GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČIN KOČEVJE IN RIBNICA VIII. - St 14 KOČEVJE 88. MARCA 1868 Cena 20 din Prvi znanilci pomladi. Vsako leto pridejo s prvimi pomladanskimi dnevi, kakor hitro skopni sneg ... Vedno znova se jih razveselimo, saj nam prinašajo lepše, toplejše dni, so v okras naravi in naših domov. Foto ing. M. Briški Svetnica zmage v jelenovem žlebu Moči napredka in svetlobe... Ribnica je praznovala svoj °swifc in z njo vsa Ribniška do-0Pa tudi tihi, v še ne zelene žieh01,6 in sneg zakriti Jelenov Praznovali so ga v zname-Jr Pomembnega jubileja, v znanju 20. let... 20it°S so’ kakor se spodobi za knxC0 takega dne, praznovali ar štiri dni, od sobote do torka, Ribnica pa se je polepšala, kakor že dolgo ne. Te dni je bilo v Ribnici, Sodražici in Loškem potoku precej prireditev. V soboto je nastopilo karlovško gledališče z igro Vuk Bubalo, potem so organizirali različna športna srečanja, pomerili so se šahisti, v Sodražici in Loškem potoku pa je nastopil ^srečanja Tomšičevcev. V Imenu mladine Kočevja je predal Jovoi' ^rtč šopek cvetja narodnemu Heroju Albinci Mali - Hočevarjevi < * v ^retekl» soboto so se zbrali hotelu “•Pugled« v Kočevju Preživeli borci, ki so bili v D O TJ n H X > o o 2 > TJ O (#) < m H KONČNO — RAZOROŽITEV — ZDA, SZ in Velika Britanija so v Ženevi sklenile sprejeti predlog osmih neangažiranih držav, ki sodelujejo na razorožitvenih pogajanjih. S tem so miroljubne sile sveta izvojevale svojo največjo zmago, zmago miru in napredka! O razorožitvi, prenehanju atomskih poskusov in uničenju atomskega orožja so se že načelno sporazumeli, le Francija se je nekaj časa upirala prekinitvi atomskih poskusov. Menijo, da bodo, potem ko bodo te dni določili glavne točke in način izvajanja sklepov, lahko takoj pričeli uničevati orožje... SEJA USTAVNE KOMISIJE — Ustavna komisija Zvezne ljudske skupščine pod predsedstvom E. Kardelja je proučila in določila predloge zakona o izvajanju ustave SFRJ, o volitvah zveznih poslancev in organizaciji ter delu ZIS. Te predloge in spreminjevalne predpise ob novi ustavi bodo poslali Zvezni ljudski skupščini v proučevanje. MATEOS V PARIZU — Mehiški predsednik Lopez Mateos je v torek pripotoval v Pariz, kjer bo ostal štiri dni na uradnem obisku. Na letališču so ga sprejeli predsednik de Gaulle, premier Pompiduo in drugi visoki voditelji. V pozdravnem govoru je Mateos izrazil željo Mehike, da bi stalno in čedalje bolj prispevala k neodvisnosti, napredku, pravičnosti in miru na svetu. Po obisku v Franciji, kjer se bo razgovarjal o pomembnih mednarodnih vprašanjih, bo predsednik Mehike Mateos prišel na obisk v Jugoslavijo. STAVKE ŠE NI KONEC — Francoski rudarji še vedno stavkajo in, kakor poročajo, so se jim v sredo pridružili še vozniki avtobusov v Parizu. 27. dan stavke je prišlo v rudarskem krajuCarling do spopada med rudarji in policijo. Nad 200 policajev je s pen-driki in verigami napadlo skupino rudarjev, kljub temu pa stavkokazom niso omogočili, da bi šli na delo v rudnik. Razgovori med sindikati in upravo rudnikov so prekinjeni, minister za informacije pa tudi ni imel uspeha, ko je pozval rudarje po televiziji, naj se vrnejo na delo. Predlagal je enako zvišanje mezd, kakor so jib ^ rudarji odbili že v nedeljo. u AREF ZA UNIJO — Na Bližnjem vzhodu se še vedno dogovarjajo [J za unijo med Z AR, Irakom in Sirijo. Iraški predsednik Are) P 7-izrazil željo, da se takoj vzpostavi unija med temi tremi državam- (17 V kratkem bo tudi sprejeta začasna iraška ustava in tedaj no, q »če bo ljudstvo želelo«, dovoljeno ustanavljanje političnih stran ■ ^ VSTAJA V JUŽNOAFRIŠKI REPUBLIKI? - Vodja Prepovedane- -ga Vseafriškega kongresa Južne Afrike Lebalo je dejal, da 00 tej deželi rasnega zatiranja vsak čas izbruhnila vstaja Afričanu proti belim oblastem. Revolucionarni svet organizacije sedaj razpravlja, kdaj in kako bi se začela vstaja. PRETRGANI RAZGOVORI — Ker se britanska vlada ni hotelo izreči o prihodnosti Severne Rodezije (zahteva po notranji avtu 4 I 4 * C 0> OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU izreči o prihodnosti Severne Rodezije (zanteva po notranji nomiji dežele in pravica izstopa in Centralnoafriške federacij«/’ starodezijska voditelja Kaunda in Nkumbula pretrgala razgowp*> ki sta jih imela v Londonu z britanskim ministrom Bulterjem- ČRNI DNEVI NA BALIJU — Za otok Bali v Indoneziji pramP’ da je najlepši kraj na svetu, prebivalci pa so najsrečnejši ljuaj*-Toda 16. februarja ni bilo tako. Nenadoma je pričel (po več ku sto letih) bruhati »mrtvi« ognjenik Agung. Tedaj je izgubilo z™ Ijenje 1500 ljudi, veliko jih je bilo poškodovanih, 250.000 pa so P' evakuirali. Bližnje otoke in vzhodno Javo, ki je oddaljena rw 1000 km, je zasul vulkanski pepel. Se vedno obstoja nevarnost, j, bo še več ljudi izgubilo življenje. Skupina azijskoafriških držav J k zaprosila generalnega sekretarja OZN U Tanta, naj OZN n potrebno pomoč Indoneziji. fli V PLENUM CK ZKS — V sredo se je pričel v Ljubljani V. Pjf”1^. $ CK ZKS, ki ga je odprl sekretar CK ZKS Miha Marinko Obra Q navali bodo idejno-politična in organizacijska vprašanja, o kateT je podal uvodno poročilo član Izvršnega komiteja Stane Kava l nn prTKA DO PETKA DOMA IN PO SVE^U l 4 * Moči napredka in svetlobe... (Nadaljevanje s 1. strani) Natančno dvajset let po znameniti borbi v Jelenovem žlebu, ’ wrek zjutraj, se je Ribnica le-leni a v soncu, zastavah in ze-Po njenih ulicah pa so se Prehajali številni ljudje, večino-ly't, tujci — udeleženci borbe. l,°®° so se spremenili v teh tih, tako da se prenekateri niti nv?ati 11180 tnog11 takoj... ub devetih je bila slavnostna *eja ObLO v domu Partizana, ki l Se je udeležili tudi preživeli „ J.ci Cankarjeve, Gubčeve, šer-riPvc in Tomšičeve brigade. ^rjeve „ avnosti se je med drugim ude-j0ZU tudi predsednik OLO Ljubka Boris "" ' h ■■— "uns Mikoš, pozdravno nik°lSV^0 pa 16 poslal Predsed- belj. LR Slovenije Viktor Av- „ Prettsednik ObLO France Ilc je da eE°voriI ° aktualnih gospodkih nalogah občine in pouda-da je sedaj njihova najpo-. ^tnbnejša naloga krepitev in z^°j komunalnih služb. ^lavnostni govor je imel nek-komandant Prešernove bri- Generalmajor Dušan Svara-ULe- Njegove tople besede so vsi Do sezone kopališče , v$e kaže, da bo Kočevje do le9a poletja le dobilo prepo-rebni plavalni bazen, čeprav zanj nima potrebnih fi-?ančnih sredstev. Gradili ga orno v glavnem s prostovoljski prispevki zainteresiranih Prebivalcev in prostovoljnim “^0171. Ker je zanimanje za Pauairrr bazen veliko; pred-med mladino in ženska-Pa tudi (čeprav nekoliko k g-njše) možmi, bo bazen, ki s? stal med stolpnicami in „,“r° kemično tovarno, pred-pO-oma gotov že do 15. julija. °stovoljno delo se začne že - naslednjim mesecem ob j 'urt. Takrat bodo pobirali « 7 prostovoljne prispevke, ril ^rveaa občani najlažje od-g„ e7°za skupne potrebe kak-L p dinar. Krampe in lopate nesite po možnosti s seboj! z zanimanjem poslušali in marsikdo si je skrivaj obrisal oko... »Moči napredka hn svetlobe so v Jelenovem žlebu izvojevale svetlo zmago, kar je bila zmaga slovenskega naroda, ne le borcev tega kraja. Odmev pušk je tedaj zajel vso Slovenijo, zlil se je v enotno željo in napore vsega naroda in Jugoslavije po enotnosti, svobodi. Zmaga je bila prav tedaj, ko je reakcija najbolj glasno tulila, da nas ni več, da so nas kraške globače in kočevski gozdovi pokopali pod seboj... Zmagali smo prav tedaj, ko so ljudje v dolini, matere, očetje, trepetali, da nas res ni več... Toda odmev strelov iz Jelenovega žleba in sploh naše 4-letne borbe se sliši še zdaj! Streli na magistrali so logičen odmev naporov v letih 1941—1945... To je sedaj avantgarda napredka... Toda pri tem ne smemo ostati, tisoče grobišč nas kliče, da se z vsemi silami še naprej borimo za lepše življenje...