PoHnlna pMana v gotovini Cona Din V- Stev. 260 V Ljubljani, sreda 13. novembra 1940 Lelo V Molotov nazdravlja Hitlerju in Nemčiji Poglobljeno politično in gospodarsko sodefovanfe med Nemčijo m Sovjeti Sporazum o sodelovan u z Japonci, o Turčiji in o preureditvi Evrope Sovjeti so pr pravlieni ugoditi vsem nemškim načrtom glede Balkana in Evrope Berlin, 13. novembra, m. Prihod predsednika sovjeta ljudskih komisarjev Molotova v Berlin se spreminja v manifestacijo najtesnejšega nemško-sovjetskega sodelovanja. Po Molotovljevem dve in 'pol urnem obisku pri Hitlerjuf s katerim je razpravljal vsa vprašanja, ki zanimajo obe državi in ki so v zvezi z nemškim načrtom za preureditev Evrope, je bila snoči v hotelu »Kaiserhof« slavnostna večerja, ki se je je udeležila vsa sovjetska delegacija, ki šteje nad 70 članov, osebje sovjetskega veleposlanika v Berlinu ter številni nemški odličniki nemškega rajha na čelu z zunanjim ministrom von Ribbentropom. Med večerjo je na kratko pozdravno zdravico ministra von Ribbentropa odgovoril Molotov z daljšim toplim govorom Govoril je rusko. Vsebino njegove zdravice so sproti prevajali zunanjemu mi-nistru Ribbentropu V svcjem govoru je Molotov poudaril, da sovjetsko-nemški sporazum, zapo-čet 2 lansko moskovsko pogodbo, v dosedanjem gospodarskem in političnem sodelovanju, daje to-liko dokazov o trajnosti in očividnih uspehih za obe državi, da se bo tudi v bodoče politika Sovjetske Zveze vsekakor strogo držala črte, ki je bila določena pred letom dni. Iz nenapadalne pogodbe in iz trgovinskih sporazumov je izšlo sodelovanje na vseh_ področjih, sodelovanje, ki je rodilo za Nemčijo in Sovjetsko Rusijo ter tudi za vso Evropo zelo mnogo pozitivnih uspehov. Poglobitev tega sodelovanja v vseh panogah bo velike važnosti za nadaljnjo bodočnost Evrope. Na koncu je Molotov napil narodnosocialistični Nemčiji in Hitlerju. V Berlinu prav nič ne prikrivajo prepričanja, da bo kot uspeh dosedanjih razgovorov med Mo-lotovim in nemškimi državniki prišlo še tesnejše sodelovanje med Moskvo in Berlinom na vseh področjih, to je ne samo gospodarsko, temveč tudi politično sodelovanje. Razgovori, ki so se včeraj v Berlinu začeli, se bodo danes nadaljevali. Po končanih političnih razgovorih, ki bodo imeli daljnosežne posledice, bo komisar Molotov obiskal še nemškega maršala Goringa in Hitlerjevega namestnika Rudolia Hessa. Tudi z njima bo imel politične posvet«;. Računajo, da bo Molotov odpotoval iz Berlina v četrtek. Zaradi angleških letalskih napadov pa spored bivanja Molotova in njegovega spremstva v Berlinu ter razgovori z nemškimi državniki drže v najstrožji tajnosti. Morda bo danes izdano že uradno poročilo, v katerem bo pojasnjena vsa vsebina sedanjih berlinskih razgovorov. Verjetno je pa, da bo sporočena tudi vsebina sporazuma, ki je bi), kakor vse kaže, včeraj že sklenjen. Pri včerajšnjih razgovorih so polagali glavno pozornost na vprašanja o sovjetsko-japonskih od- nošajih, na bodoče stališče Sovjetske zveze do vojne v Evropi ter na načrt o splošni evropski preureditvi. V ta okvir spada tudi stališče Turčije, ki se je v zadnjem času pod vplivom Moskve znatno spremenilo glede Nemčije. Zato so v Berlinu zadržali tudi nemškega veleposlanika v Ankari, von Papena. Glede balkanskih vprašanj poudarjajo, da bo stališče Turčije, ki je zdaj na razpotju, v najkrajšem času končno razčiščeno, nakar se bodo na široko odprla vrata poglobitvi tesnejšega gospodarskega in političnega sodelovanja med Nemčijo in balkanskimi državami. Vprašanja evropskega jugovzhoda bodo po odhodu Molotova v Berlinu vzeli v prijateljsko presojo in rešitev. S dosedanjim stališčem Molotova do vseh teh perečih vprašanj so v Berlinu zelo zadovoljni ter so se vsa pričakovanja, ki so jih imeli v zvezi z njegovim prihodom v Berlin, v veliki meri že uresničila. Sovjetska Zveza je pripravljena v veliki meri ugoditi nemškim načrtom, ki so že znani. Sodba nemškega glasila v Romuniji o rdečem ob:sku v Berlinu: Sovjetska Rusija bo krotila Turčijo Bukarešta, 13. nov. m. >Bukarester Tagblatt«, ki ga smatrajo za uradno nemško glasilo v Romuniji, prinaša v današnji številki članek o zanimanju Balkana za potovanje Molotova v Berlin. List med drugim piše: Po sovjetski zasedbi Besarabije so se slišali glasovi, da se sovjetska vojska ne bo ustavila na 17 dan vojne med Italijo in Grčijo: Topovski dvoboji na grških bojiščih Akcije italijanskega letalstva - Grška poročila o velikem vojnem plenu na osrednji fronti Nekje v Italiji, 13. nov. 158. ital. uradno poročilo pravi o bojih v Grčiji: V Epiru so bili sovražni napadi na Kalibaki odbiti. Naše letalstvo je spet intenzivno bombardiralo vojaške cilje v Janini, Tekovu, Kastoriji na Krfu, v Larisi, v Korintskem zalivu in ob Prespanskem jezeru. Vsa naša letala so se vrnila domov. Atene, 13. nov. Atenska agencija. Po poročilu št. 16 grškega vrhovnega poveljstva je bilo sovražno letalstvo zelo aktivno na fronti in v notranjosti. Sovražno letalstvo je bombardiralo nekatera mesta in vasi, vojaški cilji pa niso bili zadeti. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Poročilo pravi nato, da je grško letalstvo izvedlo nekaj ogledov nad sovražnim ozemljem in bombardiralo luške naprave v Valoni. Italijanska letala pa so bombardirala mesta v Grčiji, kjer so metala veliko število bomb, niso pa povzročila nobene škode na vojaških napravah. Italijanska letala so bombardirala tudi Krf, nato pa so letalci s strojnicami streljali na prebivalstvo. London, 13. nov. o. Reuter: Uradno poročajo iz Aten, da so grške čete v pogorju Pindusu zajele 75 topov, veliko število strojnic in ogromno drugega vojnega materijala, ker so italijanske čete metale na umiku vse od sebe. Cela kompanija albanskih vojakov se je sama udala grškim oddelkom. Na epirskem bojišču pa je grška konjenica zajela nad 500 Italijanov. Na drugih bojiščih so le topovski dvoboji in ni prišlo do nobenih večjih operacij. Včeraj so angleška letala izvedla ogled-niške polete nad albanskimi mesti in mesti v Italiji. Italijanska vojska v Epiru in na srednjem delu bojišča se povsod umika. Angleški bombniki so v noči med ponedeljkom in torkom izvedli hud napad na Drač. Drugi oddelek angleških bombnikov je napadel pristaniške naprave v Valoni. V Draču so bili povzročeni strahoviti požari, ki jih je bilo videti 160 km daleč. V zrak je zletelo eno celo vojaško skladišče. Nemška križarka potopila angleško pomožno vojno ladjo „Jervis Bay" London, 13. nov. o. Reuter: Angleško pomorsko poveljstvo je izdalo uradno sporočilo ob potopitvi pomožne križarke >Jervis Bay«. 5. novembra je >Jervis- Bay« vodil v Atlantskem oceanu angleški konvoj 38 trgovskih ladij. Ta konvoj je bil napaden, kakor sodijo pomorski strokovnjaki, od nemške žepne križarke vrste »Niirnberg*. ‘Jervis Bay« je dal trgovskim ladjam takoj nalog, naj M razprše, sam pa se je spustil v hud boj z križarko. Po dolgem boju je bil »Jervis Bay« zadet in se je pričel potapljati. Poveljnik Fegens je stal do zadnjega trenutka na poveljniškem mostu, do- kler tudi tega niso sestrelili. Nato se je podal na pomožni poveljniški most na krmi, od koder je nameraval manevrirati z ladjo. Kmalu nato je bil tudi ta poveljniški most sestreljen. Kljub ranam, ki jih je dobil Fegens, se je vrnil na srednji poveljniški most in od tedaj ga ni nihče več videl. »Jervis Bay« je kmalu ostal brez vsake pomoči in se je začel potapljati. Kljub temu pa nemška križarka ni prenehala s streljanjem in je zadela še nekatere rešilne čolne. Od konvoja je 29 ladij prispelo v luko, 9 je bilo {»topljenih. 