'!r,1issd mai perche venne ter- °!H Po?nam družino, pri ka-Vesli i v’jdel ‘-Vh j~ZOda «Iz-ka F*’ , er '-majo v hiši dva otrobih • kuieta šolo. Verjetno je rne-i izv?siie razprodano v veliki ta “rce”* in Njokom. Toda fnaJc. fc°Sa* P°nleni razprodano *ato» *scomparso« ali «riti- *ilnn-t ^Pazione« očita nadšte-PrarT . wcnskih učiteljev in ki SO u begunci, toda ta- Čitnioam;nC!“’ k}. med vsakimi po-Ifablinr,'* Zr, ln Prihajajo iz je «,» .. ankar, kljub temu da Pa r„ls 103071 Prav nič ne zna ali teljev Res ie r^kaj uči- P xmai° še svoje družine _.'JUOoslaviii in Uh obišo . ~aviii in jih ob počitnicah dni hm 't0da to 30 triaški domala- ' Wsi emigranti iz časov fa- toda to so tržaški doma- £. • ■'■■osi 'tirna le; *°MOV %LSe vrnili v Trst ,e t>rs#.‘ .^a °bstaja zares Iti s« učiteljev in «učiteljeva, kerr-n. re3niini begunci, ki so iz-kqltor Cx 1lašega naroda in nt-šole spadajo na slovenske '*Ernancir,n?a ne bo !lPravil niti Jngoslnf?Wnov’' «studioso» o lhdstVr,1JO- s‘ Jih. slovensko Slove„.- J1? *e}i in tudi tržaški t>5j t' -l siino veseli, če bi baron, odpravili za prvim Earaon a zaščitnikov Simom-Htv'jo n **, Šir°ko lužO- s Prese-S*°vensu„ spravili v nevarnost bajti ob 9(1 30*stva na Tržaškem. ** katerJ)re?^hanju tuie oblasti, °t tu kj -Ji J* 80 ti izkoreninjen-TEDa r ž^la volja domačinov. VSV0jp’SE LA"KO VRNILO Thz*skfS ISTNk KRAJE NA TELlFv NAJMANJ 97 UCI-ft:sORjFv NAJMANJ 52 PRO-Neka; i JUGOSLAVIJE. ^ ie vuS’,Cih r°iak°v šolnikov °*tr or,Jtal lji in drugi spet so b^oočn^11!?™ 301 P° Bočne FSS' * ie šcija v ’ fLJnor «studioso», si-skeni i. . ^venskem vzgojitelj- l*oveZU*a Tria^, ce bi ^rin v.'.'; ' šolstvu na Trža- Sl°vcnc7. ° od,očali ^Uki ln Pro/esoT/i'-’ p.ote"1 bi učiteljski bil 1 ibor na slovenskih ^ na ?»0t,°L'0 boL' *ržaiki kot *LE talllanskihl ‘'Pisi T^one., trdi, da so «-noito *olskem letu 1948-1949 *reiin'jeu7a.,nu>l<;0 inferiorb, od ‘la snio n- a' kega pretirava- bšjem Pri šovinističnih listih V^l Mre"° “ ^ k° ll>*tnem>? v 4svojem poročilu Potulo VVetU OZN daje Vid. n Uil° voif ?C’ da ie letos 5®"«, ker Tn " osn°vne šole is pr, :a, Va i0hka ob"™- ;Q OosPodQ °lne letnike. Toda, e iteoZ*.™™* Airega, se i‘ " .vnrpv, '<,nceu italijanskih šol k o slovenska S(, Padlo *^udinsQ))' >(c'"idi"meTi ac'"'jxid l <(W«» za; , ' P, i vP^-m u re,n0 po zabiti P’edp'sou »a S'io«i r na ntlčelo ena- sbčni, se ^.oso,, in nje. V enili- Živeli bo , n,kdar sPre. tn et>ričanju ri° d° svoje smrti d^atisočtctnn • ibn njihova C' da daie n t>r- man , fašističn j "a barbarski Wociie lTin kulturne k to °Sed^a naroda, z°odit0 ab pr0slavi v Gorici. ie ob£u' ^TrTL.^tnice li tili, če pa so v svoji prav »znan-r,tveniški» raztresenosti to pozabili, bodo morali pač doživeti še novih in novih dokazov naše trme. Mi nimamo vpogleda v statistike italijanskega šolstva; mi nismo takšni astudiosi di problemi sco-lastici localis, vendar im nam je uspelo zbrati nekaj podatkov o italijanskih šolali. Vzemimo samo primer šole pri Sv. Jakobu. Na slovenski šoli je bilo tam v lanskem šolskem letu 312 učencev s 16 učitelji. «Stu-diosov trdi, da je na tej šoli 10 nadštevilnih učiteljev. Na italijanski šoli v Ul. Paolo Veronese je 1149 učencev in 61 učiteljev (brez ravnatelja). Po receptu iz vEman-cipazione» bi na tej šoli zadostovalo največ 20 učiteljev in je torej po tem istem, receptu na tej šoli kar 41 nadštevilnih učiteljev. «Studioso» se posebno besno zaganja v obstoj malih podeželskih šol, ki ne dosegajo števila učencev predpisanega po uredbi. Seveda ne more brez falsifikata, kajti med te šole prišteva tudi šolo na Pesku, pri kateri je prepisal iz «Izvestja» namesto 27 učencev samo 22. Ne da bi očitali Italijanom. njihove šole, bomo le za malo primerjavo navedli tudi 5 italijanskih šol, ki so- po mnenju «Studiosas le «izigravanje dobre voljen vojne uprave in šolske su-perintendence. Te šole so v lanskem letu imele: Sv. Križ: 13 učencev in 2 učitelja; Prosek: 5 učencev in 1 učitelja. Miramar: 1$ učencev m 2 učitelja; Stivan: 9 ttčencev in 1 učitelja; Sesljan: 19 učencev in 2 učitelja. Skupaj torej 64 učencev z 8 učitelji, kar znaša povprečitb 8 učencev na enega učitelja. Onih 5 slovenskih šol, ki nam jih uStudiosoa tako očita pa je imelo lansko leto 91 učencev s 6 učitelji, kar znaša povprečno 15 učencev na enega učitelja. Pripominjamo, da je tudi ustanovitev italijanske šole o Škofijah, ki je lansko leto imela le 24 učencev, po izvajanjih «Emanci-pazione» le izigravanje obstoječih predpisov. Nacionalni šovinizem gotovo ni najboljše sredstvo za reševanje šolskih problemov v Trstu. Sele tedaj, ko bodo «studiosi» pri «E-mancipazionen prisiljeni obmolkniti, bodo resnično demokratični liudje uredili šolsko vprašanje na Tržaškem v splošno zadovoljstvo vsega ljudstva. Po uspeli enodnevni »ki u som zarodi suspenzije 100 delavcev, kateri naj ki sledila suspenzijah delavcev Tudi Jutri splošna w iadi&dolnioiSv. stavka Marka TELBUflnCIJELBUftDiiE, DEfifli Telovadni odsek Zveze društev za telesno vzgojo, ki je že tri leta zaporedoma impozantno pripravil nastope I. maja, poziva vse telovadce, telovadke in deco, da se strnejo okoli svojih vaditeljev in prično takoj z vadbo vaj za 1. maj 1949 v Trstu. Ne nasedajte raznim rušilcem enotnosti demokratičnih organizacij, kateri bi vas skušali odvrniti od tega. Vsi mladinci, mladinke in deca naj bodo pripravljeni za 1. maj 1949! Vsak telovadec obvladaj vaje za 1. maj 1949! 1. maja mora telovadni nastop v Trstu uspeti. ODBOR TELOVADNEGA ODSEKA ZDTV V ostalih ladjedelnicah in podjetjih CRDAbodo delavci zapustili delo jutri ob 12.30 - Ob 13.30 glavna skupščina, na kateri bodo določene smernice nadaljnje borbe za dosego postavljenih zahtev Ob koncu včerajšnje enodnevne uspele stavke v ladjedelnici Sv. Marka so izdali koordinacijski, odbori CRDA in sindikalne organizacije sledeče poročilo: Člani koordinacijskih odborov CRDA in predstavniki sindikalnih organizacij so na svoji seji dne 26. t. m. dodobra prouči položaj, ki je nastal po objavi ukrepa vodstva ladjedelnic o suspenziji z dela 10Q delavcev, kateri bi v kratkem sledile nove suspenzije z dela 150 delavcev, ter so sklenili sledeče: 1) vsi delavci in uradniki usiužbeni v ladjedelnici Sv. Marka bodo stopili tudi v ponedeljek v splošno stavko, ki bo trajala ves dan; 2) v ostalih ladjedelnicah in podjetjih CRDA bodo delavci zapustilo delo v ponedeljek ob 12.30; 3) Vsi uslužbenci CRDA — delavci in uradniki — naj se udeleže glavne skupščine, ki bo v ponedeljek ob 13.30 na dvorišču poslopja Delavske zbornice, na kateri bodo določili smernice bodoči borbi za uresničitev zahtev tržaškega delavstva. Splošna stavka v ladjedelnici Sv. Marka je popolnoma uspela. Vsi delavci, ki so dobro razumeli pomen te stavke, so brez izjeme zapustili delo ter s tem dokazali, da je prišel odločilni trenutek, ko mora stopiti vse tržaško delavstvo v odločno borbo, če hoče preprečiti nakane delodajalcev ter doseči ures- ničitev svojih upravičenih zahtev. Stališče delodajalcev do rešitve spornega vprašanja kovinarskih delavcev CRDA je najboljši dokaz, da so hoteli delodajalci z zavlačevanjem pogajanj v nedogled provocirati delavstvo in z njim tudi ostalo tržaško prebivalstvo. Na zadnjem skupnem sestanku med predstavni- ki delodajalcev in med sindikalnimi predstavniki so se delodajalci odločno uprli vsakršnemu sporazumu ter niso hoteli na noben način sprejeti predloga, da bi bilo vprašanje suspenzij z dela začasno od-godeno. Na vse upravičene proteste sindikalnih voditeljev so delodajalci nesramno izjavili, da imajo popolno pravico odpustiti ali suspendirati z dela kolikor delavcev hočejo m kadar jih hočejo; po njihovem bi bilo torej samo tako stališče delavcev pravilno, ki bi brez vsakršnega ugovora narekovalo tem sprejeti ukrepe delodajalcev. Na predlog sindikalnih predstavnikov, da bi vodstvo ladjedelnic izplačalo začasno odpuščenim delavcem denarno odškodnino, ki jim po vseh pravicah pripada, so delodajalci odgovorili, da svojega stališča glede tega vprašanja ne bodo iz-premenili in da jim niti na misel ne pride, da bi delavcem izplačali zahtevano odškodnino. Sindikalni predstavniki so poiz- Francoske delavske množice bodo znale braniti svoje voditelje Francoska vlada nadaljuje ostudno gonjo proti komunistom-Aretirani komunisti izročeni vojaškemu sodišču - Cachinu, Thorezu in Bonteju hočejo odvzeti parlamentarno imuniteto - Odločen protest sindikalnih organizacij PARIZ, 2b'. — 2e od sinoči so na policiji zasliševali več članov komunistične partije. Poročajo, da je policija med preiskavami v prostorih komunističnih listov aretirala 15 ljudi. Štiri od njih so pridržali. Danes zjutraj jih je zaslišal preiskovalni sodnik Jadin, ki proučuje tudi obtožbe proti Thorezu in Cachinu. Ti štirje so Jacques Fried-land, urednik pri listu «Regards», Pierre Juin, glavni urednik pri tem listu, Robert Pemillaut, upravnik pri tedniku «France d’Abord», in Bertrand Jouenne, risar pri študijskem uradu družbe za letalske gradnje. Friedland je pri zasliševanju poudaril, da se «dokumenti», ki so mu jih zaplenili, nanašajo na kam- Saragat podal ostavko Velik odmev parlamentarne debate v italijanskem parlamentu v zvezi z zadevo Borghese - Palmiro Togliatti poudarja, da bi bila dolžnost italijanskega ljudstva pomagati sovjetski vojski, če bi ta zasledovala napadalca na italijanskem ozemlju panjo proti zopetni spremembi mirnodobske industrije v vojno industrijo. Friedland ima 23 let in je bil med vojno v partizanskih vrstah. Preiskovalni sodnik je zaslišal tudi ostalih 11 oseb, ki so jih nato iz- listov ter poudarja, da bodo delavske množice znale braniti svoje voditelje. Moskovski radio je danes sporočil, da ves sovjetski tisk komentira zadnje Thorezove izjave. «Besede RIM, 26. — Včerajšnja debata v italijanskem parlamentu v zvezi s sramotno oprostitvijo fašističnega zločinca Borgheseja in s preganjanjem partizanov, ko so Targetti, Longo in Togliatti razgalili vse podlosti klerikalnega režima, je imela velik odmev. Danes pa je nepričakovano prišla vest, da je Saragat podal o-stavko na mesto podpredsednika vlade in ministra za trgovinsko mornarico. Njegovo ostavko spravljajo v zvezo z debato v parlamentu, ko je tudi saragatovec Lopardi posegel v debalo in obsodil zopetni dvig fašizma ter preganjanje bivših članov CLN. Kakor poročajo, je Saragat že sinoči očital Lopar-diju, da ne bi bil smel nastopiti proti vladi, ker je njegova stranka na vladi. Lopardi pa je izjavil, da ie samo postopal po svoji vesti Saragat je bil prisiljen podati ostavko zaradi nezadovoljstva članov stranke. List «Repubblica» poudarja ob tej priliki težko krizo, ki je nastala v Saragatovi stranki. Današnji «Giorna!e della sera« objavlja izjave Togliattija, ki so ga vprašali za mnenje glede Thorezo-vih izjav. Togliatti je izjavil: ((Izključujem, da ima Sovjetska zveza najmanjši namen napasti katero koli državo, ter je pripomnil, da je nesmiselno razpravljati o možnosti vojne med Sovjetsko zvezo in Italijo. «Ce kdo postavlja to domne-voi>, je dejal Togliatti, npomem, da misli, da bi morala Italija iti v vojno proti Sovjetski zvezi iz istih vzrokov, kakor bi vojno hoteli ameriški miljardarji, t. J. ker je Sovjetska zveza socialistična delavska država, in v tem primeru je jasno, kakšno bo moralo biti stališče tistih, ki so za socialni napredek, proti reakciji, za socializem. Glede možnosti — je zaključil Togliatti — da bi sovjetska vojska prišla na naše ozemlje, da zasleduje napadalca, bi italijansko ljudstvo imelo dolžnost čim uspešneje pomagati sovjetski vojski in dati napadalcu lekcijo, ki bi jo zaslužila. Si „111“ P°d P°U' glavnega tajnika francoske KP», pl sejo listi, ((dokazujejo da je francoski delavski razred na strani Sovjetske zveze za ohranitev miru v svetu*. Francija noče izročili vujniii ziičiin BAR IZ, 26. — Na sovjetsko noto francoski vladi, s katero je SZ zahtevala, da Francija izroči tri vojne zločince, sovjetske državljane, ki so pričali na Kravčenkovem procesu, je francoska vlada odgovorila, da jih ne more izročiti. Dva od omenjenih sta namreč »razseljeni osebi«, ki spadata na področje neke druge zavezniške države in sta se žg vrnila, od koder gta prišla. Tretji se Pa mora tudi vrniti in sicer v francosko okupacijsko cono. Sovjet-ska vlada naj bi se torej obrnila na francoske zasedbene oblasti Nemčije. Na ta način sj je francoska vlada umila roke. tijshim nadzorstvom. Državni tožilec je nato odredil, naj izročijo omenjene štiri obtožence vojaškemu sodišču. Spravili $.