XIV. letnik. V Gorici, dno 12. juliju l!)OI>. 28. številka. Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldni’. Rokopisi ur no vra-iajo. Nefrankovana pisma hi' no sprejemajo. Cona listu znata .X colo loto I krono, za pol lota 'i krom. Za manj premožno za colo lolo H krono, za pol lota K I M). Za Nemčijo jo cona IiHtu & K. /.a druge deželo izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" t Gorici, ulica Vet-turini 91. 9. lovenaKo Naročnino in naznanila s pr oj orna upravništvo, Gorica, SemonUka ulica Jt. 1(1. Posamezno Številko so prodajajo v tobaknrnah v Šolski ulici, X1111 s k i ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mo-sinom vrtu, pri Vaclavu llaumgnrtl v Koronj»ki ulici m im Korenjakom bregu (Kivn Como) Sl. I i. po K vin. Oglasi in poslanic«! so računijo po potit vrstah in sicer: O«' so tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. * —1 Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. ==** ---------------------------------------------------------------------- Tiska „Nnrodna Tiskarna4' (odgov. L. Lnkežič) v Gorici. Slovenci, pozor! Že grde italijanske spake na postajah nove želznice, ki leže na čisto slovenskem ozemelju, še bolj pa žaljivi pročelni napis „G6rz-Gorizia“, na gori-škem kolodvoru je provzročil opravičeno ogorčenje vsega prebivalstva. Iz ostflh dopisov, katerih v tej obliki radi cenzure niti prijaviti ne smemo, in katere smo dobili celo iz neprizadetih krajev, izhaja hlic, da Slovenci ne smemo mirno prenesti teh žalitev od strani vlade, temveč združiti se moramo v krepek skupen odpor. Zadoščenje za te žalitve moramo dobiti b tem, da se pred otvoritvijo nove železnice napravi na goriški postaji slovenski napis. Menj pač ne moremo zahtevati. Ako bi se do otvoritve to ne zgodilo, določilo se je sporazumno, da nastopimo Slovenci ob otvoritveni slavnosti s pasivno rezistenco t. j. mi se ne bomo čisto nič brigali ne za slavnostno otvoritev ne za goste, kateri pojdejo ob tej priliki po slovenski zemlji. Nikdo ne pozdravi po novi železnici došlih gostov. Korporacije kakor županstva, duhovščina, krajni šolski zastopi itd., ki oficijelno pozdravijo goste ob takih prilikah na postajah, se naj ne udeleže otvoritvene slavnosti. Nobeden slovenski ne državni ne deželni poslanec ne bode navzoč. To zahteva naša narodna čast. Ako vlada pričakuje ob tej priliki našega sodelovanja, naj prej dejanski pokaže, da nam hoče biti pravična. Krivični vladi pa ne bomo delali uslug. Na vsak način je treba pokazati gospodom, ki se bodo vozili v slavnostnih vlakih, da teče bohinjska železnica v resnici izključno le po slovenskih tleh. V to svrho moramo akrbeti za to, da se ob celi progi od Jesenic pa do Trsta razobesi kolikor mogoče veliko, toda samo slovenskih trobojnic, tudi prav tik postaj. Na-ta način pokazali bodemo jasno in dostojno v zakonitih mejah, da na ozemlju, po kojem teče nova železnica, prebivajo izključno samo Slovenci, za koje vlada nima drugega, ko žalitve in zapostavljanje. — Prepričani smo, da se županstva, duhovščina kakor tudi druge korporacije na pozive ter morebitne pritiske od strani okrajnih glavarstev sodelovati pri otvoritveni slavnosti ne bodo vdala, ako se naši opravičeni zahtevi ne ugodi. Slovenci bodimo možje I Složni pokažimo gospodom, ki bodo prišli z Dunaja, da je tu zavedno slovensko ljudstvo, ki 8e ne da več prezirati in žaliti. Ako se sklene ob otvoritveni slavnosti pasivna rezistenca, obvestili bodemo posameznike kakor tudi korporacije pravočasno po posebnih pozivih, kakor po vseh slovenskih goriških listih. V vsakem slučaju pa 8e je treba držati strogo discipline; mej nami ne sme biti omahljivca ! Drugi vseslovenski delavski shod. (Dalje in konec). Tovariš Jer. Urbar poroča o vseslovenskem izvrševalnem odboru. Stavljeno resolucijo priporoča tovariš Jožef Gostinčar. Shod sklene sledečo resolacijo : „ Vseslovenski .krščansko - socialni delavski shod na Preski dne 1. julija 1906 sklene ustanoviti delavski izvrše-valni odbor, ki naj sestoji najmanj iz 12 članov, kojih šest stanuje v Ljubljani ali nje bližini". Izvrševalnega odbora naloga bodi: Izpodbujati posamna društva k rednemu in resnemu delovanju, ustanavljati po možnosti nove organizacije (društva), paziti na vse javne, delavstva se tikajoče dogodke in dajati pravočasno navodila celotni organizaciji za enotno postopanje v važnih zadevah. — Sklepčen je izvrševalni odbor, ako so bili vsi člani pravočasno povabljeni k seji in se iste poleg predsednika oziroma namestnika udeleže vsaj trije člani. Sklepa se po večini glasov. Sklepi so obvezni za vso organizacijo. V notranje samoupravno delovanje posamnih društev se izvrševalo* odbor nima vtikati. — Izvrševalni odbor preskrbuje na zahtevo posamnih društev tudi govornike. Stroški poslovanja izvrševalnega odbora se pokrivajo iz prostovoljnih doneskov društvenikov posamnih društev. Potne stroške govornikom plačujejo društva sama. Doba mandatov traja eno leto, voliti je treba torej izvrševalni odbor na vsakoletnem krščan-sko-socialnem delavskem shodu, kateremu je izvrševalni odbor odgovoren za svoje delovanje. Tovariš Čatar predlaga : „Ker je zavarovanje delavcev za slučaje starosti in onemoglosti nujno, pozivlje današnji vseslovenski krščanskosocialni delavski shod v Preski osrednjo vlado, da pospeii zakonito ureditev zavarovanja delavcev za slučaje starosti in onemoglosti11. Obvelja soglasno. Tovariš Peter Rupnik (Idrija) pred- laga: .Vseslovenski delavski shod izjavlja. da je preosnova bratovskih skladnic nujna skupna delavska zahteva. Popolno se da zvršiti le, če se zavarovanje vseh delavcev, ki spadajo pod rudarski zakon, priklopi splošnim delavskim zavarovalnicam. Zahtevamo pa takoj : a) naj se napravi več vrst za provizijo; b) naj se zavarovanje proti nezgodam posebej osnuje; c) naj se tndi delavke priklopijo polno upravičenim članom bratovskih skladnic". Se odobri. Debate se udeležita tovariš Čebulj in dr. Krek. 