65 mož posadke z »Jervis Baya« so rešile druge ladje iz konvoja. Mova noč groze nad Anglijo in Nemčijo London, 13. nov. o. Reuter. Včerajšnji dnevni napadina Anglijo so bili maloštevilni in je bila ob tej prilik povzročena le malenkostna škoda. Zato pa ie bila noč tem hujša, ker so sovražna letala London, pa tudi mesta v srednji Angliji in niesta ob reki Mersey napadala vso noč. Zmetali so veliko število bomb, ki so povzročile v Londonu znatno škodo, v drugih mestih manjšo, smrt- nih žrtev pa je bilo največ v Londonu. Angleška letala so snoči spet bombardirala mesta v zahodni Nemčiji ter v zasedenm ozemlju. Napadi so bili v glavnem na petrolejske rafinerije, železniška križišča in letališča. Najhujši napad pa so angleška letala izvedla na Lorient, kjer imajo Nemci podmomiško oj>orišče. Podrobnosti o tem nočnem napadu še niso znane. Delna mobilizacija « Bolgariji Sofija, 13. nov. o. United Press poroča: Bolgarska vlada je poklicala na 60 dnevne orožne vaje več letnikov rezervistov. Bolgarski uradni krogi pravijo, da pri teh ukrepih ne gre za kakšno delno mobilizacijo bolgarske vojske. Angleška poročila o škodi v Hamburgu London, 13. nov. o Reuter poroča, da je največje nemško pomorsko mesto Hamburg v gospodarskem in pristaniškem predelu popolnoma uničeno. Ladjedelnice 9« ena sama razvalina, promet Po reki Labi pa je onemogočen zaradi številnih potopljenih ladij. Nemške oblasti so dale nalog, da se izselijo industrijska jjodjetja v notranjost Poljske, kjer bodo lahko nemoteno delala. Ladjedelnice so po večini uničene in tudi železniška po- ri staja in križišča so tako poškodovane, da je promet zelo otežkočen. Vožnja iz Berlina v Hamburg traja 24 ur, prej pa je trajala dve uri in pol. V pristaniški del mesta nima nihče dostopa. Leteče trdnjave" za Anglijo Washington, 13. nov. Reuter. Potrjujejo, da bo Anglija zdaj dobila nekaj »letečih trdnjav«, velikanskih bombnikov, ki lahko napadajo na-]>rave, ki so oddaljene 3.000 km, in se vrnejo na of>orišča brez pristanka. Z drugimi besedami se to pravi, da lahko ti bombniki jx>lete iz Amerike kamorkoli nad Evropo. Izvedelo se je, da bo Anglija dobila najnovejše znamke teh ogromnih letal. Pričakujejo, da bo Amerika prodala Angliji prva taka letala med 20. in 30. novembrom. Anglija bo dobila polovico »letečih trdnjav«, ki IkkIo do tedaj izdelane. Prihodnje mesece bodo izdelovanje teh ogromnih letal pospešili. Nove »leteče trdnjave« imajo boljša obrambna sredstva pred topovskim ognjem, kakor pa so to imela prejšnja letala. Posebno važna je njihova aerodi namična oblika, ki pospešuje hitrost poleta. Prutu, pač pa da bo zasedla tudi vso Moldavijo ter hodnik do bolgarske meje. Angleški agenti in njihovi prijatelji, ki so razširjali takšne govorice, so smatrali razmejitev koristnostnih področij med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo za nemogočo stvar, o izbruhu oboroženega spopada med Sovjeti in Nemčijo pa so pravili, da je le še vprašanje časa. Prihod nemških vojaških oddelkov v Romunijo so tolmačili tako, da ima nemška vojska namen zavarovati romunsko mejo proti Rusiji, ker da odkritosrčen sporazum med Hitlerjem in Stalinom tudi ni mogoč. Zato je razumljivo, da Romunija spremlja z največjo pozornostjo j>otovanje komisarja Molotova v Berlin, kjer bodo izidi tamkajšnjih razgovorov enkrat za vselej naredili konec lažnjivim trditvam britanskih agentov in Judov. Molotovljev obisk v Berlinu ima namen, da odstrani skrbi ostalih balkanskih držav, ki jim je mnogo do tega, da ostane grško-italijanski spopad omejen. Ce se je dozdaj moglo slutiti po nevtralnem vedenju Turčije, da se ona ne namerava vmešavati v ta spor, je danes po obisku Molotova v Berlinu to gotovo, ker se v Ankari zavedajo dejstva, kaj bi za Turčijo, ki meji na Sovjetsko Rusijo, pomenilo, če bi se v tem trenutku pridružila angleški politiki. Voditel nove Romunije odpotoval v Rim Bukarešta, 13. nov. m. Poglavar romunske države Antonescu, je z zunanjim ministrom Sturzoni in večjim spremstvom odpotoval snoči na uradni obisk v Italijo, kjer bo imel razgovore z ministrskim predsednikom Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Cianom. Pred obiskom podpredsednika francoske vlade v Berl nu Berlin, 13. nov. m. Pooblaščenec nemške vlade v Parizu, Abetz 6e mudi v Berlinu. Njegov prihod je v zvezi z nedavnim sestankom, ki ga je imel nemški državni maršal Goering s francoskim ministrom in podpredsednikom vlade Pierrom Lava-lom. Temu sestanku sta od nemške strani prisostvovala Abetz in letalski general Bodenschatz, od francoske pa dva vladna zastopnika. Podpredsednik francoske vlade Laval bo v kratkem prišel na obisk v Berlin. Njegov obisk v Nemčiji je določen za konec tega meseca. Grški ribiči s Krete pripovedujejo, da vlada na Dodekaneških otokih veliko pomanjkanje živeža, ker so Angleži odrezali ves dovoz. Neprestani pomorski in letalski angleški napadi slabo vplivajo tudi na moralo italijanskih čet, poroča agencija >Reuter«. Vrhovni voditelj bolgarske policije, polkovnik . Mantev je bil odstavljen, baje na zahtevo Nemčije. Ameriški zunanji minister Hull je imel včeraj važno posvetovanje z vojnim min. Stimpso-nom in mornariškim ministrom Knoxom. Posvetovali so se o povečanju pomoči Angliji. Poročila o letalski h izgubah Nemško uradno poročilo o pooedeljeki bilki nad Londonom: 22 angleških letal sestreljenih, od tega so jih 7 zbili italijanski letalci 6 italijanskih letal izgubljenih, 1 nemško pogrešano, 14 angleških total sestreljenih včeraj. Italijansko poročilo o ponedeljski bitki: 17 angleških letal sestreljenih, od tega so jih Italijani zbili 8. Angleško poročilo o isti bitki: 29 sovražnih letal uničenih, od tega 13 italijanskih, 2 angleška lovca izgubljena — a ne v boju z Italijani, 5 angleških bombnikov se ni vrnilo. Poročila z jugoslovansko-grške meje Italijanska ofenziva ob Prespanskem jezeru? Btlgrad, 13. nov. m. O včerajšnjih bojih med grškimi in italijanskimi četami poročajo iz Djev-djelije in Ohrida: Včeraj je italijansko letalstvo pokazalo zelo veliko delavnost nad srednjim delom sev,erne Grčije. Solun ni bil bombardiran. Italijani so se omejili na bombardiranja ob železniški progi Solun—Idomeni. Njihovi letalci so vrgli bombe na železniško skladišče na postaji Polikastron, 57 km od Soluna. Tri bombe so i>adle na skladišče ter so raznesle. Britanska pomoč Grčiji prihaja vsak dan. Poleg letalskih sil, ki so na grškem ozemlju ter že nastopajo, prihajajo neprenehoma tudi velike količine streliva in orožja ter drugih vojaških jjo-trebščin. Prihajajo tudi živila za vojsko in za civilno prebivalstvo. Skladajo jih v raznih grških pristaniščih. Da bi preprečile kopičenji hrane, so oblasti zapovedale vsem trgovcem, da morajo priglasiti količine življenjskih potrebščin, ki jih imajo po skladiščih. Od začetka sovražnosti med Italijo in Grčijo se je ponoči v Ohridu prvič slišalo grmenje topov in verjetno tudi eksplozije bomb na bojišču pri Prespanskem jezeru, čeprav je to bojišče oddaljeno od Olirida okoli 16 km zračne črte, so močni jx>ki prebudili meščane iz spanja. Ne samo da so žveenketala okna po hišah, pač pa so se tudi v starem delu mesta hiše močno tresle, kakor da so zemljo zamajali močni potresni sunki. Ostro sterljanje se je zaslišalo okoli polnoči ter je trajalo neprenehoma dve uri. Zatem je streljanje malo potihnilo ter so se samo od časa do časa slišali jx>ki. Zdi se, da se je začela nova ofenziva italijanske vojske pri Prespanskem jezeru, ofen- Italijansko poročilo o uspehih na mor u Nokje v Italiji, 13. nov. Stefani. 158. uradno italijansko vojno poročilo pravi: V noči med 9. in 10. novembrom je na srednjem delu Sredozemskega morja ena naših podmornic izvedla napad na pomembne angleške pomorske sile in je zanesljivo z dvema torpedoma, verjetno pa tudi s tretjim, zadela zadnjo vdiko ladjo v dotični skupini. Umestno je verovati v izgubo sovražne ladje, ki je bila zanesljivo zelo težko poškodovana. Naslednjo noč so naše podmornice dosegle nove uspehe, ko so križarile, torpedirale in jiotopile 2 parnika, ki sta se v močnem konvoju podala iz srednjega v vzhod' ni del Sredozemskega morja. V prvih jutranjih urah v noči od 11 .na 12 novembra so sovražna letala izvedla napad na j>omorsko oporišče v Ta-rantu. Protiletalska obramba in zasidrane ladje so odločno reagirale. Samo ena ladja je bila zadeta. Žrtev ni bilo. Sestreljenih je šest sovražnih letal, del njihovih posadk ujet. Verjetno so bila sestreljena še tri letala. živa, ki naj ima namen zavzeti grške postojanke nad klanci Pisodera na planini Bigli. Tod vodi zelo dobra pot proti Lerini. Z zavzetjem te ceste bi Italijani mogli v nadaljnih bojih proti Grkom porabiti tudi motorizirane oddelke, kajti druge poti razen te ni ter je vse ozemlje, kjer se odigravajo boji, skoro neprehodno. S prodorom te bojne črte bi si Italijani zelo olajšali svoje prodiranje in bi lahko zavzeli cesta, ki vodi v dolino Pelagonije proti Lerini in Solunu. Dalje mislijo, da se bo na odseku pri Prespanskem jezeru odigrala odločilna bitka, od katere bo odvisen morda celo končni izid vojne med Italijo in Grčijo. Tri ameriške orožarne zletele v zrak Newyork, 13. nov. o. United Press poroča: Zvezna policija je začela z obsežno preiskavo zaradi eksplozij v dveh ameriških smodnišnicah, ki sta zleteli v zrak včeraj v Edinburgu in zaradi eksplozije v tovarni za torpede pri mestu Wood-bridgeju. Eksplozije so si sledile v presledku po 50 minut. Tovarna za torpede je vsa uničena, veliko ljudi je bilo ubitih in ranjenih v tovarnah ter po stanovanjskih hišah okoli nje. Vse tri tovarne so delale za potrebe državne obrambe in za Anglijo, zaradi česar je gotovo, da so eksplozije povzročili tuji vohuni. Za pobijanje vohunskega in saboterskega dela je vlada takoj snoči določila pet milijonov kredita. Angleški poslanik v Moskvi Cripps je včeraj obiskal namestnika sovjetskega zunanjega mini,-stra in od njega zahteval pojasnila o nenadnem Molotovljevem