> jih v vojaške zapore. Obtožujejo jih, da so imeli pri 3ebi in širili tajnosti, ki se nanašajo na državno varnost. Za to je predvideli zapor j od enega do petih let. AFP javlja, da se je včeraj sestala komisija o »imunitetah«, ki bo morala do petka predložiti parlamentu poročilo glede treh zahtev o odvzemu parlamentarne imunitete ravnatelju lista «Humanite» Marcelu Cachinu. Prva zahteva je v zvezi z objavo poziva za časa rudarske stavke, s katerim so se pozivali člani varnostne službe, naj ne streljajo na stavkajoče, druga je v zvezi z objavo izjave politbiroja KP, da francosko ljudstvo ne bo nikoli šlo v vojno proti Sovjetski zvezi, tretja pa je v zvezi z objavo zadnjega Thorezovega govora. Dalje poročajo, da bo predložena zahteva za odvzem parlamentarne imunitete tudi poslancu Florimon-du Bonte, ravnatelju komunističnega tednika «France Nouvelle«, ki je objavil zadnje Thorezove izjave. Sindikalne organizacije so zavzele odločno stališče proti sodni preiskavi, ki se je začela proti Cachinu, Thorezu in drugim novinarjem. Glavni tajnik CGT Le Leap je ostro obsodil postopanje notranjega ministra Mocha, ki je skušal večkrat prikazati, da je republika v nevarnosti in da se pripravlja vstaja. Le Leap je poudaril, da so zadnji ukrepi proti komunistom le nadaljevanje te kampanje. Splošna konfederacija dela je danes objavila izjavo, s katero protestira proti policijskim preiskavam v uredništvih komunističnih kusili z novim predlogom mirno rešiti to sporno vprašanje in so zahtevali, da bi njegovo rešitev prepustili uradu za delo. Toda tudi na ta zadnji predlog so delodajalci odgovorili z odločnim gne«. Vztrajali so pri svojem, češ da imajo pravico odpuščati z dela, kadar in koliko hočejo in da bodo izvršili predvidene suspenzije z dela, pa naj se potem le delavci pritožijo kamor hočejo. Na tak nesramen odgovor so delavci ladjedelnice Sv. Marka odgovorili s splošno stavko; delavci ostalih ladjedelnic pa so prenehali z nadurnim delom. S tem da so bila brezuspešna pogajanja za rešitev najbolj perečega vprašanja suspenzij z dela, so sindikalni predstavniki obeh organizacij prekinili tudi pogajanja za rešitev mezdnega vprašanja kovinarskih delavcev CRDA, ki so se vlekla že več kot mesec dni. Na zadnjem sestanku, ki se je vršil na sedežu Združenja industrijcev, so delodajalci odgovorili, da se bodo pogajanja še zavlekla, ker niso pre-: jeli podatkov o delovnih in mezdnih pogojih delavcev italijanskih rvam. Ker so s tem svojim odgovorom dovolj jasno dokazali, da je zjihov namen samo zavlačevati po-ajanja, nikakor pa ne rešiti perečih problemov svojih uslužbencev, 'e bila edina pametna rešitev prekinitev pogajanj in pričetek odločne borbe vsega tržaškega delavstva proti nakanam delodajalcev. Občinski delavci in uslužbenci krajevnih ustanov so poslali Zvezi enotnih sindikatov kovinarskih delavcev pismo, v katerem zagotavljajo, da bodo z vsemi svojimi močmi pomagali stavkajočim delavcem ..Partizanka” ja pripeljala izseljence e domeno DUBROVNIK, 26. — Jugoslovanski parnik ((Partizanka« je prispel v Dubrovnik iz Avstralije in Nove Zelandije. Ob tej priložnosti se je vrnilo V domovino 184 jugoslovanskih izseljencev. Razen njih pa se je vrnilo tudi 86 Albancev. Pri sprejemu so bili navzoči predstavniki oblasti, med drugimi tudi minister za delo LR Hrvatske. Britanka delegacija odpotovala v Oeagrad LONDON, 26. — Danes je odpotovalo iz Londona v Beograd več članov britanske delegacije, ki bo pod predsedstvom britanskega poslanika v Jugoslaviji Charlesa Pea-ka v kratkem pričela pogajanja za trgovinsko pogodbo. Beaianti agencije TASS MOSKVA, 26. — Agencija TASS zanika vest. ki jo je objavil «News Chronicle«, češ la je sovjetska vlada predlagala češkoslovaški vladi, da bi se 400 tisoč sudetskih Nemcev iz sovjetske cone Nemčije preselilo v CSR. RIM — Verjetna postava italijanskega moštva za tekmo s Portugalsko: Bacigalupo. Ballarin, Ma-roso; Annovazzi, Rigamonti, Casti-gliano; Menti, Loik, Baldini Mazzo-la, Carapellese. Reakcija v ČSR ne sme več dvigniti glave PRAGA, 26 — V dnevnem povelju članom delavske milice in javne varnosti omenja notranji minister vlogo, ki sta jo odigrali milica in policija med dogodki v februarju 1948, ter poziva obed ve, naj bosta vedno pripravljeni nastopiti proti .tistim, ki bi hoteli škodovati pravicam ljudstva in državni varnosti. Trenutna slabost ali popustljiva pazljivost bi lahko v trenutku, ko reakcija bije svoj zadnji boj, napravila politično in gospodarsko organizacijo ranljivo ter pri tem reakciji nudila priliko, da zavre izgradnjo socializma. Dnevno povelje se končuje z besedami: »Ne bomo več dopustili, da bi pri nas reakcija spet dvignila glavo«. Nov poizkus za oprostitev Srazianija RIM, M - • Danes so izVršiii nov poskus, da bi popolnoma oprostili vsake odgovornosti italijanskega vojnega zločinca in Mussolinijevega maršala Grazianija. Na zahtevo zagovornika je rimsko sodišče sklenilo proglasiti ((nepristojnost« in predati zadevo vojaškemu sodišču. Kakor je znano, je to sodišče, ki ga sestavljajo mnogi bivši fašistični častniki, pred kratkim oprostilo znanega vojnega zločinca Roatto. Priznanja obtoženih na procesu v Sofiji SOFIJA, 26 — Danes se je na procesu proti 15 protestantskim pastorjem nadaljevalo zasliševanje Ivanova, kj se je pričelo že včeraj. Obtoženi je podrobno opisoval svoje zveze z ameriškimi cerkvenimi in posvetnimi osebami. Na koncu zasliševanja je dejal, da je počel vse iz bojazni, da se ne bi komunistična partija utrdila, kar bi bil konec cerkve«. Poudaril je, da ni bil podvržen nikakemu fizičnemu ali moralnemu nasilju med zasliševanjem. Nato se je proces nadaljeval z zasliševanjem glavnega obtoženca 'Zapkova. Ta je priznal, da je kot elan bolgarske delegacije na mirovnih pogajanjih v Parizu navezal stike z ameriškimi krogi. Imel je tudi s seboj pismo Petkova, vodje bolgarske opozicije. Svoje zasliševanje je teatralno zaključil z besedami: «Kaj boste storili iz mene? Pest prsti ali novega človeka? Pest prsti ne more koristiti nikomur, novj človek pa bo koristen vsem«. Proces se nad: Ijeval v ponedeljek. Delovne množice obsojajo angln-anierišl!« napadalno poiililto S pomorskimi manevri v Atlantskem oceanu skušajo An.tjlo-amoričani izvajati pritisk na druge države za vstop v napadalni pakt - Komentar moskovskega radia o sredozemskem paktu «‘. obstaja osrednji volivni urad iz predsednika tribunala ali sodnika, ki ga on določi kot predsednik: (Nadaljevanje na 2. stranij WASHINGTON, 26. Dopisnik «Daily Telegraphai) v Washingtonu piše, da so na zadnjem razgovoru med Achesonom in predstavniki Kanade ter petih držav zahodnega vojaškega pakta razpravljali novo klavzulo atlantskega, ki naj bi ((branila države podpisnice pred morebitnimi dejanji sile. ki bi jih organizirale komunistične manjšine«. Vse to je seveda v skladu z znano Trumanovo doktrino o ((notranjem napadu«. Sovjetski radio je oddajal komentar političnega urednika Lineckega glede sredozemskega bloka. Linecki izjavlja, da obstajata v tem osnutku dve varianti. Prva, ki se pripisuje turškemu zunanjemu ministru Sadaku, bi hotela vključiti v sredozemski blok Francijo, Italijo, Grčijo, Turčijo in Veliko Britanijo. Drugi osnutek, ki ga je izdelal grški zunanji minister Caldaris, predvideva vključitev v ta blok tudi Španije in arabskih držav, Irana in Pakistana, čeprav sta zadnji dve državi daleč od Sredozemlja. Linecki poudarja, da je razlika med tema dvema osnutkoma samo v številu držav, ki bi pristala na sredozemski blok, obadva osnutka pa imata isti namen: ustvariti v korist imperialističnega napadalnega sistema, ki so ga izdelali v Washing-tonu in ki je znan pod imenom atlantski pakt, sredozemsko mostišče, ki bi se s strateškega stališča opiralo na anglo-ameriška in letalska oporišča, s političnega stališča pa na reakcionarne režime ali pa na fevdalni sistem, ki še obstajajo v tem delu sveta. V trenutku, ko se v Washingtonu pripravlja napadalni blok proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije ,skuša London ustvariti sredozemsko mostišče, ki bo imelo nalogo pomožnega sistema v atlantskem bloku. Ker bodo v sredozemski pakt razen sredozemskih evropskih držav vključena tudi francoska ozemlja Severne Afrike, bivše italijanske kolonije v Sredozemlju in države Bližnjega vzhoda pod anglosaškim vplivom. je jasno, da je ta pakt del načrta, s katerim si hočejo Anglo-američani zajamčiti posest kolonialnih baz na vsem svetu. Voditelj ameriške pomorske misije v Turčiji admiral Seattle je izjavil, da so sklenili, da bodo ZDA odstopile Turčiji 4 ameriške torpedne lovce, ker da je bilo ((razbito ravnotežje« v Črnem morju, ko so bile Sovjetski zvezi izročene italijanske vojne ladje. Sovjetski list «Krasni Flot« piše o demonstrativnem značaju sedanjih manevrov ameriške mornarice v Karibskem morju, kjer sodeluje 120 vojnih edinie, več sto letal ter 35 tisoč mož angleško-kanadske vojske. Reklama, ki jo je tem manevrom na Atlantskem oceanu napravil ameriški tisk, je našla odmev v Veliki Britaniji. Angleški tisk in radio sta napovedala, da bodo prve dni mai-ca britanske pomorske skupine odplule v Sredozemsko morje, da se pridružijo britanski sredozemski mornarici za skupne manevre. Na povratku bo «Home fleet« nadaljevala manevre v Atlantskem oceanu ravno v času, ko bodo v teku manevri ameriške mornarice. Lahko je domnevati, da bo to razkazovanje sil imelo neposreden vpliv na bodočo sklenitev pakta severnoatlantskih držav, ki bo kot temelj za napadalni blok reakcionarnih elementov pod vodstvom ZDA. Anglo-ameriški krogi so se poslužili teh manevrov, da bi dvignili svoj vpliv pred evropskimi državami, ki se jim dobrikajo, da bi pristopile v blok. Toda vojne politike vodilnih an-glo-ameriških krogov, ki se odraža v povišanju pomorskega oboroževanja in v demonstrativnih manevrih, kjer se straši z atomsko bombo, nikakor ne podpirajo delovne množice teh držav. To dokazuje izjava britanskih «Trade unions«. ki predstavljajo 950 tisoč delavcev, in ki pravi, da je britansko delovno ljud' stvo razburjeno zaradi priprav na novo vojno in zahteva, naj se izboljšajo odnosi s Sovjetsko zvezo. To dejstvo potrjuje tudi težnja, ki se vedno bolj pojavlja na Norveškem proti udeležbi v atlantskem paktu. Končno tudi težkoče v ameriškem senatu pri preučevanju začetnega osnutka pakta odražajo med širokimi sloji ameriškega ljudstva protiljudskl značaj napadalne poli-litike in politike oboroževanja. Delo gospodarskega in socialnega sveta LAKE SUCCESS, 26. — Gospodarski in socialni svet je včeraj zaključil razpravo o svetovnem gospodarskem položaju. Izglasoval je resolucijo, s katero poziva vse države, naj pošljejo glavnemu tajniku OZN podatke in statistike, da tako sodelujejo pri izdelavi poročila p gospodarskem položaju v svetu. Slovanske države so se glasovanja vzdržale. Med debato je poljski delegat Kac Suhy obtožil ZDA, da hočejo gospodovati nad Evropo s pomočjo Marshallovega načrta. Tajnik Svetovne sindikalne zveze Louis Saillant je še prej podal poročilo o sindikalnem položaju v Grčiji, Libanonu, Indiji in Cileju-Poročal je o kršitvi sindikalnih pravic ter je zahteval, naj se uvede nova preiskava o aretaciji voditeljev grških sindikatov. Poročilo vsebuje tudi protest proti preganjanju grških sindikalistov. Saillant je navedel nato številne kršitve sin-dilalnih pravic v Indiji Libanonu in Cileju. Učenjak - črnec je na čuden način izginil WASHINGTON, 26. — Odvetnik Leon Ransom, črnec, ki uživa v ZDA velik ugled in ki je seveda velik nasprotnik rasne diskriminja-cije, je pretekli četrtek izginil. Sedaj policija poizveduje za njim. Hansom, bivši dekan na fakulteti mednarodnega prava na harward-ski univerzi, je šef pravnega oddelka ((Državne zveze za napredek prebivalstva črnega plemena«. BUKAREŠTA, 26.—Bivši poveljnik romunske trinajste divizije general Filip Agricolu je bil obsojen na 10 let ječe in na zaplembo vsega premoženja, kjer je v juliju 1941. izdal ukaz za usmrtitev več oseb v mestu SaltzL «Grigioverde» Democrazia Cristiana in plebiscit za volitve Sinoči so zmagoslavno javil: v svet, da se je včeraj vršila ustanovna skuščina nove organizacije, ki jo lahko imenujemo po pravici vojaško militaristično, kajti imenuje se «FEDERAZIO-NE GRIGIOVERDEs in ki zajema, kakor pravi poročilo, sledeče že obstoječe organizacije, seveda prav tako vojaškega značaja: 1, La compagnia . olontari Giuliani; 2. L’Istituto del nastro azzurro; 3. L’associazione redud dalla prigionia; 4. L'associasione del fante; 5. Associazione degli alpini; 6. L’associazione del ber-saglieri; 7. L’associazione dei granatieri; 8. L’associazione dei cavalieri d'ltalia; 9. L'associazio-ne dei paracadutisti; 10. L’asso-ciazione degli artiglieri; II. La associazione degli arditi; 12. La associazione dei genieri; 13. La associazione dei carristi in 14. Vnnione dei marivai. Kako se delovanje te organizacije strinja z mirovno pogodbo Kakšne namene imajo ti ((tržaški« pripadniki imperialistične italijanske armade? Obrambnih namenov očitno ne morejo imeti, ker se nimajo pred nikomer braniti, ker jih nihče ne napada, niti njih, niti njihove propadle armade, še manj pa njihovega vitalijanstvan. Potemtakem jih združuje zgolj misel na maščevanje za poraz, ki pa ne more biti drugačna kot napadalna in se je ne more uvrstiti nikamor drugam kot v okvir vojnonetilskih in hujskaških načrtov anglo-ame-riških imperialistov in njihovih reakcionarnih hlapcev v Italiji in v Trstu. Proti komu so ti načrti in najnovejša federacija «GKI-GlOVERDEs naperjeni, je lahko vsakemu jasno: Naperjeni so tja, kjer so doživeli poraz, a to je Slovenija, Jugoslavija. Sovjetska zveza, širne ravnice Donskega bazena vse tja do Volge in Stalingrada. Z gornjo vestjo pa smo prejeli tudi vest, da se je istega dne v Trstu sestal izvršilni pokrajinski odbor «Krščanske demokracijo> v Trstu, ki je «preučil besedilo votivnega zakona izdanega od VU in sklenil «v svrho ohranitve zvestobe prevzetih obveznosti v skladu z določbami statuta sklicati mestno skupščino in z večino glasov na junijskih rotitvah. predložiti članstvu postavitev enotne liste, ki bo združila vse Italijane Trsta v obrambi domovine in krščanske civilizacije«. Jasno je, da tudi vsi ti tržaški italijanski klerikalci s Santinom na čelu nimajo pred kom braniti svoje poražene domovine, še manj pa krščanske civilizacije. Oni uporabljajo ta imena le zato, da bi skrili tisto, kar prav za prav branijo, a to je: svoje privilegirane pološaje, s katerih po mili volji, milosti ter ukazu tukajšnjih imperialističnih predstavnikov vedrijo in oblačijo nad delovmm ljudstvom Trsta. In ker se bojijo, da bi to njihovo proti-ljudsko samopaštvo na junijskih volitvah izgubili, se sklicujejo na «domovino in krščansko cirt-Uzacijo« ter bi hoteli za obrambo sionh samogoltnih interesov iz- muja7oT a iu*tva trzaikih kJFttčr,IaZb°\nap dn 1 rfemo- ZtlC,n °a 1lbania zadnjih pet- de t h llTrStU’ ZlaM Pa zadnjih aesetih let, nam jamči, da Trža- b0d° ^evarali ter da Ph bodo volitve postavile kamor spadajo — v kot. tja, 27. februarja 1949 Predpisi za nhčinshe volilne Uuiočitcv in«st - Vtoglasilcv iziuljunih kandidatov • Ha/veijavEjuiiju glasovanja - Kazonsko določbo TRŽAŠKI DNEVNIK ) (Nadaljevanje s 1. strani) urada, ter iz tajnika in iz članov volivnega urada prve sekcije, kjer inia urad svoj sedež. Oddelek 2. — V občinah, ki imajo samo eno sekcijo, opravlja naloge osrednjega volivnega urada vo-livni urad sekcije. Clen XXXV DOLOČITEV MEST Oddelek 1. — Isti ponedeljek ob 6. uri, ce je to mogoče, ali najkasneje v torek zjutraj, mora predsednik sklicati osrednji volivni u-rad in ponoviti izicl glasovanja v vsaki poedini sekciji, pri čemer pa ne sme spreminjati