'Tovariš Jožef Gostinčar predlaga : Ker je sedanji obrtni zakon nepopoln, delavsko varstvo pomanjkljivo, obrtno nadzorstvo brez prave moči, je treba misliti delavstvu na samoobrambo. Razne šikane, nevarnosti, nesreče in krivice pri delu in plači, vse to so stvari, ki so za deavstvo velevažaega pomena. Zato se izreka današnji vseslovenski krščansko-socialni delavski shod v Preski, da se v naši organizaciji ustanovi samostojno „obrtno nadzorstvo" na ta način, da se po delovršbah pazi na vse nezakonitosti, bodisi glede na ravnanje z delavci, kakor tudi na varnostne naprave in delavni čas. Vsak nered naj se prijavi kompetentni oblasti, delavskemu listu „Naša moč*, ali pa izvrševanemu odboru, ki naj ukrene vse potrebno, da se nered odpravi. Dr. Krek naglaša, da tega predloga niso spravili delavci sami na dan. Zanj prevzame sam vso odgovornost. Pri glasovanju obvelja soglasno. Tovariš Jožef Gostinčar predlaga : Volilna reforma je dobro vsacegu državljana. Zato smatra današnji vseslovenski krščansko-socialni delavski shod v Preski, da je vsako zavlačevanjo zakona o splošni in enaki volilni pravici zločin na pravice državljanov. — Vsak poizkus preprečiti volilno reformo, je pa rop. Vsakemu teh hudodelstev se bode kršč.-socialno delavstvo po slovenskih deželah z vsemi najstrožjimi Bredstvi uprlo. Organizacija se pozivlje, preskrbeti vse potrebno za resen odpor, če bode potreben. Dr. Krek povdarja: Z vso odločnostjo zastopam stališče splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice. Mi nismo nastopali zanjo šele takrat, ko sta cesar in Gautsch nastopila zanjo. Bili smo zanjo že preje. To je demokratsko, ljudsko in delavsko stališče. Če tudi ni v podrobnostih načrt volilne preosnove marsikomu všeč, je vendar boljši, nego bedanja volilna krivica. Kurijo se morajo odpraviti, to je glavno, drugo je postranska stvar. Princip privilegijev mora pasti. Nikakor in na noben način se ne sme protiviti volilni reformi, kdor stoji na delavskem in demokratičnem stališču. (Dolgotrajno ploskanje in živio klici.) Resolucija obvelja soglasno. Ignacij Zaman (Ljubljana), opisnje brezpravno stanje trgovskih in drtfgih uslužbencev. Sklene se: Delavsko varstvo se iztegni v polni meri tudi na trgovske in druge uslužbence. Tov. Gostinčar v daljšem govoru popisuje važnost samostojnega delavskega glasila. Predlaga: Shod priporoča vsem delavskim društvom, naj poizkušajo za vse svoje člane izvesti obligatorično naroči-tev delavskega glasila „Naša Moč*. Resolucija se sprejme. Moškerc v dal šem govoru pojasni percentualno, koliko imajo delavci lista po posameznih krajih. Gov. ri o dopisih in o smeri lista. Želi, naj bi se list povečal, kar je mogoče pri sedanji naročnini pri primerno višjem številu naročnikov, da zamore list ostreči vsem stavljenim željam. Priporoča, naj društva skupno naročajo list. Razprave se ndeleže: Iv. N. Gostinčar, Jeriha, Čebul in dr. Krek, ki naglaša, ds delata uredništvo in upravništvo popolnoma brezplačno. Vseslovenski kršč. soc. delavski shod v Preski dne 1. julija 1906 prote-stuje najodločneje proti poskusu veleka-pitalističnih podjetnikov, postavljati za svoje zboljšanje se boreče delavstvo — pod kap. Visoka vlada se pozivlje, take javnemu miru, redu in delavskim težnjam nevarne poskuse, energično preprečiti. Delavstvo pa naj se potom dobre organizacije pripravi na odločen odpor. Obvelja soglasno. Josipina Erženova poroča: Vsako delavsko društvo naj ima vsaj vsako leto enkrat predavanje o alkoholnem vprašanju. Skrbi naj se, da so delavstvu na razpolago knjige in knjižnice tičoče se tega vprašanja, zlasti „Piščalka“. Pozivljemo delavske žene in dekleta, naj pridobivajo članov društvu „Abstinent-. Obvelja soglasnr. Tov. Čebulj predlaga, nuj so vrši tretji vseslovenski shod na Jesenicah. Kopač pa predlaga v imenu goriškega delastva. naj bi bil vseslovenski delavski (■hod v Gorici. — Sklenp «p: III vseslovenski shod se vrši v Gorici prihodnje leto. Dr. Krek sklene zborovanje z željo: Ne markirajmo samo z resolucijami delavskega gibanja, ampak tudi delajmo. Danes sklenjene resolucije bodo obtožnice delavske organizacije, ki j h ne bodo izvršile. Kar smo sklenili, izvršimo. Praznih shodov je bilo že veliko, Bog daj, da bi no bil prazen drugi vseslovenski delavski shod. Prvi avstrijski zadružni shod. (Dalje.) Drugi predlog se je glasil: N ačel o z a za družno prodajo jajc. V krajih, kjer je perutninarstvo še precej razvito, kjer se ne vrši neposredna prodaja jajc po ugodnih cenah med proizvajalcem in konsumentom, ali kjer dela nesolidna posredovalna trgovina neopravičene dobičke s tržnjo jajc, se priporoča prodaja jajc na zadružni podlagi. Pri tem se imajo vpošterati načela, ki veljajo za splošno zadružno prodajo. Zadružno prodajo jajc morajo izvesti, kakor so pač razmere, ali mlekarske zadruge ali pa posebne zadruge za prodajo jajc. Kjer že obstojijo mlekarske zadruge, bi morale tudi samostojne zadruge za prodajo jajc delati na to. da izvršuje