obisku v Berlinu in o tem, kako da so Sovjeti mogli Angleže še enkrat tako potegniti. čete generala de Gaulleja so zasedle sreonjeairi-ško kolonijo Gabon in njeno prestolnico Li-breville. Ves turški bombaž, ki ga je naša država kupila pred kratkim, je prispel v Carigrad in so ga že naložili na romutske ladje, ki ga bodo odpeljale do Donave, poroča jugoslovanski trgovinski odposlanec v Carigradu. Pri Madridu so se včeraj končale velike vaje španske voj3ke. Ob vajah so izvedli obkolitev in napad na Madrid, kakor je bila zamišljena v začetku državljanske vojne, ko so Francov! oddelki prišli do Madrida. Pri vajah je bil napad podprt z letalstvom in tanki, docela uspel, ko pa je šlo pred leti zares, ga niso izvedli. Predsednik brazilske republike Vargas bo na povabilo Roosevelta obiskal Združene države ter se z ameriškimi voditelji |x>svetoval o skupnih obrambnih ukrepih in o posojilih za ureditev orožarn in vojno-industrijskih naprav v Braziliji. (Ornm „Lepa Vida” - krstna predstava v Drami Ljubljana, 13. novembra. Snoči je bila v Drami krstna predstava novega Kozakovega dela: »Lepa Vida«. Že naslov pove, da je tudi Ferdo Kozak skušal na nov način podati naš motiv hrepenenja in beganja za srečo, na svoj način je hotel spesniti svojo »Lepo Vido«. Obenem pa je postavil na oder dramsko delo, ki opisuje razkroj in propad slovenske meščanske družine: dvoje tem in dvoje nalog pod tako subtilnim pesniškim naslovom, kakor je »Lepa Vida«. Ta dvojnost in razklanost pa se zelo pozna tudi v lem novem Kozakovem delu, besedilo o »Lepi Vidi« in njenem trpljenju je v tem delu dolga vrsta več ali manj lepo zveneče literature, pre-pesnjevanja starega motiva, poleg tega pa se razvija drama, ki pesem o »Lepi Vidi« samo spremlja in ki podaja sliko slovenske meščanske družine v začetku 20. stoletja, torej iz piščevega osebnega kroga. Dva motiva sta v tem delu, ki sta vsak zase bila dovolj močna za samostojno obdelavo: motiv moderne slovenske mondene »Lepe Vide« in etični propad bogate slovenske družine nekje v našem središču. Kozak je oboje združil v eno, nastala je tako drama iz slovenskega meščanskega življenja, ki ne prepričuje niti v prvem, niti v drugem oziru. Najbolj bi še bil zadet naslov novega dela, če bi mu dal pisatelj ime: »Pri Urantovih« in bi tako delo ušlo nevarnosti včasih že nasilno razvlečenega vrstenja slik nekod iz daljave (fronta, Pariz, mlada breza nekje v daljavi). Tako se drama sama razvija na dve strani. Pesem o »Lepi Vidi« je izposojena iz naše književnosti in Kozak v obdelavi tega dela drame ni šel daleč naprej. Usodo moderne »Lepe Vide« ni skušal prav nič razčleniti psihološko in iz našega časa izvabiti sodobne dramatske učinke. Še zmerom je pesem o »Lepi Vidi« samo pesem, Kozakova moderna drama je na odru dekle brez peruti, velik torzo. Okoli nje se zgrinja valovanje več ali manj posrečenega leporečja. Nikjer ni v teh besedah dramatičnega vzmeta, ki bi res nakazal, da igrajo na odru igro, dramo ali celo žalo-igro. Še zmerom se o »Lepi Vidi« pripovedujejo pred nami oddaljene slike, ki naj pojasnijo v nas utemeljenost nečesa, kar se slučajno imenuje -"kronični dolgčas srca«. Ko krene Vida na pot resnične ljubezni, se komaj dvigne nad osebnost zagrenjene mondene zakonolomke, ki jo telefonsko sporočilo o svakovem samomoru vrne v okvir, ki naj dramo pripelje do spremenljivega zaključka, la »Lepa Vida« se v zadnjem dejanju odloči za ustanovitev svojevrstne dobrodelne družbe, ki naj iakrije rane pred svetom, koristi pa nekemu bitju, ki mora tudi po svoje pospešiti zaključek drame. Vendar je škoda, da se ta pesem o moderni Vidi tako konča. Njena sodobna problematika^ se najbrž začenja šele tam, kjer se v delu končuje. — Besedilo o tej usodi moderne ženske je pa odru podano silno literarno. Recitacija sledi recitaciji, pripovedovanje zgodbi, gledalec mora imeti fantazijo zelo v vajetih, da si čara slike, ki se^ z odra pripovedu jejo. Četrto dejanje se celo začne z daljšim Vidinim recitiranjem. Mimo tega pa se razvija drama, ki naj poda sliko naše meščanske družine, po prvih dveh desetletjih^ 20. stoletja. V tem delu so tudi edini dramatični razpleti, ki delo v dramatičnem smislu rešujejo. Učinkovit je konec prvega dejanja, dasi je glembajevski, pretirano nasilen pa je ko- Filmi O sovjetskih filmih v Ljubljani je v najnovejši številki nekega mesečnika napisala učen diskurs literarna gospa, tajnica Društva ^°venf>kih književnikov in profesorica M(ilena) M(ohoričeva). To gospo bralci našega lista morda še pomnijo, ko nas je lani ali predlanskim napadla in nam očitala zločin nad človeškim dostojanstvom, ko smo povedali trezno sodbo o vprašanju dvojk v srednji šoli. iz tega preprostega, z navadnim guljenjem rešljivega vprašanja o problemu srednješolca, je gospa naredila problem za pretresljivo in nad vse globoko, blodnjam današnjega slovenskega in-telekta odgovarjajočo žaloigro. Kdor se zanimu za književnost, pozna to literarno gospo zlasti po njenih prevajalskih stvaritvah. Njihovo gro-zotnost v pogledu točnosti in jezika je začuda prepričljivo dokazal pokojni profesor dr. Pavel Grošelj. Gospa njegovih neusmiljenih ugotovitev seveda ni priznala, ker bi sicer ne mogla več biti to, kar je. No in ta, zdaj kolikor toliko predstavljena gospa, je v neki reviji napisala nekaj o rdečih lilmih. V tistem nekaj pravi poleg drugega, da čustva v sovjetskem filmu nimajo dna, da se človeku ob njih zvrti, da je smoter sovjetskih filmov civilizatoričen in vzgojen, da je zlasti vzgojni _— to je propagandni — vidik v njem merodajen. Najbolj pa so sovjetski filmi tej profesorici in vzgojiteljici ter članici naše kulturne smetane ugajali zaradi tegu, kerjevnjili videla »celo natančno predstavo o nabijanju topov v tistem času«. Prav ta gospa je s taisto globino nekaj strani prej v isti reviji napisala šestošolsko globok in tragično strahoten spev »Blodnje in-telektac. Če človek bere obe njeni stvaritvi, mor« temu naslovu dati brezpogojen prav... nec tretjega dejanja in skoraj neokusen. — Ker je Vidina zgodba podana zase in to precej razvlečeno, je dramatičnih dogodkov v delu o Gran-tovih premalo in tako učinkuje delo včasih kot dramatiziran roman ali povest; v romanu bi dober pisatelj vso to problematiko podal mnogo bolje. Temeljno poznanje ob delu je, da je še zmeraj najboljše, če »Lepo Vido« obravnavajo pesniki a la Cankar, ne pa profesorji Klepci. To delo so tokrat zagrabili v roke najboljši igralci naše Drame. Glavne vloge so bile podane odlično in v pravilnem ravnovesju. Najboljša sta bila Mira Danilova in Jan, ki je igral Andreja Granta (v njegovi vlogi je bil edini pravilni zametek, kako povezati moderno dramo o »Lepi Vidi« obenem z dramo o razkroju modernega sveta — vsaj po našem mnenju). Režija je bila umirjena in zvesta smeri in duhu dela. Oprema je bila razkošna. Ko smo že pri krstni uprizoritvi enega izmed del iz našega meščanskega življenja, ne moremo mimo tega, da bi opomnili na to, da čaka na krst na naših deskah še mnogo vsaj tako dobrih del, kakor smo jih videli snoči. V dveh sezonah uprizarjati dela samo enega dramatika, se nam zdi krivično, ko pomislimo, da čakajo na uprizoritev Pregljeva, Leskovčeva, Žigonova in Matičičeva dela. To omenjamo zaradi tega, ker je Drama sposobna dobro igrati tudi umetniška dela a la »Profesor Klepec«! Saj ne gre za to, da bi bila ha mestu samo dela stvariteljev iz tiste skupine, ki so temu ali onemu osebno najbližjL Križem kraiem po Ljubljani Ljubljana, 13. novembra. Bolje je bolezen preprečiti, kot zdraviti, bolje je nesrečo preprečiti, kot potem iskati vzrokov! To načelo bi moralo veljati tudi pri železnic! Signalna naprava pri železniškem prehodu na Dolenjski cesti ne ustreza temu pravilu, ker je oči-vidno pokvarjena. Že dalje časa obstane ta signal vedno na pol odprt, tako da vozači ne vedo, ali je železniška proga prosta ali ne. Posebno velja to za vozove električne cestne železnice, ki tukaj prečkajo progo. Zlasti je ta pomanjkljivost vidna ponoči, ko signal točno kaže pri odprti zapornici pol rdeče in pol zelene luči. In tudi cesta je tukaj popolnoma zatemnjena, posebno v smeri iz mesta proti progi, da niti na nekaj metrov ni vidno, ali so zapornice spuščene. Sicer pa mestno cestno nadzorstvo še dokaj dobro skrbi za hodnike. Prav te dni so jih zopet nasuli s peskom. Cestišče je pa itak državno! Raznim objokovalcem nasadov v Zvezdi res ne more biti* žal za podrtimi kostanji. Na prežaganih deblih na tleh se lahko prepričajo, da je res zadnji čas, da so jih podrli, saj je vsako deblo nad polovico gnilo, čeprav so čestokrat izmenjavali podrta drevesa z novimi kostanjevimi sadikami, tako da ni že skoraj nobenega »veterana« vmes še iz časov kongresa iz leta 1821, ko so zasadili Zvezdo. Res je