« Nato so se zvrstila imena Jože Borštnar, generalmajor Franc Rajšek, Janko Rudolf, Stane Potočar, Silni, generalmajor Ivan Lokovšek-Jan itd., itd., nad 260. Marsikomu je zatrepetala roka, ko je prejemal spominsko plaketo, ki bo vsem drag spomin in znak tople zahvale in pozornosti... Po slavnosti so se razlezli po Ribnici. Nekateri so si ogledali razstavo risb šolarjev, ki je bila posvečena pomembnemu dnevu. Otroci so res lepo dojeli smisel in pomen borbe pri Jelenovem žlebu in vse, kar so ob tem občutili, so prikazali v risbah. Ogledali so si tudi razstavo Banja loka (K) — Tu se že pripravljajo na proslavo 20-letnice Kočevskega zbora. Delo pri šoli je že v končni fazi, potrebnih je le še nekaj manjših del. Tudi KZ preureja zadružni dom, Trgopromet pa je obljubil, da bo uredil trgovino do 1. maja. Vprašanje je le, če bo odbor za postavitev spomenika dovolj elastičen in kmalu pričel delati... V prihodnje bo treba misliti tudi na elektrifikacijo vasi. NOB v Ribnici, ki jo sestavljajo fotografije medvojne Ribnice, se pravi ruševin in gorja. Tu šele vidimo, kako je bila Ribnica ob koncu vojne porušena, razdejana. Ribnica in njeni ljudje so še dolgo praznovali, tja do drugega dne, tam daleč za goro, za mogočnimi Stenami, pa je molče samevalo globoko brezno in molče — toda zgovorno pripovedovalo o dnevu pred 20. leti, o dnevu, ki je kakor toliko drugih, prineslo našo svobodo... -vec Lepa iniciativa Na občnem zboru krajevne organizacije ZROP Ribnica je bil med drugimi sprejet tudi sklep, da se osnuje pripravljalni odbor za zgraditev kegljišča v Ribnici. Ni slučaj, da so ravno člani ZROP načeli to vprašanje, saj je Ribnica brez vsakega športnega objekta, tako da se človek ne more izživljati drugje kot v gostilni ali pri kartah. Prav člani ZROP pa čutijo, da je nujno zgraditi tak športni objekt, kjer se bodo lahko izživjlali tudi starejši člani. Komisija je imela že nekaj sej ter so člani obiskali že tudi večino podjetij. Krajevna organizacija ZROP sama nima denarja za Spomeniška kronika Spomenik narodnoosvobodilni borbi pred starim ribniškim gradom so odkrili v začetku I. ribniškega festivala, 10. septembra 1961, posvečen pa je naši borbi in vsem, ki so v njej sodelovali. Odkril ga je ljudski poslanec Matija Male-žič in pri tem poudaril: Človeštvo je vedno imelo svoje ideale. Eden najlepših je nedvomno ljubezen do rodne zemlje, ljubezen do njenih ljudi, skratka ljubezen do domovine, njenega napredka in svobode. Spomenik, v katerega je mladi umetnik (Janez Boljka) za vedno vlil lik upornega borca, naj bo v spomin vsem živim in mrtvim borcem NOB, naj jim bo v zahvalo, pa tudi opomin na vojne grozote ... zgraditev objekta, pa tudi sicer bo služli vsem delovnim ljudem v bližini Ribnice. Člani komisije, ki so zaradi pomoči obiskali razna podjetja, so povsod naleteli na popolno razumevanje in podporo, pa najsi bo to v denarju ali materialu. Toplo pozdravljena iniciativa kaže, da se tudi delovni kolektivi zavedajo pomanjkanja kegljišča v Ribnici. Člani komisije poudarjajo, da ni važno, kdo bo vodil klub kasneje. zagrizli so se v delo, dokler objekt ne bo pod streho in usposobljen. Za njihovo delo pa jim gre vse priznanje. — tar — hobpt? 'anl smo pač taki, da nam Ve Pa smo vsi v en ^ ^krmili; ^ Po^gča, da se ni opraskal ^karS?,m Pri vojakih, se je sPet tnn5ezal v palec, vojaki so ^ 'uodrovali: 0(lreZah lrna srečo, da si ga ni Ob vf:6 Priliki je moj stari c£cUila knK?111 živlno 111 Ra je tr Je t)M^00l a Prav V čeljust, ^ v rov euSel v kuhinjo pet zob r°kah. Mi pa spet: Sreča v • v nesreči — Joj, kakšna sreča, lahko bi mu izbila celo čeljust! Lansko zimo sem bil v planinah s prijateljem Plezovcem, ki je v nekem previsu tako nesrečno padel, da so mu v bolnici namesto treh reber vstavili kar pol lesenega predpražnika. Domači pa: — Preklemansko srečo je imel. če bi padel na glavo, bi bil vse življenje trapast! Tudi tega ni bilo treba dolgo čakati — namreč, da bo nekdo padel na glavo. Ta čast je doletela mojega nekdanjega profesorja Poštevanko, ki je zaradi raztresenosti padel v neko nepredvideno jamo, da je bil vse življenje zmešan, ker so se mu zavozi j ali možgani. Sostanovalci so modro pripomnili: — Tale Poštevanka ima pa res večjo srečo kot pamet, saj bi lahko še oslepel! Leto in pol zatem je bil ob vid srednji napadalec naše nogometne enajsterice »Mesarji«. Vratar nasprotnega moštva ga je tako precizno zadel med oči, da ni nikdar več spregledal. Vseh preostalih enaindvajset žogobrcar-jev pa je modro razsodilo: — Se sreča, da ni bil udarec močnejši, potlej bi bil še ob nos! Ko sem lani preživljal svoj do-- pust na morju, je krvoločen morski pes pred mojimi očmi odgriznil nekemu turistu z enim samim »hlast« obe nogi skupaj. Prisotni pa so bili ob tem krvavem dejanju kar nekam dobro razpoloženi: — Kaj bi šele bilo, če bi mu poleg nog odgriznil'" še želodec in trebuh. Potlej še prebavljati ne bi mogel! Ko pa sem predvčerajšnjim prisostvoval strelskemu tekmovanju je neki neprevidnež z elegantnim strelom zadel v sredo srca enega od gledalcev in pri tej priči upihnil njegovo življenje. Okrog mrtveca se je takoj zbrala gruča radovednežev, eden pa se je oglasil: — Se sreča, da je takoj umrl, se vsaj mučil ni! Ivo Dominik Ger&m VukBubalona ribniškem odru S komedijo Branka Čopiča »Vuk Bubalo« se je v soboto, 23. mraca, predstavilo ribniškemu občinstvu karlovško gledališče, katerega je v okviru praznovanj občinskega praznika povabil v Ribnico Dom JLA. Pisatelja Branka Čopiča poznamo iz njegovih del z vojno tematiko. Tudi komedija Vuk Bubalo opisuje življenje naših partizanov. V njej je na Čopičev svojstven, hudomušen način upodobljen stari Vuk Bubalo, ki se znajde med borci, ki so na partizanskem kur-su predavatelja Stojana. Med razigranimi fanti-tečajndki je tudi njegov vnuk Golub (Ivan Serdar), ki je najboljši bombaš v brigadi in ponos deda Vuka. Ves je zaljubljen v svoje bombe in v lepo partizanko Daro (Smiljka Bel-cet). Toda ubogi Golub se ji ne zna približati in namesto, da bi bila srečna v svoji ljubezni, mučita drug drugega z neumnimi stvarmi, ki se večkrat končajo s prepirom. Toda na koncu se vse lepo uredi in njuna ljubezen je uradno potrjena pred vsemi tečajniki, seveda v splošno zadovoljstvo starega deda Bubala in gledalcev. Stari ded Bubalo (v interpretaciji Mata Jeliča) se nam že po prvih prizorih na odru prikupi s svojo iznajdljivostjo, starčevsko pretkanostjo in na grobo izraženo, vendar njemu dopadljivo kmečko robustostjo. Tako je pretkan, da prevari (seveda med sanjami) svetega Petra, da ga spusti v nebesa. Ima le eno napako: boji se PREMIERA Kočevska Svoboda bo po skoraj enoletnih pripravah spravila na oder Celjske grofe (v izvedbi Celjanov smo jih videli septembra na ribniškem festivalu). Premiera bo v ponedeljek ob 20. uri v Seško-vem domu. svoje žene (Zlate Pecotič), s katero pa se na koncu pomiri in ji obljubi, da ne bo več hodil v vojsko. Dokaj dobra je tudi igra obeh zaljubljencev (Goluba in Dare), ki pa se nekoliko zamegli ob odlični interpretaciji starega Vuka. V ves potek dogajanja pa pravočasno in odlično vpada Golubov prijatelj Ibro (Aco Grundbaum), katerega geste se nam včasih zde nekoliko prisiljene, vendar mogoče tudi prav zaradi tega prijetne. Scena odgovarja dogajanjem na odru, omembe vredna je tudi razsvetljava, ki pa bi bila verjetno še boljša, če bi to dopuščale razmere ribniškega odra. Ribniški gledalci, kd so napolnili dvorano, so goste iz Karlovca ob koncu uspele prireditve toplo pozdravili in s tem dokazali, da si še želijo podobnih večerov. M. Mate Preteklo soboto je gostovalo v Kočevju mladinsko dališče iz Ljubljane z igrico Eriha Vosa »PLEŠOČI OSLI' ČEK«. S to igrico so doslej gostovali že 33-krat, med drugih tudi v Kočevju in Ribnici. (Na sliki: Amalea in Azalea se predstavita mladim gledalcem). Razvitje ribiškega prapora V okviru proslav ribniškega občinskega praznika je v nedeljo, 24. marca, Ribiška družina Ribnica razvila prapor. Svečanosti v dvorani JLA se je med drugimi udeležil tudi predsednik Ribiške zveze Slovenije Matej Dolničar. Razvitje prapora Ribiške družine Ribnica sovpada v pomembno obletnico zmage v Jelenovem žlebu. Prav tej obletnici so dali ribniški ribiči s svojim razvitjem še poseben poudarek. Takoj po osvoboditvi se je v Ribniški dolini pojavilo zanimanje za ribolov in plod tega je bila ribiška družina, katero so ustanovili že leta 1947 v Dolenji vasi. Majhna skupinica (bilo jih je osem) se je potem iz leta v leto večala. Družina se je povezala z družinami izven Občine in neprenehoma večala svoje članstvo. V prvih letih delovanja se je borila predvsem za ureditev notranjih odnosov. Posebno se je zavzela za preganjanje krivolovstva, hkrati pa skrbela tudi za ribji zarod naših voda. Zaradi določenih vodnih območij in zaradi boljšega upravljanja v svoje vode vložili v prihodnje^ letu precej ribjega zaroda, za bodo potrebovali precej sred Ste ' so ribiči..razdelili vode v Ribnici na posamezne revirje, katerih delo je povezovala družina. Ribiška družina Ribnica je v tem času pokazala viden napredek tako pri očuvanju naših voda kot pri strokovnem usposabljanju svojega članstva. Za dosego teh uspehov pa so še posebej zaslužni nekateri člani, ki so žrtvovali veliko prostega časa. Danes šteje družina 53 članov. V svojem nadaljnjem delu bo ribiška družina še naprej gradila na zastavljenih temeljih ter poskusila uveljaviti športni ribolov tudi v okviru turizma. Za to delo bo predvsem potrebna tesna povezava s komuno. Predvsem bo družina skrbela za to, da bo napravila potrebne jezove, regulirala naše vode ter s tem skrbela za normalen razvoj ribjega zaroda. Predvidevajo tudi, da bodo Večina si bo ta sredstva oskrb®^ sama, pomoč pa pričakuje tudi Ribiške zveze Slovenije ObLO. . Ob koncu slovesnosti so na J1" služnejšim članom družine zu Pirkarju, Slavku Felicjan ’ Antonu Majcnu, Andreju ZaJ in Janezu Tanku podelili casm znake in diplome. Nato je Pr , porščak Janez Tanko prejel Janeza Dejaka novi prapor, odslej zvest spremljevalec R' ške družine Ribnica, hkrati v tudi njen vodnik. ***" HOTEL SE LETOS? Te dni bodo pričeli Ora^.:0 v Ribnici hotel z restavraw (za Ribničanom). Gradb& dela bodo v grobem k°n'caeS do julija, do oktobra P° ,he. hotel. Dela bo izvajal Grah nik. OBRAZI: Jožetovi zgrafiti Akademski slikar Jože CENTA se je rodil v Dvorski vasi, sedaj pa živi v Ljubljani, kjer je na gimnaziji profesor za likovni in tehnični pouk. Pred devetimi leti je končal gimnazijo v Kočevju, nato pa sc je vpisal na ljubljansko Akademijo za upodabljajočo umetnost. Diplomiral 1960. leta. Slučajno sem zvedel, da dela v novi občinski hiši v Ribnici dve stenski sliki, zgrafito. Obiskal sem ga in se pogovoril o njegovem delu... — Kaj meniš o naši likovni umetnosti? — Nekateri slikarji smo bili že zdavnaj za to, kar je povedal tov. Tito na mladinskem kongresu, ko je odločno spregovoril o nekaterih prizadevanjih abstraktnih umetnikov in o njihovi »umetnosti«. Zadnji čas, da je do tega prišlo, škoda le, da je moralo priti »z vrha« in da sami slikarji nismo znali obračunati s takimi »umetniki«!" — Po mojem mora biti umetnost predvsem osebno izpovedna in prilagojena družbi, biti mora odsev splošnih družbe- — Od kdaj slikaš? — Vedno" sem rad slikal in tako sem tudi prišel na akademijo. Slikanje je zame razvedrilo, sprostitev in izpoved, čeprav zaradi pomanjkanja ateljeja v Ljubljani bolj malo delam. Več se ukvarjam z ilustracijami, predvsem mladinskimi (pri Delu). Moje slikarstvo je iskreno izpovedno, ker me vsaka stvar drugače pritegne. Zanimajo me pokrajina, akt in figuralna kompozicija, vsekakor pa ne abstrakcija ... , ateljeja, se ^ malo ukvarjam s slikarstvom- — Ker nimam ateljeja, ii mi v urv vui jeti ii tbuirvo-j. tudi posebnega veselja nis«111 > zaradi že naštetih vzrokov. naročnikov je malo... Se ko dent sem razstavljal v K°grb>' ko sem bil pri vojakih pa v _>j-ji. Jeseni bom na ribniškem valu nekaj razstavljal. — Kaj dtiaš zdaj . jeio-— To je moje prvo večje jč Tehnika, v kateri delanj zgrafito. Prva slika je fi£u.r' kompozici ja (5 X 1,5 m). nih dogajanj. Nasprotno pa so imeli zadnja leta nekateri slikarji abstraktisti monopol, bili so eksponati Zahoda, njihova umetnost pa ni bila nič drugega kot lar-purlartizem, sama sebi namen. In v tem bo treba marsikaj popraviti! — Nekaj o tvojem dosedanjem delu, uspehih ... ■ £$? lja pet figur — simbolov grških gospodarskih panog: ■'jaf' ja, rešetarja, poljedelca. 6 . g X stvo in industrijo. Druga ’q$, X 1,5 m), pa predstavlja j,a- borca kot simbol vstaje na gjjkar rodov. Pri delu mi pomaga Dušan Petrič. — In še načrti? — Dobiti atelje in zaeen pfi-z barvo. Vendar pa mi vetrn manjkuje časa... S stene pa so zrle na , gure, lončar, rešetar, PslJ,j t^° pa borec na drugi strani, & , živo, kakor da bodo zdaj z v K pili k nama in nama sedo. »Potem pa vse življenje sedite v hišnikovem brlogu, jaz pa grem za stoli. Prvi je torej nad vašo glavo.« »Obrijte me!« Bender je poiskal škarje in kot bi trenil odrezal brke. Tiho so se skotalili na tla. Ko je tehnični direktor opravil s striženjem, je vzel iz žepa porumeneli brivski aparat Gillette, iz listnice pa rezervno britvico in začel briti malone jokajočega Hipolita Matvejeviča. »Poslednjo britvico sem potratil za vas. Ne pozabite zapisati v moje dobro dva rublja za britje in striženje!« Hipolit Matvejevič je drgetal od bolečin, a je vendarle vprašal: »Cernu tako drago? Povsod stane štirideset kopejk.« »Za konspiracijo, tovariš feldmar-šal!« se je odrezal Bender. Trpljenje človeka, ki mu brijejo glavo z brivskim aparatom, je nepojmljivo. To je Hipolit čutil od vsega začetka operacije. Toda konec, ki odreši vse, je prišel. »Končano. Seja se nadaljuje! Živčni ljudje se naprošajo, da ne gledajo! Zdaj ste podobni Boborikinu, znanemu avtorju kupletov.« Hipolit Matvejevič je otresel s sebe zoprne kosme, ki so mu bili še nedavno tega lep siv okras, se umil in se že stotič zazijal v zrcalo, ker je čutil po vsej glavi silno skelenje. To, kar je ugledal, mu je ugajalo. Vanj je zrl od bolečin ILF IN PETROV »Poglavar Komančev je živel v kaj klavrnem razkošju,« si je mislil Ostap, ko se je vzpenjal po stopnicah. V prvi sobi, svetli in prostorni, je v krogu sedelo okrog petnajst sivolasih stark v oblekah iz najbolj cenene tiska-nine mišjesive barve. Zenske so pele, pri tem napeto stegovale vratove in strmele na cvetočega moškega, ki je stal v sredini. »Kraguljčkov glas v daljavi, to trojka v divjem diru spe, ko prt bleščeči po planjavi, prostranstvo snežno v šir se pne.« Pevovodja, oblečen v Mstovko iz enake tiskanine in v prav takšnih hlačah, je z obema rokama tolkel takt in vrteč se kričal: »Soprani, tiše! Kokuškina, bolj na lahko!« Zagledal je Ostapa, pa ni imel moči, da bi zadržal roke v zaletu. Samo nejevoljno je pogledal prišleca in nadaljeval z dirigiranjem. Zbor je še močneje zagrmel ko skozj, blazino: »Ta-ta-ta, ta-ta-ta, ta-ta-ta, to-ro-rom, tu-ru-rum, tu-ru-rum ... « »Povejte, kje bi človek našel tovariša gospodarja?« je vprašal Ostap, ko je ujel prvi odmor. »Kaj pa bo, tovariš?« Ostap je dal dirigentu roko in se prijazno pozanimal: »Narodne pesmi? Zelo zanimivo. Inšpektor požarne hrambe sem.« Gospodarju je postalo nerodno. Dvanajst stolov iznakažen, a dokaj mlad obraz brezposelnega igralca. »No, naprej marš, tromba kliče!« se je zadrl Ostap. »Jaz po sledeh stanovanjskega urada, ali bolje, v hišo, v kateri je bil nekoč ta urad, vi pa k starkam!« »Tega ne zmorem,« je rekel Hipolit. »Zelo težko bi mi Ibilo stopiti v lastni dom.« »Ah, da! Vznemirljiva zgodba! Baron — izgnanec. Seve. Pojdite na stanovanjski urad, tu pa 'bom jaz opravil! Dobiva se v hišnikovem stanovanju. Parada — naprej!« Osmo poglavje NEDOLŽNI TATIC Gospodar Drugega doma socialnega skrbstva je bil plah zmikavt. Vse bistvo se mu je upiralo kraji, a si ni mogel kaj, da ne bi kradel. Kar naprej je kradel in kar naprej se je sramoval. Tako so mu lepo obrita lica vselej ža-fela v rdečici zadrege, sramu, plahosti in zmedenosti. Pravili so mu Aleksander Jakovljevič, njegovi ženi pa Aleksandra Jakovljevna. On ji je pravil Sašhen, ona pa njemu Aljhen. Svet še ni videl tako nedolžnega tatiča, kot je nil Aleksander Jakovljevič. Ni pa bil le gospodar, marveč tudi upravnik. Prejšnjega so zaradi surovega ravnanja z oskrbovankami odstavili ln ga imenovali za dirigenta simfoničnega orkestra. Aljhen ni v ničemer spominjal na nevzgojenega prednika. Pa 'bi bil delovni dan izkoriščen do k rain. je prevzel še upravništvo. Z oskrbo-yankami je bil sila vljuden in v domu le vpeljal vrsto sprememb in novosti. Ostap Bender je odprl težka hrastova vrata vile Vorobjaninova in se znašel j' veži. Zadišalo je po prismojeni kaši. ** vrhnjih prostorov se je razlegalo neubrano petje, podobno oddaljenemu zateglemu »hura«. Nikogar ni bilo in nih-ce se ni prikazal. Gor so držale hra-stove, nekoč lakirane stopnice v dve rnrneni Zdaj so v njih tičali samo še obročki, medeninastih palic pa, s kate-Dyni so bile nekoč pritrjene preproge, ni bilo nikjer. »Da, da,« je dejal zmedeno, »kakor nalašč. Saj sem se že pripravljal, da vam napišem poročilo.« »Ne vznemirjajte se« je velikodušno izjavil Ostap, »ga borni že sam napisal. No, pa dovolite, da pogledam prostore!« Aljhen je z zamahom roke razpustil zbor in starke so se z majhnimi, veselimi koraki oddaljile. »Izvolite z menoj!« je povabil gospodar. Preden sta odšla, je Ostap s pogledom oplazil pohištvo prve sobe. Tamkaj so stali: miza, dve vrtni klopi z železnimi nogami — na naslonjalu ene od njiju je bilo globoko izrezano ime »Kolja« — in rdeč harmonij. »Ali v tej sobi ne uporabljate gorilnikov, zasilnih peči in podobno?« »Ne, ne. Tu imajo svoj prostor krožki: pevski, dramatski, krožek za likovno umetnost in glasbeni...« Ko je izgovoril besedo »glasbeni«, je Aleksander Jakovljevič zardel. Najprej je zagorel podbradek, potem čelo in lica. Aljhenu je bilo zelo nerodno. Že zdavnaj je bil prodal vse instrumente za godbo na pihala. Slabotna pljuča stark so tako in tako spravila Iz njih samo ščenetovsko cviljenje. Smešno je bilo videti takšen kup pločevine v tako brezmočnem položaju. Aljhen si ni mogel kaj, da ne bi instrumentov ukradel. In zdaj mu je bilo zelo nerodno. Na steni je bilo od okna do okna razpeto geslo, napisano z belimi črkami na kos tkanine mišjesive barve: »Godba na pihala — pot h kolektivnemu ustvarjanju!« »Zelo dobro,« je dejal Ostap. »Soba za krožke ne skriva v sebi nikakih nevarnosti, kar zadeva požar. Pojdiva dalje!