teh izidov. Nato mora določiti volivno številko vsake poedine liste m individualno število poedinih kandidatov. Oddelek 2. — Volivna številka kandidatne liste obstaja iz vseh veljavnih glasov, ki jih je lista dosegla v vseh sekcijah občine. Individualna številka poedinega kandidata obstoji iz volivne številke njegove kandidatne liste prištevši preferenčne glasove. Oddelek 3. — Volivna številka služi kot osnova za dodelitev števila svetovalcev, do katerega je upravičena vsaka poedina kandidatna lista. Za občino Trst se ta dodelitev opravi na sledeči način: Vsaka poedma volivna številka se zaporedoma deli z 1, 2, 3, 4, .. itd., dokler se ne doseže število svetovalcev, ki jih je treba izvoliti; iz tako dobljenih količnikov so mora vzeti toliko največjih količnikov kakor je število svetovalcev, ki jih je treba izvoliti; ti količniki sg morajo razvrstiti po nižajoči se lestvici. Pri zgoraj omenjenem deljenju se ulomki ne upoštevajo. Vsakj poedini kandidatni listi se dodeli toliko predstavnikov, kolikor je v lestvici količnikov, ki pripadajo tej kandidatni listi. Ce so količniki enaki, se dodeli mesto tisti kandidatni listi, kj Je dosegla višjo volivno številko, v primeru enakosti teh številk pa z žrebanjem. Ce pride na kandidatno listo več mest, kakor šteje kandidatov, sc morajo nadštevilna mesta razdeliti med druge kandidatne liste po vrstnem redu količnikov. Oddelek 4. — V drugih občinah cone se mesta dodelijo tako, da se skupno število veljavnih glasov, ki so jih dosegle vse kandidatne liste, deli s številom svetovalcev, ki jih je treba izvoliti, in se tako dobi volivni količnik; pri tem deljenju se ulomkj količnika ne upoštevajo. Vsaki poedini kandidatni listi se dodeli toliko mest, kolikor krat je volivni količnik obsežen v volivni številki te liste. Mesta, ki se ne bi dodelila, ker ni bil dosežen volivni količnik, se morajo dodeliti takole: a) če eno samo mesto ni lo dodeljeno, se dodeli kandidatni listi, ki ima najvišji ostanek; b) ča ni bilo dodeljeno več kot eno mesto, se drugo mesto dodeli kandidatni listi, ki ima drugi najvišji ostanek, itd. Ce so ostanki enaki, se mesto ali mesta dodelijo tisti kandidatni listi ali listam, ki so dosegle najnižjo volivno številko. Ce so tudi volivne številke enake, se dodelitev izvrši z žrebanjem. Oddelek 5. — Potem ko se je v smislu prednjih odstavkov 3 oz. 4 določilo število svetovalcev, ki se dodelijo poedinim kandidatnim listam, določi osrednji volivni urad vrstni red kandidatov vsake poedine liste na podlagi individualnih volivnih številk, ki so jih dosegli. Clen XXXVI PROGLASITEV IZVOLJENIH KANDIDATOV Na podlagi izidov, ki jih je ugotovil osrednji volivni urad, mora predsednik proglasiti za izvoljene v skladu s številom mest, ki pripadajo poedinim kandidatnim listam, tiste kandidate, ki so po vrstnem redu, omenjenem v odstavku 5 prejšnjega člena, dosegli najvišje individualne voliv e številke, če so pa te številke enake, tiste kandidate, ki jmujo prednost po vrstnem redu v kandidatni listi; poprej pa mora pozvati prisotne volivce, da prijavijo morebitne zadržke proti pasivni volivni pravici izvoljenih oseb; vse to velja nekvarno odločbam, ki bi jih sprejel občinski svet v smislu člena XL11I. Clen XXXVII ZAPISNIK O OPERACIJAH OSREDNJEGA VCLIVNEGA URADA Ta člen odreja, ua imajo predstavniki kandidatne liste p-uvico prisostvovati operacijam osrednjega volivnega urada v tistem delu dvoran-, ki je rezerviran za urad. Dalje določa ta člen kompetenco osrednjega volivnega urada gle< incidentov in postopek z zapisnikom. Cie. XXXVIII NADOMESTITEV IZVOLJENIH KANDIDATOV Ce občinski svetovalec ne more biti izvoljen ali če je umrl pred proglasitvijo izvolitve, se mora nadomestiti s prihodnjim kandidatom, ki je na kandidatni listi tega ob-činsKcga svetovalca dosegel najvišjo individualno številko. Enako se nodomesti tudi izvoljeni občinski svetovalec, ki umre v prvem letu svoje funkcije. Clen XXXIX NEZDRUŽLJIVOST POLOŽAJEV PRI IZVOLJENIH OSEBAH Ce so na podlagi volitev postali člani . občinskega sveta sorodniki, našteti v členu XI, odstavek 3, o-stane izvoljen tisti izmed njih, ki pripada kandidatni listi z višjo volivno številko, če pa ljavljene, se sme opustiti glasovanje oziroma ponovitev glasovanja v teh sekcijah, če glasovanje volivcev, ki so vpisani v teh sekcijah, nima vpliva na skupni izid volitev. Ce bi moglo glasovanje volivcev, ki so vpisani v teh sekcijah, vplivati na skupni izid glasovanja, se morajo volitve vršiti v dveh mesecih na dan, ki ga določi Zavezniška vojaška uprava. POLOG Clen XLII IMENIKA O VANJU GLASO- Pretor mora pozvati skrutinator- ie. da prisostvujejo, če to želijo, v treh dneh odpiranju ovoja z ime-nikom o glasovanju. Ta imenik mora biti položen za dobo 15 dni v pisarnici preture, kier ga sme vpogledali vsak volivec. Clen XL1JI PRETRES PO OBČINSKEM SVETU Na svoji prvi seji po volitvah mora občinski svet. predno sklena o kateri koli drugi zadevi, pretresti položaj izvoljenih članov v smislu člena X odstavek 1 in člena XI, odstavki 1, 2 in 3. čeprav ni bilo nobenih ugovorov; če obstoji kateri izmed razlogov, naštetih v teh predpisih, mora tzreči. da ne morejo biti izvoljeni, in poskrbeti za to. da se nadomestijo po predpisih člena XXXVIII. Ce občinski svet tega ne izreče na svoji prvi seii mora to storiti conski upravni odbor. Proti odločbam občinskega sveta je dopusten rekurz, ki ga predvideva naslednji člen; rok za rekurz teče od dneva, ko se objavi odločba. kjer pa je potrebna vročitev, od dneva vročitve. Clen XHV PRAVNA SREDSTVA Oddelek 1. — Proti volivnim o peracijam v zvezi z izvolitvijo občinskih svetovalcev ie dopusten rekurz v enem mescu od dneva, ko se svetovalci proglasijo za izvoljene. O rekurzih odloča v prvi stopnji občinski svet tako v pogledu pravice biti izvoljen kakor v pogledu volivnih operacij. Pritožitelj mora v treh dneh dati vročiti rekurz prizadeti nasprotni stranki po sodnem vročevalcu; ta stranka ima pravico vložiti odgovor v desetih dneh. Ce občinski svet v dveh mescih od vročitve ne ukrene o rekurzu ničesar, se mora na zahtevo prizadetih strank zadeva odstopiti, conskemu upravnemu odboru, ki mora izdati svojo odločbo v enem mescu od dneva, ko ie prevzel zadevo. Zupan mora vročiti odločbo ob-činskeea sveta prizadeti stranki v dveh dneh. Oddelek 2. — Proti odločbam občinskega sveta je dopustna pritožba na conski upravni odbor v enem mescu od dneva, ko se vroči odločba. Pritožbo mora pritožitelj v petin dneh po sodnem vročevalnem uradniku dati vročiti prizadeti stranki, ki sme vložiti odgovor v desetih dneh. Oddalek 3. — Proti odločbam conskega upravnega odbora ie dopusten rekurz na apelacijsko sodišče v skladu s predpisi člena 32, 33 in 34 enotnega zakonskega besedila zakona o političnih volitvah, odobrenega s kr. odi. z dne 2. septembra 1919 št. 1945. Odločba ape-laciiskega sodišča je dokončna sko sodišče ugodijo pravnim lekom. Oddelek 4. — Ce občinski svet. conski upravni odbor in apelaelj-sko sodišče ugodijo pravnim sredstvom, morajo, če je to potrebno, primerno popraviti izid volitev in nadomestiti kandidate, ki so bili neoravilno proglašeni zp izvoljene, s kandidati, ki so k temu upravi- POGLAVJE III. KAZENSKE DOLOČBE Členi XLV do LIX določalo kaz n; za vse tiste, ki bi prekršili odredbe pričujočega volivnega zakona. Kazni se vrtijo od šestih mesecev do treh let ječe in 3000 do 20.000 lir denarne kazni. za tiste, ki bi hoteli volivce podkupiti; za tiste pa, ki bi volivcu ali njegovi družini grozili, pa znaša kazen poleg denarne kazni tudi do oet let ječe. Do pet let ječe in z denarno kaznijo se kaznuje tudi kdor nasilno moti redni potek volivnee-. sestanka. Kdor pride na volišče r orožjem se kaznuje z ječo do ene ga leta. Kdor vstopi na volišče neopravičeno se kaznuje z. zaporom do treh mesecev in Z globo do 2000 lir. Kdor nima pravice glasovanja Pa se je vseeno posiuži na zviiačen način se kaznuje z denarno kaznijo in z ječo do dveh let. Najstrožje kazni so predvidene za pripadnike volivnih uradov če bi spremenili ali pa če ne bi razglasili izzida glasovanja, ali na če bi ovirali predpis: > dostavitev vo- livnih imenikov: takšni primeri se kaznujejo z ječo do sedem let m z denarno kaznijo do 20.000 lir krivci pa se takoj aretiralo Predsednik volivnega urada, ki bi preprečil volivcu, da vstopi glasovalno celico, se kaznu'e z lečo enega leta. Kdor glasuje ne da bi imel za to pravico ali da alasuie več kakor enkrat ali na nepravilno upo rabi volivno notrdilo. se kaznuje 3 iečo do dveh let in globo 20.000 Ur. Ista kazen velja za tistega, ki b oviral prosto izvrševanje volivne oravice. Tudi župan, ki ne bi izvršil svoie dolžnosti, se kaznuje ječo do enega leta. Clen I,V. pa predpisuje, dr. sme vsak volivec začeti kazensko postopanje zaradi kaznivih deianl tem. da priglasi svojo intervencijo kot zasebni udeleženec in sicer v roku dveh let od dneva zadnjega zanisnika o volitvah. Ce sodišče Izreče kazen ječe nia obsodba za posledico izgube volivne pravice in pravice na iav no službo. Predpisi tega poglavja veliam Iz Nabrežine Politični položaj v naši vasi Takoj po objavi resolucije ln-formbiroja so pnili vidalijevci v Nabrežini razbijat naše množične organizacije, kar so storili, ali so hoteli storiti, tudi v drugih vaseh in v Trstu. Začeli so podlo gonjo proti Titovi Jugoslaviji ter jo obtoževali, da je postala nacionalistična in da je zašla v imperialistični tabor. Ta umazana in podla propaganda se še vedno nadaljuje; toda če so mislili s to propagando doseči to. da bi zanetili v naših srcih ovraštvo dc note Jugoslavije, so se zelo zmotili. Fes, da so nekateri naši ljudje v začetku verjeli besedam Vidalijevih razbijačev, a polagoma so se jim oči odpirale in pričeli so dvomiti o resničnosti obtožb proti Jugoslaviji. S tem trenutkom so se pričele vrste Vldaii evih pristašev v Nabrežini redčiti in ni daleč dan, ko se bo vsa uma-a na propaganda razpuhtela in razpočila kot balončki iz milnice. Naši ljudje, ki gledajo trezno in resno na vso zadevo, svetujejo, da bi se naša OF reorganizirala ter se bolj tesno povezala z Jugoslavijo in njenimi voditelji, kot je bila povezana že za časa narodno-osvobodilne borbe. Kot so trdno povezane vse italijanske politične skupine, z Vi-dalijevo skupino vred, z Italijo, tako moramo- biti tudi vsi resnični demokrati združeni in v stalnih stikih z državo, kjer resnično gradijo socializem. Posebno bi se morali tega zavedati kmetje in delavci ter si biti na jasnem, kje je za nas vsa bodočnost in od kod prihaja za nas svoboda. Dovolj je laži in sovraštva! Bodimo si zopet vsi tovariši in ne stepimo se z Vidalijevo politiko, za katero se skrivajo zelo podli načrti. Ljudstvo je sito take politike, ki v nobenem primeru ne odgovarja naukom Marža in Lenina. Pozivamo vse poštene Slovence in demokratične Italijane, da na-ravijo konec temu položaju ter se šc tesneje oklenejo OF in SlAU. Vsaka drugačna politika bi nas nuj. no pri vedla tja, kamor silijo odkrito vse italijanske politične stranke, v objem njihove politike! »re za kan -------------■ didate me in jste kandidatne liste, tudi za izvolitev župana 'ki je dosegel višjo •” kaznivih tisti kandidat, ki individualno številko V takem primeru se morajo izključeni člani občinskega sveta takoj nadomestiti po predpisih člena XXXVIII. Clen XL OBJAVA IN SPOROČITEV IZIDOV V treh “dneh po zaključku skru unija mora župan objaviti izide volitev in jih sporočiti izvoljenim osebam. Clen XLI RAZVELJAVLJENJE GLASO-VANJA Ce se volitve v nekaterih sckci-jak niso izvršile ali so bile razve- Zr sojenje kaznivih dejani so pristojna redna sodišča razen 70 primere groženj ali nasilnih del? ni s katerimi se moti redni ootek volivnega sestanka: za te primere so oristoina zavezniške voiarka so dišča. ki na jih moreio odstopit rednim sodiščem. POGLAVJE IV. ZAKLJUČNE DOLOČBE Člena LX in LXI določata, da vsi izdatki za prve volitve občinskih svetov v coni gredo na brc me ZVU ter da veljavnost ukaza štev 33 stopi v veliavo. ko 9e ob javi v uradnem Rstu. Ukaz je podpisal gen. Gaither, ge neralni ravnatelj za civilne zadeve dne 21. febr. 1949. Tako odgovarja slovensko ljudstvo ^zaščitnikom« slovenske kulture1 I x ju v a članov Prusi/iitnega društva v Rojanu Podpisani odbor in člani slovenskega Prosvetnega društva «Ro-jami ostro obsojamo razbijaško delo od Vidalija zapeljanih elementov, ki uničujejo slovensko kulturo na Tržaškem ozemlju, s tem da ovirajo redno delovanje Slovenskemu narodnemu gledališču in raznim drugim prosvetnim društvom IZRAzAMO popolno zaupanje vodstvu SHPZ, s katerim se bomo še nadalje skupno borili za enotno prosvetno delovanje, ki nam ga je že za dolgo vrsto let onemogočil tuji šovinizem. IZJAVLJAMO da ne pripoznamo nikakega drugega odbora, razen vodstva SHPZ, ki bi si samovoljno lastil pravico voditi našo prosveto, ter obenem OBSOJAMO vsak poizkus, za katerim bi se skrival, pod krinko zaščite slovenske ljudske prosvete, namen dejanskega ugonabljanja našega prosvetnega delovanja. Smrt fašizmu — svoboda narodu! (SLEDI 110 PODPISOV) Prosvetno društvo «Rojan», ki nam je poslalo gornjo izjavo, šteje 140 članov. Iz tega torej sledi, da je izjavo podpisalo nič manj kot 7S.5 odst. vsega članstva. Ves krik in «napihovanje» azaščitnikovs slovenske kulture je torej zaman, kajti gornja številka je pač najboljši dokaz, ki ne potrebuje nikakega posebnega komentarja. Star pregovor pravi: eZaba. ki se preveč napihuje — počl...» Aretacija zaradi dogodkov 1945 Dolgo policijsko poročilo, ki je našlo svoj odmev že na dveh in trikolonskih naslovih šovinističnih časopisov, javlja, da so aretirali 52-letnega Ivana Alessija iz Spodnje Marije Magdalene št. 385. Omenjenega Alessija in 56-letnega Federi> ka Sobana, ki je sedaj zaprt v Co-roneo, so namreč nekateri ovadili, da sta maja 1945 aretirala nekatere osebe- Na zaslišanju je Alessio priznal, da je nekatere aretiral zaradi tega, ker so bili odgovorni za nacistične «rastrelamente». Alessi- ja so zaradi lega že ovadili tožilstvu. Omenjena zadeva ni nič kaj posebnega; je pač spet primer več, s katerim hočejo omalovaževati obdobje maja 1945 leta. Bližajo se namreč volitve in je treba pripraviti procese proti obdobju 1945 leta. Koncert policijske godbe na Velikem trgu Danes ob 11. uri dopoldne bo po. licijska godba priredila koncert na Velikem trgu. Program je sledeč: Verdi: «Moč usode« simfonija. Puccini: Tosca III. dejanje, Holst; Mars in Mansi: ((Razigrana fantazija«. Dirigent bo inšpektor P. Mansi. RITA CELENTI in E- LUCIANO FABIAN danes poročena. = Trst 27. II. 1949. 'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiim tržaški konopliarni delajo delavci samo 24 ur tedensko Kaže, da preživlja Tržaška ko-nopljarna novo kritično obdobje, ki e navadno ponavlja vsako leto ob tem času, kar pomeni za delavstvo, ki je tamkaj uslužbeno, poslabšanje delovnih in življenjskih pogojev. 