čudno, da se ni zgodila že kakšna nesreča posebno ob viharjih, ko so padali kostanji. Da mislijo ljubljanski velepromet temeljito vpreči v ojnice reda in discipline, je dokaz, da so tudi pred kavarno Emono namestili zaporne rdeče bele stebričke, povezane z verigo med seboj, tako Bliskovito vojno je vprizoril med plesom Mlinar France pred malim senatom - Zaradi 25 din 3 mesece -Branjevka Mlclka: »Draginja gor, kazni gori" Ljubljana, 13. novembra. »Dogodki v Rihtaršičevi gostilni so se razvijali kakor v bliskoviti vojni«, tako je pripomnilo neko uradno poročilo o pretepu in sporu med vnetimi plesalci. V Rihtaršičevi gostilni pri Sv. Neži v tržiški okolici so 28. decembra lani plesali. Prešerni plesalci so radi kot petični kavalirji plačevali godcem za »solo-plese«. Plesati je hotel tudi zastavni mlinar France iz Visoke. In začuli so se glasovi: »Nima pravieeU To je mlinarja vje-zilo, pograbil je litersko steklenico in jo na mizi razbil. Alarm za pretep! Nekdo je med tem ugasnil luč. V temi je mlinar France mahal s stekle-/ nim vratom okrog in usekal dekle Dorotejo Do-bravčevo v desno roko tako, da ji je prerezal žilo-odvodnico. Močno je krvavela. Zdravnik dr. Bitenc ji je rano hitro obvezal. Pozneje je podal zdravniško mnenje, da bi bila Doroteja Dobravčeva gotovo izkrvavela, ko ne bi bila tako zdravniška pomoč na mestu. Poškodba je bila smrtnonevarna. Državni tožilec je prav na podlagi tega mnenja obtožil mlinarja Franceta zločina hude telesne poškodbe in tako je France prišel pred sodnike malega senata. Žilavo se je branil in zatrjeval, da ni kriv in da je kdo drugi urezal Dorotejo. Sodni zdravnik dr. Suher ni mogel podati točno izjavo o značaju poškodbe. Zato je bil ponovno zaslišan dr. Bitenc. Poškodovanka je takrat izgubila do tri četrt litra krvi. Rana je bila resna, ni pa bila takšna, da bi poškodovanka izkrvavela. Mlinar France je bil zato obsojen le zaradi prestopka lahke telesne poškodbe na 5 mesecev zapora. Dobil je tako visoko kazen, ker je:bjl ■ie,■ pred leti obsojen zaradi tepeža na 3 mesece zapora. * Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o, s. dr. Julija Fellaherja je včeraj sodil 5 obtožencem zaradi raznih zločinov vlomnih tatvin in telesnih poškodb. Prejeli so skupno 2 leti in 10 mesecev kazni. Zaradi 25 din dobiti kar 3 mesece — je huda! To se je primerilo staremu fantu Pavlu Slaparju iz Zlatega polja pri Kamniku. Trgovcu Josipu Cevcu v Podgori je 13. julija letos izmaknil iz predala v trgovini 25 din raznega drobiža. Sodni- Otroka zadavila in pokopala Celje, 12. novembra. 0 groznem zločinu 22-letne služkinje Neže Golenko, pristojne v Štrigovo pri Ormožu, ki je umorila 9 dni po porodu svoje lastno dete in ga zakopala v 25 cm globoko jamo ob potoku Boljska pri Grajski vasi, smo že poročali. Golenkova se je včeraj dopoldne zagovarjala pred sodiščem in priznala zločin. Dete je zadavila z roko in ga nato golo pokopala. Ko se je vrnila h gospodarju Kumru v Kapljo, kjer je služila, je na vprašanja, kam je dala otroka, izjavila, da ga je izročila neki dobri ženski za svojega. Ko pa bi morala orožnikom pokazati otroka, oziroma novo matere, je izpovedala grozno resnico, da je otroka zadavila. Trupelce so našli še v zemlji in ga pokopali. Sodišče je obsodilo Nežo Golenko na 7 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Neža je najnižjo kazen za to dejanje sprejela mirno. kom je Pavle priznal tatvino, trdil je le, da je trgovcu vzel iz predala 3 din, bil pa je tako pijan, da ni vedel, kaj počne. Mnogi tatovi imajo to navado, da se pred sodniki izgovarjajo na popolno pijanost. Pavle je bil zaradi 25 din obsojen na 3 mesece strogega zapora. Kazen je sprejel. Rdečelična Micika iz Galjevice je branjevka, resolutna ženska. Tržni urad jo je ovadil sodišču zaradi prekupčevanja. Oktobra je bila na trgu zasačena od tržnega organa Prešerna, da je prekupčevala kostanj. Prišla je Micika pred kazenskega sodnika na okrajnem sodišču. Sodniku je na ravna vprašanja odgovarjala: »Res kupujem, kradem ne! Noben me ni videl, da bi kostanj prekupčevala, tudi zlati Prešern ne!« Nikakor se ni hotela sodniku podati, da bi priznala, da je dopoldne med tržnimi urami prekupčevala. Sodnik: »Kako je bilo? Povejte, da bo zadeva prej rešena!« Micika: »Res! Kupila sem. Toda kje, to ne povem. Saj sem bila že na magistratu kaznovanaU Sodnik; »Sedaj so za take stvari kazni strožje!« Micika odločno: »A tako? Draginja gor, kazni gor! Gospod sodnik, pa glih moja bo veljala.« Razprava proti branjevki Miciki je bila preložena na nedoločen čas, da bo zaslišan tržni organ Prešeren, ki je sedaj hudo bolan. Drobne vesti Zagreb, 13. nov. Kakor je bila politična organizacija Dimitrija Ljotiča »Zbor« razpuščena v drugih delih države, tako bodo likvidacijo organizacije _izved!‘i sedaj tudi na ozemlju hrvaške ba- na Hrvaškem da zato oblasti njim. Pač pa je bila uvedena preiskava, da se ugotovi, v kolikšnem obsegu je Ljotičeva organizacija na Hrvaškem de- lovala. Zagreb, 13. nov. Jutri bodo v Zagrebu ustanovili zvezo mest hrvaške banovine. Zbrali se bodo vsi župani in finančni referenti hrvaških mest in bodo skušali rešiti vprašanje finansiranja mest, da bi se končno vendarle uredile finance hrvaških mest, ki so mnogokje zelo-razdrapane. Pobudo za ustanovitev je prišla iz Zagreba. Ni še znano, kakšno stališče bo nova zveza zavzela do zveze jugoslovanskih mest, katere člani so bila doslej mnoga hrvaška mesta. Zagreb, 13. nov. 900 učiteljev bi še potrebovala hrvaška banovina, da bi vse ljudske šole dobile svoje učitelje in da bi mogel šolski pouk potekati nemoteno. Trenutno je 510 učiteljskih mest nezasedenih,_ zlasti mnogo jih je v Hercegovini. Danes se težko čutijo posledice zmedene prosvetne politike diktatorskih režimov, ki so ukinjali učiteljišča z izgovorom, da je učiteljev že preveč. Na Hrvaškem je v celoti 7700 učiteljev, toda letno jih odide čez 200 v pokoj, letos pa je zapustilo učiteljišča samo 170 novih mladih učiteljev. Razen tega jih gre letno okrog 100 v pedagoške šole, da se izobrazijo za učitelje na meščanskih šolah. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da je od 170 absolventov učiteljišča le 100 vložilo prošnje za nastavitev. Naročajte Slovenski dom! da bo tudi tukaj osebni promet temeljite pravokoten preko ceste. Dosedanje zaznamovane preho-de bodo pomaknili še bolj od križišča proč, da bo cestni promet bolj nemoten. Vegova ulica je bila predvčerajšnjim zvečer pozorišče bolestnih vzklikov. Šofer nekega osebnega avtomobila ni mogel spraviti motorja v pogon z običajnim električnim zaganjačem na nožno stikalo. Zato je naprosil nekega brezposelnega, da mu spravi motor v pogon z ročnim zaganjačem proti mali nagradi, medtem ko si je dal opravka sam pri motorju samem. Hipoma se je pa motor pravilno vžgal ter stekel, a ročica zaganjača je udarila brezposelnega s tako silo po roki, da mu jo je zjlomila roko v zapestju. V velikih bolečinah je potem tarnal revež ter zahteval odškodnino od šoferja, kar je pa ta seveda odklonil. In množica prisotnih je potem debatirala, ali je šofer dolžan plačati odškodnino ponesrečencu adi ne. ntk. Vesti 13. novembra 0 učinku, ki ga je na jugoslovansko javnost imelo surovo bombardiranje Bitolja, na veliko razpravljajo tudi ameriški listi v poročilih svo; jih dopisnikov iz Belgrada. Ti dopisniki tudi točno pišejo, kateri vojskujoči se državi so divjaška letala pripadala in poudarjajo, da je ta napad vse Jugoslovane združil v odporu proti znanim sovražnikom jugoslovanske neodvisnosti. Mehikanska vlada je sprejela zakon, po katerem bodo smeli biti lastniki petrolejskega ozemlja na njenem področju samo mehiški državljani. S tem bodo precej prizadeti Japonci, ki so nakupili v Mehiki 25.000 oralov petrolejske zemlje. Potres v Romuniji, ki je napol uničil petrolejsko središče Ploešti, ni povzročil nobene škode v petrolejskih vrelcih. Delo tam poteka v redu, pravi italijanska agencija Stefani v nekem poročilu iz Berlina. Po njenem zatrdilu so poročila o škodi samo plod angleške propagande. Načelnik turškega generalnega štaba maršal Cak-mak se je vrnil iz nadzorstvenega potovanja ob bolgarski meii. Zaradi pomanjkanja ladij začenja v Irski nastopati stiska za premog, petrolej in živež. Vlada je izdala 6ilno stroge odredbe za omejitev porabe teh potrebščin. Vso plovbo za Irsko so namreč dozdaj oskrbovali Angleži, ki pa nočejo Ircem več voziti, ker Irska ne mara dati Angliji na razpolago svojih južnih ’ in zahod- • ttih pristanišč za boj proti Nemcem. Bolgarska vlada je začela klicati razne oddelke na dvomesečne orožne vaje. Med drugim je vpoklicanih tudi 300 zdravnikov. Ameriški senator King je dal zbornici predlog, da naj se nevtralnostni' zakon še enkrat spremeni, da bi Anglija lahko dobivala