« Ko sta v hitrem koraku prehodila pročelne sobe vile Vorobjaninova, Ostap nikjer ni opazil orehovega stola z upognjenimi nožicami, tapeciranega s svetlim rožnatim angleškim katunom. Po zidovih iz gladkega marmorja so bila nalepljena povelja Drugega doma socialnega skrbstva. BRANKO COPlC: Oslovska leta Naposled so ju skušali ločiti in so poslali enega v tretjo a, drugega v tretjo b, toda zdaj šele je nastala zmešnjava. Nihče, celo mi sami, nismo vedeli, kdo sedi med nami: Branko ali Banko. Boba Pujsa sta brata takoj spregledala. Ko sta ga prvič zagledala, je rekel eden: — Gizdalin je! — In špicelj, — ga je dopolnil drugi. Njun prihod v konvikt pa je sprožil nekaj še dosti bolj važnega: totalno vojno »črni knjigi«, skladišču naših grehov, kazni in nadlog. Komaj sta brata Mandiča bila prvič zapisana in prejela prvo kazen, sta se spogledala in eden od njiju je zašepetal Baju: — Tole bi bilo treba zažgati! — Katero tole, ali Smrdonja? — se začudi Baja, ker se mu je zdelo, da dvojček gleda naravnost v reditelja. —i Ne njega, — reče Mandič, — preveč bi se drl, pa bi se slišalo. — Koga pa? — se ne more domisliti Baja. — Le kdo ne bi zganjal zlodja, če bi ga cvrli? — Črna knjiga, šepne Mandič. — Hm, kako le? — zamišljeno zagode Baja. — Vsak »kako« ima svoj »nekako«, — odgovori dvojček. — To sem čul od svojega deda Rada. — Ah, ko bi le mogli do tega tvojega deda, da bi nam svetoval, — se pošali Baja, Mandič pa mu ravno tako šaljivo odgovori: —1 Žal, samo tu ni nobenega »nekako«, pač pa samo »nikakor«, ker si je ded zlomil vrat, ko je tresel orehe in ni zdaj nič z njim... Veš, po pomoti je še sebe stresel z oreha. — Oh, le zakaj ni bil na orehu namesto tvojega deda naš Smrdonja! — vzdihne Baja — Prisežem, da bi ga naša skupina že »nekako« stresla z oreha in ga »nikakor« ne bi pustila gori. — Ko smo se kasneje znašli na dvorišču, smo se zbrali v nekem kotičku blizu svinjaka. Tu smo se zadnje čase najraje sestajali, to pa zato, da smo bili varni pred vohljanjem Boba Pujsa. Odkar ga je Škandal zaprl v svinjak, se je Bobo svojega bivšega zapora že od daleč izogibal in ne bi prišel blizu, če bi ga čakal tudi zvrhan pladenj baklave. — Ej, bratci moji, če bi vedeli, kaj je predlagal tale bistri prijateljček, — je začel Baja in pogledal po skupini. Da bi našo radovednost še bolj raznetil, je za trenutek utihnil in dvignil pest. — Za črno knjigo gre. — Kateri prijateljček? — ga je pobaral De-De-Ha nestrpno. Baja se je obrnil k bratoma Mandičema in pomežiknil v velikem dvomu. — Ja... Kdo od vaju dveh mi je malo prej šepnil tisto o črni knjigi? — Jaz že ne! — reče eden, morda Branko ali Banko, kdo bi to vedel. — Jaz tudi ne! — odgovori dirugi Mandič, spet Branko ali Banko. Baja je osupnil. — Kako da ne! In še pravil je, kako je njegov ded samega sebe stresel z oreha. Bruhnili smo v smeh. — Oho, če se ti je sanjalo o dedih na orehu, si med uro spal! — se norčuje Krsto. — Midva sva imela samo babico, lezla pa je samo na murve, ker je bila brez zob, — reče eden od Mandičev. Baja je presenečen buljil v brata, ko da sta krokodila in zajecljal: — Kako, kaj nista govorila tils to o »kako, nekako, nikakor«? Hamid Rus se previdno odmakne od Baja in zaskrbljeno vpraša: — Brate sladki, da nisi pojedel kakšne strupene gobe ali česa takega? ... Saj res, v kateri razred že spadajo strupene gobe? Vso tole zmešnjavo je naposled zaključil nestrpni De-De-Ha. — Povej nam že, kaj si čul o »črni knjigi«, pa naj bo v sanjah ali v resnici? Na možgane mi že kaplja, ko da sem se spremenil v oreh ali murvo! — Res, bilo bi jih dobro potresti kot tega Mandičevega deda ali babico ali kdorkoli je že, — pripomni Krsto. — Cul sem, da bi bilo treba črno knjigo uničiti, to je! — zine Baja. (Nadaljevanje) Dogodivščine podvodnega ribiča NAJBOLJŠI SLOVENSKI PODVODNI RIBIC JE JOŽE TURK IZ KOČEVJA — PRVO RIBO JE USTRELIL PRED PETIMI LETI S SPOSOJENO OPREMO — KIRNJA JE PLEN, S KATERIM SE MERI KVALITETA PODVODNEGA RIBICA — »JEZDIL SEM RIBO« — ŠPORTNI RIBIC LAHKO UPORABLJA ZA PODVODNI LOV OD VSEH DIHALNIH APARATOV LE SVOJA PLJUČA. Jože Turk, najboljši slovenski podvodni ribič in vodja sekcije športnih ribičev Društva LRS za raziskovanje morja in podvodne športe, je študent ekonomije, doma pa je iz Kočevja. Šele pred petimi leti, ko sta bila skupaj z očetom na dopustu v rudarskem kampu v Medveji, je prvič videl, da se da ribo ujeti tudi s harpuno. Prej je o podvodnem ribolovu le bral, vendar ni verjel, da pride riba tako blizu podvodnega ribiča. V Medveji je s sposojeno opremo uplenil prvo ribo. Do naslednjega leta sta z očetom izdelala opremo za podvodni lov. Oprema podvodnega ribiča je: maska, plavuti, dihalna cev in harpuna (podvodna puška), ki je lahko na gumo, ogljikov dioksid ali stisnjen zrak. »KAKO SEM UPLENIL PRVO KIRNJO »Riba kirnja je plen, s katero se meri kvaliteta podvodnega ribiča," je pripovedoval Jože Turk, ko smo ga povabili na razgovor v naše uredništvo. »Stari ribiči pravijo, ko ribič upleni kimjo, da upleni hkrati tri: prvo, zadnjo in edino. To so zelo velike in trdožive ribe, ki žive pri nas le v spodnjem Jadranu in še tu le redko v globini do 15 m. Če ima kimjo 15 kg in če ni smrtno zadeta, jo je le težko spraviti na suho. Prvo kimjo sem uplenil pri Korčuli. Zagledal sem jo v glo- ležala na boku pred luknjo. Potopil sem se, da bi prerezal vrv in privlekel ribo ven. Da bi delo lažje opravil, sem kimjo zajahal. Takrat pa je oživela in začela z menoj na hrbtu plavati v krogu, kolikor je dopuščala vrv. Prijatelj, ki me je opazoval z vrha, se mi je od srca nasmejal. Potem sva se potopila oba s prijateljem in jo ukrotila. Ta moja prva ki-rinja je tehtala 15,5 kg, dolga pa je bila 108 cm. Skupaj sem lani uplenil 7 ki-rnj. Največja je tehtala nad 17 kg. Prejšnja leta pa sem lovil le v severnem Jadranu, kjer teh rib ni.« »TEGA NE BOM NIKOLI POZABIL," je nadaljeval pripoved Jože Turk. »S prijateljem sva lovila v okolici Lastova, Lastovčani pa so znani »dinamitaši". Z dinamitom seveda ne pobijejo samo večjih rib, ampak tudi ves zarod. Zato ni bilo čudno, da sva preplavala že 5 milj, pa nisva videla še nobene ribe. Potem pa sva nenadoma zagledala v globini 6 m velikega raža, ki je na pesku spal. Riba je bila velika in široka kot omara. Čez plavuti je imela prav gotovo 2 m, od glave do repa 3 m, težka pa je bila prav gotovo 100 kilogramov. Očesa je imela velika kot pest. Bila sva daleč od čolna, za ribo pa sva se bala, da ne bo ušla, zato sva se takoj potopila. Prijatelj jo je ustrelil v oko, jaz pa v vrat. Sele pri drugem strelu se je zbudila in naju začela vleči v globino. Prijatelju se je vrv, na kateri je privezana harpuna, kmalu strgala, zato je odplaval na površje. Jaz pa sem bil trmast in sem zadrževal zrak, kolikor sem le mogel. Ko sem bil z močmi na koncu, sem krepko potegnil in harpuna se je k sreči izdrla, da mi je vsaj puška ostala, medtem ko je ostal prijatelj brez harpune. Ranjena velikanka je puščala za seboj sled kot zadeti bombnik. Ko sva jo zadela, sem se že videl naslikanega z veliko trofejo, saj je imela riba prav gotovo čez 100 kg, ker naju je oba z lahkoto vlekla, čeprav imava skupaj s prijateljem čez 170 kg. Še nekajkrat sva se potopila, a ranjene ribe nisva našla. Ta lov naju je izučil, da morava v bodoče imeti vsaj eno harpuno na vrvi, dolgi Samo za zaslužek... bini 18 m. Ležala je pred svojo luknjo. (Kimje namreč od mladega žive pod istim kamnom.) Upošteval sem pravilo, ko zagledaš kimjo, zajemi zrak in se ji čimbolj približaj. Toda kirnja me je opazila in se skrila v luknjo pod kamen, zato je moj strel ni smrtno zadel. Ko sem jo zadel, je začela tolči z repom tako močno, da se je kamen okoli nje začel krušiti. Zdaj se je začel najtežji del lova. Skušal sem jo izvleči, a je nisem mogel niti premakniti. Na pomoč sem poklical prijatelja, s katerim sva skupaj lovila. Približala sva se ji hkrati, a je tudi nisva mogla izvleči, čeprav sva si ovila vrv okoli rok in se uprla v skalo ter vlekla tako močno, da sva zvila 12 mm debelo jekleno harpuno. Napravila sva edino, kar je treba napraviti v takem primeru pri kirnjah: harpuno sem privezal na kamen in jo pustil. Ki-nja namreč pride iz neznanega vzroka vselej, predno pogine, sama iz luknje. Po 28 urah sva se s prijateljem vrnila. Kirnja je V soboto, 16. marca, je imela sindikalna podružnica Gozdnega obrata Grčarice redni letni občni zbor. Kot gostje so prisostvovali tajnik KGP Kočevje Feliks Vidmar, preds. ObSS Ribnica Franc Košorok in Damijan Pavlovec. Šef Gozdnega obrata Grčarice je v daljšem poročilu prikazal delo obrata v preteklem letu. Iz primerjave obratnih sredstev z letom 1961 je bilo razvidno, da so ta višja kot v prejšnjem letu, to pa zaradi nedovršene proizvodnje. Izvršen ni v celoti tudi plan v panogi 313, to pa zaradi izredno neugodnih vremenskih razmer. Nadalje je poročal o pa- Rekli so ... Nikoli mi ne uspeva, da bi lahko poklepetal o politiki. Preden dojamem, o čemu se razgovarjajo ljudje, že ti govore o nečem drugem. Luis Armstrong žene se ponašajo podobno kot generali; kaj malo jih zanima, koliko porazov je stala ena zmaga. Madžarski publicist Laskanje je edino dovoljeno, najbolj očitno