fctran 345
Kmetijske  raznoterosti.
Kako treba shranjevati žito. Žetev je minula, ječmen, rž in pšenico spravljamo počasi v žitnice. Tu je pa treba jako paziti, v kake shrambe spravimo svoj pridelek, drugače utegnemo škodo imeti Vsak gospodar bi naj zmeril žito in naj si bi to zapisal, da bi Čez leto imel pregled, koliko je to ali ono leto pridelal, koliko potrošil in prodal. Veliki in bolj premožni posestniki naj imajo posebne žitnice, najboljše, če je spodaj klet za repo in krompir, zgoraj pa za žito. Taka žitnica naj ima okna, da se žito lahko prezrači, pa pod iz trdega lesa, če je žito na kupih. Od kraja se naj razgrne ne predebelo in večkrat meša, da se presuši, pozneje se lahko zgrne na kupe. Spomladi se mora zopet premešati. Manjši posestniki shranjujejo žito v posebne zaboje ali kadi. Predenj pa žito spraviš v take shrambe, ga moraš prej dobro posušiti, sicer se ti zna skvariti. Pa tudi pozneje ga moraš večkrat mešati. To se zgodi najložje tako, da ga spodaj pri vratcah spuščaš ven in vsi-pavaš zopet na vrh, ali pa iz jednega predala ali kadi v drugo. Sploh mora biti žito na čistem, suhem in zračnem prostoru; staro žito se mora tudi večkrat prevejati, da se Žižki ne zaležejo v njem.
Ali smemo odtrgati listje okoli grozdja? Tu pa tam se je ta slaba navada že vpeljala. Kdor pa to delo opravlja, on ne pozna še namena, ki ga ima listje. Listje je to. kar so človeku pluča. Skozi listje trta diha in izpušča iz sebe nepotrebno vodo. Eazun tega pa ima listje še drug velik pomen. Ono namreč napravlja iz oglenČeve kisline (neki puh, ki se nahaja v zraku) škrob in sladkor. Ti tvarini se potem spreminjata v različne oblike, ki napravljajo rastlinsko telo. Več nego tri četrt suhih tvarin pride skozi listje v rastlino. Iz tal ne vzame rastlina mnogo več, nego one tvarine, ki ostanejo, kadar rastlino sežgemo (pepel). Iz tega vidimo, kakšen velik pomen ima listje. Brez listja ne moremo pričakovati mnogo in sladkega grozdja. Vsem je znano, da je grozdje od trt, katere je napala peronospera, kislo in malovredno, a ravno tako malovredno je tudi mladje, ki nima nobene moči za prihodnje leto. Zato ne smemo pričakovati od napadenih trt tudi v prihodnjem letu mnogo zaroda, če odstranimo trti listje, delujemo tudi mi kakor peronospera. Izjema je pa tudi tu in sicer tedaj, če grozdje jeseni močno gnije. Takrat moramo odstraniti par listov okoli grozdja in sicer zato, da pride k temu lažje zrak in svetloba. S tem dosežemo, da se mokro grozdje prej osuši in jagodna kožica na solncu bolj vtrdi. Tako grozdje ne gnije potem tako lahko. To delo je treba pa opravljati polagoma, kajti če pride jagoda, ki je bila vedno v temi, kar naenkrat na solnce, se navadno prepari. Na mladikah, ki so namenjene za napeojalce v prihodnjem letu, je najboljše tudi v takem slučaju obdržati listje.