še več pomoči iz Amerike. Predsednik Roosevelt pa je včeraj dejal ameriškim časnikarjem, da bo prvo njegovo delo, da omogoči Kanadi in Angliji dobivati polovico orožja, kar ga izdelajo v Združenih državah. _ . Za milijon dolarjev ameriških daril je pripeljala neka ameriška ladja v finsko pristanišče Pet-samo. Predsednik angleške vlade Churchill je imel ob vstoličenju novega londonskega župana govor, v katerem je dejal, da vojna moč Anglije narašča. Anglija, bo nadaljevala vojno do zmage in se bori za stvar vseh držav, ki so jih.zase' dli Nemci: za Avstrijo, ČSR, Poljsko, Norveško, Holandijo,-Belgijo, Francijo in za junaško Grčijo. Vojni cilj Anglije je osvoboditev- vseh narodov v Evropi, bratstvo, napredek in mir. Sedanja vojna je docela prevrgla stare sodbe o vojaški sili in odpornosti raznih držav. Velika Francija je bila v treh tednih strta, mala Finska je tri mesece odbijala rdeče tolpe in jim zadala strahovite izgube. Mala Grčija, ki so se iz njenega vojaštva vsi norčevali, se že štirinajst dni upira in utegne postati balkanska Finska — sodi newyorški list »Newyork Sun («• Zaradi nemških letalskih napadov je doslej prenehalo delo v eni četrtini odstotka angleške vojne industrije, je izjavil obrambni minister Mofrison. Nemška delovna zmogljivost je največja na svetu, ker Nemčija lahko danes mobilizira gospodarske sile vse Evrope. Nemčija lahko naredi največ letal na svetu. Ko bo prišla velika ofenziva, se nadejam, da bomo dosegli enake uspe' he kakor do zdaj. Moj sklep je, voditi vojno do jasne odločitve. Eden mora v tej vojni biti premagan, toda to ne bo Nemčija, ki bo šele iz tega boja vstala v vsej sili in veličini. To so bile glavne misli v govoru kanclerja Hitlerja, kakor so ga v soboto oddajale nemške radijske postaje z gramofonskih plošč. Med finskim in sovjetskim zastopstvom so se začela pogajanja za določitev nove meje med obema državama. Nemško trgovsko zastopstvo v Solunu si na vso načine prizadeva, da bi zavarovalo in p°" slalo v Nemčijo vedike zaloge tobaka, ki 80 ga Nemci kupili v Grčiji za kakih 250 milijonov dinarjev. Ker je pa železniška pr°' ga od Soluna do jugoslovanske meje zase' žena za prevoze grške voj sike, blago še ved' no leži v skladiščih in jc izpostavljeno lijanskim napadom, Van Vyke Maion a|h z Zlate ceste V prvi vrsti so bile razne zdravniške knjige in priročniki, ki so gotovo potrebni dobri bolničarki. Druge knjige so že jasneje kazale individualnost in osebni okus njihove lastnice. Bile «o tu pripovedke Boccacia, »Saloma« in druga dela Oskarja Wildeja, dalje »Afrodita«, delo Pier-reja Louisa, in še mnoge druge knjige ljubavne vsebine. Njen vstop ga je samoti v opazovanju. »Za boga, Vi že zdaj niste odprli steklenice? Oh. kako ste počasni. Tako ne boste nikoli prišli na 6voj cilj!« Prinesla je dve čašici in steklenico kisle vode ter se hudomušno smejala. »Pridite sera. prijatelj!« je rekla, ko 5« postavila na mizo čašici in kislo vodo. »Popijte čašico whiskyja. Tudi jaz ga bom e Vami nekaj popila... To mi je po tem strašnem dogodku tudi potrebno. Nikdar ne bom mogla pozabiti onega groznega prizora, ko sem videla pod 6tolom Ro-gerja Buntona mlakužo krvi,« Ona je do polovico izpila čašico \vhiskyja s kislo vodo. Obraz ji je bo* pet zardel in oči so zopet dobile stari sijaj. ' »Tako, 6edaj se zopet boljše poču tim,« je rekla tiho. Sedla je na stol 1 dinar mesečne "^Hfrine, podporni jx> dva dinarja, ustanovitelji ilm, veliki dobrotniki pa bodo plačali enkrat 10.000 dinarjev. JV** 'judi je bilo oktobra kaznovanih zaradi rizmsfva Ta ■ . , • • .. >. ’av&usta 744, septemora pa ovu. — Največ verižnikov j€ bilo v vojvodini, potem v drinski banovini, moravski, vardarski, v vrbaski in dravski^ (79), v zetski 74, v Belgradu pa 51. Pretekli mesec je bilo devet grešnikov poslanih na prisilno bivanje in sicer po eden iz Slovenije in drinske banovine, sedem pa iz donavske banovine. V Belgradu je bila pred tremi meseci ustanovljena nova zveza kmetijskih pridelovalnih zadrug. To zvezo so ustanovili pristaši Zemljorad-niške stranke, da bi ustvarili neke vrste protiutež zvezi kmetijskih zadrug, ki jo vodi^ bivši minister Voja Gjorgjevič, ki je bil nekdaj član zemljorad-niške stranke. Kmetijski minister dr. Cubrilovič je ustanovitev nove zveze podprl in obljubil vso pomoč. Ko so pa novo zvezo prijavili sodišču, je sodišče odreklo registracijo. Zato je bil sklican ponoven občni zbor, na katerem so bila sprejeta nova pravila. Obenem je bilo sklenjeno, da bo zveza stopila v Glavno zadružno zvezo. Ustanovitelji poudarjajo, da zveza ni bila ustanovljena kot neke vrste konkurenca obstoječim zadružnim zvezam, paf pa kot neke vrste zdravilno sredstvo, da bi se v medsebojni konkurenci poživilo zadružno delo V Srbiji. Tajno igralnico z ruletom ie zasledila policija v Subotici, v neki gostilni je bil tajen in skrit prostor, kjer je bila igralnica. Igralci so bili večinoma bogataši iz Subotice, ki so igrali za visoke vsote. Igralnico sta imela dva brata Šehoviča iz Mrkonjič-Rrada. Policija je nenadno planila v igralnico in dobila v njej oba lastnika ter osem igralcev bogatašev. Vse skupaj je zaprla in jih izročila sodišču. I Razprodane predstave zadovoljil občinstvo v vsakem pogledu. Soglasno je mnenje. KINO UNION tat 1M1 pričajo, da je film da tako lepega umetniškega dela že dolso ni bilo v Ljub- -----------— — Han* kinematografskem platnu. — V glavnih vlogah: Predstave danes ob Enima Gramattca, Isa Pola, Uuggere Kuggeri in drugi. 16., 19. in 21*15 uri ^ Obenem predvajam^ domači film Odkritja ipemenlks kralju Aleksandru I. v L)nhl|anl. i šolski odmor revnega dijaka Ljubljana, 13. novembra. Težko čakajo dijaki odmor, posebno kadar niso dovolj dobro pripravljeni za predmet. Oni redki, ki imajo ure, skrbno in skrivoma pogledujejo nanje in skoro minute štejejo vse do odrešilnega udarca šolskega zvonca, katerega glas se razlega do vseh kotov prostranega šolskega poslopja. Učitelj po končani uri odide iz razreda. Pa kako tudi ne bi tako težko pričakovali odmora, ko jim pa v želodcih nekaj ni v redu, nekateri celo čutijo, kako jim kruli in kako se jim delajo pajčevine — od lakote seveda. Pa tudi nič čudnega ni, da se je oglasila lakota, ki nikdar ne pozabi spomniti človeka, kdaj je telesu treba hrane. In hrane je treba, 6aj je že konec tretje učne ure. Glavni odmor je. In v tem odmoru 60 dijaki navajeni, da se malo podpro z malico, ki so jo prinesli od doma ali si gredo tešit glad k šolskemu slugi, ki ima tudi v zalogi želodčne dobrote. Branko, Miran, Boris in še cela vrsta je takih, ki hite odpirat svoje torbice in iz njih jemat malico. O, kako jim gre v slast kruh, namazan s to ali ono dobroto, ki jo je mamica kupila v trgovini za svojega ljubljenčka. Saj mamice nikdar ne pozabijo na to, kako bi svojim milj en čirom osladile kruh, ki je sam tako pust. Pa niso v razredu V6i tako srečni kot so Miran, Boris in še nekateri. Tam pri steni sedi v klopi Miha in na njegovi levici je Janez, pa še France z Jožetom so dijaki, ki se v šolo vozijo od daleč z vlakom. Kmečki 6opoldne sta se kolesarja Oražem Mirko in Koman Janko peljala s kolesi od Črnuč proti Ježici. Vozila sta po desni strani ceste. — Neradoma pa jima je privozil v športne vesti Drugi dan konjskih dirk Včeraj zvečer je bil drugi dan konjskih dirk na Hermesu. Dirkali so na bolj slabo razsvetljenem dirkališču. Gledalcev je bilo kljub deževnemu vremenu in delavniku nekaj nad 1000. Dirkam je prisostvoval tudi njihov pokrovitelj g. ban dr. Marko Natlačen. Divizionarja je zastopal general F. Janež. Prva je bila »Dirka Hermesa« — heat vožnja na 1600 m dolgi progi. Zmagala je 8-letna lisasta kobila »Mojca«, last Ivana Lipeja. (Z današnjim dnem pa je postal njen lastnik g. Krušič); ta je zmagala tudi v drugem heatu, tako da je bil tretji heat nepotreben. Druga je bila »Pa-lestra«, last Fr. Herica. — V galopni dirki policijske konjenice je zmagal stražnik Valentinčič na »Noniju«. — V dirki »Zagreb« na progi 2100 m je zmagata »Salta« Mirka Šumaka, druga pa je bila »Tilde« K. J. Kocjana., Ta dirka pa je bila zarad nepravilnega starta dveh konj razveljavljena. — V dirki »Ljutomer« je prišla prva na cilj »Giaconda« Bruna Galeta pred »Katjano« Franca Kodele. Tretja je bila »Prima II.