posle, ki so združeni z zadružno prodajo jajc, osobje mlekarnic proti primerni odškodnini. Centralizacija prodaje za večja okrožja, kolikor mogoče v zvezi z oddajnimi centralami mlekarskih izdelkov, je največje važnosti za vspeh zadružne prodaje jajc. Dosedanja skušnja je dokazala, da je zadružna prodaja jajc le tedaj koristo-nosna, ako je ista zvezana z najmanjšimi stroški, tako da ti ne presegajo malenkosti nad 0 2 h na vsako jajce. Kjer se ni mogoče združiti s kako mlekarnico, ali kjer se ne da na drugi način izogniti večjim posebnim stroškom za zbiranje in dovažanje jajc, je zadružna prodaja jajc le tedaj koristonosna, ako se v okrožju približno dvajsetih kilometrov, nabere z enim samim vozom vsaj jeden miljon jajc. < Zadruga plača članom izročen« jajca po teži. Nedopustno je članom obljubiti stalne cene. Najvišja cena se da doseči, ako se jajca pregledajo s posebno lučjo za pregledovanje jajc, skrbno sortirajo, tako da se izloči slabejše blago. Poljedelcem, ki se udeležujejo zadružne razprodaje jajc, Be priporoča, da manjša in lažja jajca doma porabijo. Ravno tako se priporoča istim posestnikom, da rabijo doma v času, ko kokoši malo nesejo, le konzervirana jajca, tako da ostanejo sveža jajca zadrugi na razpolago. Deleži zadrug za razprodajo jajc sej na določijo navadno na 4 krone, pristopnina pa, s katero so pokrijejo de'oma stroški za potrebne poslovne knjige, za tehtnico in za luč za pregledovanje jajc itd. naj znaša 2 kroni. K deseti razpravni točki je govoril ravnatelj Anton Blažek iz Prage. Bila je to točka, ki je za nas zadrnžnike zelo važna, saj je že bila večkrat vzrok, da so nekatere zelo zdrave organizacije morale prenehati s svojim delovanjem, ker jih je preveč pritiskala — Inkusova pest! Govornik je poročal namreč o vprašanju glede obdačevanja zadrug in glede plačevanja neposrednih pristojbin v smislu avstrijskih davčnih in pristojbin s k i h zakonov. Resolucija, katero je predložil zadružnemu shodu, da jo sprejme in o njej sklepa se glasi: .Prvi avstr, zadružni shod sprejme in sklene sledečo resolucijo: 1. lntencije zakonodajalca, ki se tičejo oprostitve zadružnih poljedelskih združb, v kolikor združeni poljedelci ne razdeljujejo mkakega čistega dobička pri skupnem nabavljanja proizvajalnih potrebščin, nego si le priskrbijo potom združevanja cenejše blago, in v kolikor združeni poljedelci načeloma predelajo in skupno razprodajajo svoje lastne izdelke, se v davčni praksi onemogočnjejo, ne da bi bilo tako postopanje v zakonu utemeljeno. Te združbe, bodisi da so kmečka društva ali kmečke zadruge, so v smislu § 84 lit. I. zakona o osebnih davkih z dne 20. oktobra 1896, d. z. št. 220 davka proste, in je treba vvaževuti, ko se ima presoditi zakonita oprostitev davka v smislu navedene določbe v zakonu, le okolnost, ali morejo biti člani glasom § 5. točka 4, zadružnega zakona le poljedelci - proizvajalci, ker je s tem utemeljen poljedelski značaj zadruge in je osignrana davčna oprostitev zadruge v kakovosti posebnega davčnega subjekta; 2. Prvi avstrijski zadružni shod se zajedno z vsemi zastopanimi poljedelskimi zadrugami in zadružnimi zvezami, pridružuje peticiji ..Splošne zveze poljedelskih >.adrug v Avstriji" in predlogu poslancev Kaiser, Peschka, Luksch, Herz-mariskv in drugov v seji poslanske zbornice z dne 22. februarija 190(5 v polnem obsegu; 3. Odpravijo naj se zakonitim potom pristojbine, katere je treba plačevali za pravila pridobitnih in gospodarskih zadrug v smislu tj 8 zakona z dne 21. maja 1873, d. z. št. 87; 4. Dopisovanje pridobitnih in gospodarskih zadrug s c. kr. trgovinskimi sodnijami kot registracijskimi sodnijami, raj bo koleka prosto, toliko gledo vlog, kolikor glede vseh prilog, kar naj se ustanovi zakonitim potom1". (Dalje pride). Politični pregled. Državni zbor. — V torek je posl. zbornica nadaljevala razpravo o obrtni noveli ter jo dognala do zadnje skupine, o kateri bo zbornica razpravljala jutri. Zbornica je po daljši debati potem sprejela nujni predlog, s katerim se poživlja vlada, da pospeši pogajanja z Odrsko, ki zakonito določi razmerje obeh držav. Govori se, da bo poslanska zbornica zborovala samo še d) konca prihodnjega tedna. Odsek za volilno reformo bo pa še dalje zboroval, in sicer toliko časa, da dovrši razdelitev mandatov za vse kronovine. Nnša mornarica. — Gr f Monte-cuccoli, poveljnik mornarice, je v delegacijah tožil, da je vse naše brodovje pomanjkljivo. Med drugim dodal je tudi te-le podatke: Naše bojne ladije tako-zvanega ,,nadvojvodskega razreda'* so sicer hitre in dobro oborožene, h daleč zaostajajo za ladjami drugih velovlasti. Ladje „liabsbur5kega razreda" so primeroma najjačje, toda še manjše kot „nad-vojvodske’* in zato še slabše kot moderne ladije ostalih držav. Razred „Mo-narch" („Monarch“, „\Vien“, „Hudapest“) so tako male, da jih je težko imenovati bojne ladje, k večjemu so zk obrambo obrežja in še zato ne popolnoma sposobne. Ladje „Rudolf*, ,.Stephanie“ in rTegetthofu se pa bodo sploh izbrisale iz operacijske listine našega brodovja Torej imamo pravzaprav le tri dobre oklop-njače, ki so pa vse premale: od njih je „Maria Theresia" zastarela in jo je le z »»likirni stroški mogoče malce popraviti in preurediti. S križarkama ..Franz Jo- sc-f-* in ,.Elizabeth*' se v vojski še računati no more. Križarioe razreda „Zenta“ so sicer dobro, a nimajo potrebne hitrosti. Nad 20 let stare torpedovke so vse slabo in le pe! odgovarja modernim zahtevam. Torej