podkupovanje. Zakon nima za to zvrst predvidenih kazni. Jan Vlodek, — poljski novinar 50 m, nanjo pa pritrjen še Tako nama velike ribe ne boo več ušle:« Slovenski podvodni ribiči so doslej tekmovali le na dveh P1' venstvih, obakrat lani. Na držav* nem prvenstvu so bili drugi (ekipo sestavljata po dva tekmovalca^ takoj za ekipo Lošinja, ki je lovila za lOdkg več rib. Na lan' skem tekmovanju za pokal mes na katerem so nastopili s^°™ vsi najboljši evropski podvodn ribiči, pa je zasedla naša ekip v konkurenci 33 moštev častno • mesto. Na obeh tekmovanjih J zastopal Slovenijo tudi naš J°z Turk. j. Primc nogah 311 in 312, v katere še je vložilo precej sredstev, saj znašajo skupni stroški 9,207.000 din. Na kraju se je zadržal pri zaključnem letnem obračunu KGP, kjer je imel Gozdni obrat Grčarice najboljši finančni rezultat. V diskusijo so posegli predvsem sekači. Razvidno je bilo, da si nekatere stvari nepravilno tolmačijo. Predvsem plačilo za izdelavo po m:i in sploh višino osebnih dohodkov. Iz tega je bilo vidno, da jih zanima le njihov mesečni zaslužek in osebne koristi, medtem ko širšega pogleda na podjetje oziroma obrat nimajo. Na ta vprašanja je lepo odgovoril tajnik KGP Feliks Vidmar, ki ga je začudilo to, da imajo nekateri člani kolektiva še vedno tako ozko gledišče na te stvari, čeprav se o tem razpravlja povsod. Pojasnil je niz stvari v zvezi z dviganjem plač, prodajne cene lesa ter družbene dajatve. Omenil je tudi, kam vse gre denar iz rezervnih skladov podjetja; za dvig življenjskega standarda gozdnih delavcev, za nabavo HTV sredstev itd. V pripravi pa je tudi korektura novega pravilnika, ki bo te stvari še posebej uredila. Na kraju je posegel v diskusijo še Frane Košorok, ki je pohvalil delo sindikalne podružnice ter dal napotke za naprej. V novi upravni odbor je bilo izvoljenih 9 članov. Med temi je bila tudi ženska, kar se je pri nas zgodilo prvič, da je kljub majhnemu številu zaposlenih žensk bila izvoljena v upravni odbor, Norbert Cern«. Jitmi, ki fih Sama gledati FANTOVSKI VEČER Ameriški film »Fantovski v® čer« bo na sporedu v kinu R()' čevje 1. in 2. aprila. Zgodba J® precej skopa. V nekem urati, v New Yorku povabi eden ° uradnikov svoje tovariše 11 fantovščino. Po dobri večeri kolovratijo vso noč po cestam sem pa tja zavijejo v kak • kal, proti jutru pa se razide) • Ob tej skopi zgodbi pa i*1 vendarle razkrije gledavc življenje povprečnega Amer čana, ki dan za dnem oprav*!' enolično delo, ki nima ne eas^ ne volje za razvedrilo in ki 8 vrh vsega tarejo še skrbi z prihodnost. Celo na fantovsc ni, na katero gre, da bi se dolgem času spet razvedril, ® zmore sproščenega nasmeh • Nenehno ga spremlja siv“J enolična vsakdanjost, ki J® tudi ne da, da bi sc človeSB" približal svojemu tovariš ■ Edina svetloba v tej sivim ) misel, da je vredno živeti človeka, ki ga imaš rad. V filmu »Fantovski večer nastopajo sami odlični igraV Audrey Heppburn, odlično' ,g lywoodska igralka, ki sr5frtgj-videli tudi že pri nas (»•> ,0.) ni obraz«, »Vojna in mir« 1 Kaj moramo vedeti o revmatizmu _ skupnim pojmom »revmati-hri, mislimo povsem različne ezni z najrazličnejšimi vzroki, otezni, ki so značilne zanje ena-m;*- ,ave 'n Pojavi na sklepih, „;,sifcak> kitah, sluznikih in živ-n ter imajo veliko skupnega tu-v načinu zdravljenja. Brez dvo-a je pri večini revmatičnih bo-nvezivo bolezensko spreme-kn0' • Podobnih reakcij ka-r pri revmatizmu pride tudi po "mogih nalezljivih boleznih (na Pnmer p0 griži), pri številnih •esnovnih boleznih in motnjah oeiovanju žlez z notranjim iz-nit,ariuem’ Pri kroničnih zastru-tvah, boleznih krvi, preobremenjenosti =kiepov itd. 0r^a^c. poki sodobni revmatolog »f, -oijuje revmatizem kot od-i veznega mišičnega, živčnega - postnega tkiva na okvare, ki f,- °disi infekcijske, mehanične, <. ‘kalne (mraz, prepih) ali pre-sn°ve narave. nafutni revmatizem je najbolj otr a,Ven’ ker se loteva predvsem orir ’• mladostnikov in mlajših rasl*h tja do tridesetega leta bRevmatizem te vrste je ski nevaren za srce kakor pa za žp ®pe- Zato naj bi vsak, ki je. , tmel to bolezen, pomislil na izhi8 jivost srca in se še pred nikomPOkIiCa posvetoval z zdrav" .Kronične oblike revmatizma so nnpustejše v dobi zrelosti in v južnejših letih življenja. Dosti-0a omejujejo uporabo gibalnih ]0”anov in tako zmanjšujejo de-D n° sposobnost. V nekaterih utorih pa privedejo tudi do ^Zgodnje, dolgotrajne invalid- Ceja.eVrnatizem povzroči in sproži kov • Vrsta najrazličnejših vzro-nn ln Pogojev. Posebno velikega ^u^ha so akutna in kronična Pogojev. Posebno velikega v —ti o« ja mandeljnov, obnosnih vo- i ganit,:' tli ■ • ^ tUdj in zob. Vzrok pa so lahko ' dogaj an j a na notranjih or- p0ya:° je za revmatike prva za-Bot^i i.da se nikakor ne smejo b ' ‘ažiti kar z ugotovitvijo, češ NasJEH za »nedolžno trganje«. več kot morajo vprašati se teden tno, dni, mel,ft zdravnika in se dati tete . Preiskati. Praški in table-ne’ ,1 kupujejo brez recepta, zadostujejo vedno. negi1^ P° najboljši zdravniški Varr,:t:revmatik še vedno v ne-Uajm°S' 'n se mu bolezen že ob rada :nj^em zunanjem povodu diern~ 0vi- Zato naj si temu pri-tie j ° uredi vsakdanje življenje, ho ~a bi bil zaradi tega p reti rather in mehkužen. °kvarJa mandeljnov, resnejše heo0,a na zobeh in celo na videz Vesm Prehladi, nahodi, čre-PriZar, katarji lahko revmatiku Ponovit6^0 hude napade in tudi Vsak tev bolezni. Zato mora Jen, evmatik, če zboli za vnetno h, ,a?deljnov, takoj v pos t e -dni nirvi2^’ vse dokler že nekaj Žiti , a več temperature. Paka zdrn na vsak prehlad in hen,Ufiaviti» okvare zobovja pa Zdij0 hi-rna odstraniti, četudi se ka Zo, ezpomembne. Skrbna nebo zvečp dvakrat dnevno, poseb-H6v 'r' je velikega pomena. Pgiblie1^1! naj se po možnosti bjUd, Prehladov, tudi naj se ne bdi nrn v*až:nih, temnih, prepišna hai n °b hladnih večerih e Poseda na prostem ali celo na vlažni travi in naj ob vetrovnem vremenu ne postaja zunaj. Vendar gre lahko brez škode na prosto tudi v snežnem metežu, če se le krepko giblje, škodljivo pa je neopazno, postopno ohlajevanje na prepihu. Stanovanje revmatika naj bo suho in sončno in po možnosti ne pri tleh ali celo v kleti. Postelja naj ne stoji ob zunanji steni. Tudi preveč kurjeni prostori so za bivanje in delo nezdravi. Če se okna slabo zapirajo, posebno v bližini delovnega mesta, jih moramo zatesniti. Pri delu naj revmatik ne stoji na kamnitem podu, pomaga naj si vsaj s kakšno desko, preprogo ali leseno rešetko. Revmatik ne sme biti tako toplo oblečen, da bi se hitro spotil. V hladnem vremenu naj ima s seboj vedno plašč, če gre na delo, pri katerem se močno spoti, naj vzame s seboj suho spodnje perilo, da se po opravljenem delu lahko takoj preobleče. Pozimi priporočamo volnene nogavice in močne, nepropustne visoke čevlje, za dež in snežno brozgo pa gumarice. Škodljiva je preobilna hrana, priporočljiva pa preprosta, malo soljena hrana, bogata zelenjave in sadja. Naravno odpornost in delovno sposobnost si revmatik lahko krepi s preprostimi vsakdanjimi ukrepi, če ima priliko za kopanje, so zelo koristne kopeli s ščetanjem: za pripomoček pa tudi ščetanje na suho. Te kopeli zboljšajo delovanje kože, ki je za uravnavanje toplote zelo pomembno. Tudi enostavna sa-momasaža in preproste telesne vaje, ki se jih zlahka priučimo, so zelo koristne. Nekatere športne igre, na primer žoganje, igre z medicinsko žogo in rokomet, so priporočljive tudi pri lažjih revmatičnih okvarah. Posebno zdravilno pa je plavanje Izvrsten preprečevalni pripomoček proti revmatizmu je savna: toda uporabljati jo smemo le po zdravniško ugotovljenih smernicah. Pretirano sončenje je revmatiku škodljivo. Tudi prosti čas naj revmatik izrabi svojemu zdravstvenemu stanju primerno. Pri tem naj sprehodom in potovanjem daje prednost pred zakajenimi lokali. Svoj dopust in počitnice mora zlasti revmatik izrabiti kar se da smotrno. Ali se bo odločil, da pojde na morje ali v planine, je odvisno predvsem od njegovega osebnega nagnjenja. Pri morju se bodo revmatiki počutili dobro le ob poletno toplem vremenu. V planinskih krajih pa naj se izogibajo dolinskih ali kotanj astih leg in naj si namesto njih raje izberejo kraje s čistim zrakom in v zavetju. »Oh, mladost ti moja« Bil je oblačen nedeljski dan. Zima se je le počasi sprijaznila z mislijo, da bo treba prepustiti mesto pomladi, rahlo pršenje dežja pa je napravilo dan še bolj turoben. Toda kljub pustemu dnevu je stalo pred kulturnim domom v Grčaricah precej radovednežev. Kaj neki je? Radovednost me je premagala, da sem stopil v dvorano. Ob dolgi, bogato obloženi mizi so sedeli gostje, ki so gotovo prešli že čez 70 let. Starčki in starke — nekateri še čili in zdravi, drugi zgarani, vsi pa radovedno presenečeni. »Starčke smo pogostili,« je povedala tov. Oražmova. »Pod-mladkarji Rdečega križa iz osnovne šole Grčarice so jim pripravili majhno presenečenje. Na to smo se že dalj časa pripravljali, danes smo jih pa povabili !" Da, da; stara leta. Kdo ve, če jih bomo mi dočakali toliko?! Ob nekaj pesmicah, ki so jih zapeli in recitirali otroci, so se šele prav razživeli. »Mogoče smo sedaj zadnjikrat zbrani tako skupaj, zato na zdravje vsem!