« Al. Špindlerja. Kot zaključna točka včerajšnjega sporeda je-bila dvovprežna dirka »Št. Jernej«. Nastopili so štirje pari. Zmagal je par »Dizma-Katjana«, last Kodele, drugi je bil par »Giaconda-Tilde K«, last Galeta in_ J. Kocjana. Ta točka je bila obenem najlepša točka včerajšnjega sporeda. Zelo lepa borba se je razvila tudi pri prvi heat-vožnji, v kateri je, kakor rečeno, odnesla zmago »Mojca«. Organizacija včerajšnjih dirk je bila bolj slaba, saj je bilo vedno slišati le popravke in popravke že objavljenih rezultatov. Da je bila organizacija podpovprečna, dokazuje tudi dejstvo, da je bilo v dobrih dveh urah absolvi ranih le pet točk sporeda, med tem ko so morali ljudje stati na prostem v dežju. * Boksarski dvoboj Slovenija : Hrvatska. V petek 22. novembra bo v Zagrebu boksarski dvoboj slovenskih in hrvatskih boksarjev. Hrvatski boksarski savez je za teden dni prej« določil izločilne tekme, na podlagi katerih bo potem določil hrvatsko reprezentanco, ki bo nastopila proti slovenski reprezentanci. V poštev za hrvatsko reprezentanco pridejo: v bantam kategoriji Cindrič (Herkules) in Rade (Croatia)s v peresni kategoriji Gotesmann (Makabi) in Hrbič (Croatia); v lahki kategoriji Raček (Herkules) in Tičič (Re-darstvene); v vvelter kategoriji Gerg (Herkules) in Stamničar (Redarstvene); v srednji kategoriji Krleža in Polak, v poltežki kategoriji pa Sikič in državni prvak Hladtiy (oba Herkules). Vsi imenovani boksarji morajo nastopiti na izločilnem tekmovanju pod pretnjo prepovedi nastopanja za 1 do 6 mesecev avtomobilu nasproti gostilničar in posestnik Vrhovnik iz Trzina. — Avtomobilist je vozil po napačni levi strani. Seveda je na ta način prišlo do neizogibnega trka. Avto je najprej posnel Oražma, ki je po cesti vozil prvi. Pri karambolu si je Oražem zlomil nekaj rebei. Kolo pa je avto vlekel kakih 200 metrov s seboj, pri čemer se je popolnoma razbilo in ne bo vec uj>orabno. Koman je imel pri srečanju več sreče. Dobil je le nekaj zunanjih poškodb, ki so pa manjše. Oba so reševalci prepeljali v bolnišnico. Razen teh nesreč so reševalci posredovali še pri 15 prevozih raznih bolnikov. S policije malo novfc Tatvine koles so zadnje čase malo ponehale, menda zato, ker so se z njimi uzmoviči Že dovolj oskrbeli. Včeraj je policija zabeležila samo dve tatvini koles in sicer je bilo odpeljano žensko kolo znamke »Stadion«, vredno okrog 600 din Kro-Belj Fr. na Jegličevi cesti. — 400 dinarjev vredno moško kolo znamke »Waffenrad< pa je tat ukradel izpred gostilne Slamič na Gosposvetski cesti Dolencu Francu. Spreten uzmovič je izmaknil Pircu Ivanu denarnico na zapirač, v kateri je bilo 1448 dinarjev. Temnosiva, na pol podložena moška suknja, v kateri je bilo 300 din gotovine, je izginila Stef-ku Karlu iz gostilne Lloyd na sv. Petra cesti. Z dvema oblekama se je oskrbel neznan tat, ko jih je iz zaklenjene kletne drvarnice odnesel železniškemu kurjaču Klopčiču. ».Žšv blagoslov" Danes je že tretji dan, odkar lahko vsak mimoidoči dobi pod železniškim jx>dvozom na Šmar-moidoči pod želez, podvozom na Šmartinski cesti, pod katerim gre dnevno tako mnogo ljudi, za naše čase nenavaden blagoslov. Tretji dan je že, odkar lezejo po stenah jx>dvoza veliki beli črvi z rjavimi glavami, ki so več ali manj rejeni. Pa tudi po tleh podvoza leze rejena golazen. Črvi najbrže »kapljajo« iz vagonov, ki so postavljeni nad jiodvozom in v katerih so zbrane morda kosti, ki že gnijejo in po katerih se pase bela golazen. Vagoni so najbrž namenjeni tovarni za klej. — Ali ne bi bilo morda že čas, da se ta »okusna golazen« odstrani, vagoni pa odpeljejo tja, kamor spadajo. vv ■ , Vremensko poročOto Kraj is D T. 5 o §! J Tempe- raturo v C a k- > a; 3S a > "O 1 Z, ■T e c Veter Pada : vine | s a ■ I aTS P A E (smer, Jakost) 9 a "cTj > Ljubljana 753-2 100 7-4 92 10 NNE, 17-9 dež Maribor 7b0v 102 6-0 90 10 0 — — Zagreb 758-3 u-o 20 90 10 0 — — , Belgrad /62-4 17-0 4-0 SO 5 Ei — — Sarajevo 763-6 16-0 2-0 90 8. 0 10 dež Vis 762-2 12-0 10-0 90 6 SE, — — Split 761-7 i6-a ll-o 80 10 ESEi o-l dež Kumbor 762-8 15-0 11-0 90 10 ENE, 1-0 dež Rab 762-2 12-0 9-0 90 10 s. 4-0 dež Obbcdibih 762-0 17-0 110 80 9 SSE, 1-0 dež Vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno in deževno vreme. Koledar Danes, sreda, 13. novembra: Stanislav Četrtek, 14. novembra: Jozafat Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste, Zaloška c. 47. »Kako bomo pridelovali na vrtu vso zeleajad, ki je potrebna za domc bo predaval v petek, dne 15. t. m. ob pol 8 v deški ljudski šoli v Sp. Šiški gospod inž. Jeglič Ciril, banovinski referent za pospeševanje vrtnarstva. Vsa druga navodila so priobčena v razglasnih omaricah. V poslednjem času je ustavil Prizad izdajo od-pieml jenih dovoljenj ea moko, ker nakupuje večje količine moke v določene »vrhe. Prevod bo pa vkljub temu poskušal izposlovati priznanje sklepov, ki bi jih napravili slovenski kupci e vojvodinskimi mlini. Zato poziva v« kupce moke, da vedno prijavijo vsak nakup moke Prevodu z navedbo dneva zaključka, imena prodajalca in kupljene količine moke. Na podlagi navedenih podatkov bo Prevod poizkušal dc«eči od Prisada dovolitev odpremnih dovoljenj. Prosvetni oddelek kraljevske banske oprave poroča, da je bilo dne 19. oktobra t. 1, kolavdirano dozidano šolsko poslopje v Andrejcih, okraj Sobota. Poslopje ima sedaj 2 učilnici, pisarno in manjše stanovanje za šolskega upravitelja. Stroški znašajo din 75.000. Prvo letoinje predavanje Pedagoškega društva bo v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 16 v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi. Ob priliki 20-letnice smrti našega pedagoga Hinka Schreinerja bo predavala ga. A. Černejeva »O pomenu Schreiner-jevega dela za slovensko pedagogiko«. Po predavanju bo redni letni občni zbor društva. Vstop prost. Za Slomškovo proslavo si oskrbite priročnik »Slava Slomšku«. Naročite ga lahko v vseh večjih knjigarnah. Cena 16 din. Vsebuje dovolj izbranega preslavnega gradiva: deklamacije, govor, reke, basni in pesmi za mladinske zbore. To knjižico, ki sta jo uredila in izdala v samozaložbi profesorja E. Bojc in L. Kramolc, priporoča tudi kr. banska uprava ca vse šole. Toplo priporočamo! Priročnik »Slava Slomšku* dobit« v vseh knjigarnah. Cena 16 din. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 30i ,,i Sreda, 13. novembra: »Pohujšanj« v dolini lent- florjanski«. Red B. Četrtek, 14. novembra: »Revizor«. Rad Četrtek Petek, 15. novembra: »Skrivalnice«. Red A. Opera, — Začetek ob 30i Sreda, 13. nov.: »Figarova svatba«. Red Sreda. Četrtek, 14 novembra: »Cannen«. Red Premierski Mariborsko gledališče Sreda, 13. novembra: Zaprto. Četrtek, 14. novembra, ob 20: »Na cesaričin uaar« Premiera. Blago, ki ga tatovi radi iitejo Kakršni so časi, viharni ali mirni, takšni postajajo tudi izbirčni, špekulantski in zviti tatovi, kt skušajo izrabljati časovno konjunkturo tudi v svoje tatinske posle. V tatinsko-poslovnih krogih jo sedaj »juta« zelo, zelo iskano blago, ki ga bodo kmalu plačevali z zlatom. Ni čuda, da se zadnji čas tatvine vreč sila množe. Pomisliti je treba, da stane sedaj vreča kar 38 din, ko je bila v mirnih časih takole 5 din. In kaj so se izmislili tatovi? Začeli so stikati po skladiščih. Odnašajo le prazne vreče, blago pa puščajo na miru. Te dni je bila neobičajna tatvina prijavljena. Tatovi so vdrli v neko trgovsko skladišče. Bilo je več vreč moke in fižola! Kdo noj bi se mučil s težkim tovorom? Vreče z moko so v skladišču lepo izpraznili, enako so napravili z vrečami s fižolom. Odnesli so 20 lepih in velikih vreč, za katere so drugod dobili 600 din. Od nekje so tatovi odnesli 160 vreč in so jih prodali za 380 din. Tatove vreč so te dni polovili in zaprli. Lepi uspehi zaščitne šole Ljubljana, 13. novembra. Razen onih, ki so že uvežbali za pasivno zaščito mesta Ljubljane v primeru nevarnosti, je mestni zaščitni urad organiziral i-t zaščitno šolo, katere delovanje je prav sedaj v polnem teku. Sola se je pričela 4. novembra. V prvem delu je pričela vežbati najprej industrijske zaščitne ekipe, katere bodo morale ob vsaki nevarnosti prve razviti svoje delo in pokazati svoje znanje pri obrambi našega narodnega gospodarstva. V soboto je bil zaključen prvi tak tečaj in vodstvo šole se je lahko pri tej priliki prepričalo, kako visoko morala ima naš industrijski delavec in nameščenec. Vsi udeleženci se prav dobro zavedajo »voje dolžnosti do države in jo tudi vestno izvršujejo s tem, da pridno in z velikim zanimanjem pri predavanjih slede izvajanjem predavateljev. Dokaz dolžnosti in vestnosti obiskovalcev je tudi dejstvo, da prihajajo na predavanja 100%, in je torej uspeh obiska odličen. Pa še k nečemu sl lahko vodstvo šole čestita: ob zaključku obeh prvih tečajev, gasilsko tehničnega in zdravstveno kemičnega so prihajali udeleženci k vodji šole prof. Stepišniku z zahvalami in prošnjami, da jim dovoli še enkrat posetiti tak tečaj takrat, ko bodo prosti službe in se bodo lahko ie bolj posvetili delu v korist splošne varnosti Vsak tečaj, pa naj si bo gasilski ali kemični, se zaključi z izpitom. Zadnjo soboto je izpite vodil direktor Jančigaj kot načelnik zaščitnega urada. Izpraševali pa 6o: V gasilsko tehničnem tečaju na- mestnik načelnika mestni viš. komisar Grasselli, inž. Dolenc