2e več kot dva tedna delajo delavci in delavke te tovarne samo 24 ur tedensko; ni nam potrebno šc posebej poudariti, kaj pomeni tako občutno zmanjšanje delovnih ur za tamkaj uslužbenc delavce, ki so se komaj preživljali s plačo, katero so prejemali pred znižanjem delovnih ur. Na proteste delavstva je vodstvo tovarne odgovorilo, da je bilo prisiljeno zmanjšati delovni urnik, ker iso prispele ladje, ki prevažajo iz Indije potrebne surovine; razen tega pa je bilo treba zmanjšati poji ošnjo električnega toka. kar je prisililo tudi vse druge tržaške to-vame, da so zmanjšale delovni urnik. V konopljarni je moralo zaradi pomanjkanja električnega toka prenehati delo trikrat tedensko; sicer jrejmejo delavci za te izgubljene delovne ure nekako odškodnino, ki pa seveda še daleč ne odgovarja soti, ki bi lahko izenačila sedanjo plačo s plačo, katero so prejemali. In prav zaradi že zgoraj navedenih razlogov, ki ovirajo proizvodnjo te tovarne, postaja položaj delavcev zelo kritičen. Tovarniški (>dbor je prejel od vodstva konopljarne, da bo trajala delovna doba z zmanjšanim delovnim urnikom samo dva tedna in da ;e bo po preteku tega časa vsa stvar zojaet uredila. Toda dva tedna sta že potekla in nič ne kaže, da bi imelo vodstvo namen izpolniti svoje obljube. Podaljševanje tega delovnega ur-nika zelo vpliva na življenjske pogoje delavcev in delavk, ki zaskrbljeno gledajo v bodočnost. In vendar si upajo delodajalci trditi, da so se življenjski pogoji tržaškega delavstva izboljšali. Ce je položaj tistih delavcev, ki so lahko do danes že delali 48 delovnih ur, že zelo kritičen, .-i lahko predstavljamo, kako kritičen je za te delavce, ki lahko tedensko naredijo komaj 24 delovnih ur. Ponovno sc obračamo na vojaško upravo, da bi rešila to vprašanje ter tako pripomogla k izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev delavcev in delavk Tržaške konopljarne. Po krivem je bil obdolžen Sobota je bila včeraj. Zulu Je vladal nekakšen mir po hodnikih in dvoranah sodne palače. Nekaj prerivanja je bilo na okrajnem »o dišču, vendar brez posebnega po mena za sodno kroniko. Ostalo je le še okrožno sodišče, ki pa je samo enkrat »dvignilo« iz sobotnega mrtvilu. Mrtvilo je prekinil denar, ki Je izginil v obliki 130 ti9oč lir, g. Co-troneiu. Zgodilo pa se je takole: Antonio Gaiasso, sin pok. Trifutla, je delal na Reki, kjer je stanovala tudi njegova teta. Naenkrat ga je leta 1948 nekaj pičilo. Svoji teti je pustil pismo z bombastičnimi frazami, da bo kmalu postal oče, da Ji bo že vse povrnil in naj mu oprosti. Z Reke je izginil skupno s svojo ljubimko Marcelo Titzevo. To pismo pa je na žalost za Galas-sa in deloma za njegovo teto pri neslo nesrečo. Istega dne Je namreč iz Cotroneiovega stanovanja izginilo iz neke blagajne 130 tisoč lir. Tako je bilo vsaj uradno javljeno sodniji. Iz privatnih pripovedovanj pa je ta številka narasla na 150, 160 in celo na 170 tisoč lir. Zakaj, ni nihče vedel. Zaradi tega primanjkljaja v družinski blagajni, in posebno še zaradi nečakovega nenadnega odhoda in vsebine pinma, je bila teta skoraj gotova, da je imel Gaiasso prste vmes. Sum je seveda padel tudi na njegovo ljubimko Marcelo litz. Sledila je ovadba, češ da sta oba izmaknila omenjeno vsoto. Bo ovadbi se je stvar razjasnila, da prav za prav pismo nj bilo v nobeni zvezi s tatvino, pač pa se je nanašalo na neki dolg, ki ga je imel Gaiasso do svoje tete. Dolg se je vrtel y višini 350 tisoč lir, besede v pismu pa so pomenile, naj bi mu teta odpustila, ker ji ni vrnil denarja, medtem ko je zapustil Reko. Usmiljena teta pa je takoj umaknila ovadbo. Tetino kesanje pa je bilo prepozno. Ovadba je šla po uradni poti naprej. Včeraj je sodišče uvidelo, da ni mogoče naprtiti krivde za izmak-njen denar ne Falassu ne Marceli Titzevi, zato sta bila oba oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. Pred- KONGRES ttovne tani* zveze ES V nedeljo 6. marca t. 1. ob 9 uri bo v Ul. lmbriani 5 kongres kmetijske strokovne zveze ES, Kongresa naj se udeležijo vsi izvoljeni delegati. Kmetiiski referenti po vaseh, kjer ne bodo utegnili imeti sestankov za volitev delegatov za kongres, naj poskrbijo, da bo prišlo na kongres od 3 do 5 delegatov iz vsake vasi. Dnevni red kongresa: 1. Izvolitev delovnega predsedstva. 2. Referat tajnika strokovne zveze (tov. Grbec). 3. Diskusija. 4. Izvolitev novega odbora. 5. Bodoče delo in naloge strokovne zveze. 6. Razno. Na kongresu bo sprejeta tudi spomenica o stanju gospodarstva, posebno kmetijstva v angio-ameriški coni, ki jo bo ES predložili vojaški upravi. sednik sodišča je bil Picciola, dr-žavni tožilec Amodeo, zapisnikar Pivk, zagovornik odv. Giroineta. Našim ljudem odrekaj o pravico do dela in kruha Med svojevrstnim delovanjem tukajšnjih uradov, ki na vsakem koraku in na vse načine zapostavljajo naše ljudi, je tudi ono. urada za izdajanje delavskih knjižic. V naše uredništvo smo dobili dopis prizadetega Slovenca, ki se popolnoma upravičeno vprašuje, kako dolgo bo še trajalo tako načrtno odrivanje Slovencev, ki so bili prisiljeni zapustiti svoj dom pod fašizmom, in so se po njegovem porazu vrnili domov. Tem nočejo izdajati delavskih knjižic in jim tako praktično odrekajo pravico do kruha. Kot se iz formularja samega vidi, imajo pravico do delavske knjižice samo italijanski državljani, ki bivajo v Trstu. Na samem formularju je ic natiskano: Cittadinanza: ITALIANA, a izpod tega: COMUNE Dl TRIESTE — TLT. Nerazumljivo je namreč sledeče: ali obstoji sploh STO, kadar s/ izrecno zahteva italijansko državljanstvo, ali pa je STO na podlagi tega formularja priključeno italijanski državi. Ce je tako, potem odpade potreba po navedbi STO. V' uradu VII tržaške občine v Ulici del Teatro 3-III. je že na sobni pregraji nabita tabla s sledečim napisom: «1 libretti di lavoro si rila-sciano esclusivamenle ai cittadini italiani — residenli stabili«. Kaj pa je z jugoslovanskimi državljani. katerih v Trstu ni malo in ki so st pridobili jugoslovansko državljanstvo i: času italijanskega-fa-Šističnega terorizma, ko so morali tržaški Slovenci bežati v drugo državo pred fašističnim nasiljem? Ti Slovenci, ki so rojeni v Trstu in so bili prej avstrijski državljani potem pa italijanski in ki so se morali zaradi fašističnega terorja zopet u-makniti iz po Italiji okupiranega ozemlja, so se po uničenju fažiz.ma zopet vrnili na svoje domove. Ti Slovenci seveda nimajo pravice do delavske knjižice, čeprav so sl nekateri pridobili stalno rezidenco v tržaški občini, ki jim, ako ne drugače, že iz moralne sramote tega ni mogla odbiti, a državljanstvo so ti morali pač preskrbeti v drugi državi, če so hoteli biti zaposleni in priti do kruha. Tržaško prebivalstvo je sedaj tako razdeljeno, da oni, ki so pred kratko dobo prišli iz Italije so seveda italijanski državljani, imajo pravico do delavske knjižice, Slovenci pa. ki so se tukaj rodili in ki so se morali umakniti za neko dobo iz Trsta pred fašističnimi teroristi, ki so prišli z Italije, ne dobe delavske knjižice. Mogoče je, da si ZVU ni dovolj na jasnem, kakšna krivica se s tem dogaja pod njeno upravo, ker sicer si ne moremo misliti, da bi mogla ona to odobravati, saj je sama bila y borbi proti fašizmu. Železniški promet od 14. do 20.f.m. V tem tednu je prispelo v Trst 1689 vagonov z 22.360 ton blaga, od-premljenih pa je bilo 2.998 vagonov z 44.783 ton blaba. Promet s posameznimi državami je bil sledeč: Odvoz Dovoz vag. ton vag. ton FLRJ Italija Avstrija C,SR Madžarska STO Poljska Švica \ ______ PRESKRBA Nedelja 27. februarja Gabrijel, Nedaš Sonce vzhaja ob 6.49. zahaja ob 17.48. Dolžina dneva 10.5.1. Luna (mlaj) vzhaja ob 7.01, zahaja ob 17.21. Jutri ponedeljek 28. februarja Antonija, Sebidrag Zaključek delitve živil. V ponedeljek 28. t. m. se zaključi delitev vseh racioniranih živil na navadne in dodatne nakaznice za mesec februar izvzemši olje, čigar delitev se je pričela 22. t. m. Na zapadle odrezke je prepovedano izdajati živila. PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO »FR. MARUŠIČ« uprizori na pustni torek ob 19 v dvorani pri ((Lovcu* Petrovičevo vaško šalo v 3. dejanjih »Vozel«. Vabljeni vsi! PROSVETNO DRUŠTVO »MORJE« v Sesijanu priredi danes ob 16.30 prireditev, na kateri bosta sodelovala pevski zbor in dramska skupina 7. igro »Laži-zdravnik«. Po sporedu prosta zabava s plesom. Vabimo vse člane in sosednja društva. PROSVETNO DRUŠTVO «MAHIJ MATJAŠIČ - MILAN« v Barkov-ijah vabi vse člane na sestanek, ki bo v četrtek 2. marca ob 20 uri v Franklovem (pri Gregoričevih). Zaradi važnosti sestanka priporočamo polnoštevilno udeležbo! URADNE OBJAVE Podaljšan rok za prijavo kosmatega dohodka. Finančna uprava sporoča, da je z odredbo VU podaljšan rok (28. februar t. 1.) za prijavo kosmatega dohodka za tekoče leto do 31. marca 1949. Prodaja kruha in higienski predpisi. Mestni zdravstveni urad opozarja pekarne na higienske predpise pri prodaji kruha, ker se je opazilo, da prodajalci kruha sprejemajo umazani denar in nato režejo kruh strankam. Trgovska obratna dovoljenja. Mestna občina poziva vse trgovce, grosiste in detajliste, ki imajo svoj lokal (trgovino) na področju tržaške občine in ki posedujejo obratno trgovsko dovolilnico po zak. štev. 2174 z dne 16.12.1926, da jo prinesejo v odobritev za leto 1949 na urad za obratne trgovske dovolilnice v Ul. Procureria 2/III, soba 5. Kdor se pozivu ne bo odzval, bo kaznovan (tudi z zaporo lokala). Dovoljenje mora prinesti vsak osebno ali pa predložiti po svojem stanovskem združenju. S L 0 V E t\l SII11 NAKimiO ULIiH/HIŠČU 7.a Ti-žnšho uzTfBtljc Vanes 27. t. m. ob 16. uri gostovanje v ROCOLL v dvorani Pri lovcu z mladinsko igro M. Surlnove Dedek Mraz GLASBENA iska in nočna m h IT Bil II lir ponujajo sedaj le 5,000 lir odškodnine Še zdaj niso izplačali odškodnin za zemljišča za gradnjo miramavske ceste in ceste Trst-Rehu Skoraj neverjetno in žalostno je. da naši kmetje čakajo še v letu 1949 nu izplačilo odškodnine iz leta 1923 za niiramarsko cesto. Se zdai jim niso izplačali zemljišč, ki so jim jih tedaj odvzeli za gradnjo ceste. Nekaterim kot neki posestnici iz Grlnjana, ponujajo sedaj 5 tisoč lir za odplačilo zemljišča ki je danes vredno nad 300 tisoč lir. To je pravo norčevanje iz naših ljudi. Prav tako niso še izplačali mnogim zemljišča za cesto Tr3t-Reka, ki so jo gradilj Pred dvajsetimi leti. Skrajni čas je, da vendar enkrat izplačajo našim kmetom zemljišča, ki so jim jih odvzeli že pred tolikimi leti. Nikakor pa naj se ne smešijo in naj ne razburjajo ljudstvu s smešnimi ponudbami. Zemljišča morajo biti izplačana po današnji vrednosti ali pa po vrednosti leta 1923 oziroma 1934, ko so jim jih odvzeli. Toda pri izplačilu morajo upoštevati, koliko je bila vredna lira v letu 1923 in koliko je danes. To je vendar razumljivo in edino pošteno. Ko so razlastili naše kmete in rabil; zemljišča za gradnjo cest, ni nobena oblast ali organizacija zagovarjala interese posestnikov, ker to sploh ni bilo mogoče pod fašistično Italijo. Sedaj pa se za to zanimajo Enotni sindikati, namreč tajništvo kmetijske stroke, k; predstavlja našega malega kmeta; če bi to ne bilo tako, bi ostalo vse na mrtvi točki kot prej. Na vsak način ne more bit; nobenega izgovora več. Po tolikih letih je že sramota, da niso še izplačali ta zemljišča. Se enkrat poudarjamo, da je skrajni čaš, da izplačajo zemljišča' za gradnjo cest iz leta 1923 in 1934 Trst v znamenju pusta Ce kdo misli, da se v pustnem času lahko zabavajo samo odrasli se zelo moti. Pustni čos je Čas največje zabave prav za naše najmlaj- 788 11743 110 1204 531 5676 397 5017 249 3704 2204 34380 81 754 273 4040 27 415 2 24 8 166 7 118 4 88 — — 1 14 — — PORAZDELITEV BLAGA (v tonah): Rude in kovine moka in žito druga živila volna in bombaž stroji premog les razno blago 7438 3961 331 25196 1514 2065 16 794 167 90 521 2607 8510 497 4363 9573 Dnevna služba: Marchio, Ul Ginnastica 44: Zanetti. Ul. S. Laz-zaro 3; I,loyd, Ul. Orologio 6; Da-vanzo, Ul. Bernini 4: «Al Galeno«, Ul. Giulia 114; ASS Mutua, Trg Oberdan. Nočna služba: Lekarne Alabarda, Istrska ul. 7; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Crevato. Ul. Roma 13 in Godina Enea, Ul. Ginnastica 6 imajo stalno nočno službo. NABREŽINA danes 27. t. m. ob 16.30 Hcmv&il umetnih pesmi in opernih arij V dvorani kina bodo nastopil' naši najboljši solisti in KOMORNI ZBOR- Zborovodja: LBALD VRABEC-Pri klavirju: M. SANCINOV A- Gledališče Verdi Danes ob 16 bo tretja uredsta^T Donizettijeve opere ((Ljubljen« za drugi dnevni abonma. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 9400, papirnati št« iing 2050, telegrafski dolar 692, d, lar 678. švicarski frank 173, t, francoskih frankov 170, avstnjs šiling 29. t Vsem sorodnikom, prijatelje' in znancem javljamo, da je t. m. po težki bolezni prenunU v starosti. 