bi se moralo v slučaju vojsko naše brodovje omejiti na slabo defenzivo, kar je najbolj neugodno. Volilni odsek je v pondeljek zopet razpravljal o kranjskih mandatih. Te razpravo pa ni dognal, ker je imel italijanski poslanec Bartoli tri ure trajajoč obstruk-cijski govor, in je bila seja po njegovem govoru prekinjena. Posl. Bartoli jo moško povedal, da bi bila volilna reforma le takrat pravična, ako bi dovolila Italijanom vso, kar zahtevajo ter potrdila vse krivice, ki so se do sedaj godile Slovencem in Hrvatom. Carinski boj mod Avstrijo In Srbijo. — Carinski boj med Avstrijo in Srbijo je že pričel in naša vlada je prepovedala uvoz srbskega blaga v našo državo. Nova rusko-japonska vojska? — Rusko vojno ministerstvo je preklicalo ukaz, po katerem naj bi se povrnile v domovino ruske čete v Mandžuriji in Vzhodni Sibiriji. Po natančnih poročilih pričakujejo gotovo nove vojske med Rasi in Japonci v najkrajšem času, ker hočejo Japonci vzeti rusko železnico uo Harbina. Dopisi. Iz St. Petra pri Gorici. — Pretečeno nedeljo se je poslovil od nas v cerkvi naš bivši preč. g. dekan, sedanji kanonik, monsignor Jožef Pavletič. Vedeli smo že pred časom, da nas zapasti blagi gOBpod, in slovo nam ni prišlo nepričakovano, vendar pa nas je presunilo, ko smo gs videli zadnjikrat govoriti v cerkvi. Še bolj pa nas je vža-lostila v sredo popoludne njegova ločitev Pred župniščem pozdravila sta ga č. g kaplan v imenu župljanov in g. župan z zbranimi starašiui v imenu občine. Odhajajočemu gospodu so tudi zvonovi zapeli v slovo. Monsignor Pavletič si je postavil v Št. Petru trajen spomin. Pridobil si je srca vseh s svojo dobrotljivostjo in miroljubnostjo. Bil je mož zelo delaven in skrben za dušni in telesni blagor svojih faranov. Štiri leta je bil med nami. Med tem časom je dal cerkev vso na novo poslikati s krasnimi fresko-slikami, da se more preštevati najlepšim cerkvam v goriški okolici. To delo bo pričalo še poznim rodovom naše lepe občine, da je bil monsignor mož, kateri je skrbel za lepoto hiše božje. Zadnje leto njegovega bivanja pri nas pa se mu imamo zahvaliti za trad in prizadevanje, katerega je imel pri nakupa zemljišča, ki ga je kapila tak. Hranilnica in posojilnica od barona LocaMlija. S tem je pomagal rešiti marsikaterega kolona propada. Blagega mon-signora bomo v Št. Petru zelo pogrešali, vendar pa mu iz srca čaatitamo na njegovi novi časti in mu želimo, da bi bil v novi Blužbi in novi časti vsestransko zadovoljen. Bog ga živi I Lokve so imele izredno čast, imeti zadnje dni junija v svoji sredini visoke goste: Nj. ekscelenca c. kr. namestnik II o h e n lo h e z družino se je mudil tukaj. Čeprav na privatnem obisku, se jo visokorodni gospod vendar jako zanimal za naše Lokve; spomnil se je tudi luk. podpornega društva z velikodušnim darom, rekši pomenljive besede: „D e 1 a v c e treba po d pirati 1“ Iznod Krna. — Pri nas redi kmeta živina Živino pa moramo poleti pognati v planine, ki se nahajajo nad vasjo Krn. V te planine poženemo konje in ovce kmalu po hv. Juriju, drugo živino pa po sv. Antonu, in sicer iz vseh vasi, ki Be nahajajo na levem bregu Soče med Tominom in Kobaridom, in živina ostane tam do jeseni. Te planine bo naša zasebna last, od katere plačujemo pošteno davke Te naše planine pa si je vojaška oblast izbrala za vežbališče — kjer se strelja z ojstrimi patroni. Pa naj bi hodili gori streljat vojaki spomladi ali jeseni — pred mesecem majem ali koncem septembra — pa ne — oni morajo gori streljati ravno tisti čas, ko imamo živino gori. Kar ukaz pride na županstva, m županstva riuglase pred cerkvijo: v dveh ali treh dneh mora vsa živina s planin. Amen — noben vgovor ne pomaga. — Prvič so si to izmislili lani Prišel je ukaz meseca maja, ko je bilo v planini do 100 konj in par sto ovac. Posestniki so morali pustiti vso delo, iti v planine, polovili konje in ovce, jih peljali v Krn in tamkaj zapreti ter hraniti — seveda so morali plačati prostor, hrano itd. Kdo jim povrne zamudo časa, trud in stroške? — vojaki plačajo samo škodo kar jo narede. Streljali so tedaj lovci iz Kanala in Tolmina — L«*tos je bilo ravno tako 7. in 8. juniju, streljal je zopet balnljon lovcev. Po sv. Antonu smo spravili še drugo živino v planine, tako, da je sedaj gori v štirih planinah nad 400 krav, (>00 ovac in lOO konj — toraj okrog 1100 glav. In glej, kar na enkrat pride drugič letos ukaz: živino spraviti na varno, streljali bodo 9. t. m. domobranci iz Kobarida. Moj Bog, kam spraviti toliko živine? Ali naj jo spravimo v Krn, kjer imajo v 23 hišah cel bataljon fojakov, ali naj jo zapremo v staje — nam jo pobijejo — lani je zadela krogla v planini „Košina- v poslopje, kjer se kuha, in kroglja je predrla dve steni in obtičala v kleti v zida. V nedeljo po pola noči morajo takoj pastirji pomolzti, skuhali in odriniti z živino, kamor vejo in znajo — pa izven kordina pa vse pustiti brez varuhov — čeravno jo sedaj veliko blaga v planinah. Kje bodo pasli, s čim bodo krmili, kje molzli in sirili, zato nihče ne vpraša I — Pritoževali smo se že proti enema ali drugemu, pa vsak nam pravi: „Molčite, ker tukaj ne opravite ničesar, in zahtevajte, da Vara povrnejo škodo“. Ali res ni druge pomoči kot molčati in trpeti? Kdo nam more povrniti vso škodo, ves trud, vso zamudo časa itd. — In če bomo le molčali, ali se ne oglasi morda črez 14 dni zopet drug bataljon, da bo gori streljal; in tako vsako leto bolj pogosto. Ne, mi ne moremo molčati, ampak se oglasimo