in vodja poklicnih gasilcev Furlan. V zdravstveno kemični skupini pa mesttii fizik dr. Rus in vodja šole prof. Stepišnik. Izpiti so pokazali velik uspeh in videti je bilo, da so udeleženci pri večernih predavanjih lepo sodelovali in vzeli stvar nad vse resno. Na koncu kemičnega tečaja se je udeleženka a preprostimi besedami zahvalila vodstvu šole za trud, in doseženi uspehi naj mu bodo samo skromno priznanje in nadaljnjo pobudo za delo jn skrb za našo varnost. S temi predavanji se bo naše ljudstvo res izurilo za vse primere, da bo kos vsemu, pa naj pride kar koli. Prosvetno društvo Trnovo ima danes oh 20 skioptično predavanje pod naslovom: »Koroška in kraji, kjer je živela sv. Ema«. Predaval bo g. ravn. Vinko Zor. 6. prosvetni večer, ki bo v peiek, 15. t. m. bo jx>svečen Portugalski in njeni korporativni ureditvi države. Danes se veliko piše in govori o novem redu, ki prihaja nad bodočo Evropo. Malo kdo pa ve, da je mala Portugalska ena prvih držav v Evropi, ki si prizadeva na nov način urediti svojo državo. Brez dvoma bo to predavanje, ki je aktualno jx) svoji vsebini, marsikoga zanimalo. Predavanje bo imel ravnatelj g. Franc Gabrovšek in bo opremljeno tudi s skioptičnimi slikami Dramatični mesec francoske zgodovine Važni podatki o dogodkih, ki so se v Franciji odigrali med 15. junijem in 15. julijem V svoii knjigi, ki v nadaljevanjih izhaja pod naslovom »Re«mca o dramatskem mesecu naše zgodovine« v »Paris-Soiru«, objavlja Jean Montigny zelo važne podatke o dogodkih ki so ee odigrali med 15. junijem in 15. julijem 1940 v Franciji. Med drugim iz te knjige piše naslednje: Francoska vlada je prišla v Bordeaux dne 15. Junija. Čeprav je bil vojaški položaj v tem trenutku obupen in je zaradi tega bil general Weygand prisiljen od ministrskega sveta zahtevati odločitve v zvezi z novim položajem na bojišču, sta Reynaud in Mandel sklenila preseliti vlado v neko čezmorsko posest in Francijo prepustih tujemu vdoru. Ker je uvidel, da je izgubil večino v ministrskem svetu, je predsednik vlade podal 16. junija ostavko. Novo vlado je sestavil maršal Petain, ki je sklenil zaprositi za premirje. Vkljub temu nepreklicnemu sklepu, so Jeanney. Herriot in Daladier pritiskali na predsednika republike Lebruna in zahtevali, naj se skupno z vlado in z narodnim predstavništvom izseli iz Francije, pri tem pa naj ne računa 6 Petainovim stališčem. Lebrun je dne 18. junija potrdil maršalu Petainu, da hoče prihodnji dan zapustiti Francijo in je zahteval od njega dovoljenje, da lahko prihodnje jutro zapusti Francijo. Maršal Petain je odgovoril predsedniku republike: »Sklenil sem ostati, pa naj se zgodi kar koli.« Alibert je predlagal Lebrunu, naj odloži svoj odhod za mesec dni. Tudi Laval je posredoval in 6e prizadeval pri številnih parlamentarcih, da bi jih prepričal, da je njihova dolžnost deliti usodo francoskega prebivalstva. In je v veliki meri tudi uspel. Na čelu skupine senatorjev in narodnih poslancev je Laval dne 21. junija obiskal državnega poglavarja, s katerim je imel napet razgovor. Laval je rekel Lebrunu: »Vi ne smete oditi. Mi ne moremo dovoliti, da bi vlada odšla v Afriko in tam nadaljevala brezupen boj. Predsednik republike lahko odnese s seboj državne pečate in dejansko potegne za seboj tudi francosko vlado. On je edini gospodar politike Obstoja pa politika, ki je vlado obsodila in to je politika Reynauda in Churchilla. Ali hočete nadaljevati s to politiko celo v trenutku, ko Nemčija zaseda Francijo.« Lebrun La valu na te besede ni ničesar odgovoril in Laval je nadaljeval: »Franciji ne boste koristili, če jo zapustite. Nikdar več se ne boste v mili v državo, ki bi jo sedaj zapustili. Ker hočete zapustiti državo v trenutku, ko je v najtežjem položaju, lahko mi s pravico rečemo, da 6te jo izdali. Narod bo mogoče našel še hujšo besedo za obsodbo vašega izdajstva.« Ob koncu je Laval znova rotil Lebruna, da naj ostane v državi in da naj ne posluša nasvetov, ki so Francijo privedli v pogubo. Na Lavalovo vprašanje, zakaj se je dozdaj družil s temi ljudmi, je Lebrun odgovoril, da mu je to dolžnost narekovala ustava. Po takšnem razgovoru pa je Lebrun le sklenil ostati v Franciji. Na Japonskem že 2600 let vladajo cesarji Proslave, .ki jih podobnih menda res ne znajo prirediti nikjer drugod na svetu Z velikimi slovesnostmi, kakršne morda znajo prirediti samo na Daljnem Vzhodu, so te dni proslavljali na Japonskem 2.600-letnico, odkar je prišla na japonski prestol prva cesarska rodbina, ali z drugimi besedami, proslavljali so 2 600-letnico japonskega cesarstva. Proslave so bile povsod po Japon-6k«n, po mestih in na deželi. Bil je to državni ali bolje rečeno narodni praznik, kakršnih so s tolikšnim veseljem in slovesnostmi proslavljali celo na Japonskem morda še prav malo ali še nobenega. 2.600-letnico japonskega cesarstva so slavili kar več dni, glavm slavnostni dan pa je bil preteklo nedelje. Morda bi zvedeli kaj več zanimivih podrobnosti o teh slovesnostih, če ne bi bila Japonska tako daleč proč od nas Tako pa so Evropi privoščili, morda zaradi številnih drugih, v sedanjih razburkanih časih gotovo dosti bolj važnih vprašanj in dogodkov, le krajši popis tega velikega dogodka, ki se ga je te dni veselilo vse japonsko ljudstvo. Vsa mesta in vasi na Japonskem so bile v kar najbolj slavnostnem razpoloženju, vsa praznično okrašena. Japonski častnik daje povelje za napad na kitajske postojanke ob reki Janiče. Celo odlok o zatemnitvi mest je te dni izgubil veljavo in tudi alkoholne pijače so smeli Japonci točiti ves dan, kar vsaj v zadnjem času na Japonskem ni bilo dovoljeno, saj Japonci že davno preživljajo vojne čase in so bile zato potrebne tudi tovrstne omejitve Svečanosti pa so dosegle svoj višek v nedeljo, ko je bila na velikanskem trgu na severni strani cesarske palače veličastna parada. Nalašč v ta namen so zgradili orjaško poslopje na strebrih, o katerih si Evropejec le težko ustvari pravilno predstavo. Prostor, ki ga je pokrival en sam tak velikanski steber, je pokrival površino 500 kv. metrov Vsa ogromna stavba je bila zgrajena v starem japonskm 6logu in je vse drugo v primeri e njo naravnost pritlikavo. V zelenje in razkošno cvetje so odeli vse ceste in ulice, ki vodijo na ogromni trg pred cesarsko palačo in po katerih je šla veličastna parada. Na gosto so bili postavljeni tudi slavoloki z okrašenimi napisi, 6 katerimi znajo Japonci izražati svojemu vladarju vdanost ki zvestobo. Na trgu se je že na vse zgodaj zbralo okoli 500.000 ljudi iz Tokia in drugod. Med njimi so bili seveda tudi številni člani raznih diplomatskih zastopstev na Japonskem. Na obeh straneh slavnostnega prostora so se posedli člani cesarske hiše, japonski ministri in člani diplomatskega zbora, sredi pa sta bila postavljena dragocena prestola za cesarja in cesarico, nekoliko višje nad drugimi, da bi bilo tudi v tem poudarjeno, da sta cesar in cesarica nadvse-m i. Naravnost ganljiv je bil prizor, ko se je pripeljala tja cesarska dvojica, prizor, kakršnega bi drugod po svetu zaman iskali. Tako velikega spoštovanja ni zmožen izit a za ti svojemu vladarju menda res noben narod na svetu, spoštovanja, ki bi prišel tako iz globine srca. Velikanska množica, ki je bila pokrila ogromni trg pred cesarsko palačo, se je globoko priklanjala, ko se je pripeljala tja cesarska dvojica. In ko sta 6e cesar in cesarica vsedla sredi drugih visokih odličnikov, je vstal predsednik vlade knez Konoje in v imenu vsega japons"kega ljudstva izrazil v izbranih besedah zvestobo in vdanost svojemu vladarju v teh izrednih časih, ki danes vladajo na svetu in ki tudi narodom Daljnega Vzhoda niso prizanesli. Pri tej priliki je tudi cesar spregovoril. Zahvalil se je za izraze tolikšnega zaupanja, vdanosti in zvestobe, namenil pa je nekaj besed tudi svetu, ki ni bil pri teh slovesnostih navzoč, svetu daleč tam na Zahodu, v Evropi, in na Vzhodu v Ameriki, da bo vedel, kako tudi japonski cesar, daljni naslednik prvega cesarja pred 2.600 leti, misli o sedanjih razmerah na svetu. Sporočil je navzočim in nenavzočim, da sedanje velike spremembe v svetovnem položaju pomenijo tudi preobrat v razvoju Raketa odhaja na pot v vsemirje. Slika je posneta Čudoviti zemljevid Sovjetske Rusi.c Iz Newyorka je prispel te dni v Moskvo znameniti zemljevid ozemlja Zveze socialnih sovjetskih republik, ves izdelan iz dragega kamna. Bil je tam razstavljen na svetovni razstavi. Niso ga pa na tej | ameriški svetovni razstavi prvič prikazovali, pač a so ga imeli priliko občudovati že leta 1937. vsi, i so gledali razstavo v Parizu. Zemljevid 6am je res nekaj posebnega. Meri dvaindvajset in pol kvadratnega metra. Doline so na njem izdelane iz jaspisa ali iz amazonita, gore pa iz poldragega kamna temnordeče do rožnate barve. Morja