65 let naša draga Antonija; roj. PišCanc Pogreb je bil v Pulju 17. lcbI' Žalujoči otroci: IVAN,,^ RIJA, ERNEST in }UST' Najnovejše prodajalne JESTVIN in MESNICA Plavje še, ki že dolgo časa prej sanjarijo, kako se bodo lahko takrat našemili. in oblekli. Seveda ni v hiši prej miru, dokler jim mamice ne ugodijo njihovim željam ter jih vsaj nekoliko našemijo. Potem pa hajd na cesto, kjer se prične šele glavni del «zabave». Takih pustnih «šemic» vidite v teh dneh povsod po cestah. Laliko bi rekli, da jih je še posebno dosti nrav v revnejših predelih mesta — zakaj? Zato ker je pač to skoraj najbolj lahko dosegljiva zabava saj zadostuje star očetov klobuk. ponošeno materino krilo alt stara obleka in maškeradna obleka je gotova. Otroci so v svojih željah zelo skromni in so zadovoljni že, če so po obrazu nekoliko namazani in če jim dolgo materino krilo opleta okrog nog. Seveda lahko srečamo tudi otroke. oblečene v resnične maškeradne obleke, izdelane is dragega blaga in raznih okraskov. Toda takih izvoljencev je malo. mnogo več je otrok, ki imajo očete breziioselne, ki živijo v težkih in zelo revnih razmerah in ki ne poznajo takega razkošja in lepih oblek. Vendar ie tudi njihovemu veselju pustu zadoščeno — pust dopušča zabavo vsem otrokom brez izjeme. Se nekaj dni in tudi tega veselja bo konec, a otroci se ga bodo radi še dolgo spominjali in pričakovali z vesel jem pust v prihoda tem letu PUSTNE ŠALE Včeraj zvečer ob 19.30 so obvi zali y ambulanti glavne bolnišnice 38-letnega Avguština Grmeka, doma z Lonjerske ceste 191. Grmek ima precej poškodovan obraz. Razbito ima zgornjo ustnico in odrgnjeno kožo. Grmek je zdravniškemu osebju povedal, da je malo prej prišel k njemu na dom Cervino Ferruccio iz Spodnje Sv. Marije Magdalene It. 756- Iz ničevih razlogov se je te spravil nadenj in ga potolkel po obrazu. Blizu Plavij so še manjša naselja Korte, Dougani, Kadika, Fuberle in Beloglav. N.a Plavjah in spodnjih naseljih imamo elektriko in vodo, zgornja naselja pa jo nujno rabijo in bi bilo prav, če se bi naša miljska občina za to zanimala. Potrebno bi bilo tudi še eno na. paiali.šče ob cesti in luč, ker je vedno velik promet, posebno zgodaj zjutraj. ROSSETTI. 15: «Kako sem v vojni zmagal«, Danny Kaye. E5CCELSIOR. 15: ((Lepotice v kopališču«. Film v barvah. Ester Wil-liams. Red Sktlton. FENICE. 13: «Zen»», Margarita Chap. man. FILODR AMMATICO. 13.30: »Pomla-d-nl veter«, Gary Grant ITALIA. 14.30: «Kadar ga srečajo gospe«, Grecr Garson. ALABARDA, 14: »Tihotapci«, Jack Courvay, Clark Gable. Eva Gardner, KINO OB MORJU. 13.30: «Vzgoja tuši ev», sovjetski film. IMPERO, 14.30: »Zena one rioči«, Ray Milland, Teresa VVright. VIALE. 14: »Vihar v puščavi«. NOVO CINE. 14: «DvoboJ s črnim razbojnikom«. GARIBALDI. 13: »Pokolj v Fortu Apache«. John Ford. MASSIMO. 14: «Tarzan proti pošastim«, Johnny VVeissmueller, N. Kel-ly in J. Shefield. IDEALE. 14: «Zadnji rdečekožec«, P. Foster. MARCONI. 14: »Doktor Jekyll m mrs. Hyde», Ingrid Bergman, L. Turner. ARMONIA. 14: «Gianni in Pinotto kot novaka«. ODEON. 14: »Noč v paradižu«, M. Oberon. AZZUTiRO. 16: «Kapitan Blootbi, LiviO Lombardo. RADIO. 14; «Capocabana», Carmen Miranda. VITTORIA. 14.30: »Srebrne drsalke«, Belita. UELVEDERE. 14: «Veseii pomorščaki«. SAVONA. 14: «Napad šeststotih«, E. Flynn In O. De Havllinnd. VENEZIA. 14: »Na jugu od Pago Pa- ga«, John Hall in Mac Laglen, KINO V NABREŽINI. Danes: »Slnga. pur«. H! RADIO H TRST II. Nedelja 27. februarja 1949. 7.15: Koledar. 7.20: Jutranja glasba. 7.45: Napoved časa in poročila. 8.00: Jutranji glasbeni spored. 8.30: Slovanska lahka glasba. 9.00: Iz simfoničnega repertoarja. 9.30: Kmetijska oddaja. 10.00: Sv. maša (vmes klasična glasba). 11.15: Skladbe za orgle. 11.30: Pridiga 11.45: Nedeljska glasba. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Pestra glasba. 14.00: Poročila. 14.30 Iz opernega sveta. 15.30: Zabavni orkestri. 16.00: Ponovitev veselo- igre: «Dobri voiak Svejk«. 17.30: Plesna glasba. 18.00: To. kar vsakdo rad posluša. 10.00: Ali že veste? 19.15: Operetna in filmska glasba 19.45: Napoved časa in poročila. I ZA 20.00: Slovanska zborovska glasba, j 20.30: Grieg: »Suita Holberg«. 20.45: Klavirska ritmična glasba. 21.00: Razgovori pred mikrofonom. 21.15: Lahka glasba. 22.00: Brahms: Simfonija št. 2. 22.33: Znani plesni orkestri. 23.00: Večerne melodije. 23.15: Napoved časa in poročiia. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.33: Plesna glasba. TRST I. Nedelja 27. februarja 1949. 7.13: Jutranja glasba in koledar. 7.30: Poročila. 7.45: Jutranja glasba. 8.45: Germano Kavalet igra na harmoniko. 9.00: Simfonična glasba. 9.30: Kmetijska ura. 11.43: Glasba po željah. 13.00: Poročila. 14.30: Mladinska ura. 14.55: Prenos nogometne tekme med Italijo in Portugalsko. 17.00: Igra orkester Kramer. 17.30: Simfonični koncert po vodstvom dirigenta Paul Kleckya. Sodeluje pianist Gino Gorini. Med odmorom športne novice. 19.48: Gospod Bonaventura. 20.00: Poročila. 20.15: Športna poročila. 20.30: | »Kraljica rož«, opereta v treh de- j ianjih. Glasba Rugaera Leoncaval-1 la Sodeluje pevka Lina Pagliughi. j 23.25: Plesna glasba. HKI.jlllSKlJ /, AII R lij! v novih zgradbah na ELlZ®^ SKIH POLJIH (Čampi ®lisl) so bile včeraj otvorjene. OGLEJTE SI J 1 H ! ADEX IZLETI- tekm8 i 'i iiCA t. I. BODO IZ.CETI Ajdovščino, Vipavo. Postojno in Ljubljano . iifaljnja vpisovanja: 13. MARCA: PLANICA - Smuške V’gnija 700.— iiT. ZA 20. MAHCA: OPATIJA 7.A 27, MA-V : Ljubljana, Postojna, OpaM Bovec, Kobarid, Aidov&cm in Vipava uft. Vpisovanja pri vseli potovalno ^ dih. — Za pojasnila direktno ^ «Adria-Expres», Ul. F. Seve/to Telefon 29-243. ^ ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. februarja 1949 se je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo 5. Civilne poroke: trgovec Tassato Alojz in gospodinja Braida Lucija, uradnik Moraro Claudio in uradnica Russian Marija. Cerkvene poroke: ladijski kapitan Branci Vladimir in uradnica Temnite Silvana, inženir Clbic dr. Smiljan in uradnica Chessi Karla kuhar Higgins Joseph in prodajalka Ftllppi Bruna. Umrli so: 83-letni Kircher An- ton, 62-letni Varenton Tiziano, 66-letni Vatovec Anton, 60-letni Mahnič Rudolf, 90-lelna Pitich Ivanka, vd. D’Agostinis. 74-letna Cumicro Katarina, vd. Tolcan, 2 leti stari Miniatti Fabrizio, 91-letna Cappel-letti Angela, vd. Ciatto, 8 minut stari Durante Alfredo. Oglejte si pohištv« v Ul. Madonnino ^ SPALNE SOBE H n H I N J M«wr (WM '*****[> ‘vvTVAmie r T - Cene zelo ugcdr,e Mizarji Siiiietovalr.i ? it o lij e talki 9 št e. furnir, park'*tfi vojn qodno ■ant* tet- snov* itlt. letov, * ezave in P10*. TEL. cale£ 'ji Čitajte nove knjige \OVE SLOVENSKE KNJIGE! (III. seznam) Franc Slokar: »Nova povest o stari pravdi«, br ... L vja v Steverjan. bodisi VlPe .so na dnevnem redu, kcr f,hčh' P°i5u- bodisi v gozdovih, Pravi partizani nimamo lajnosli Pokrajinski odbor ANPI-ja sporoča. Kakor se čuje in čita, vsakdanje oprostitve fašističnih kriminalcev niso vzbudile nikakega ogorčenja v vrstah nekaterih «partizanov» novoustanovljene API. Seveda ti gospodje, ki skrbijo za to, da »naši padli počivajo v miru« in za ohranitev «tiste oblasti«, ki se je zgradila prav na njihovih žrtvah zato, da grdi in zaničuje one, ki so preživeli, so to priliko uporabili raje za blatenje ANPI-ja. v katerem so resnični partizani vseh političnih struj. Seveda to je glas gospodarja! Tistega, ki z jezuitskim nasmehljajem poveličuje «partizana», ki se bori «pod najbolj dobičkanosno zastavo« medtem ko tovariši, ki so se res vedno borili proti okupatorjem in njihovim fašističnim hlapcem s tisto vnemo, ki jo niso partizani API-ja nikoli znali pokazati, še danes trpijo po ječah. Mi se nikakor nočemo posluževati tistih besed, ki jih njim narekuje gospodar, ker smo gotovi, da bodo tudi izgubljene ovce prej ali slej zopet našle pravo pot. Tem so naša vrata vedno odprta in jih ne bomo nikdar zaprli na tako podel način, kakor so se zaprla tista v Ul. Mazzini, ker v veliki partizanski družini nimamo tajnosti. Dražba košenine na detnsm bregu Soče Obveščamo vse zainteresirane kmetovalce, da bo dne 3, marca od 9. urj zjutraj v prostorih registrskega urada v Gorici dražba za košnjo travnikov na desnem bregu Soče na podlagi prve cene 4000 lir. Pogodbo, k; bo trajala 3 leta, bo registrski urad sklenil z najboljšim ponudnikom,, ki bet moral nato plačati najemnino za prvo polletje in pogodbene' stroške. Planinski sprehod Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča članom in prijateljem, da bo danes popoldne planinski sprehod na Vrh. Odhod s Travnika z avtobusom ali kolesi ob 13.30 v Rubije, od koder bosta obe skupini odšli na Vrh. Povratek v Gorico okrog 20 ure. Smrti: 90-letni duhovnik Kosovel Jožef, 60-letni upokojenec Com-pagnoile Vincenc, 80-letni upokojence Morpurgo Ignacij, 73-letna baronica de Baguer vd. Baurn Marija, 87-letna gospodinja Hausner vd. Decleva Ivanka, 60-letni zidar Lutman Karel. 70-letni zidar Jansič Rudolf, 77-letni invalid Cucit Anton, 85-letni vrtnar Komel Valentin, 86-letni upokojenec Savio Ivan, 24-letni agent javne varnosti Pe-scatore Saverij, 49-letna nuna Germani Mdtiida. 74-letna gospodinja Zampieri vd. Busana Carolina. 80-letnl kmet Mavrič Anton, 29-letna gospodinja Šuligoj in Fiegl Sofija. Vknjižcne poroke: mehanik Far-nazar Ervino in gospodinja Mo-scarda Ana, siikar Mezgec Rudolf in gospodinja Kopač Ivanka, Po-letto Evelin in Pol Karmela. Poroke: železničar Gismano Marijan in gospodinja Furlan Jurka, kmet Bernardello Dante in uradnica Scampoli Jožica, trgovec Carli Alojz in trg. pomočnica Gasparin Olga, zidar Cesaro Valerjan in če-salka Lovisoni Rita. Ob navzočnosti številnega občinstva so preteklo nedeljo nastopili v telovadnici v Renčah flzkulturniki iz Renč. Pred pričetkom so prikorakali v dvorano telovadci, nakar je predsednik telovadnega društva otvoril akademijo in pozdravil goste in nastopajoče. Najprej so: nastopili najmlajši, pionirji in pionirke s prostimi vajami, ki so jih zelo lepo izvedli in izzvali pri občinstvu buren aplavz. S prostimi vajami so dosegli lep uspeh tudi mladinci in mladinke, ki so nastopili skladno. Tem je sledila parlerska telovadba od najmlajših do najstarejših. Raznožka čez mizo in leteči preval sta vzbudila med gledalci veliko pozornost. Svojo akademijo so fizkul-turniki iz Renč zaključili s kolom «Ošpajdiri». Ob koncu je telovadcem častital za uspeli tajnik okrajnega ljudskega odbora in jim istočasno želel veliko uspehov pri telesni kulturi. Izjavil je, da bo oblast v Renčah pomagala društvu pri raznih tež-kočah. Podaril jim je tudi knjige «Mlada Slovenija«, »Mladina« in 1000 din. Končno je podal še kritiko akademije načelnik okrajnega telovadnega odbora, ki je društvu zajamčil, da bo ukrenil vse potrebno, da bo telovadnica čimprej po- polnoma opremljena in pozval vso ostalo mladino, da se v čim večjem številu vključi v telovadno društvo, kjer se bo duševno in telesno krepila. Nato je komisija okrajnega telovadnega odbora akademijo ocenila z 90 točkami od 100 dosegljivih. Pooblaščene prodajalne kruha Prehranjevalni urad v Gorici je za dvomesečje marec—april določil za prodajo kruha naslednje prodajalne: Borghcs Jožef, Viale D'An-nunzio; Bregant Emil, Korzo Roosevelt; Pecile Marija, XX Settem-bre; Salvaterra Reuzo, Ul. Garibaldi: Skarabot Ludvik, Placuta: Tami dediči, Korzo Roosevelt; To-net Leone, Ul. Carducci; Azzano Gaetano. Ločnik; Viatori Stefan, Ul. Aosta; Mantini - Terpin, Ul. Veniero. Pekarne Azzano Gaetano, Manti-ni-Terpin Veniero in Viatori bodo poslovale kot «stalno pooblaščene prodajalne«. Te pekarne lahko postrežejo s kruhom poleg običajnih odjemalcev tudi potrošnikom, ki imajo nakaznico. izdano od drugih občin, ki pa morajo biti žigosane od občinskega prehranjevalnega urada. .Denar je sveta gospodar — pravi star slovenski pregovor, ki žal ša danes ni izgubil na svoji veljavi, posebno tam kjer so dobrine dosegljive le onemu, ki ima polno mošnjo denarja. Bolj kot kdaj prej si dandanes človek prizadeva, da bi se dokopal do bogastva. Saj brez denarja ni ničesar in mi gojimo v svojih srcih toliko mogočih in nemogočih želja. Loterije obratujejo s polno paro, pri srečolovih se gnete ljudi, vseh vrst poslov in špekulacij se loteva današnji človek in ob radijskih sprejemnikih trepetajo tisoči, ki v «Sisal» vidijo lepše življenje in srečnejšo bodočnost. »Ko b; dobil vsaj milijon«, — čujemo «pa bi si kupil par čevljev«. Smešna je zgodba o upokojencu, ki je nenadoma dobil milijon, pa ga je ta novica kljub zrelim letom in profesorskemu poklicu spravila skoraj ob razsodnost in pamet. O tem nam zanimivo pripoveduje dramatik Fran Lipah v lepi domači komediji «Glavni dobitek«. Vse drugače pa gleda na življenje profesorjev sin. Ta dobro ve, kaj je smisel življenja. Ne denar, ne slava ne čast! Mlad je in pridno študira. Razen tega se ob prostem času peča z izumom. Svoje telo uri in krepi, saj ve, da je zdravje na svetu največje bogastvo in da biva zdrava duša edino le v zdravem telesu, zatorej je navdušen športnik. Spozna se z mladim ljubkim dekletom, ki kljub temu, da je hčerka bančnega ravnatelja, človeka z materialističnimi nazori, pravilno gleda na življenje. Tudi njej ni denar cilj in smoter, ne gleda na to, da je njen zaročenec bogat ali reven. Saj sta oba mlada in delavna. S pridnostjo in marljivostjo si bosta zgradila dostojno življenje, kar jima tudi uspe. Seveda nastopa v delu še več oseb. Znanci in sorodnik; starega profesorja, ki jih daje vest o dobitku milijona obilo snovi za razgovore in zavist. Prav dobro posegajo v potek dogodka s svojimi nasveti. Znajo biti ponižni in skromni, pa tudi bojeviti, če prilika tako zahtevajo. Take osebe, ki nastopajo v igri so: krojač-posto-pač, ki rad poseda po gostilnah in raznaša novice. Z enakim poslom se peča njegova boljša polovica, ki pridno zasledi j svojega moža pri njegoyem delu. Prav simpatična je uboga dobrodušna branjevka. V svojem košu skrivaj prinese marsikatero steklenico ubogemu profesorju ter mu pomaga prenašati težke ure življenja, kj mu jih povzročata revščina in povrhu še njegova pikra žena. Kar ne more si odpustiti, da je poročila profesorja, ko je imela toliko drugih prilik in s tem zabredla v revščino. Pa ne samo steklenice, mnogo so vredne tudi novice, ki jih branjevka prinaša. Da je družba še bolj pestra, nam pisatelj postavi na oder še romarja berača. Nasprotje vseh teh malih ljudi pa tvori bančni ra-natelj, zastopnik bogatega sveta. Pri vsem delu mu je gibalo le denar in zanj človek toliko velja, kolikor ima. Dogodki se zanimivo zapletajo. Igra bo nudila vsem gledalcem prijetno zabavo. Zatorej prihitite vsi, ki vam je slovenska beseda ljubo, danes ob 4 popoldne v Bregantovo dvorano. Videli boste, kako bo zanimanje in delo enega naših podeželskih odrov, kronano z uspehom. Vabimo zlasti meščane, ki stoje nekako ob strani, da se igre udeleže in tako vsaj s svojo prisotnostjo podprejo naša prizadevanje. Lilijana brez kolesa Včeraj ie 16-letna Bertoncim Lilijana iz Ul. Grabizio prijavila policiji. da so ji običajni »kolesarji« odpeljali kolo vredno 15.000 lir. Odkritje dveh lobanj Včeraj so orožniki odkopali v bližini Pevmskega mostu dve lobanji. Domnevajo, da so to ostanki vojakov, padlih v vojni 1915-18. Dežurne lekarne Danes posluje kot dežurna čez dan in ponoči lekarna Manlovan, Korzo Verdi 17. dopoldne pa Vrlla S. Giuslo, Korzo Roosevelt 106. Okrožnice za trgovce Zveza trgovcev v Gorici spoioča vsem zainteresiranim trgovcem, da si na njenem sedežu lahko ogledajo sledeče okrožnice: 1) Trgovinske izmenjave med Italijo in Egiptom: 2) Izvoz povrtnin v Nemčijo; 3) vestnik ERP: 4) Informaciski vestnik Državne zveze trgovine z volno (Biella); 5) Razne vesti za zunanjo trgovino: 6) Vesti iz angleških trgov. 