sedaj javno v časopisu in prosimo naše poslance: „Usmilite se nas in govorite za nas na Dunaju, da naj imajo vojaki strelne vaje tedaj, ko bo živina doma v hlevih — ne pa tedaj, ko bo v planinah, Če pa to ni prava pot, prosimo, podučite nas, kam naj se obrnemo, da bomo rešeni strašne vojaške nadlege". Novice. Napisi n« goriški postaji bohinjske železnice odpravljeni. — Ravnokar smo dobili od našega državnega poslanca dr. Gregorčiča lo-le brzojavko: Sedanji napisi na goriški postaji se odpravijo, novi se za sedaj ne postavijo. Kakor se vidi so torej merodajni činitelji pripoznali hudo krivico, katera je bila. prizadeta Slovencem z napisi na goriški postaji nove železnice. Za sedaj se je cela zadeva glede napisov bistveno spremenila. Vse Slovence po deželi prosimo, da se strogo drže navodil, koje dobe v prihodnjih dneh. Beseda višjega pastirja. — Te dni je izdal prevzvišeni knezo-nadškof Frančišek krasen pastirski list gori-škemu ljudstvu. O tem pastirskem listu izpregovorimo obširneje v naslednjih številkah. Proslava praznika sv. apostolov Cirila in Metodlja v Gorici. — V nedeljo je imel v župni cerkvi sv. Ignacija na Travniku ob 8. ari sv. mašo mon-signor VVolf. Pel je moški pevski zbor „Rat. delavskega društva4* skupno z ženskim pevskim zborom cerkve sv. Ignaciju. Petje je vodil preč. g. župnik Kokošar. Orgljal je blag. g. Fajgelj. Petje je bilo prav lepo. Pokazal se je velik napredek, teleti bi bilo, da bi ae zboljšalo slovensko petje v vs*h goriških župn.h cerkvah, kakor se to kaže v cerkvi sv. Ignacija. Za .Slovensko tiirotišče** v Gorici : P. n. gg. Ivana Andlovec 1 K, N. N. 1 K, Neimenovana oseba 3 K, Josip Pavlin 40 v, Franc Kuštrin 40 v, Štefan Frohlich 1 K. Dog stotero poplačaj I Za Alojzljeviščc: Preč. Msgr. Jos. Pavletič 20 K; duhovščina šempeterske dekanije 12 K kot preostanek od zlate verižica, ki jo je poklonila v dar preč. Msgr. Josipu Pavletiča; g. Miha Šinigoj 20 K, g. Iv. Della Schiava 8 K 30 v, P. O. C. 10 K. Bog stotero povrni I l'pravu „Primorskega Listau je prejela 1 K za „Šolski Domu in 1 K za „Sirotišče", katere je darovala Ivanka Andlavec. Vesela družba v Vojščici 2 K za „Šolski Dom“. V Šempasu je umrl dne 3. julija tamošnji župan, Anton pl. Monari Neafeld. Jako častni pogreb je imel dne 5. t. m. Smrtna kosa. — V Gorici je umrl g. Anton I1’ a j t, pekovski mojster, v 44. letu svoje starosti. Pogreb bode danes pop. ob 3. uri iz bolnišnice usmiljenih bratov. Imenovanja. — Računski svetnik, g. Karol C o r s i g je imenovan višjim računskim svetnikom pri računskem oddelku tržaškega namestništva. Cesar je imenoval dvornima svetovalcema najvišega sodišča svetovalca vi-šega deželnega sodišča v Trstu, Avgusta Jakopiča in svetovalca višega deželnega sodišča tržaškega, Emilija conte S m e c h i a, ki je prideljen pravosodnemu miniaterstva. Šolska vcsclica v „Šol. Domu". — Veselici, ki so ja priredili v soboto in v nedeljo popoladne v ..Šolskem domu“ in pri katerih so sodelovale gojenke in gojenci zavodov »Šolskega Doma“, sta se obnesli v vsakem pogleda izborno. Občinstvo, katerega se je udeležilo, in sicer obeh veselic, prav lepo število, se je izvrstno zabavalo ter burno ploskalo k vsaki izvršeni točki vsporeda. Petje, deklamacije, igra, vse to se je izvajalo točno in tako lepo, da so se morale razne točke na splošno zahtevanje ponoviti. Občinstvo se je pa tudi prepričalo, kako vrlo napreduje naša mladina, naša nada, v zavodih »Šolskega Doma“ ter o neprecenljivi važnosti teh zavodov za razvoj slovenskega življa v Gorici. Konccrt v malem soinenišču. — Na čast prevzviš. knezonadškofa je bil predminulo nedeljo v malem semenišču koncert. Bil je to pot prvi poset, s katerim je počastil prevzvišeni svoj zavod, oni zavod, v kojem je sam kot dijak prebil več let. Tam je crpil prvo znanost, tam vžival vzgojo, ki je iz mladeniča vstvarila moža, kakoršnih nam Bog daj mnogo 1 Pač izredna čast in ponos za zavod! Bil je navzoč razun prevzviš. nadškofa tudi visokor. g. grof Attems, glavar goriški, in mnogo dragih odliijnih OBeb. Koncertna dvorana je bila polna. Kot prvo točko je igral orkester pod vodstvom g. Honiga koračnico. G. ravnatelj je v res krasnem govoru razpravljal vzgojo : Ora et labora I Zatem so zaporedoma nastopili pevci in orkester, ali skupno ali posebej. Petje je vodil g. Mercina. Gojenci so dobro rešili svojo nalogo. Utis je bil jako povoljen. Posebno dober je bil orkester. Tu smo lahko opazili,, da se v semenišču čaBa ne trati I In čast je za tako maloštevilen zavod, da ima tak pevski zbor in tako dobro iz- vežban orkester. Izvanredno je ugajala sinlonija (Kindermusik). Izvrstno je pogodil svojo ulogo in redil izborno vsem v veselje in zabavo „komponistw in „glavni dirigent'1 tako s svojim takti-ranjem. Svojo nalogo sta jo rešila častno deklamatorja. Lep pa jo bil posebno nastop onih fantičev v starošpanski noši. Poklonili so prevzvišenemu krasen šopek in fotegralijo vseh gojencev in vodstva. Po koncerta so bili umetni oguji na dvorišču, ki je bilo lepo in ukusno razsvetljeno. Vse skupaj je trajalo približno 2'/t ure. To je pokazilo spet v častni luči sposobnost g. vodje, ki je celo stvar priredil, pripravljal in vodil, kakor tudi pridnost in sposobnost gojencev, kojih konecletni vspeh pri učenju je bil isto-tako izredno dober. Zrelostni izpiti na tuk. državni višji gimnaziji. — V pondeljek so končali na tukajšnji državni višji gimnaziji ustmeni zrelostni izpiti. Dalalo je izpite 33 dijakov. Napravilo je izpite z odliko 6 Slovencev in 2 Italijana. Za 2 meseca sta padla 2 Slovenca in 3 Italijani, za celo leto pa 2 Slovenca. Slovenski odličnjaki so ti-le: gg. Bogataj Milan iz Soče, B r e 1 i h l.vo iz P->dmelca, Faninger Rihard iz Bovca, Kemperle Luvoslav iz Hudajažne, Pavšič Anton iz Kronberga, S č u k a Jožef iz Ike. Z dobrim vspehom pa so napravili izpite ti-le Slovenci: Devetak Fran iz Št. Andreža, Jakončič Her-menegild iz Parana (J. Amer.), Kuzmin Ernst iz Št. Andreža, Močnik Fran iz Gorij. Pavletič Avgust iz S*. Andreža, Pisk Anton s Pečin, Poberaj Andr. iz Solkana, Rusja p Fran iz Gorenje Vrtojbe, S c h w e i Ernest iz (.ač (Ko- roško), Sedej Avgust z Žage, Soban Alojzij iz Koprive, Toroš Miha iz Medane. Zrelostni izpiti na goriški realki. — Zrelostni izpit na noriški realki je napravilo 15 dijakov. Dva dijaka sta padla na dva meseca. Izmed Slovencev so napravili zrelostni izpit: Gabršček Jos. Janovsky Stanislav, Ličar Karol in Pirjevec Avgust. Vsakemu svoje. — Ko smo v zadnji številki poročali o sklepa šolskega leta na tnk. drž. gimnaziji, navedli smo v dotičnem poročilu tudi vse učence, ki so dobili odliko. Dotična imena smo posneli iz tiskanega šolskega poročila, ki ima pa letos vse polno tiskovnih pomot in med temi tudi to, da so v njem navedeni nekateri odličnjaki tako, kot da bi bili dobili le prvi red ali pa celo drugi ali tretji red, kajti v dotičnem poročila so tiskana imena vseh učencev, ki so obiskovali šolo, dočim se razločujejo odličnjaki od drugih učencev s tem, da so njih imena tiskana z debelimi črkami. Vsled tega torej, ker so bila njih imena tiskana z navadnimi črkami, čeravno so odličnjaki, nismo v zadnji številki navedli med odličnjaki teh - le od- ličnjakov in sicer: Jožefa Grbec iz Solkana, Frana Slokar iz Skrilj in Antona Zorn iz Prvačine iz I. razreda in Konrada Klanjšček iz Št. Ferjana iz II. razreda. Konec šolskega leta na tnk. višji realki. — Konec šolskega leta na tuk. višji realki je bil v četrtek. Ta zavod je obiskovalo v minolem šolskem letn 389 učencev, med katerimi je bilo 113 Slovencev, 224 Lahov, 46 Nemcev, 1 Hrvat, 1 Čeh, 1 Poljak in 1 Španec. Prvi red je dobilo 270 učencev, drugi red 70 in tretji red pa 4 učenci. Ponavljalni izpit je bil dovoljen 24 učencev. Slovenski odličnjaki so Schweiger Franc in Terčič Anton, Boltar Eaieran in Šček Virgil. Na ženskem učiteljišču so pričeli ustmeni zrelostni izpiti v pondeljek. V inalem semenišču je bilo zadetkom šolskega leta 70 gojencev. Od teh je 1 izstopil, 1 radi bolezni ni kla-sificiran, l je padel, 1 ima preiskušnjo. Drugače ima 44 gojencev prvi red, 22 gojencev odliko. Že odkar obstoja zavod, ni imel toliko odličnjakov. Od lanskih osmošolcev so v bogoslovju : A. Belinger, Evg. Brandt, Al. Zimzig in Hygin Valde-marini, za temi je prišel kasneje še peti bivši gojenec. Eden ostalih dveh študira .pravo, drugi je pri železnici. Letos je v malem semenišču 7 osmošolcev. Razstava ročniii del v „ŠolsUein Domu". — V nedeljo in v ponedeljek so bila v „ŠoIskem Domu" razstavljena ročna dela učenk .Šolskega Doma". Razstavo si je ogledalo mnogo občinstva in se je o nji izreklo jako laskavo. Ta razstava je bila v resnici lepa in je presegala one prejšnjih let. Sklep šolskega leta v otroškem • vrtu pri sočinem mostu vršil se je dne 6. julija t. I. Obisk tega važnega zavoda za razvoj našega slovenskega naroda v okolici goriški je pičel, ako-ravno požrtvovalna vrtnarica, gospodična Maraž, posveti vse svoje moči temu zavodu, ter doseže najboljše vspehe, kakor smo se prepričali. Gojencet je bilo v zimskem času do 30, kojih število se je skrčilo skoraj na polovico, kar je obžalovanja vredno. Zatorej priporočamo ta zavod posebno Slovencem, stanujočim ta kraj in onkraj aočinega moBta pri 1’evmi. Našla smrt. — Danes zjutraj, okolo (j. ure, je zadela pekovskega mojstra g. Avgusta G 1 e s i č a, stanujočega v ulici Vetturini, v njegovi prodajalnici kap, in ostal je takoj mrtev. Kuhinjska .šola. — V kuhinjski šoli gospodične Grebenc, nahajajoči se v ulici Vetturini št. 9, preneha za to šolsko leto poduk dne 20. t. m. Novo šolsko leto pa prične zopet dne 15. septembra t. I. V ttm šolskem letu je imela gosp. Grebenc lepo število učenk, ki so se pri nji prav mnogo dobrega naučile, kajti g. (Jrebenc je na glasu izvrstne kuharice. Želeti je le, da bi tudi v prihodnje mnogo mladih Slovenk obiskovalo to šolo, ker dobra in zdrava kuhinja je za zdravje vsake družine prvi pogoj lineuovanje uradnikov na go-riftkl postaji bohinjske železnice. — Dolgo časa so čakali, predno so imenovali načelnika tuk. postaje bohinjske železnice. Slednjič so se vendar odločili in sklenili so, da pošljejo na goriško postajo bohinjske železnice za načelnika onega Hoppergerja iz Horpelj, ki je prepovedal, prišfidši v Ilerpelje, tamkajšnjim železniškim uslužbencem govoriti slovensko. Kakorhitro je stopil torej ta človek na slovenska tla, je začel preganjati jezik, ki je tam doma, ter usiljevati jezike, ki nimajo tam okoli ničesar iskati. — Il/ip-perger je komaj eno leto olicijal. Dasi je bilo med prošnjiki več dragih olicijalov in nadoficijalov, ki imajo prednost, je vendar poslan v Gorico llopperger, menda zategadelj, ker po svojem nemškonacijo-nalnem mišljenju in svojem dosedanjem hujskanju ugaja najbolj nemško-nacijo-nalnemu srcu ministra Derschata. Poslan je v Gorico v nemške namene. In koga so nam poslali pa za načelnika skladišču? Na to mesto so poslali onega