« Košmrlje-va mati je s solzami v očeh povedala te besede. Mnogim so se v očeh lesketale solze ob spominu na mladost, ki je bila kljub težki borbi za življenje lepa. Toda žalost je bila kmalu premagana. Poskočne polke, ki so prihajale iz zvočnika na odru, pa so dokazale, da jih kljub starosti še srbijo pete. Norbert Čeme »Mladost ti moja, kam si šla, oj kje sl?...« Pleten ženski komplet, primeren za pomlad ali jesen. Narejen je iz gladkega blaga, ki ga poživlja obroba pri žepku. V SADOVNJAKU V sredo, 20. marca, nas je tovarišica, ki nas uči spoznavanje prirode, peljala na ogled sadovnjaka. V šoli se učimo o negovanju sadnega drevja. Tovarišica je želela, da si delo ogledamo v sadovnjaku, ker bi si na ta način bolj zapomnili. Pred nekaj dnevi me je tovarišica, ki ve, da imamo doma sadovnjak, vprašala, če bi lahko prišli na ogled k nam. Očka je imel ravno nekaj dni dopusta in je zato privolil, da bo našemu razredu razkazal sadovnjak. Prva in druga ura pouka sta bili namenjeni za ogled. Skupno nas je bilo 35 učencev in učenk. Očka smo dobili v sadovn jaku pri obrezovanju sadnega drevja. Na prošnjo tovarišice nam je začel razlagati, kako se sadno drevje vzgaja, kako nastane iz semena sadika, kdaj in na kakšne načine se cepi. Kadar se cepiči primejo, je dolžnost sadjarja, da iz dre-veščka dobi lepo drevo z lepo oblikovano krono, ki bo rodilo obilo sadeža. Razložil je tudi, zakaj je potrebno škropiti sadno drevje. Pokazal nam je škropilnico, kako deluje. Sošolci so si lahko ogledali tudi čebelnjak. Očka jim je še razložil, kako velik pomen imajo čebele pri oplojevanju sadnega drevja. Nazadnje nas je še opozoril, da ne smemo trgati spomladanskih cvetlic, ker je njihov cvetni prah nujno potreben čebelam za spomladanski razvoj. Sem spadajo predvsem zvončki, telohi in mačice. Kar hitro sta minili dve urici. Ko sem pozneje govorila s so-učenci, so mi rekli, da so bili zelo zadovoljni in da so se precej naučili. Vse drugače je, če človek vidi praktično delo v sadovnjaku. Na ta način si je lažje vse zapomniti. Jenko Marta, 5. razred osn. šole Jože Šeško, Kočevje »Se spomniš, tovariš?«..- AGITPROP JIH PREDSTAVI {tnalo za šalo malo za res) Tovariš BRAŠKAR, agitprop Tomšičeve, ki so ga, kot je dejal, odgnali od štabnega kotla, danes pa je »poklicni popravljalec in redaktor« knjig borcev Tomšičeve brigade, je nekako tako predstavil zbrane Tomšičevce: — Tamle je tovariš RIS (Jože Lepin, namestnik komandanta brigade), ki je bil vedno tipičen predstavnik naše udarnosti. ANČKA IN ROK sta v brigadi že med vojno zganjala »ilegalo«, po vojni pa sta v brigadi začeto delo legalizirala. SONJO je, medtem ko je krompir nabirala za nas, Italijan v ramo ustrelil. ALBINCO smo imeli vsi radi. To je najbolje za nas vse pokazal mitraljezec FILIP, ki je bil doma nekje iz Bele krajine. Ko je umiral, je še dahnil: »Albinca, jaz te ljubim ...« in je umrl. FAJFI smo se najbolj smejali, ko je priletel nad nas italijanski avion. Mi smo jo z jase »pocvirnali« v gozd, Fajfa se je pa kar na jasi umikal bombam, ki so jih z letala metali, proti njemu. Ko se je razpočila zadnja bomba, ki so jo vrgli z letala, jo je tudi Fajfa pobrisal v zavetje gozda. LJUBO je postal komandant mesta Kočevje samo zato, ker smo ga najlaže pogrešali. ROK si je dal tako nerodno ime, da je potem roko izgubil. BOŠTJAN je bil večni upornik, junak in je precej doprinesel k tistim »stotisočem«, ki jih je pobila naša brigada. MIHA je bil hraber obveščevalec. NACE je bil brigadni čevljar in je mnogo pripomogel k boljši bojni sposobnosti brigade (žal je imel tedaj nad seboj žensko roko). SILNI je napravil dosti slavnih dejanj, ko je, če je bilo treba, tudi sam jurišal na sovražnika. ZORICA je ranjencem in nam dajala zadnje grižljaje, in čakaj, tam je še nekdo. Kdo je že to? — Nande. — Ja, saj res, NANDE. Ne morem pomagati, če so se »nekateri« tako zredili, da jih ni več moč spoznati. Takole je tovariš »agitprop« malo za šalo malo za res »obral« te in še nekatere Tomšičevce. žal nam je magnetofon (ki ga pravzaprav niti nimamo) odpovedal in smo lahko ujeli ter zapisali le vsako peto besedo »agitpropa«. ZA DOBER TEK NEKAJ OKROGLIH Med večerjo ob srečanju v hotelu »Pugled« (23. marca 1963), ko so se Tomšičevci spominjali, kako so bili včasih lačni, saj so v zapuščenih vaseh stikali neredko po kadeh, če je ostalo kaj gnilega zelja in kaj pozabljenega krompirja na njivah ter prikimovali: »O, če bi imeli včasih v partizanih, tako večerjo,« so povedali tudi nekaj, veselih. golaž iz Zenske Tovariš Braškar: — Bilo je v začetku novembra 1943. Taborili smo v Mašunu na Primorskem. Takrat sem bil Da-kijeva desna roka, se pravi, da sem bral in pisal zanj. No, in takrat je prišla iz Ilirske Bistrice k nam delegacija treh mož s pismom, napisanim v primorskem narečju. Daki mi je dal pismo, naj ga preberem. V njem je pisalo nekako takole: »Spoštovani, dragi komandant Daki. Pri nas v Ilirski Bistrici imamo požrtvovalnega blagajnika OF, ta pa ima zelo histerično ženo, ki, kadar jo prime, grozi, da bo moža prijavila Nemcem. Prav čez cesto njune hiše je namreč nastanjena nemška enota. No, in ker je včeraj spet razgrajala in grozila, smo jo zvezali, ji zamašili usta in zaprli v klet. Zaprto jo imamo že en dan in eno uro«. Konec pisma pa je bil dobesedno tak: »Kaj ho-česmo iz te ženske narediti?« Ko je Daki slišal to vprašanje, je kar zletelo iz njega: — Golaž. Sc pravi, da pozna Daki dobro tudi slovnico, je zaključil pripoved »agitprop« tov. Braškar, nato pa (ker ni dobil še večerje) začel novo: »Kaj ni škoda fantka« Albinca Mali-Hočevarjeva je bila leta 1952 v Dolenjskih Toplicah proglašena za zasluge v NOB za narodnega heroja. — Ko sem zvedela, da sem proglašena za heroja, sem bila ponosna, ne pa navdušena. Takrat so se mi pred očmi zvrstile slike padlih in živih tovarišev in tovarišic, ki so morda ta naziv bolj zaslužili. Nikoli me ni nihče vprašal za moje delo med NOB, vse so zbrali ostali, zato me je podeljeno^ priznanje še posebno presenetilo. V partizane sem odšla leta 1942. Vsi so se čudili, kakšnega otroka imajo v odredu. Celo moja stara mati me nekoč ni spoznala in je dejala partizanom: »Kaj ni škoda talcih majhnih fantkov za vojsko.« In ta »fantek« sem bila jaz. Življenje v partizanih zame ni bilo težko, saj sem bila vajena trdega dela. Pred vojno sem nosila težke koše, med vojno pa ranjence. * Tovariši-Tomišečevci so povedali za marsikatero hrabro deja- nje Albince. Kako je pod točo krogel reševala ranjence, kako je skočila s skale na Italijana itd. Sama pa je skromno povedala, da je v partizanih napravila tudi marsikatero nepremišljeno dejanje (kako se ji je naprimer puška kar sama sprožila med zapovedano najstrožjo tišino). Bila je mlada, delavna, skromna in po-gumna, so povedali njeni tova-,? sJojem "Binču~ (kot so ji re~i)> ki so ga imeli vsi borci radi. »A SI TI KOMUNIST7* — Bili smo v vasi Hitb Pnnam vem mestu, ko je prišla £. mlada, lepa učiteljica rrl dala, da je dobila od T^nji stov pismo, da jo bodo na dan ubili. Pomagali smo J srTl0 da smo jo vzeli s seboj, K■ V bili na poti proti Beli kraj Koprivniku pa smo Prcn „cpal Ležimo, a nobeden ni Vsak je namreč čakal, o jepi drugi zaspali in da bo P®. |bezni-učiteljicd povedal kako B pa vost. Dolgo je bilo tiho, P? . užije dr. Lojze zašepetal ne k teljiici. Takrat pa se je raj ^j. na komolec, se nagnil Pr -j ti zetu in ga zbodel: in zetu m ga zoouei. vnm v komist?« Vsi smo se P0/’1! ^lgo dr. Lojze tudi. Spet je bi ja tiho, saj je spet vsak ®a ’ bodo drugi zaspali. No, P ... ja je dr. Lojze, ki je spet u#te-vsi spimo, ponovno 7-aCf* _g st ljici nekaj šepetati. Faj rajal; je spet nagnil nadenj m r po-»Lojze, si ti sploh komun is • SIIto hp-m Tiri nihčp več tvegal. rtt-aV1 mnce vec prav> aspali. No, vidite, temu >a »fovšija«, je zaključil P ■agitprop«. »TI Sl ZANIČ DOHT^yVari« Tole je povedal Pa i-ajfa. . lP42 *■’ — Menda jc bilo lej® 943, ko smo bili nekje prt' Lražice ali Ribnice. P?noCx\fd el terenec po zdravnika ’ fp' ------------ Trnal^V z dr. Lojzetom sva ’ n terenec po zaravm^- ka , ekje v hribih bolna 9ta^a|mi13 alč 0-1 ___________ - . |0l arko in njeno hči, ki J , terencem v hrib 3 ure d® ši sva našla na postelji .^1$ o in njeno hči, * * J»< že okoli 50 let. »raša: »Imaš rcnije.« >tem jo je pregledal, Jf* *r0ČiP il kar brez njegovega se Iravila, Ko sva odhaja* »«pf i vprašal, kaj je ' a ,« mi pojasni in OT** < Iravila sem ji dal. ji J* j •vem po pravici, da 9 di in' •ij, ker drugih «^^11*. J sem. Potem sva se opa^.. sdnje dopoldne Pa ?