7) Trgovska pogodba z Anglijo. *k'e duvaj“e.n* poskrbe!a z® obiin triČHg’ h ^ tudi zadev® elek- eIpktričn ima samo 80 hiš ‘“kom V.° naPrljavo z zelo šibkim {ili. ostal*1 bi bUo treba °-,a' nin'ajo pa naPel.)3Ve sploh To ailti v^nv ProbJelyii. katere živo ob-Dejša živi °m-a5ln' ker 80 najosnov-Sonci , ,nj Potreba. Stever- lih konri,^ koži ob{ut>io, kako ^Koprivška občina namenoma ^hme u Pmml mladi!,111 ods(-k Zveze sloven-tod0 j ne v Italiji sporoča, da aar>es zjutraj ob 10. uri v °vmi lpu zJUtraj ob 10. uri v *4ladinsk, d 6 ,°CZ drn >n s‘m za Mladini Zltnsk> Pokal. Mavra Pevme. Oslavja in St. J Se tt!l5arh polnoštevilno dvoi'aii(, °b 9'3P Prpd prosvetno vi.^vo je padel !fuPinc T,.Se J.e Ponesrečil bl-iemi adel j„ ■ n u U1- Mazzini št. 6. v°m°č mu iSe ranU v alavo- *a . ''-iieaa L* p,nšel rešUni avlo i °bč(nsko /Bi' ki 8a 'e odpeljal r s,) ga ,° ‘co Brigata Pavia, 'fov. ga obvezali in poslali do- KINO VERDI. 14.30: «Rdeča reka«. J. Walne. VITTORIA. 15: «Sodnik Timberla-nc». S. Tracy in L. Turner. CENTRALE. 15: «Bes v puščavi«, E. Scott. MODERNO. 14.30: «Sužnja v Sudanu«, M. Montez. EDEN. 14.30: «Bandit Zorro«, M. O' Day. ODEON. 14.30: «Kralj mušketirjev« S. Laservald. Pomoč slepcem Pokrajinski urad za delo sporoča, da je predsedstvo ministrskega sveta izdalo odlok, po katerem se smatrajo slepci glede zimske pomoči izenačeni s kategorijo brezposelnih jn morajo biti deležni enake podpore kakor jo brezposelni dobivajo od raznih občin. Vsi pomoči potrebni slepci, ki niso prejeli še nobene podpore, naj pošljejo člana njihove družine s potrebnimi dokumenti na urad za delo, k; jim bo izdal izjavo, na podlagi katere bodo prejeli omenjeno pomoč. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V gorički mestni občini je bilo od 20. do 26. februarja t. I. 7 rojstev, 15 primerov smrti. 3 vknjižene poroke in 4 poroke. Rojstva: Brajda Lucija, Zavadlav Nadja, Sirah Alojz. Mainardi Jožef. Pascolat Ferruccio, Martellani Anamarija. Cassani Julijan. Obvestilo Okrajni odbor Dijaške matice v Portorožu sporoča vsem svojim članom, da bo v nedeljo, (danes) ob 10. uri dopoldne občni zbor Dijaške matice v prostorih gimnazije v Portorožu. Vasi, ki spadajo pod območje Dijaške matice Portorož in sicer: Sv, Lucija, Baredi, Krkavče, Padena, Sv. Peter in No. va vas, naj gotovo pošljejo na občni zbor vsaj dva zastopnika. Odbor. Kolo išč« lastnika Na mestni postaji Narodne zaščite. v Kopru je moško dvokolo črne barve. Lastnik kolesa naj pride ponj. Izgubljene osebne izkazn/ce Pribac Karla iz Padne je izgubila osebno izkaznico v Trstu. Debernardi Salvatoie iz Salare štev. 37 je izgubil osebno izkaznico dne 13 t.m, iz Kopra proti domu. • Kuzmič Elda iz Padne štev. 37 je izgubila osebno izkaznico l.t.m. od Bandela do Trsta, Klabjan Olga je izgubila osebno izkaznico dne 14. I, v Trstu. Prosi poštenega najditelja, naj ji jo pošlje na naslov: K.O. Osp štev. 82. Pustne prireditve Športno društvo »Medusa« v Kopru priredi v nedeljo 27 t.m. ob 19. uri do 24. in v sredo 1. marca ob 19. do 5 zjutraj ples na svojem sedežu. Dobiček bo šel v korist izgradnje športnesa igrišča. Športno društvo «Aurora» iz Kopra priredj karneval 27. in 28. t.m. ter 1- marce v lastnih prostorih v ulici San Biagio štev. 2. Tudi tu bo šel dobiček v korist športnega igrišča. Podružnica ES v Izoli priredi 1. marca tradicionalno maškarado v dvorani Arrigoni. Začetek ob 20. konec ob 5 zjutraj. ZAM v Portorožu priredi 1. mar. ca ob 20. do 5. zjutraj v Ljudskem domu tradicionalno maškarado z vaznimi skeči in loterijo. I S T R SKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOFKII • ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70 Proglasitev udarnikov v Istrskem okrožju V vzpodbudo vsem onim, ki jim nameravajo slediti na poti k obnovi in izvedbi gospodarskega programa sicer Bernardi Andreja. V tovarni »Ampeiea« v Izoli bodo izvedli tozadevno proglasitev 8. marca. Vsem imenovanim izrekamo zahvalo za njihovo požrtvovalnost za skupnost in jih obenem z našimi Čestitkami stavimo v vzgled vsem nam ostalim, s pozivom, da jih v njihovi vdanosti do dela posnemajmo! Tatovi žita pred sodiščem Pred okrajnim ljudskim sodiščem v Piranu sta se preteki; teden morala zagovarjati Markesič Stanko in Koronica Albin iz Sečala. Obtožena sta bila. da sta dne I. februar, ja odnesla z voza, na katerem je vozi! Markesič žito v vrečah, in k: je bilo last družbe #Istra-Prerad». dve vreči tega žita. Tatvini je prišla ne sled ljudska zaščita v $e-čaju. Pri razpravi sta oba obtoženca sicer dejansko priznala storjeno tatvino, toda branila sta se na tako neverjeten način, da je bila njuna krivda v celoti jasna. Javni tožilec je zahteval strogo kazen, obtoženca sta prosila seveda za milo kazen. Sodišče je obsodilo Markcsiča tia dva meseca zapora, Koronico pa na en mesec, pogojno za dobo enega leta, O priliki proslav obletnice ustano' vltve Rdeče armade so bila, kakor smo že poročali, po vseh tovarnah, podjetjih, ustanovah itd. zborovanja, katerih so sc udeležili vsi delavci. Na teh zborovanjih so razni govorniki podčrtali zgodovinsko vlogo, ki jo ima Rdeča armada pri položitvi temeljev prvi socialistični državi — Sovjetski zvezi, po zadnji vojni pa za ustanovitev držav vzhodnih demokracij. Istočasno so voditelji obratov izvedli proglasitev nekaterih delavcev za udarnike. Razume se, da je imela vsa proslava dvojen značaj svečanostnega razpoloženja. Delavci, ki so prejeli ta naziv, niso štedili s svojimi silami za povišanje proizvodnje, pri čemer so doprinesli dokaz o pravilni uporabi delavčeve sposobnosti in zmogljivosti. Hkrati so dali vsem o-stalim delavskim tovarišem najboljši vzgled, kako je treba delati za skupno blagostanje. In teh požrtvovalnih tovarišev ni bilo malo, saj jih je bilo za udarnike proglašenih več desetin. Eoleg diplom so novoproglašeni udarniki prejeli še nagrade v denarju in dodatne nakaznice za živila in tkanine. Dasi je pravilen izrek, da kdor več da, naj tudi več prejme, pomenijo te obdaritve v glavnem moralno priznanje vsega ljudstva tem junakom dela, ki so s svojo disciplino in duhom zatajevanja brez krika in šuma pokazali, da ne samo, kar mora, temveč kar more, to mož j,e storiti dolžan! Istočasno naj bo vse to vzpodbuda onim, ki jim bodo sledili na poti teh lepih vzgledov, da jih bodo še prekosili pri delu za dvig naše proizvodnje, potrebna za splošno izboljšanje našega gospodarstva, za izvedbo našega gospodarskega programa, za izvedbo dokončne obnove! Tako so bili v tovarni Arrigoni proglašeni za udarnike sledeči tovariši in tovarišice: Delise FranC, Lanza Virgil, ki ga diči izredna sposobnost in volja, dalje Giovan-nini Marij, načelnik tovarniških gasilcev, Benvenutl Marija, ki je dodeljena oddelku za vlaganje rib V škatle. Tudi ona je pokazala izredne sposobnosti, saj je dosegla 40 odstotkov višjo proizvodnjo od ostalih tovarišic. Enak uspeh je imela Bembič Eliza iz Trsta, ki je dosegla celo za 44 odst. viijo produkcijo. Degrassi Jožefa je kljub svojim le- tom in kljub svoji invalidnosti, ki jo je zadela pri neki nesreči v tovarni,opravljala svoje delo vselej vztrajno ter z ljubeznijo, tako da jo vse delavstvo smatra za eno najboljših delavk. Vsi imenovani so doma iz Izole, kar priča, da ima ondotno delavstvo sposobne in vestne delavce ter delavke. V opekarni «Nardone» v Izoli pa so postali udarniki naslednji tovariši: Vescovo Vincenc, Cleva Marij in Cerneka Matej. V ladjedelnicah bližnjega Pirana pa: Venler Anton, Korenika Sergij, Valente Ervin in Fragiacomo Jakob ter Zangrado Bruno, priden delavec v tovarni Salvetti. V koprski tovarni De Langladc je dobila časten naslov udarnice Min* ca Anita, ki je nameščena v strojnem oddelku, in Sandrin Katerina. Ti dve sla med prvimi delavkami. Zaradi svoje sposobnosti bo odslej udarnik Pesaro Marij, ki dela pri koprskem Stilu. V piranski plinarni je dobil Ma-glizza Anton že drugič udarniški znak, saj je znan po svojem po-žvtvovanju jn zmogljivosti, V isti stroki je bij v Izoli imenovan za udarnika Bosi Gaetano. Koprsko podjetje «Edilit» ima sesedaj te-le udarnike: Umer Mirka, Piantoni Ivan in Fusari Co3tanta. Od njih je tov. Umer Mirko prekoračil normo za 150 odst. v primerjavi z ostalimi tovariši. Tvrdka Ieet v Kopru je dala naziv udarnikov tov. Diqualu Eliju, in Germanu Orlandu, discipliniranima in pridnima delavcema, hi prekašata normo stalno za 30 do 40 odst. Av-topodjetje «Adria» je počaščeno z dvema udarnikoma in sicer s tov. Giorgessijem Ivanom in Renarjem Metodom. Slednji je v letu 1948 na njemu dodeljenemu kamionu prepeljal 4277 ton raznega blaga in tako napravil 34.280 kilometrov. Poleg tega se je s svojim delom izkazal v mehanični delavnici, s čimer je prihranil podjetju velike izdatke. Poljedelsko zadrugo v Novem gradu predstavlja kot udarnik Radin Hugo, zadrugo v Bužinji, Susuc Jurij, težak, zaposlen pri gradnji šole. Prav tako so prejeli naziv udarnikov delavci, nameščeni pri delih zgradbe zadružnega doma v Bujah in Marušičih: Vigini Lino, Cram-stetter Marij in Sajn August. Tudi piranski tramvaj bo imel med svojimi delavci udarnika in SkoruŠice pri Momjann Zgleden gospodarski napredek Skuro da srno nekako ponosni, ker lahko poročamo v svet nekaj o našem gospodarskem napredku. To pa po vsej pravici, saj spada naša vas pod tisti kraj, kjer se prideluje najboljši »moškat« in »malvazija«, Da bomo v prihodnje lahko pridelali še več tega dobrega vina, smo nasadili lansko leto še 22.000 novih trt. Skupno imamo sedaj 99.830 trt. Ce Se komu ljubi, lahko napravi račun, koliko dobre kapljice bomo pridelali. V dobrih letinah dobimo tudi od tri do štiri litre vina na trto. Prav tako smo napredovali v ži-ninoreji. Kot povsod, je tudi naša vas dala polno glav za našo vojsko za časa borbe. Kako pa so napravili nacifašistl. ni treba praviti. Mi pa potrebujemo za naše vinograde veliko organskih gnojil poleg umetnih. Ta pa so najbolj poceni, če jih pridelaš sam doma. Tako smo danes dvignili številčno našo živino ne samo na predvojno višino, ampak smo to še povečali za 30 odst. Želeli bi, da bi tudi iz drugih vasi kaj povedali o napredku, Mapahe t zadružnem iioslnuaniH gredo na škodo skupnosti, zato jih iztrebljajmo in posvečajmo vso skrb kolektivnim gospodarstvom Vsak dan čujemo in čilamo o vedno večjem razmahu delovanja naših zadrug. Malokdo pa pomisli pri tem, da pričetek in organiziranje tega dela nista bila tako enostavna. Pradvsem so si morale zadruge tako rekoč iz nič preskrbeti ves inventar, poljsko orodje, zgraditi poslopja in dobiti zadosten obratni kapital, da so v začetku vsaj za silo pričele z obratovanjem. Nič manj pereče ni bilo vprašanje, kje dobiti kadre sposobnih strokovnjakov, potrebnih za vodstvo še tako majhne zadruge ali še tako skromnega zadružnega podjetja. Ne glede na to. da je vojna proti nacl-fašizmu zahtevala od nas velike človeške žrtve, je ravno v Istrskem okrožju, kot nikjer drugod v Slovenskih ali hrvatskih krajih, manjkala potrebna inteligenca že v časih miru po prvi svetovni vojni, ko so padli ti kraji pod Italijo. Vsi dobro vemo. kako so oblastniki fa-šističnega režima na vse načine zavirali pot ljudski prosveti in onemogočali podeželski mladini izobraževanje na srednjih jn visokih šolah. S tem so zasledovali edino ta cilj, da bi ostalo naše ljudstvo brez inteligence, ko bi bila v stanu, da ga vodi, mu stoji ob strani ter ga poučuje. Pomanjkanje teh kadrov občutijo ravno našettadruge, ki potrebujejo za svoje delovanje na vasi ravno kmetskega fanta ali kmetsko dekle. Ta dva sta v prvi vrsti poklicana. KAKOR PRI VSEH OBNOVITVENIH DELIH V ISTRSKEM OKROŽJU, JE VOJSKA TUDI V PORTOROŽU S PRIDOM POMAGALA PRI POPRAVILU RAZRUŠENEGA POMOLA )is‘i«ne tf1S6e slovenske nacionu-‘pjŠem, r ,aPltp že b°U v boga- llka s lvnem razredu. Raz- 'OVDrpAiniv, da prevzameta na terenu ne samo vodstvo politično-prosvetnega dela. marveč v glavnem tudi vodstvo pri gospodarskih organizacijah in to, od zadružne trgovine in gostilne tja do -kmečkih obdelovalnih zadrug. Tn pomanjkanje je tudi vzrok, da trčimo pri upravljanju ne redko na začetne težkoče in napake. Tako je na primer obdelovalna zadruga v Bujah pokazala pomanjkljivosti organizacije, ki so brez potrebe ovirale pravilen razvoj dela. Zaradi malomarnosti sta v Mirenski dolini stala 2 tračtorja po vež dni, namesto da bi delala. Enega niso mogli uporabljati samo zaradi tega. ker vodstvo zadruge ni preskrbelo pravočasno pogonskega olja. Drugi traktor pa ni delal 8 dni zaradi okvar, ki bi jih bilo mogoče popraviti v 3 dneh. Očitno je, da je nastala s tem našemu gospodarstvu občutna škoda. Se izrazitejši primer malomarnosti in brezskrbnosti se je pripetil v Materadi. kjer ima ondotni pol-ljedelski kolektiv v najemu traktor. Ta je ostal neizrabljen nič manj kot 40 dni, ker vodstvo zadruge ni poslalo na mesto sposobnega mehanika, da bi bil traktor popravil. Podobno imajo v Bracaniji pri Br-tonigli in v Ankaranu v najemu 2 traktorja, toda vodstvo ni vodilo nadzorstva nad tem ali so izkoriščeni v polni meri. Pri tem pa se dogaja, da puščajo zadruge traktorje na prostem, tako da so izpostavljeni padavinam, kar jim seveda nikakor ne koristi. Ne pomaga nič. zadruga mora zgraditi potrebno stavbo ali garažo za shrambo vseh strojev in orodja, mora pravočasno stroje popraviti, če pa so nekateri stroji takšni, da niso vredni popravil, potem jih je treba prodati podjetju Odpad, ki jih odvede kot staro železo v livarno. Tudi kmečka zadruga v Strunjanu ni poslovala po vseh predpisih pravega zadrugarja. Tako je uporabila za krmljenje prašičev 60 stotov krompirja, ki je bil najboljše kakovosti in sposoben za izvgz in vendar pri tamkajšnji zadrugi ni nikogar, ki ne bi vedel, da se daje prašičem le droben krompir ali druga hrana, ne pa najboljši krompir, ki ga potrebujemo za prehrano prebivalstva. Navajamo te primere kot opozorilo vsem onim, ki jim je poverjeno vodstvo zadrug, da pri svojem delu pazijo na točnost poslovanja. , s r„, ‘azreau. Kuz- llk;‘ (I. j<)oq 4jt'm Slcer “e v’<5-,vcnc, iii ' povprečje 83 0dst„ *ilria- V o - S'1 VEndai' ie ™a- a’h je bila°K v°livnih razre-' narodnia:',;1'b! slnvenski- n> ‘l Orodni t • slovenski- ,°,tra razred u" socialisti prav al'j«ni tu T alba' Ker 80 bili >jžuii I h-, ''51'*1 v val‘ki Ucli ? mnogo manjša 2* "vioZ uT njiht)Vp bba’ab “e,je stranke in vo- stl’anke v . 