Wieserja, ki je hujskal po Jesenicah pred 2 letoma, ter jo moral odkuriti od tam v Medvode, in iz Medvod v Hiellau. Torej tega nemško-nacijonal-nega srboriteža je poslalo železniško mi-nisterstvo sedaj v Gorico. Da sli napravili ti dve imenovanji jako mučen utis na nas Slovence, je samo ob sebi umevno. Povemo pa že sedaj, da bodeta imela imenovana gospoda med nami jako bridke ure, ako bi hotela tudi pri nas uganjati take nemško-nacijonalne burke, kakor sta jih uganjala drugod. Da niso pri nas za take barke ugodna tla, prepričal se bode tudi njuni zaščitnik, železniški minister Derschatta, ki je, kakor se vidi iz vsega, kar smo zadnje dni doživeli, na čuden način začel izvrševati ono točko programa sedanje avstrijske vlade, ki govori o po-mirjenju narodov. Vojaške vesti. — Dne 1. t. m. so se pričele pri tuk. pešpolku št. 47. bataljonske vaje, katere bodo trajale do 31. t. m. — Na dan 1. avgusta dospe v Gorico 3. bataljon tuk. pešpolka, ki je nastanjen v Mariboru, ter se bodo vršile od omenjenega dne pa do 19. avgusta polkovne vaje. — Dne 20. avgusta odpotuje tak. pešpolk na Rakek in v Postojno, kjer se bode vadil do 27. avg. 28. avgusta prično brigadne vaje, ki se bodo vršile med Postojno in Cerknico. Od 31. avgusta do 4. septembra se bodo vršile divizijske vaje, ki se bodo razširile med Postojno in Cerknico. Od 31. avg. do 4. sept. se bodo vršile divizijske vaje, in sicer v okolici Kočevja in LaSic. Dne 5. septembra se vrne pešpolk v svoje garnizije, in sicer 1., 2. in 4. bataljon v Gorico, 3. bataljon pa v Maribor. Tudi tuk. topničarski polk se udeleži omenjenih vaj ter se poda v ta namen 28. t. m. v Krško, kjer bode imel strelne vaje in potem kombinirane vaje s tuk. pešpolkom št. 47. Uazpis dražbe. — Razpisuje se dražba za steklarska dela, ki se imajo izvršiti v poslopjih deželne norišnice poknožene grofovine goriško-gradiščanske pod sledečimi pogoji: 1.) Vsak ponudnik ima vložiti svojo pismeno, zapečateno ponudbo na zapisnik deželnega odbora do 12. ure 18. julija 1900. 2.) Ponudbe naj se sestavijo tako, da se navedejo ponudene cene za steklarska dela v razkazu, katerega da deželni odbor v to svrho na razpolago. 3.) Pogojne ponudbe, ali ponudbe za osebo, ki bi se še-le navedla, se ne bodo jemalo v poštev. Vložitev ponudbe služi v dokaz, da so ponudnikom popolnoma znane podrobnosti, katere navaja 5. točka tega razpisa. 4) O vloženih ponudbah sklepa deželni odbor. 5.) Splošni zakupno-izročilni pogoji posebni pogoji za izvršitev steklarskih, del so razpoloženi pri deželnem itav-binskem uradu ob uradnih urah, dokler ne zapade doba za vlaganje ponudeb, o katerih je govora pod točko 1.) Najden vtopljenec. — V torek popoludne okolo 3. ure je zagledal deček Josip Kiegel v Soči, in sicer tam,;kjerse nahaja na levem bregu tovarna vrvarja Susiča, plavajoče truplo. O tem so obvestili policijo, ki je prišla kmalu na lice mesta ter poskrbela za to, da je bilo truplo prepeljano na pokopališče. V utopljencu so spoznali onega nesrečnega mizarskega pomočnika Edvarda Andlovra iz Štarij, ki je pri kopanja na dan Sv. Petra in Pavla utonil v Soči tam, kjer se prevažajo čez njo ljudje iz Solkana v Št. Maver Padel mu je kamen na slavo. — 19-letnemu delavcu Iranu Mozetiča, ki je delal pri gradbi nove deželne blaz- nice, jo padel v torek na glavo kamen, ki ga je tako močno ranil, da so ga morali prenesti v tukajšnjo bolr.išnico. Detomor. — Te dni je na šo neznan način umorila v Zarakovcu pri Grahovem Tereza Šorli svoje drugoro-jeno nezakonsko dete moškega spola. Po storjenem zločinu je nesla nečloveška mati mrtvo truplo na pokopališče .v Orehek pri Cerknem ter je tam zakopala. Med ljudstvom so se širile različne govorice, kar je dalo povod, da so vso stvar temeljito preiskali in detomorilko aretirali. Izpred sodišča. — Dne 9. t. m. zagovarjati Be je moral pred tnk. okrožnim kot kazenskim sodiščem 31 letni Ivan Mišigoj od Sv. Martina v Brdih, ker je nekega Franceta Goloba z nožem močno ranil na obrazu. Obsojen je bil na 3-mesečno ječo z jednim postom vsaki mesec. Na 15-mesečno ječo z jednim postom vsaki mesec je bila isti dan ter od istega sodišča obsojena 19-Ietna Ivana Markončič iz Gorice, ker je gg. Antonu Mozetiču iz Solkana, Ivanu Madon in Katarini Pavlin iz Ravnice vkradla 70 komadov oblačil. Družba sv. (Urila in Metoda v Ljubljani vsem svojim podružnicam. — Tvrdka Adolf Jacobi na Dunaju — ena prvih, če ne prva te stroke v Avstriji — je sklenila z našo družbo jako ugodno pogodbo. Zavezala se je namreč, da bo oddajala odstotke od prodane svote za svalčične papirčke in ovitke, kojih ovoji oziroma škatljice so opremljene s sliko sv. Cirila in Metoda, s slovensko trobojnico ter napisom: „Mal položi dar domu na altar“. Kakor se nam je zatrjevalo do sedaj z merodajnih strani, so ti novi papirčki in ovitki izborne in brezkonkurenčne kakovosti. Kadilci si menda ne morejo želeti boljšega. Cena na debelo in drobno pa konkurira s ceno drugih izdelkov te vrste. Zato se pozivljemo danes do svojih podružnic in njih družbenikov ter do vseh somišljenikov, proseč, naj pazijo na to, da bode vsakdo, ki prodaja te vrste izdelke, imel na prodaj edinole drnžbine svalčične papirčke in ovitke. Ko bi vsi naši somišljeniki rabili sploh le tisto blago, ki se prodaja naši dražbi v korist, bi s tem postali te vrste dohodki največji in najstalneji, kar jih ima družba poleg prispevkov svojih podružnic. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Vsi, ki se nameravajo udeležiti tretjega slovenskega katoliSkegl shoda, naj blagovolijo takoj naznaniti udeležbo svojim iapnim uradom. — Društva naj naznanijo, ako pridejo z zastavo ali pevskim zborom. Želeti je, da vsa društva, ki imajo zastave, pridejo z zastavami. Potrebna naznanila na oblast preskrbi ^Slovenska krščanska socialna zveza“. Prosimo čč. župne urade, naj natančno izpolnijo vse rubrike v zglasilnicah, ki se ravnokar razpošiljajo in da takoj razvijo potrebno agitacijo, da more pripravljalni odbor dobiti v roke zglasilnice v naznačenem roku. Udeleženci, ki stanujejo na krajih, kjer ni slovenskih župnih uradov, naj naznanijo svojo udeležbo naravnost na naslov: dr. Evg. Lampe v Ljubljani ter naj naznanijo, za koliko dni se udeleže shoda in ali žele prenočišča. Vstopnina je za vse prireditve v nedeljo 26 avgusta 40 vin., za vso tri dni 2 K. Prosimo tudi vsa slavna slovenska politična društva, vse pododbore „Slov. kršč. soc. zveze*, da blagovolijo nemudoma sklicati seje in v svojem delokroga storiti vse, da bo udeležba na lil. slovenskem katoliškem shoda sijajna ! Prosimo jih nujno za to, ker je treba skupnega najživahnejšega dela, da se to doseže. Pododbori .Slov. kršč. soc. zveze-4 naj se takoj potrudijo za priredbo posebnih vlakov. Tudi vsi slovenski župani in občinski odborniki na noge. na noge vsi katoliško narodni Slovenci od najskrajnejših slovenskih mej do slovenskega središča bele Ljubljane I Pokažimo, da smo odločni Slovenci in odločni katoličani, zvesti načelom svojih očetov, pripravljeni na obrambo lepe naše domovine. — Pripravljalni odbor za III slovenski katoliški shod. Društvo „Abstiuent“ v Ljubljani vabi na protialkoholno zborovanje, katero priredi v nedeljo, dne 16. julija 1906 v mali dvorani hoteta „Cnion“ v Ljubljani m sledečimi predavanji Dopo- ludne od 9. do 12. ure: L. Smolnikar . Zgodovina protialkoholnega gibanja. Dr-J. Ev Krek: Alkohol in produktivni stanovi. Prof. K. Jarc: Alkohol in inteligenca. Dr. Brecelj: Alkohol in dali. M Stekar: Žensko vprašanje in alkoholizem. J. Erženova: Dolavke in alkohol. Popoludne od 2. do 6. ure: Dr. Dolšak: Alkohol in telo. I. Podlesnik : Abstinenčne organisacije. M. Moškerc : Alkohol in tisek. Kr. Avsec: Alkohol in narod. Ant. Jarc : Alkohol in vzgoja. L. Lenart: Kako razširimo abstinenčno gibanje? Po vsakem predavanju prost razgovor. Zvečer ob polu 8. uri v veliki dvorani hotela „Union“ veselica z godbo, petjem, deklamacijami itd. Vstopnina k predavanjem in veselici 1 K. Za dijake, člane in odposlance društev 50 vin. Vstopnice se dobe v traliii gosp. Soukala Pred škofijo, pri društvu nAbstinent*1 v Ljubljani in 15. julija pri blagajni. Vpeljava državnih avtomobilnih prog. — Poštna uprava se peča zdaj z novimi osnovami, ki se razločujejo od povišanja poštnih pristojbin s tem, da se širše občinstvo zanje simpatično zanima. Po vsej Avstriji mislijo namreč vpeljati državne avtomobilo v poštne svrhe, kakor je to že n. pr. slučaj na Bavarskem. Tam so se avtomobili v take namene fi-nancielno in praktično prav dobro obnesli. Tudi ni prišlo do nikakšnih ne-prilik bodisi pozimi, ali poleti na še taKO slabem terenu. Avstrijska poštna uprava misli torej vpeljati take avtomobilske črte, pri čemur bi jo deloma podpirali lokalni interesentje, kakor je to tudi na Bavarskem. Avtomobili bi vezali kraje, ki nimajo železniške zveze, in bi služili za prevažanje poštnih potrebščin in tudi potnikov. — Cene bodo nizke; 6—8 vinarjev za kilometer. Na enem avtomobilu bo prostora za 20 potnikov in poprečna hitrost oo znašala 20 km v eni uri. Po sedanjem položaju je sodili, da se izpeljave te osnove v kratkem času izvrše. Morilka obsojena na smrt. — V Ljubnu je končala v petek porotna obravnava proti sestrama Frideriki in Mariji Zeller, ki sta bili toženi, da sta v nekem gozdu blizu Miirzzuschlaga nekega dne meseca januvarja t. I. umorili zasebnico Mayer iz Dunaja ter jo oropali. Izid obravnave je bil tu, da je bila Friderika obsojena na vislice zaradi umo/a, nje sestra Marija pa zaradi posredne sokrivde na 18-mesečno ječo. Nazaj k resnici! — V Novem-Yorku v Ameriki se je nedavno en sam dan vrnilo v katoliško cerkev 40 oseb. Med temi bile so osebe visokega stanu : pisatelji, bankirji, doktorji, kopci in luteranski pastorji. Malo dni na to pristopilo je drugih 100 oseb; v celem letu čez 30001 Tako je: suhe veje odpadajo, nove rastejo. Katoličani malovredni cerkvi hrbet obračajo, divjaki pa v njo^bitijo. Nehvaležnim narodom Big voro jjemlje in daja jo drugim. Loterijske številke. 7.]julija. Trst....................03 42 84 87 14 Line................... 21 44 82 „35 20 Skrb viake gospo dinje je posvečena drullniki blaginji Kathrelnerjeva Knelppova sladna kava )e po Kathrelnerjevem načinu tvojega proizvajanja okusna, zdravju v prospeh m poceni, Ima torej ne prečen Ijive prednosti za vsako gospodinjstvo! Poudarjajte pri nakupovanju izrečno ime Kathretner in zahte vajte le izvirne zavoje z varst veno znamko Jupnik Kneipp , Rojaki! Oglas. Zastopniki za kmetijske stroje, stroje za ceglarne, motorje na bencin, za češko tovarno K. >1. Itlonsko se sprejemajo proti proviziji za večje okrajema Goriškem in Istri. Javiti se je pri glavnem zastopniku •Iosip Dekleva — Dorica. Peter Skerbic, Gorica, Riva Corno it. št. 13 (nasproti zaloge vina g. bratov Bolaffio) priporoča svojo zalogo piva iz prve domače pivovarne Auer-jevih dedičev v Ljubljani. Spominjajte se o vsaki priliki ..Šolskega