šaJpi ^ ilničino hčer a, kjer smo bili n‘ preslikaj išče. Lojze se F * pjiiP* lati je prav gotovo, ZJLT&rvtfSkl . dLa„VCl^m i odšla, stem sc v po* »jza: »Vidiš, ja* Po starših sem Dolenjka, sicer pa sem rojena na Vinici. Naša družina se je pred vojno stalno selila iz kraja v kraj. Oče, ki je bil čevljar, je umrl več let pred vojno. Mati je vedno skrbela, kako nam gre v šoli. Živeli smo revno, saj smo bili brez imetja, bilo pa nas je več otrok. Bila sem pastirica in tudi kot pastirica sem že leta 1941 začela delati za partizane. Takrat sem bila stara 15, 16 let. Ce ne bi bilo revolucije, bi še danes služila pri drugih ljudeh. Čutili smo se zatirani. Hrepeneli smo po boljšem življenju, svobodi, znanju in revoluciji. Prav te ideje so tudi mene prevzele. Verovala sem vanje in v tiste, ki so nam tako govorili. ISUs na vrhu ni konca Foto ing. Briški Napad na Kočevje mestnik te in * Mali, Jožeta Novaka-Mi-*° PovLnekaterih- Nekako takole , nauu Vr marca 1943. Pri Raj's ll. hio1 Prisada počivala, I. če-1 • On;i .,7°na Pa je šla v zasedbo, ki • * smo italijansko ko-,e šla s črpalkami in ci-i*li, da1*0 Vo da' D°b'ežal sem ranjen in Silni. Pr*haja konec. gj* *ebe *t^lijan je prišel prav ga\°. da *nastavii pištolo na Etenko £ Ubil' Takrat pa in n„ < jg(i2 vozil je imela v začetku lctn~ ^g, portugalska kolonija Macao''yt(r-Presenetljivo: na Kanarskih kih je bilo januarja 26.1°° jjj kar je pokazal tudi zadnji občni zbor. Občni zbor občinske zveze za m vzgojo je bil v četrtek, 21. Vsev,°° Ve‘bki udeležbi delegatov vj/b društev in klubov ter šte-gostov. (j^^dsednik Andrej Arko je pojo lT^P110 poročilo, iz katerega dručt dobili sliko dela vseh lične V ™ klubov kakor tudi kri-ye °cene dela občinske zveze. 4rnčtZVezi ie sedaj 20 klubov in Bali« • ^o 50 Kegljaški klub, I'Yfbbrski klub, Nogometni klub, jjjlh ^ brtizan s 15 sekcijami ra-He . športnih panog poleg osnov-'bušt Sne vzgoje, Šolsko športno tvo na gimnaziji ter na „ vn* šolah »Mirko Bračič« in os«!6 Šeško« v Kočevju, na p.Vnih šolah v Koprivniku, »Kolpa« v Osilnici, ti ^ru^irl» taborniki, Pla-, društvo in Šahovsko dru-■ V vseh društvih in klubih Iz nadaljnjih poročil predsednika o stanju v klubih in društvih je bilo ugotovljeno, da so težave mimo finančnih skoro pri vseh enake. Pomanjkanje telovadni^ in drugih prostorov za zimsko vadbo, pomanjkanje rekvizitov, društvenih prostorov ter strokovnih kadrov so glavne težave. S temi težavami se bo treba krepko spoprijeti. Res da bo za samo mesto z dograditvijo novega doma telesne kulture precej tega rešeno, ostala bo pa velika skrb za teh- Šeško« Jg. SSD družin, taborniki, Pla- s imunizirano 2.275 moških in cy-. žtinsk, kar pomeni 20,96 % 4^.. bega prebivalstva v občini. *kihnih ie 2.817 in to 1.814 meta. ter 1.003 ženske. Prevladu-55 Pionirji do 14. leta (1.899), do ®te starosti jih je 528, od 26 W5 let 361 “ nad 55 let 29. few1, z^io pestra starostna raz-Ši j^biica. Jasno je, da se starej-rn6tT]teiki izživljajo v njim pri-bla športnih panogah, med- Nekaj šahovskih novic] Te Pioniru 80 v kočevski občini šahovska tekmovanja. iUoVan- tekmovalci iz teh tek-čibsfce se bodo pomerili na ob-tefcjjTr”1 mladinskem šahovskem czrJ^bju, ki bo predvidoma mia v Kočevju. *° aprii ° na okoli 30 deskah te/u p a letos v Kočevju v Ho- «!bbicrf« J0 ie šahovska sekcija ter v Priredila brzopotezni tur-p°šastitev občinskega ])°r>iinari občine Ribnica in v i rt Koče,Jekrnovalcev iz Ribnice čZ/7„te- Prvo mesto je zase-J;k, Qr Sd Kočevje Fr. Me- 0/' G°4a SmZTe. iU tretje Tpiu šahii?7!1 brzopoteznem tur-m’ ki je iškega društva Kočev-0®s(o znJl3 v torek, je prvo fdel Čimer, drugo Ur*ir j. m tretje Mohar K. p°kaaal, da je v Ko- Uspelo tovariško srečanje Krajevna organizacija ZROP Ribnica je 22. III. priredila tovariško srečanje med člani ZROP Ribnica in Kočevje ter pripadniki gamizlona JLA Ribnica. Srečanje je imelo namen medsebojnega spoznavanja in zbliževanja ter je bilo organizirano v počastitev občinskega praznika občine Ribnica in za 20. obletnico zmage partizanskih brigad v Jelenovem žlebu. Tedaj je bilo tudi tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško in v šahu. Kljub pomanjkanju streliva, saj ga ni bilo mogoče dobiti niti pri Strelski zvezi Slovenije niti drugod v Ljubljani, je bilo tekmovanje vseeno izvedeno. Prav pri strelivu se je pokazal primer tovarištva, saj so ga prispevali celo posamezni člani, ki so ga kupili na lastne stroške. Vsaka organizacija je za streljanje postavila po dve petčlanski ekipi, streljali pa so iz ležečega in klečečega položaja na daljavo 50 m. Vsak je dobil po 11 nabojev, za streljanje v vsakem položaju po 5 in en poizkusna naboj. Končni rezultat tekmovanja je pokazal, da ima najboljše strelce gamizion Ribnica, člani ZROP Kočevje pa so zaostali le za 1 krog. Prvo mesto je osvojila II. ekipa garniziona, drugo mesto je osvojila I. ekipa iz Kočevja, tretje mesto pa I. ekipa garniziona. Borbe na črno-belih poljih pa so bile ogorčene in zelo zanimive. Čeprav ni bilo mogoče tekmovati za prvenstvo posameznikov, ker ni bilo časa, sta združeni ekipi Ribnice in Kočevja podlegli premočnim nasprotnikom garniziona JLA, tako da je ta ekipa osvojila I. mesto. Drugo mesto pa si delita organizaciji ZROP Kočevje in Ribnica, kd sta dosegli enako število točk. Po tekmovanju je spregovoril tov. Jože Boldan-Silni in dejal, da se morajo taka tovariška srečanja med " rezervnim in aktivnim sestavom JLA še nadaljevati. Razvijati je treba duh tovarištva in krepiti obrambno sposobnost naše države. Predsednik krajevnega odbora ZROP Ribnica Radislav Borovac se je zahvalil vsem za udeležbo. Vsem tekmovalcem je krajevna organizacija ZROP Ribnica podarila ribniški spominek, prvoplasirane tri ekipe pa so prejele v dar diplome in ribniške šopke. Po podelitvi nagrad je bila majhna zakuska, ki je potekla v vedrem razpoloženju in obujanju spominov. — tar — čevju nekaj mladih šahistov, od katerih lahko pričakujemo, da bodo še dobri šahisti, -V- nične kadre, za kar so vsi premalo skrbeli, pa tudi zveza je v tem premalo naredila. Skrbeti bo treba tudi za okoliška društva, ki se sedaj ustanavljajo in so že v začetku pokazala lep napredek. Tako se je delo zveze razširilo in tudi kvaliteta je narasla. Misliti bo treba na profesionalnega strokovnjaka, kateremu bomo lahko nudili v novem domu tudi stanovanje’. Med izčrpnimi razgovori se je razjasnilo tudi več načelnih vprašanj in stališč. Zastopniki zvez iz Ljubljane so ocenili občni zbor in delo zveze kot zelo dobro razgibano in je med vodilnimi občinskimi zvezami v Sloveniji. Po razgovorih za program dela v proslavah 20-letnice Kočevskega zbora, o občinskem statutu in pripravah za volitve je bil izvoljen 21-članski odbor. Ker je dosedanji predsednik Andrej Arko že desetletja vodil razne zadolžitve pri telesni kulturi, je prosil, da bi ga zamenjali z mlajšim. Zaradi vztrajanja pri svoji želji je bilo to upoštevano, za njegovo požrtvovalnost in ustvarjanje pa ga je občni zbor izvolil za častnega predsednika občinske zveze za telesno vzgojo Kočevje. Televizija v Osilnici Družbene organizacije v Osilnici nameravajo kupiti televizor, vprašanje pa je, kakšen bo sprejem. Osilnica namreč leži v kotlini. Mogoče bi si pomagali z odbojem valov od Sv. Gore (na sliki v desnem kotu), česar se že poslužuje nekdo iz Podsten. Televizija bi pomenila za te kraje novo pridobitev, saj razen kinopredstav (ki jih trenutno ni) nimajo tu nobenega drugega koristnega razvedrila. -ip Železničarji so zborovali (V. P.) — Na nedavni letni konferenci v Ortneku so železničarji razpravljali o svojem dosedanjem delu. Sklenili so obnoviti sodelovanje v strelski družini, saj je med njimi precej dobrih strelcev. Postavili bodo lastno tekmovalno ekipo ter obnovili ortneško strelišče. Na postaji bodo zgradili kegljišče, tam, kjer je bilo že pred 50. leti. Razen kegljišča pa si želijo urediti tudi bife, ki ga bodo potniki, ko čakajo na vlak, zelo veseli. Veseli smo pobude mladih železničarjev in Ortnečani jim bomo z veseljem pomagali pri njihovem delu, saj bo to nam vsem v korist. SLEMENSKI VODOVOD Lani so pričeli Slemene! graditi vodovod. Po prednačrtu je bilo predvidenih 30 milijonov dinarjev Sami vaščani so zbrali polovico teh teh sredstev, ki so jih porabili že lani. S tem je zgrajenega pol vodovoda, za dokončno ureditev pa bo treba sredstva nekako zagotoviti .,. Delavska univerza vas vabi in obvešča ♦ V petek, 29. III. ob 15.45 uri predvajamo v filmskem gledališču v Kočevju francoski film »Ljubezenske oči.« Vstop v gledališče je mogoč z abonmajskimi vstopnicami. Nekaj vstopnic, po ceni 100 din, za 4 predstave je še naprodaj. Razgovor o filmu bo vodil prof. Robert Puhar. Prihodnji petek, 5. IV. bomo v filmskem gledališču predvajali 2 ameriška barvna filma: »Peter Pan« in »Dva mala Indijanca«. ♦ V nedeljo, 31. III. bomo imeli predavanja o obrambni sposobnosti Jugoslavije v Stari cerkvi ob 10. uri in v Mozlju ob 15. uri. Na predavanjih bomo predvajali zanimive barvne filme. Vabimo vse prebivalce teh krajev, da se pomembnega in zanimivega predavanja udeležijo. Razen vojnih obveznikov vabimo predvsem ženske. Organizatorje predavanj prosimo, da poskrbijo za topel in zatemnjen prostor ® Se sprejemamo prijave za tečaj vodičev po Kočevski. ta ieden za vas KOČEVJE PRODAM Poročila sta se: Gigovič Dragomir, kurjač iz Kočevja, Rudnik, star 24 let in Stakič Bosiljkaj delavka iz Kočevja, Rudnik 24, stara 32 let. Rodile so: Plot Agata, delavka iz Mahovnika 13 — deklico. V Novem mestu so rodile: Suhadolnik Irena iz Mahovnika — dečka; Nimac Marija iz Mahovnika — dečka; Mustar Veronika iz Konca vasi 4 — dečka. V Ljubljani so rodile: Leko Marija, natakarica iz Kočevja, Trg svobode 1 — deklico; Lov-renko Tončka iz Kočevja, Kolodvorska ulica 16 — dečka. V Ljubljani so umrli: Jerenko — deklica iz Kočevja, Bračičeva 8, stara 2 dni; Jaklič — deklici — dvojčki iz Zajčjega polja 4, stari en dan. DRAGA Umrl je Voli Alojz, preužitkar iz Podplanine 2, star 72 let. DOBREPOLJE Umrla sta: Lojk Anton, upokojenec iz Panikev 76, star 82 let; Dremelj Uršula, soc. podpiranka iz Ponikev 76, stara 82 let. Čestitka Mami in atu Padovac iz Novih sel najlepše čestitke za njun praznik in iskrena zahvala za vso skrb — sinova Ignac in Emil. ČESTITKA Dragi mami, babici in prababici Frančiški Arko iz Nemške vasi za 80. rojstni dan še mnogo zdravih let hči Marija, družine Pogorelc, Češarek, Arko in Pogorelc iz Kočevja. KOČEVJE: od 29. do 31. marca nemški bavrni film »Mompti«, 31. marca ruski film »SERJOZA«, 1. in 2. aprila ameriški film »Fantovski večer«, 3. in 4. aprila jugoslovanski barvni film »Kapetan Leš«, 5. in 7. aprila ameriški film »Krvnik iz Nevade«. RUDNIK: 30. in 31. marca švedski film »Poletje z Moniko«, 6. in 7. aprila italijanski film »Polkovnikove avanture«. RIBNICA: 30. in 31. marca angl. film »Doktor in ljubezen«, 6. in 7. aprila sovjetski film »Sergej Eisenstein«. SODRAŽICA: 30. in 31. marca ruski film »Leta radosti«. VELIKE LASCE: 30. in 31. marca češki barvni film »Ljubezenska zgodba«, 6. in 7. aprila italijanski film »Izzivanje«. STARA CERKEV: 30. in 31. marca italijanski film »Prijatelj gangsterjev«. LOŠKI POTOK: 31. marca ameriški film »Golo mesto«, 7. aprila francoski film »Zločin in kazen«, DOBREPOLJE: 30. in 31. marca poljski barvni film »Križarji«, 3. aprila mehiški barvni film »Glasba ponoči«, 6. in 7. aprila italijanski barvni film »Noč velikega napada«. PONIKVE: 4. aprila mehiški barvni film »Glasba ponoči« Prodam enostanovanjsko hišo. Vprašajte pri Stanetu Pirnatu, Polom št. 5. PRODAM Prodam enonadstropno hišo z dvema stanovanjema in dvema poslovnima prostoroma, vseljivo junija. Naslov na upravi Novic. PRODAM Prodam brejo molzno kravo. Povprašajte na upravi lista. ZAHVALA Ob težki izgubi drage mame, stare mame in sestre ANE KLUN iz Ribnice se iskreno zahvaljujemo sosedi Betki za njeno nesebično pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. An-doljšku za njegovo požrtvovalno in humano delo pri lajšanju njenega trpljenja ter vsem, ki so jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hči Francka, Renata, Andrej ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ALOJZA OŽBOLTA iz Mahovnika 5 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za pomoč in izraženo sožalje. Posebno sc zahvaljujemo društvu upokojencev in ZB za podarjene vence. Žalujoča družina Ožbolt iz Mahovnika. BROD NA KOLPI: 31. marca ameriški barvni film »Povabilo na ples«, 6. in 7. apnila ameriški barvni film »Bela divjina«. PREDGRAD: 30. in 31. marca nemški barvni film »Till Ulen-spiegel«, 6. in 7. aprila ruski barvni film »Deklica išče očeta«. POTUJOČI KINO UD Slovenski film »Veselica« v soboto, 30. III. ob 19. uri v- Starem logu. V nedeljo, 31. III. ob 16. uri v Strugah in ob 19. uri v Livoldu. Francoski film »Ljubezenske oči« v soboto, 30. III. ob 17. uri na Oneku in ob 19. uri v Koprivniku. V nedeljo, 31. III. ob 13.30 v Banja loki, ob 16. uri v Fari in ob 19. uri v Kuži ju. Ameriški barvni film »Dva mala Indijanca« v soboto, 6. aprila v Črnem potoku. V nedeljo, 7. IV. v Travi in Podpreski. Ameriški barvni film »Peter Pan« v soboto, 6. IV. v Dolgi vasi. V nedeljo, 7. IV. v Lazih, Vimo-lju in Maziju. Vstopnice prodajajo pol ure pred predstavo. Gledalcem je na voljo napisana vsebina in ocena filma. Odgovorne predstavnike v krajih, kjer predvajamo filme, prosimo, da poskrbijo za urejen in popolnoma zatemnjen prostor. SPORED RTV LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. SOBOTA, 30. MARCA: 8.05 Po-štarček v mladinski glasbeni redakciji. 9.25 Narodne iz štajerske. 10.15 Emo Dohnany: Koncertna skladba za čelo in orkester, 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Stari in novi posnetki Mesarija odprla ob 14. uri Na splošno željo žensk so sklenili člani delovnega kolektiva klavnice in mesarije v Kočevju, da bodo imeli odslej odprto eno poslovalnico (pri pekariji) že ob 14. uri, da si bodo zaposlene žene lahko kupile meso, ko bodo šle iz službe, in sicer že od ponedeljka dalje, če se bo pokazalo, da so želje žena upravičene, bo ta poslovalnica odprta ob tej uri tudi v prihodnje, v nasprotnem pa še po starem. Kolektiv se hkrati zaposlenim ženam opravičuje, ker ni mogel zaradi tehničnih ovir (prodaja bi bila nehigienska) ugoditi željam žena že za njihov praznik — S. marec. Mladina pripravila Osilniška mladina si je letos zadala vrsto nalog, ki jih je že pričela uresničevati, vse to pa v okviru proslav 20-letnice Kočevskega zbora. Delo vodita športna sekcija Kolpa in mladinski aktiv. Športna sekcija bo letos organizirala vrsto tekmovanj s sosednjimi moštvi, pa tudi s Kočevjem. Izvedli so že zimsko prvenstvo Osilnice in šahovski turnir, kmalu pa bodo pričeli tekmovati tudi na prostem. Ob dnevu vstaje bo pionirski nogometni turnir, atletski miting in nogometna tekma Osilnica—Plešce, ob dnevu vstaje Hrvatske pa se bodo pomerili nogometaši in odboj kaši. Organizirali bodo tudi prvenstvo v atletiki. 4. avgusta naj bi bil tudi dvoboj s Kočevjem. Mladinski aktiv prireja plese, med počitnicami pa bodo organi-sirali izlete, predavanja ipd. Dogradili bodo športno igrišče. Mladina bo tudi pomagala pri gradnji vodovoda, gasilskega doma, postavitvi spomenika... -ip Podzemne vode za ogrevanje mesi Skupina sovjetskih geologov je zaključila obširno delo pri sistematiziranju vseh dosedanjih spoznanj o toplih izvorih v globinah Zemljine skorje. V raznih delih našega planeta je bilo do sedaj odkritih okoli 50 podzemeljskih bazenov s toplo in vročo vodo. Največji taki bazeni so v okolici Kavkaza in Kaspijskega jezera. Ob pomoči teh voda, ki so tudi v Sibiriji, bi bilo po mnenju strokovnjakov mogoče prav ceneno ogrevanje več kot 60 mest. ansambla in solistov Stanteta. 13.30 Vedri ritmi. Naši poslušalci čestitajo in P~" zdravljajo. 15.15 Malo instrumentov — veliko glasbe. 16.00 vsakdan za vas. 17.05 Gremo v km. 18.45 Okno v svet. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Vesele ln a mače. 22.15 Oddaja za naše 1Z seljence. z NEDELJA, 31. MARCA: 8.00 Mladinska radijska igra * ' maj«. 8.38 Pripravljamo se mladinske pevske revije. 9.05 & dopoldansko razvedrilo. 10.09 pomnite, tovariši... Lojze K o čič — Sine: Ognjen krst. D-Karel Franz: Srečanje z Air1 12.00 Naši poslušalci čestitajo » pozdravljajo — I. 13.30 Za n*f vas. 14.15 Naši poslušalci čestu* jo in pozdravljajo — II-Godala v ritmu 16.00 Humores tega tedna — Smiljan Boznr.ve Pes. 17.15 Radijska igra »Bruto počitnice«. 18.30 športna ned®-L, 19.05 Glasbene razglednice. * v Izberite svojo melodijo, f: 10 Skupni porgram JRT — , p-J-V Zagreb, Zabavni ansambli 1* Zagreb. Dobili smo prehodno zastaiico PRK Zelo sem bila srečna, k® ^ me podmladKarji RK zb rab ^ delegatko na občnem zboru v Ribnici. S tov. Bartolovo sva se oot^ ljali z avtobusom v Ribnico, dvorani je bilo veliko članov ^ čega križa, med njimi so^ kih w, podmladkarji iz drugih šol. je sem bila presenečena, ko na tov. Goli jeva dala za na ,a(ik3 prehodno zastavico podmi ,g RK! Ponosna sem bila, kajh ,m\ velika čast, ki so je bili d vsi podmladkarji iz Dolenje ^ Naslednji dan smo se zbI?lZaia šoli. Tov. Bartolova je P°"f po-lepo rdečo zastavico in nam ^ v vdala, da bomo morali za naprej zelo pridni, če jo hoteli obdržati. . ji« Sklenili smo, da zastavi damo, zato bomo izpolnili v dane naloge. o r- Marija Kromar, Dolenja vas OBČINA V NOVIH PROSTORIH V ponedeljek se oo ObLO Ribnica seliti v ljev0 prostore, v bivšo sive J $e. hišo. Najprej so se liti za 1. maj, vendar je z,e$eC benik opravil vsa dela dni pred rokom. »NOVICE« deIoft Socialistične z^c*LvJe ft judstva občin i. Izdaja CZ1' redm’, točevje. Urejuje® frtgc Odgovorni urednis . jt« Uredništvo in »P*\el<> $ Ljubljanska 14 in uredništva .* i. * 3*!’400<£ [na 800 din, t : treba plačati