8 e nacMnall»tične 1,!rii|i je veri olivnih raz- > Pred b°lj P^-»’h' deihokracij0 m1’!*0^060 S0(’ia|no u*<> i,d iem' k(> *bd- ih »arodniav ^ Mrd* sloVen-nien p*Pb soc, 7 V °kollci °b>" Vnlivuih 1 m< 80 v mest- nU"ls'-ič,ie konrt’a P°dPir**ll so- ' sla“nemu h * v borbi P«- ov J' ilahj«n,k mu nasPr°t- lal je bil llberalcem, v IiUu,na' v hestu°VenSka 8tranka zlet}]. me8t“ ie bila v opo- u0, slr“kUtro '"L Pidananpje socialah vo vcten>kih Vtev v mestnih vo- livnih razredih. V vseh višjih razredih so bili podpovprečno zastopani. torej prav nasprotno kot volivci italijanske liberalne stranke. Zanimiva pa je primerjava s socialisti (1913): poopr. Sl. n, soc. d. III. razred 30.9% 16.2% 21.6% II. razred 14.8% 10.9% 4.0% I. razred 4.1 <% 1.9% 0.0% \ tretjem razredu so bili socialisti prav dobro zastopani, slovenski nacionalisti pa precej slabše. Tako v malomeščanskem voliv-nem razredu — v obeh gornjih dveh pa je bilo drugače. Tu so bili socialisti zelo šibki, slovenski narodnjaki pa sicer niso zbrali ravno mnogo glasov, vendar so imeli tudi med najpremožnejšim prebivalstvom neki stalen, trden kader volivcev. Odstotek glasov, ki ga je dosegla siovenska nacionalistična stranka v posameznih razredih, je prav tako kakor pri socialistih padal od proletarskega proti premožnejšim razredom. Odstotki so računani od števila voltvnlh upravičencev posameznih volivnih raz- Vasilij Metih: VOLITVE V TRSTU 19 07-1913 13 Slovenski narodnjaki so v mestnih okrajih podpirali socialistične kandidate v borbi proti glavnemu obojnemu nasprotniku - italijanskim liberalcem, medtem ko je bil njihov „srd" v okolici obrnjen proti socialistom - Volivni izidi dokazujejo krivičnost avstrijskega uradnega štetja ne glede na razrede. Ce primerjamo uspehe slovenske nacionalistične stranke z urad- no narodnostno statistiko po mestnih okrajih, bomo opazili prav lepo medsebojno razmerje. redov. 1909: 1913: v IV. razredu: 14.4% 14.7% III. « 10.3% 9.7% 11. » 10.3% 9.2% I. » 9.3% 5.8% Najmočnejša postojanka slovenske nacionalistične stranke v mestu je bil severni del Novega mesta (1907: z Greto 17.7 odst. od števila volivnih upravičencev. 1911: 31.2% z Greto in 25.6 odst.), kjer je bila najmočnejša od vseh treh strank in je tudi v ožjih volitvah zmagovala nad italijanskimi liberalci. Druga taka posto- janka je bil srednji in jugovzhodni del Sv. Vida (1907: 15.1 odst. z Zg. Carbolo, 1911: 24.2 odst. in 20.7 odst.). Tu so slovenski nacionalisti pri veliki večini volitev prevladovali nad italijanskimi liberalci (tako tudi v občinskih volitvah v IV. razredu), a zaostajali za socialisti, posebno na vzhodu. Prav tako močna janka slovenske nacionalistične stranke je bil Sveti Jakob, kjer so bili seveda socialisti vselej na prvem mestu (slov. nacionalist* 1907: 19.6 odst. in 13.9 odst.. 1911: 23.0 odst., 22.2 odst,, 20.8 odst. in 16.4 odst.). Slovenski nacionali- jugo- posto- stični volivci so bili posebno številni v južnih in vzhodnih predeli Sv. Jakoba — v teh sekcijah so bili tako pri parlamentarnih kakor pri občinskih volitvah (v IV. razredu) močnejši od italijanske liberalne stranke. Velik odstotek so dosegli slovenski nacionalisti še v severozapadnem delu Nove mitnice (1911: 21.6 odst.). Ce premotrimo socialno strukturo predelov z močnim odstotkom slovenskih nacionalističnih volivcev, bomo videli, da so to ne ravno Vselej, vendar pa večinoma manj premožni deli mesta. Manjše število glasov so dobili narodnjaki v južnem delu mesta (1907: 9.7 odst., 1911: 17.1 odst. in 11.9 odst.), v severozapadnem delu Sv. Vida (1907: 6.9 odst., 1911: 15,8 odst. in 9.1 odst.), v večjem delu Nove mitnice (1907: 10.1 odst., 1911: 14.8 odst., 12.3 odst., 10.4 odst), v celem mestnem okraju Stari mitnici (1907: 8.5 odst. in 7.9 odst., 1911: 12.6 odst., 12.5 odst. 10.2 odst., 9.3 odst. in 7.9 odst.) — najslabše pa so bili vselej zastopani vselej v starem mestu (1907: 5.1 odst. in 4.6 odst., 1911: 7.0 odst., 6.1 odst. in 5.2 odst.) in to skoraj prav brez izjeme v vseh parlamentarnih in občinskih volitvah, Novo mesto Sv. Jakob Sv. Vid Nova mitnica Stara mitnica Staro mesto Odstotke smo računali pri narodnosti od števila prisotnih avstrijskih državljanov, pri volitvah pa od števila veljavnih oddanih glasov, kakor je treba pri taki primerjavi, da nas ne moti število neveljavnih in neoddanih glasov, ki zniža odstotek, računan od števila volivnih upravičencev, pa ga je treba praviloma enakomerno porazdeliti med vse stranke. Primerjava pa nam ne pokaže samo tega, kako točno odgovarjajo v mestu okraji z večjim ali manjšim deležem slovenskega (in srbskega ter hrvatskega) prebivalstva o-krajem z večjim ali manjšim odstotkom slovenskih narodnjaških volivcev, ampak nam prav v podrobnostih pokaže nepravilnost in Jugosl. l. 1910 24.4% 23.8% 18.6% 16.4% 11.4% 9.9% Slov. nac. I. 1911 24.3-,. 24.5% 21.3% 17.9 to 13.6% 8.4% i, .ičnost uradnega U tja, V r.h mestnih okrajih (ud šestih delež slovenske nacionalisti stranke večji od deleža ura zabeleženih ljudi s slovenskim, vatskim ali srbskim občevali jezikom. Ker'Italijani za slov sko stranko paš nikdar niso sovali. dočim se je nasprotno \ krat zgodilo (kakor smo že po zali), nam že samo te številke kazujejo »zanesljivost« avstrlj statistike narodnosti pri ljuds štetjih. Pri tem pa socialistič glasov, med katerimi je bilo 2 mnogo, morebiti celo nad polt co, slovenskih vfllivcev, nismo poštevali, niti ne tega, da je t med neglasujočimi verjetno -Slovencev kakor Italijanov. 'W Trdno liraiiiino temelje demehracije isi miru Onstran Karavank živi nas narod Imperialističnemu zatiranju se moramo postaviti v bran z odločno borbo, ki jo prežema enotnost volje in akcije, če hočemo preprečiti in odbiti njegove udarce ter prekrižati njegove nakane. Tržaike demokratične ženske množice to dobro vedo iz neštetih, borbenih in življenjskih izkušenj iz prejšnjih let. Zaradi tega je tudi izšel poziv po enotnosti demokratičnih sil in po skupnemu praznovanju 8. marca, ki je tolmačil njihovo željo in željo onih članic iz vodstva AS1ZZ, ki so že prav v početku spora v demokratičnem gibanju odločno za-, stopalc to edino pravilno stališče. Prav to je bilo vzrok za njihovo izključitev iz izvršilnega odbora s strani Vidalijeve skupine v njem. Politika same Vidalijeve skupine pa je že tedaj in ves čas pozneje kot tudi danes pripeljala v njihov krog vse širše množice žena, ki se ne strinjajo z njenim licemerstvom, poniglavostjo in popuščanjem v borbi, ki je za demokratično ljudstvo Trsta tn za njegov prospeh življenjskega pomena. Poziv po skupnem praznovanju 8. marca, ki naj bo manifestacija ženskih demokratičnih sil v borbi proti imperializmu, njegovemu ustvarjanju pogojev za novo svetovno morijo, in v borbi za pravičen in trajen mir, pa je vodstvo Vidalijeve skupine preslišalo, ker mu tako veleva njegova politika. Ta politika je prepojena z ustvarjanjem in poglabljanjem razdora v demokratičnem gibanju, z odstopanjem od proti-imperialistične borbe in uslužno-stjo anglo-ameriškim imperialistom.. Z vsem, kar je v sedmih mesecih storilo, se lahko šopiri in košati le angloameriški imperializem in domača reakcija, kajti le ta dva imata od spora v tržaškem demokratičnem gibanju dejanske koristi. Vodstvo Vidalijeve skupine v ASIZZ je tudi v pozivu za 8. marec, praznik vseh demokratičnih žena v svetu, ki ga vse tene proslavljajo v strnjenosti svojih sil proti vojnim netilcem, ostalo zvesto svoji politiki razdvajanja. Nešteto je dokazov, koliko hoče to politiko uveljaviti v vsakdanjem življenju, toda na vedli bomo le tri, ki so trenutno najbolj blizu. Da jim ni do enotnosti v demokratičnem gibanju in torej ne do tega, da bi okrepili protiim-perialistično borbo za pravice, ki nam jih ti odrekajo, se zrcali iz delovanja Vidalijeve skupine ASIZZ Prosek-Kontovel. Ta skupina si je omislila zbirko za postavitev spomenika pogrešanih v osix>bodilni vojni, kar pozdravljajo vse proseške in kontovelske žene in z njimi vred vse tržaške antifašistke. Ne morejo pa odobravati načina, kako so k temu bližje svojce med onimi, katerim vidno, da hoče Vidalijeva skupina tudi to pietetno dejanje do naših žrtev izkoristili le za nadaljnje rušenje enotnosti. Pozabljene so bile žene, ki ne delijo z njimi istega mišljenja in med njimi celo take, ki imajo najbližje svojce med onimi, katerim hoče Vidalijeva skupina sama postaviti spomenik. Toda žrtve so bile skupne in padle so za skupne cilje in nihče ne more odrekati proseškim ženam danes, da bi se ne oddolžile dostojno njihovemu spominu, najmanj pa tisti, ki te cilje po nalogu Vidalijevega vodstva nehote pomagajo izdajati. Skozi to proseško prizmo lahko gledamo na njeno politiko na vsem terenu, kjer skuša v teh dneh, potem ko je enotnost in sodelovanje za 8, marec odklonila premamiti naše ženske množice in jih izvabiti na svoje praznovanje 8. marca. Tu je vse njeno licemerstvo, ki se jasno pokaže iz članka, ki ga je vodstvo Vidalijeve skupine objavilo v «Delu» dne 12. februarja t. I. Iz njega je razvidno, da se bodo tudi 8. marca obregnili ob Jugoslavijo in jo skušali izbrisati iz src naših demokratičnih žena in, da bo naša vsakdanja borba proti imperializmu čisto po načelih Vida-, lijeve politike stopila v ozadje tudi na ta dan, ko vse ženske množice sveta izpovedujejo borbo proti njemu. Naših žen, ki do podrobnosti vedo, kaj jim veleva dosledna protiimperialistična borba, pa te provokacije ne bodo preslepile in bodo 8. marca izpovedale vsemu svetu, da na svojih, tleh trdno branijo temelje demokracije in miru. MOJCIKA V ZILJSKI NARODNI NOSI Koroška je kot vzcvela roža, ki se koplje v jutranji rosi in čaka sonca, da jo osuši in ogreje. Prelepe doline s čudovitimi sanjavimi jezeri, razprostrani pašniki, kjer kraljuje pastir v leseni bajtici in prepeva med kopo živine, divne planine, ki omamljajo ljubitelje narave s krasnim razgledom, svežim zra- kom in čudovitim gorskim cvetjem, lepe vasice ob vznožju hribov, vabljiva letovišča ob mirnim jezerih, mali holmi z belimi cerkvicami dajo slehernemu človeku krasno sliko zemlje, na kateri biva že sto in stoletja slovenski narod. Knežji kamen v celovškem muzeju, vojvodski prestol na Gosposvetskem polju, zgodovinski zapiski o ustoličenju koroških vojvod so dokazi narodne preteklosti. Izumrli so vojvodi in knezi, narod pa je ostal, ker je koroška mati rodila slovenske otroke, jim prepevala slovenske pesmi, jih učila ljubiti svoj jezik in zemljo, ki na njej žive. «SIover,ka s Koroškega si, a Koroške ne sme imeti več Slovenec«, tako so mnogim mladenkam in ženam izjavile gestapovske tolpe, predno so jih po mučenju usmrtili. Težka preizkušnja minule dobe, vedna borba za enakopravnost, vse prošnje in klici so vsemu svetu dokaz, da še živi trden slovenski rod, da še koroška mati ljubi svoj jezik in slovenski rod. Meja, ki jo je v času borbe izbrisala dragocena kri koroških fantov, mož in žena, se zopet u-stvarja za zeleno mizo. Ponovno so se sestali možje, da določijo, komu bo pripadal slovenski živelj lepe Koroške. Le pravice terja koroški narod, pravice, da sme živeti na svoji zemlji, da sme govoriti povsod v svojem jeziku, da sme sam vzgajati svoje otroke, da sme živeti svobodno in sam sebi urejevati svoje življenje. Išče li mar preveč? Kaj praviš ti, kulturni človek 20 stoletja, ko gledaš in vidiš, da Slovenci na Koroškem nimajo slovenskih šol? Kako je v duši staršev, ki vidijo, kako se uničuje in zaničuje največja svetinja, najmočnejše orožje, iz roda v rod podedovani slovenski jezik, slovenska pesem, slovenski čut. Koroški narod, jeklen v borbi, preizkušen v življenju, pričakuje pravične rešitve svojih zahtev. Povsod naj doni koroška pesem, ki jo pojo dekleta, ki se čestokrat oblečejo v lepo narodno nošo, pesem, živa priča slovenskega rodu. Slovenska mat’ me je rodila, na svojih prsih me dojila, slovenske pesmi je prepevala, ko me je dete majhno zibala. Zatorej dobro vem Slovenka sem, Slovenka sem. ]| dan peric Težko in zelo naporno je življenje naših peric, ki prihajajo iz okoliških vasi v Trst, da poberejo pri tržaških družinah umazano perilo in jim prinesejo obenem tudi že oprano. Vsak ponedeljek jih lahko vidite, ko hitijo po tržaških ulicah z velikimi kupi perila na glavi ne glede na slabo vreme ali burjo .Pranje perila poleti je še nekako znosno, a pranje perila pozimi je težko, bo vzdihnila vsaka, če bi jo na cesti nagovorili. Zato so prav perice gotovo med prvimi, ki si žele pomladi in lepega vremena. Koliko truda in napora bo prihranjenega. Nič več se ne bo treba mučiti s su- Od Boljunca pa vse do Nabrežine bodo danes ostre nogometne tekme Prvenstvo Tržaškega ozemlja: Igrišče v Boljuncu ob 9 Skedenj -Pristaniščniki; ob 15 OMMSA -Tovarna strojev; v Zavljah ob 15 Milje - Aurora, v Izoli ob 15 Dreher - Piran; v Kopru ob 15 Meduza - Arrigoni; v Umagu ob 15 Umag - Rojan; v Ankaranu ob 15 Sv. Ana - Koštalunga. Okrožno nogometno prvenstvo; v Nabrežini ob 13 Kolonja - Mon-tebello; v Boljuncu ob 13 Rocol -Nabrežina; v CRDA Col llva -Sv. Marko; v Trebčah ob 15 Trebče - Arzenal; na Proseku ob 15 Primorje PK - Vesna. Prvenstvo I. skupine: v Nabrežini ob 15 Redivo - Magdalena; v Trebčah ob 10.30 Elektra - Nabrežina; ob 13 Opčine - Sv. Alojz; v Nabrežini ob 10.30 Partizani -Rojan; v Boljuncu ob 10.30 Koštalunga - Glinščica. KOŠARKA Prvenstvo Tržaškega ozemlja (moški): igrišče DSZ ES ob 15.30 Tovarna strojev - Col llva; ob 10 Pester spored^ v košarki na igriščih DŠZ, ES, Col llvi in Tomažiču Tomažič - Arzenal. Tekme Dijaško FD - Skoljet ne bo iz tehničnih razlogov. Prvenstvo Tržaškega ozemlja (ženske); igrišče Col llva ob 10 Col llva - Magdalena. Okrožno moško prvenstvo: igrišče Tomažič ob 10 Dijaško FD B - Tomažič B; igrišče DSZ ES ob 9 Acegat - Skedenj; ob 14 DSZ ES - Stara mitnica; igrišče Col llva ob 11 ECA - Magdalena. Tekma Rinaldi - Sv. Alojz preložena na kasnejši čas. Okrožno žensko prvenstvo: igrišče Tomažiča ob 9 Tomažič -Flent. Ujcme',) 10. ati kolesarji čez drn in stm Športni krožek Sv. Ivan priredi danes tretjo in zadnjo poskusno dirko čez drn in stm za kolesarje za prvenstvo v letu 1949. Proga je naslednja: Krožek Škamperle, Sv. Ivan, Gozdič (Bo-schetto), strmina do Lovca, cesta k Lovcu, Katinara, Bazoviška steza in cesta, Lonjer in Podlo-njer, ovinek pri Gozdiču, Lonjer-ska cesta. Start in cilj sta pred krožkom Škamperle. Tekmovalci se zberejo ob 9. pri sedežu krožka Škamperle, Start bo točno ob 10. uri. n a lazi p ameUliliem %mgu Gotovo se še spominjate, da je bil boksar Graziani kmalu po o-svojitvi naslova svetovnega prvaka obdolžen zaradi dezerterstva iz vojske in mnogo ljudi se je trudilo, da bi se mu odvzel naslov svetovnega prvaka. No, Graziani ni storil prav nič drugega kot stotisoči drugih Američanov. Slekel je namreč uniformo nekaj ur prej, kot so to dopuščali predpisi in na tej osnovi je bil izdelan načrt. Ne proti Graziani ju in ne zato, da je morda kdo v tem trenutku mislil na njegovo nacionalno nezanesljivost, ampak le zato, da bi se na «tem» nekaj zaslužilo. Graziani pa se je — boksal. Deset tisoči gledalci so hoteli videti «žrtev» razmer v ameriškem ringu. Po tekmovanju so nosili na ramah zaničevanega svetovnega prvaka, ki je dobil za gladko zmago uradno samo en dolar, v resnici pa so se stekali v njegov žep stotisoči. šenjem perila in tudi mrzla voda ne bo delala nobenih preglavic. Toda pozimi... In vendar sl je treba služiti kruh, četudi na tako težaven način. Kmetije so majhne, zemlja je siromašna, družine so velike in tako je treba zagrabiti za kakršno koli delo, samo da si človek pomaga pri preživljanju družine. S pranjem perila pričnejo že kot majhna dekleta in nadaljujejo, dolder jih noge še lahko nosijo in dokler imajo v sebi še toliko moči, da se lahko premikajo. In vendar so tudi stare perice še vedno hitre ter se ne ustrašijo nobenega napora. Perilo je oprano in treba ga je nesti v Trst... Citajte in širite Primorski dnevnik! „0dkar imam otroka s jaslih sem pri delu napredovala za 500/0" Počasi sva korakali z Ivanko, sposobno predico Mariborske predilnice in tkalnice, po stezi, ki je vodila k jaslim. Ivanka je mati dvoje otrok. Spremljalo naju je ropotanje strojev. Pod modrim majskim nebom so plavali od Pohorja sem beli oblaki, podobni dimu iz pipe vaškega deda. «Kako je, Ivanka? Težko zmaguješ delo?» sem pričela. Mlada predica se mi je rahlo nasmehnila: sOdkar imam otroka v jaslih, mi delo ne zadaja nobenih skrbi. Kar sama se preveri, če je res tako. Na dopoldanski šihti prihajam pol ure pred šesto, ko začnemo z delom. Takoj stopim v jasli, nahranim mlajšega otroka, povprašam po starejšem in ob šestih sem že pri stroju. Nato delam nepretrgoma tri ure. Ko minejo, spet stečem v jasli. In to se ponavlja ves dan. Nobena posebna skrb me ne tare, otroka imam na varnem, vsega imata, kar bi jima sama nikoli ne mogla dati. V najboljših rokah sta, zmerom sita, čista, zdrava in vesela. Srce se mi širi ob pogledu nanju. Zmerom stegujeta ročici k meni, ker sem njuna mama. Stisnem ju k sebi in sem tako srečna, kot je lahko le mati, ki ve, da je njenim otrokom dobro. Spočetka sem se nekoliko bala, ker sem mislila, da me bosta otroka zgrešila. Pa sem se motila. Otrok nikoli ne zgreši matere! Pri strojih delam mirno, lahkega srca. Nič več se ne vznemirjam. Prihajam točno in izostankov sploh ne poznam. Odkar imam otroka v jaslih, sem pri delu napredovala za 50 odst. Ne samo, da mi gre urno izpod rok, da sem presegla normo, temveč tudi več zaslužim. Tovarna je moj drugi dom. Daje mi kruha in skrbi za moja malčka, ki sta se razcvetela, da ju je vsakdo vesel. Le pojdi z menoj, pa boš sama videla!«. Peščena stezica naju je vodila na razsežen prostor, ki se je kopal v soncu. Velik bazen, v katerem se je zrcalilo nebo, se je razprostiral pred lesenim poslopjem. Med trato so se bohoti le opojne vrtnice, kjer so posedali ptiči. In prav tukaj so se sončili najmlajši. «Kako so rjavi!» sem veselo vzkliknila in si ogledovala vsakega posebej. aPoglej, tovarišica, tale srček tukaj je moj! Ali ni zlat?« me je vlekla Ivanka za roko k svojemu malčku. «Zares imaš zlatega otroka«, sem ji odvrnila. Pogledala me je z očmi, polnimi sreče in ponosa. Ne samo, da sem se rešila skrbi, da moja otroka sijeta od zdravja, tudi pri delu sem napredovala. Se lani sem bila med materami, ki so zaostajale za 25 do 40 odst. za ostalimi delavkami. Skoraj tako daleč je prišlo, da sem izostala polovico dni v letu. Kako mi je bilo hudo, ko so nam na upravi rekli, da bo krivda ravno na nas materah, če ne bo tovarna dosegla plana. Le premisli, v naši tovarni je zaposlenih 85 odst. žena in med temi je 60 odst. mater. Zgodilo se je, da so nekatere matere ostale doma, saj niso mogle drugače. Nekatere so izstopile iz tovarne in odšle v drugo, ki je že imela jasli. Druge pa smo vlekle naprej, kakor smo vedele in znale. Ko so v naši tovarni spoznali, da je produkcija in s tem tudi plan v nevarnosti, smo dobili jasli. Stavbo smo si izbrali v bivši direktorjevi vili, uprava pa je nakazala 300.000 din za opremo doma. Ze prvi dan smo prinesle matere osem otrok. Ko pa je preteklo mesec dni, jih je bilo že trideset. Do danes ni zbolel niti en otrok. Imamo pa tudi tako upravnico in sestre, ki jih ne najdeš na svetu. Ne samo, da skrbe za naše otroke; rade jih imajo kot svoje lastne, poleg tega pa so tudi nas matere marsičesa naučile. Svetujejo nam in se zanimajo za naše življenje. Kolikokrat so nam že pomagale! Tovarišica upravnica ima tudi predavanja. Marsikateri materi je hudo pri srcu, ko spozna, da je po lastni krivdi, iz nevednosti izgubila otroka, ki bi ji '/.V.VVAV.V.V/AVVAV BILO JE • •• V LENINGRADU LJUBEZENSKA ZGODBA VOJNEGA DOPISNIKA 25 Tja sem prišel proti večeru. Sama Irina Grigorjevna mi je odprla vrata, toda bilo je temno in nisem jo razločil. »Dajte mi roko. Saša, temno je tu«, je rekla. Glas ji je bil hripav in prehlajen. Peljala me je po hodniku in odprla vrata v sobo. Zdaj sva si stala nasproti. Na sebi je imela vatirani, prešiti suk-njič, izpod katerega Je gledal ovratnik vojaške srajce Obuta je bila v suknene škornje in na glavi je imel kapo z naušniki. «Zdravo, Saša«, je odsekano rekla in mi dala roko, katero sem krepko stisnil. Nepremično je strmela vame in ni spregovorila niti besede. Jaz sem videl samo njene oči. Imela je velike oči in zdaj so postale na ravnost preveč velike in obsegale so skoraj polovico njenega majr nega obraza. Ne da bi trenila in spregovorila, je gledala vame. Nad nama i visel veliki Lidin portret. ((Zdravo, Irina. glej, pa sva se srečala ...» «Da». je kratko rekla s svojim hripavim glasom. ((Toda, kje je zdaj Lida, jaz nič ne vem ...» V grlu se mi je nekaj zataknilo. «Sedite!» je rekla in se tudi sama vsedla na divan. ((Skupaj sva delali v tovarni, potem je ona končala bolničarski tečaj in odšla v armado ... Pisem ne piše. To je vse, kar vem o njej » Govorila je počasi in meni se je zdelo, da je njen glas trd. ((Povejte mi, Irina«, sem rekel in strašno iskal primernih besed. «Mogoče veste, v kateri edinici je,?» Odmajala je z glavo. «Edinico poznani, toda ne vem, če boste tam kaj zvedeli. Vse se je zgodilo tako hitro. Mati ji je umrla in otrok ... Liduši...» Zdelo se mi je, da se ji je tresel glas, ko je izgovorila to. ime. .. ^V,..... .ai... ,«^4.. KAZANSKI SABOR. Snela si je kapo in videl sem njene svetle-lase, ki jih je imela zvite zadaj na tilniku. «Vem», sem rekel, »pisala mi je, to je bilo edino pismo, katerega sem od nje dobil.« «Ni vedela, kam naj piše«, je rekla Irina in pogledala na njen portret. Nekaj minut sva sedela molče. «Tako... Torej pripovedujte mi o sebi. Kako živite, Irina?« ((Živim«, je rezko rekla. «Kaj je vaš mož na fronti?« sem jo vprašal. ((Nimam moža.« «A otrok? Kot vem, ste pričakovali otroka.« (dmela sera ga«, je rekla tiho in se zamaknila v tla. Molčal sem. «Kaj delale v tovarni?« sem jo vprašal čez čas. «Da, v cebu. Sem pomočnik načelnika.« «Tako... #, sem rekel znova, ker nisem vedel, o čein bi govoril. ((Tako sva se srečala.« «Xako sva se srečala«, mi je ponovila Irina. «Sanio nje ni.» Znova je pogledala na portret. «Zelo ste se izpremenili, Irina«, sem rekel, ne da bi pomislil. Tega 'i ne smel reči. ((Oprostite, v tovarno moram.« Meni je postalo strašno. Prijel sem jo za roko: ((Počakajte, Irina«, sem jo prosil, «saj se nisva videla tako dolgo. • kajte. Pripovedujte mi o čemer koli, a potem pojdem ...» Zdelo se ml je, da ji prsti drgečejo v moji roki. «Moram v tovarno. Ce hočete, greva skupaj«, mi je predlagala, dam živimo v kolektivu. Tudi Lida je živela ž nami ...» »Peljiva se«, sem rekel. (Nadaljevanje sledi) bil danes že v oporo. Sestre so tudi organizirale, da prejemamo doječe matere toplo južino. Plačujemo pa, kolikor katera zmore, od 150 do 300 dinarjev. Vse ostalo prispeva tovarna. Kar pa je najvažnejše je to, da smo vse matere pri delu napredovale za 50 odst.». Ivanka me je peljala v poslopje. Pravkar so pričele prihajati matere. Ko so se umile in si nadele bele halje ter rute, so stopile k otrokom. Neusmiljeno so kričali. Eden je bil bolj lačen od drugega. Toda prav kmalu je zavladala tišina. Malčki so cmokali, da je bilo veselje, mame pa so jih nežno stiskale k sebi. Pogovarjale so se z njimi, kakor bi se že kdove od kdaj ne videli, huda, toda me vemo, da bo kmalu bolje. Spoznale smo to v naši tovarni. Le poglejte si naše jasli. 80.000 din mesečno daje tovarna za njih vzdrževanje)). Napeto sem jih poslušala, min ali veš, tovarišica, da smo že skopali temelje za nove jasli? Imele bodo velika sončne prostore, ambulanto, terapijske prostore, čakalnice in vse bo najmoderneje opremljeno-Sicer pa prihaja k našim malčkom vsak dan zdravnica. Danes smo lahko brez skrbi. Kdo se j* prej brigal za delavske otroke?» Ivanka me je prijela za roko in me odpeljala. Ustavili sva se v prečni uliti za tovarno, kjer. grade nove jasli. ((Naši otroci bo* do lahko dihali; obdajal jih bo velik vrt, zlato sonce, lahni P°~ vimt jih božale po rdečih ličecih in se jim sladko nasmihale. Kako rada bi pokazala vse te dobre mame, ki pomagajo izvajati našo petletko, vsakemu izmed nas! Dvignila bi vsakega od teh rdečeličnih malčkov in ga pokazala našim delavskim materam po tovarnah. To bi jih najbolj pvepričalo. da bi stopile v borbo za jasli v vsaki tovarni, kjer prevladuje ženska delovna sila. Začele smo se pogovarjati. «Res je, težko delamo», so govorile. «Plače so nizke nasproti draginji, tudi za obleko in čevlje je POZOR! REDKA PRILIKA! Zaradi odhoda prodam kompletno zakonsko spalnico z vzmetim tu žimnicami za 68.000 lir, samsko spalnico za 38.000 lir, žimnice z vzmetmi, štiridelno omaro. Kuhinjo z marmorji ža 45.000 lif. — Šivalni stroj «Singer», moderne za-store, štedilnike, motorno kolo, pre. proge in radijski aparat za 15.000 lir. TRST — Viale Ratlaele Sanzio 20, I. horski vetrovi, naša ljubezen l* skrb. Premisli,. 80 jih bo prebivalo tukaj. Le kako jim bo iep°‘ V današnje jasli bo mo namestili sindikalni klub. Tamle bomb zgradili blok stanovanjskih his-Lastno menzo že imamo in tudi ekonomijo c St. liju, pa hotel na morju«, je pristavila 2 ne~ majhnim ponosom. «.Zdaj pa glej, da boš vse to. kar si videla in slišala o nas m jaslih, povedala vsem delavskim materam v Ljubljani in drugod.» Svečano sem ji obljubila. JOŽICA KINK Dr. GAETA ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, kavčuku in plastiki. Največja P rartetju. Sprejema od 10 do in od 15 do 19. (Govori slovanS^‘ TRST, UL. TORREBIANCA št **■ VOGAL UL. CARDUCCI KRZNARSTVO MERMOLJA (jod 'Ut. Č&MMA0-3 leJt&jto, 38-18 (iti TRST MLEKO in mlečni izdelki tolminsko maslo mastni in siri TRST Vse za kmetijstvo rm drobno in na debelo Kmetijska nabai/na in prodajna zadruga z o. J. v TRSTU Urad in skladišče: ULICA U, FOSCOLO it. 1 — Tel 94-38« Prodajalna v TRSTU: ul. S. Mercariante it. 4 — Tel. 88 Prodajalna v MIL.!AII: ul. Mazzini št I CENE UGODNE KAKOVOST ZAJAMCENA TRST - Ul. Oglnjtf! si novo bogata pošiljka moških in ionskih čevljev po zelo nizkih conah TRST - I I. 1KARI SO IMA KI , " ,,,, tl h iTi Ja — Telefon St 93-B0o - UPItAVA. ULICA K. MANNA št. 39 — Telefonska številka 8351. I NAROČNINA. Cona A: mesečna 260. četrtletna 150. polletna 1400, celoletna ."i,'u ur; Cona B. 144, 414 (HZ 1440 mgolir; EI.H.I 55. 165, 330 690 ' UllEitN SIVO. ULICA MONILCCHI si o, in. , z k (J) Slrln, , sto|pca: trgovski 40, finančno-pravm 60, osmrtnice 10 lir Poštni rekoči račun za STO-ZVU »Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 - Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Ljubljani, TyršeVa OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18. ^T„zAj,kkGA TISKA D. Z O. Z. - TRST. - Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska tržaški tiskarski zavod. - PODRUŽNICE: Gorica. Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 - Koper. ul. Battlstt 301/a - Tel. 70