in druge vode so spet iz nove dragocene snovi, iz takoimenovanega lapulija. Meja je izdelana iz rdečega rodonita, pomešana z rožnatim jaspisom. Z rubini, smaragdi, ametisti in drugimi dragimi kamni pa so končno zaznamovani na tem svojevrstnem zemljevidu industrijski kraji in oni predeli, ki so posebno bogati na naravnih zakladih. Seme najprej v slano vodo! Ugotovoljeno je, da marsikateremu semenu kaj dobro prija, če ga prej, preden ga vsadimo ali vse-jemo, namočimo v slani vodi. Seveda pa voda ne sme biti preveč slana. Za najboljšo vodo se je izkazala tista, ki je v vsakem njenem litru raztopljene 5 gramov soli. Če seme namočimo v takšni raztopini, kali nekoliko prej, kot pa 6icer. Še druga, morda dosti večja korist namakanja semena v slani vodi pa j« v tem, da postane takšno seme nekako zavarovano pred boleznimi, zaradi katerih drugače dostikrat segnije. Izredna lovska sreča — po naključju Izredno srečo je imel pred nedavnim nek lovec z Malake tam doli v Zadnji Indiji. In če ne bi bil Malajec. bi je morda ne imel. Samo z dvema streloma je ubil kar štiri tigre. Srečni malajeki lovec se je tedaj ravno vračal z lova na slone, na katerem pa ni imel uspeha, ker so se mu debelokožci vselej previdno izognili. Ni 6e malo začudil, pač pa tudi prestrašil, ko je na poti domov nenadno zagledal fred seboj kar štiri tigre. Ze so mu zverine začele azati svoje ostre zobe, in lovec 6e ni smel dolgo Japonske. Vsi japonski državljani morajo po cesarjevem ukazu hoditi po tej veliki poti, ki ne vodi k sreči samo japonskega naroda, pač pa tudi k sreči vsega človštva in složnemu sodelovanju med vsemi državami. Ko je cesar nehal govoriti, so se razlegli po širnem trgu in še dalč po ulicah, ki vodijo tja od vseh strani, navdušeni vzkliki: » Banzaj, banzajl« kot zaobljuba, da bodo tudi v bodoče vsi Japonci stali zvesto ob strani svojemu vladarju in doprinesli, če treba, še večje žrtve, kot so jih morali dozdaj. In v to navdušenje je zagitnela častna 6alva vojaškega oddelka v bojnih čeladah ... po kulturnem filmu »Vsemirska raketa I. na startu«. pomišljati. Napel je petelina in 6prožiJ na razjarjene živali. In že sta dve obležali, po drugem strelu pa še ostali dve. Niti sam se ni nikdar smatral za tako odličnega strelca in zato kar ni mogel verjeti, da bi njegova dva strela mogla podreti na tla kar štiri prav čedne mrcine. Najbrž se tudi njemu ne bo nikdar več kaj takšnega pripetilo. Pri izumu šivalnega stroja je delala največje preglavice šivanka Ko je izdelal šivalni stroj, je izumitelj obstal pred nepričakovano oviro: kako dobit« primerno šivanko? Leta in leta je mož obupaval in poskušal na vse mogoče načine, kako bi naredil primemo iglo. Neko noč je po dolgem brezuspešnem delu zaspal za svojo delovno mizo. Sanjalo se mu je, kako ga je napadel |ezdec s kopjem v roki. Kopje je bilo na koncu od strani preluknjano skozi, skozi luknjo pa je bila potegnjena zastavica. Čim se je izumitelj prebudil, je začel spet razmišljati. Nenavadne sanje so mu dale misel, kako mora izdelati šivanko za šivalni 6troj. Izum je bil popoln in čez nekaj let je izumitelj že imel težke milijone. »Sueški prekop — samo prevara tega stoletja...« »Prekop more biti samo nekakšen jarek, poln smradu in žab, torej največja prevara tega stoletja!« ... je končal 6voj govor v londonski spodnji zbornici veliki angleški državnik, lord Palmerstone, ki je bil še 1856. leta največji nasprotnik načrta inženirja Lessep6a, da se naredi skozi Egipt krajša pot do Indije. Šele potem, ko so Sueški prekop odprli, 17. XI. 1869. leta, je priznala Anglija veličino Lessepsovega dela, mu priredila veličasten sprejem in ga imenovala za častnega meščana angleške prestolnice. RADIO Program radio hjubljana Četrtek, 14. novembra: 7 Jutranji pozdrav 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7 45 — 12 Za oddih (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Duet harmonik (sr;j. Jenko Vili-bald, Mihelčič Miloš — 14 Poročila — 18 Vsakemu nekaj (Rad. ork.) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 \ac. ura — 19.50 Rad. sal. orkester (K. Petrič) — 20.45 Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22,15 V oddih igra Rid. ork. Drugi programi Sreda, 13. novembra: Belgrad: 20 Opera — Zagreb: 21 Ork in vok konc — Praga: 18.2-Schillerjeva drama — Sofija: 20 30 Thomasova opera »Mignon« — Beromiinster: 20 20 Mendel- sohnove skladbe — Budimpešta: 19.20 Jazz — Stockholm-IIorby: 2055 Simf konc — Hal. postaje: 19.30 Wagnerjeva opera »Siegfried« — Sot-tensi 20.30 Flavta. NISMO EDINI I— R O IH » (1 podeželskega zdravnika 12 I »Mali doktor« ge je na tako ravnanje razsrdil. Sel je t ženino sobo, vzel z njene nočne omarice luč, jo prižgal in jo postavil k Ge-raldovi postelji... Ko je Jessica prišla v sobo in videla, kaj je, jo je pogrelo. Toda, ko je zagledala nainržpeni in grozeči možev obral, se je takoj obrnila, zaloputnila vrata ter brez besed odšla v svojo sobo. Drugo jutro, ravno ko se je dr. Newcome pred zajtrkom pripravljal, da bo resno opomnil Jessico, naj drugače ravna z Geraldem, je stopila v sobo Suzanna in sporočila, da čaka zunaj neka dnina in da sprašuje za doktorja Newcoma in za gospo. Zdravnik je hladno dejal: »Noj pride.« Vrata so se polahko odprla in na pragu se je prikazala Leni. Ko jo je zdravnik zagledal, je kar pozabil na svoje slabo razpoloženje in ji veselo dejal: »O Leni! Torej ste le prišli. Ali ste se odločili?« Dekle je bilo presenečeno nad sprejemom in je z drhtečim glasom odgovorilo: »Gospod doktor, osrečili ste me. Kam naj bi se zdaj dejala! In pa Geralda imam tako rada, da sem vesela, ko mu bom lahko delala družbo.« Dekle je danes zaradi veselja kazalo čisto drugačen videz, kakor po navadi. Oblečena je bila v skromno obleko, na glavi je imela preprost klobuček, toda navzlic temu je vzbujala kar najboljši vtis, da jo je še zdravnik nekam navdušeno gledal. Potem jo je prijel za roko in jo popeljal v sobo, spotoma je veselo vzkliknil na stopnicah: »jessica, Leni je prišla.« Žena je odgovorila od tam gori: »Takoj bom prišla.« Preteklo je še nekaj trenutkov. Zdravnik in dekle sta si stala nasproti in nista vedela, kaj bi drug drugemu dejala. Prav ko bi se bila začela zadrega, pa je prišla jessica. S pazljivim in hladnim pogledom je premerila Leni, stopila proti njej in ji ponudila roko: »Oprostite, da ste me čakali. Upam, da ste dobro potovali.« Dekle je veselo pogledalo gospo, se ji priklonilo in dejalo: »Hvala lepa, gospa.« Jessica je nadaljevala: »Moje pismo vam je razjasnilo naše želje. Upam, da se z vsem strinjate. Zaupavamo vam vzgojo otroka, ki je slaboten, bolehen, nemiren in poln slabe domišljije. Prizadevajte si...« Jessica ni mogla dokončati svoje pripovedi, ker je zdaj kakor veter planil v sobo Gerald. Od strežnice Suzanne je zvedel, da je prišla gospodična. Vpil in vzklikal je od veselja in razburjenja. S truščem je na stežaj odprl vrata ter klical: »Leni, Leni je prišla...« Planil je proti skromnemu, lepemu dekletu in se mu vrgel v naročje. Leni je Geralda sprejela z nasmehom in s srečnimi solzami v očeh. Fantek ji je ovil roke okoli vratu in jo poljubljal. Leni ga je mirila. Doktor Newcome je bil zaradi otrokove sreče tndi sam presrečen in je gledal ta prizor, ne da bi kaj dejal. Jessica se je pa namrščila. Kako se te fantič vede do tuje osebe! še mnogo ga bo treba naučiti. Stopila je za korak;naprej in strogo rekla Geraldu: »Kako se pa vedeš? Pojdi v svojo sobo in si umij roke.« Leni je fantiča mirila: »Pojdi, Gerald, greva si umiti roke. Pomagala ti bom. Daj, pokaži mi, kod morava iti.« Gerald jo je takoj poslušal, jo prijel za roko in jo odvedel v svojo sobo. I.eni je odložila torbico, si snela klobuk, naglo pokimala gospe in zdravniku v pozdrav ter odšla z malčkom, ki je bil še vedno ves iz sebe od sreče, da je prišla Leni, njegova velika prijateljica Leni. Iz gornjega nadstropja se je kmalu zaslišalo veselo Ge-raldovo cvrčanje ter odkriti in jasni Lenin smeh. Jessica in doktor sta stala sredi sobe in poslušala. >Mali doktor« je hudomušno namežiknil ženi. Toda ona je naglo razklenila ustnice, kakor da se pripravlja na nasmeh, nasmejala se pa ni. Rekla je samo: Doktor Newcome je ženo in Leni predstavil Za Jngoslovaneko tiskarne » Ljubljani: Jote Kramarič -» Izdajatelj: ini Jote Sodja - llredoik: Mirko Javornik ~ Rokopisov ne vračamo ~ »8loven*kl dom« izhaja vsak delavnik ob 12 ~ V ponedeljkih je lutranjllt ~ Mesečna naročnina je 14 din, *» *soiein»i*e 25 din — Samo ponedeljski »Slotenukl dom« velja mesečno 5 dinarjev, polletno 25 dinarjev, celoletno 50 dinarje*. Uredniitvo: Kopitarjeva ulica ft/III «* Kopitarjeva ulica 6» Ljubljana Telelon 4001 do 40 05 ~ Podruialce; Maribor. Celi* ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlja.