LETO XX., STEV. 89 LJUBLJANI, TOBEK, 14. APBZLI1959 CEHA 10 DO! L/Oiilo *rxtC c»ole« (tak* Caaopiaut* podjetje M«>>eii»ki pol Ro^i Janhoba — Glavni to odgovorni uredniki Sergej Vo* o jak — Ured- ništvo: Linbljaua. Tomšičeva olica t Uprava: Ljubljana. Tomšičeva ulica *t t/li, telefon 23-522 do 23-524 — S, telefon 23-522 do 23-525 — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova eesta I. telefon 21 894 — Naročniaiki oddelek a« ljubljanske naročnike telefon 20-463. ca zunanje naročnike telefon 21-«32 - Poštni predal 5t 29 - Žiro račnn pri Komunalni banki Ljnhlfnnii S0O-704-I-S67 — M^sečnn naročnin« t?0 «fi«i ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Predlagani zakoni pomemben prispevek za pravilno urejevanje ekonomskih vprašanj stanovanjske graditve številna vprašanja ljudskih poslancev s področja zunanje politike, proračunskega finansiranja In strokovnega usposabljanja kadrov^za gospodarstvo ■ Ljudskim poslancem so odgovarjali člani zveznega izvršnega sveta Koča Popovič, Nikola Minčev, dr. Marijan Brecelj, Moma Markovič in Peko Dapčevič Veliko zanimanje za obrazložitev, ki jo je podala Lidija šentjurc k predlogom zakonov s stanovanjskega področja Beograd, 13. aprila (Tanjug). Danes se Je začelo zasedanje zvezne ljudske skupščine. Na ločenih sejah bosta oba zbora obravnavala predlog splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih. predlog osnovnega zakona o stanovanjskih odnosih, predlog zakona o poslovnih poslopjih in prostorih, predlog zakona o stanovanjskih zadrugah, predlog zakona o spremembah zakona o prispevku za stanovanjsko izgradnjo, nadalje predlog zakona o dopolnitvah zakona o sredstvih gospodarskih organizacij ter številne predloge raznih odločb. Razen tega bo zvezni zbor obravnaval predlog splošnega zakona o zaščiti kulturnih spome- nikov, predlog zakona o proglasitvi 20. aprila leta 1059 za državni praznik in predlog zakona o podpori članom drnžin, katerih hranilci so v obvezni vojaški službi. Na popoldanskem zasedanju je skupščina pod predsedstvom Petra Stamboliča na skupni seji poslušala obrazložitev k predlogom zakonov s stanovanjskega področja, ki jo je podala Lidija šentjurc. Pred tem pa so člani zveznega izvršnega sveta Koča Popovič, dr. Marijan Brecelj, Moma Markovič in Peko Dapčevič odgovarjali na številna vprašanja, ki so jih postavili ljudski poslanci. Ljudska skupščina bo nadaljevala delo jutri dopoldne. Obrazložitev tovarišice Lidije Sentjurc V začetku svoje obrazložitve je Lidija Šentjurc omenila, da je stanovanjsko vpnašanje, ki se je v dobah nagle industrializacije v vsaki državi enakomerno zaostrovalo, težaven in zapleten problem tudi v našem sedanjem razvoju, nato pa je dajale. da bodo splošni za-kon o stanovanjski skupnosti, za-V m o stanovanjskih razmerjih, zc, on o poslovnih poslopjih in prostorih, zakon o lastnini posameznih delov poslopij in zakon o stanovanjskih zadrugah, ki jih predlaga zvezni izvršni svet v obravnavo ljudski skupščini, pripomogli k nadaljnji izdelavi in izpopolnitvi sistema stanovanjskih odnosov in stanovanjskega gospodarstva v naši državi v soglasju z našim družbeno-političnim in gospodarskim razvojem. STANOVANJSKE SKUPNOSTI S sprejetjem splošnega zia-ona o stanovanjskih skupno-;ih daje zvezna ljudska skup-•Lna zakonski okvir razvoju ovega organizma, ki bo po-al v našem komunalnem si-emu najpomembnejša oblika imoupravljanja državljanov 'i pospeševanju komunalnih in icialnih dejavnosti ter zado->1 j e vanju vsakdanjih življenjih potreb delovnih ljudi in ružine. Ko je omenila, da je podru-ibljanje gospodinjstev in pre-ašanje mnogih funkcij druži-e na družbo neizogiben zgo-avinski proces, ki spremlja izvoj proizvajalnih sil in ki se izvija hitreje ali počasneje, ~ganizirano ali stihijsko, v ;eh industrijsko razvitih dr-ivah. je Lidija Sentjurc izja-ila. da se del podružabljenja n&podinjstev izvaja že s šalim splošnim gospodarskim izvojem. kar pa ni dovolj, do i odstranili nasprotja med vljenjskimi pogoji v zaostani individualnem gospodinj-;vu in čedalje večjo težnjo po ključevar.ju članov družine v Dspodarsko in družbeno živ-enje. še manj pa, da bi popol-oma zadovoljilo imloge za zgajanje otrok v okoliščinah agle industrializacije in urba-izacije ter stalnega naraščaja števila zaposlenih žen — mter, niti ne more zagotoviti ptmsredne družbene skrbi za vsako družino in vsakega njenega člana, kadar se znajde v stiski. Stanovanjska skupnost pa lahko z organiziranjem servisov za posle, ki so jih doslej pretežno opravijtali znotraj družinskega gospodinjstva, pripomore, da se bo družina oprostila tistih poslov, ki postajajo v industrijsko razviti državi objektivno družbeno neproduktivni. Za družbo v celoti pa tudi za družino je na primer racionalno, da se v servisih in ne v individualnih gospodinjstvih poslužujejo večjih tehničnih ariaratov, ki jih lahko izdeluje naša industrija. Stanovanjska skupnost lahko organizira tudi razne servise za pomoč hišnim svetom in državljanom pri vzdrževanju poslopij in stanovanj ter strokovno, pravno in knjigovodstveno pomoč pri upravljanju poslopij in skladov. Pomanjkanje teh uslug je že doslej povzročalo precej težav hišnim svetom. Posebno je treba poudariti. da po zakonu koordinira stanovanjska skupnost delo potrošniških svetov in da lahko s pooblastilom občine opravlja tudi funkcijo potrošniških svetov, zliasti v trgovini z živili. Kar se tiče nege in vzgajanja otrok se pričakuje, da bo stanovanjska skupnost prinesla kakovostno nove oblike. V bližini njihovih hiš je treba ustvariti otrokom pogoje, da bodo skupno živeli in rasli v ustanovah, ki so blizu družine in okoli katerih se bodo zbirali starši, mladina in stari ljudje. V takem kolektivu, kot je stanovanjska skupnost, dovolj širokem, da ima svojo gmotno podlago in dovolj majhnem, da bi se mogel približati vsaki družini, bo mogoča tudi neposredna skrb za vsakega človeka, ki mu je potrebna posebna pomoč, kakršne nikdar ne morejo nuditi v polnem obsegu samo organizirane in javne službe komune. Ko je opozorila, da se bodo službe in ustanove, ki jih organizira stanovanjska skupnost, razvijale hitreje tamkaj, kjer je večja delovna produktivnost, kjer je več zaposlenih, posebno pa tamkaj, kjer je večje število zaposlenih žen, ker so tamkaj dohodki družine relativno večji, je Lidija Šentjurc pripomnila. da bodo te službe podpirale težnjo po večjih dohodkih in posredno vplivale na dvigianje delovne storilnosti. Razvijanje uslužnostnih dejavnosti sploh, zlasti v okviru stanovanjske skupnosti, odpira nova delovna mesta za zaposlitev tiste delovne sile, ki se bo pojavljala s povečevanjem delovne storilnosti in racionalnejšo organizacijo proizvodnje. Koliko je razvoj teh uslužnostnih dejavnosti pri nas zaostal v primerjavi z razvitimi državami, lahko pokaže podatek, da se pri nas bavi s tako imenovanimi tercijamimi dejavnostmi samo okoli 18% skupnega aktivnega prebivalstva, medtem ko se jih v razvitih državah bavi 40 do 50 odstotkov. Ce pa upoštevamo, da imamo znatne rezerve v nezadostno zaposlenem aktivnem prebivalstvu celo v mestih, ne da bi govorili o vaseh, potem lahko zanesljivo pričakujemo, da bodo s povečanjem delovne storilnosti in organizirano za- m .i^Vvi- -v ' A ■ vestno akcijo v tej smeri doživele te dejavnosti zelo nagel in močan razvoj v naši državi. Nato je Lidija Šentjurc omenila, da lahko k razvoju stanovanjskih skupnosti prispevajo poleg zainteresiranih državljanov samih tudi gospodarske organizacije in komune. Stanovanjske skupnosti je treba gledati kot del komunalnega sistema fn ima komuna nalogo, da ustvarja pogoje za njihov razvoj, da organizira potrebno strokovno pomoč in da z zavestnimi silami usmerja stremljenja državljanov. Zakonski predlog kaže tudi na možnost, da se dejavnosti za zbodjševanje družbenega standarda, komunalne in socialne službe ter servisi za pomoč družini ustanavljajo tudi na vaških področjih. V tem primeru prevzemajo funkcijo stanovanjske skupnosti krajevni odbori. Stanovanjske skupnosti šele dobivajo svoje prve izkušnje. Poglavitna naloga tega zakonskega predloga je ustvariti čim ugodnejše pogoje za padaljnji razvoj stanovanjskih skupnosti. obvezno odobrava predračune slonje kot pravno osebo v dohodkov in izdatkov poslop- v-ah dnosih. ja. Hišni svet je izvršni or- Da bi se zagotovilo neovi- gan, ki dela v imenu zbora rano uporabljani e stanova- stanovalcev in zastopa po- (Nadaljevanje na 2. strani) PREDSED DRU2BEN0 UPRAVUANJE STANOVANJSKIH POSLOPIJ Hišni sveti se niso pojavili samo kot sredstva proti biro-kratičnim težnjam v upravljanju stanovanjskega sklada, temveč tudi kot sredstvo za omejitev privatne lastnine in preprečevanje izkoriščanja stanovalcev. Po nacionalizi-ranju najemnih poslopij in gradbenih zemljišč je družbeno upravljanje prenehalo opravljati vlogo omejevanja zasebne lastnine na področju stanovanjskega gospodarstva. Hišni sveti se sedaj pojavljajo kot normalna oblika upravljanja družbene lastnine, v skladu z načeli naše socialistične demokracije. Glede na pridobljene izkušnje v pretekli dobi in v skladu s skupščinsko resolucijo vsebujejo predlog zako-’ na o stanovanjskih odnosih in drugi predlagani zakoni vrsto ukrepov, ki imajo namen nadaljnjo učvrstitev sistema družbenega upravljanja in razvijanje novih oblik socialističnih družbenih odnosov pri upravljanju in uporabljanju stanovanjskega sklada. Upravljanje se v največji meri približuje neposrednim uživalcem, znatno se razširjajo pristojnosti in odgovornosti hišnih svetov. Dosedanje stanovanjske uprave se ukinjajo, medtem ko se stanovanjske skupnosti ne postavljajo kot nekakšen nadrejen organ nad hišnimi sveti, temveč kot nov družbeni organ, ki bo hišnim svetom po svojih servisih pomagal pri opravljanju raznih noslov. Splošno nadzorstvo glede zakonitosti dela hišnih svetov je prene-šemo neposredno na stanovanjske organe občine. Stanovanjsko poslopje v družbeni lastnini ima lastnost pravne osebe in je nosilec družbenega upravljanja, organi družbenega upravljanja pa so zbor stanovalcev in hišni svet. V zboru stanovalcev so vsi polnoletni stanovalci, in sicer ne samo najemniki stanovanj kakor doslej, temveč tudi vsi podnajemniki in uživalci poslovnih prostorov. Zbor stanovalcev voli in odpokliče člane hišnega sveta sodeluje pri sprejemanju važnejših sklepov in GENERALNI SKUPŠČINI SVETOVNE FEDERACIJE BIVŠIH BOJEVNIKOV Beograd, 13. aprila. (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal sporočilo osmi generalni skupščini svetovne federacije bivših borcev v Rimu. Sporočilo se glasi: »Z zadovoljstvom sem sprejel predlog predsednika in generalnega sekretarja vaše federacije, naj pošljem sporočilo 8. generalni skupščini svetovne federacije bivših borcev. Predvsem bi želel vsem udeležencem vaše generalne skupščine, po vas pa tudi vsem članom nacionalnih organizacij bivših borcev poslati prisrčne pozdrave in najboljše želje za nadaljnje uspehe pri delu v nudenju pomoči in skrbi za bivše borce, vojne invalide in druge žrtve vojne, kakor tudi pri vaših prizadevanjih, da bi v soglasju z Ustanovno listino OZN ohranili mir na svetu in uresničili miroljubno mednarodno sodelovanje. Globoko sem prepričan, da so bivši borci in ljudje, ki so bili žrtve uničujočih posledic zadnjih dveh svetovnih in drugih vojn, danes v prvih vrstah doslednih borcev za mir In za odstranitev metod agresije in uporabe siie iz mednarodnega življenja. Ta čustva in te težnje bivših borcev in žrtev bivših vojn so prišle do izraza tudi v raznih konstruktivnih predlogih in akcijah, ki jih je vaša mednarodna organizacija izvajala med skoraj devetletnim obstojem. Tudi v današnjem zapletenem mednarodnem položaju, ko se odpirajo prespektive za rešitev perečih mednarodnih problemov s pogajanji, je pred vami. bivšimi borci in žrtvami vojne, odgovorna naloga, da se skupaj z vsem miroljubnim svetovnim javnim mnenjem še odločneje in predaneje zavzamete za okrepitev miru in za uresničitev aktivnega in konstruktivnega mednarodnega sodelovanja na podlagi polnega spoštovanja načel neodvisnosti, enakopravnosti, ne-vmešavanja v notranje zadeve drugih in priznavanja pravice vsakega naroda, da upravlja sam sebi. Upam, da bo vaša letošnja generalna skupščina na podlagi teh načel dala svoj prispevek k borbi za popuščanje mednarodne napetosti in za prekinitev nevarnega tekmovanja v oborožitvi, še posebej pa nadaljnjih poskusov z nuklearnim orožjem. 2elim, da bi v duhu s splošnimi težnjami sodobnega človeštva k miru, napredku in blaginji uresničili najširše sodelovanje vseh bivših borcev in žrtev vojne in da dosežete univerzalnost svoje organizacije, ker je samo z združenimi napori možno premagati obstoječo razdeljenost na svetu in napraviti konec politiki hladne vojne. Prepričan sem, da boste tako najbolje pokazali vsemu svetu, da so vprašanja miru in razvoja miroljubnega mednarodnega sodelovanja skupna stvar vsega človeštva, ne glede na razlike, ki so danes M svetu’ Josip Broz Tito Koroško vprašanje še odprto Sekretar za zunanje zadeve Foča Popovič je na skupni seji zvezne ljudske skupščine odgo-voril na vprašanja ljudskih poslancev v zvezi z jugoslovansko narodno manjšino v Avstriji, o odnošajih z Italijo, o gonji proti naši državi v Albaniji in Bolgariji in povečanju števila držav, s katerimi vzdržuje Jugoslavija prijateljske odnošaje BEOGRAD, 13. aprila (Tanjug). Predstavnik zveznega Izvršnega sveta državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je med današnjo skupno sejo zvezne ljudske skupščine odgovarjal na tista vprašanja ljudskih poslancev, ki so se nanašala na zunanjo politiko. Vprašanja so bila štiri. Zasodanje zvezne ljudske skupščine. BorU Ziherl, DJuro Pucar in Hasan Brkič v razgovoru. v (Telefoto) Poslanec Simo Todorovič je želel vedeti, kako ocenjujejo sprejetje zakona o ureditvi položaja jugoslovanske narodne manjšine v Avstriji, ki ga je avsstrijski parlament sprejel marca. V jugoslovanski javnosti ocenjujejo zakon kot zelo neugoden za položaj jugoslovanske manjšine v Avstriji. Ljudski poslanec Svetislav Popovič se je zanimal, kako se razvijajo odnošaji z Italijo, zlasti glede urejevanja dvostranskih vprašanj. Poslanec Dimitrij evski je želel pojasnilo in odgovor o go-nji proti naši državi v Albaniji in Bolgariji, o namenih in posledicah take politike", kakor tudi o politiki držav socialističnega tabora proti Jugoslaviji. Ljudski poslanec Ivan Suna-rič se je zanimal, kako se povečuje število držav, s katerimi razvija in vzdržuje Jugoslavija prijateljske odnošaje. •»Jugoslovanska vlada je iz nmmljbib razlogov pripiso- vala velik pomen ureditvi pravic in položaja naše manjšine v Avstriji,« je rekel Koča Popovič v odgovor na prvo vprašanje ih nadaljeval: »Zavzemali smo se, da bi tako rešUi ta vprašanja, da bi ustvarili pogoje za normalno življenje manjšine in hkrati dali spodbudo za boljše razumevanje in tesnejše sodelovanje med obema državama. V tem smislu smo se zavzemali pri avstrijski vladi, podpirajoč upravičene zahteve naše manjšine v Avstriji. Z obžalovanjem pa moramo ugotoviti, da avstrijska stran ni pokazala ustrezajoče pripravljenosti in dobre volje. Znano je, da je avstrijski parlament marca letos sprejel »zakon o izvajanju določb avstrijske državne pogodbe o manjšinskem šolstvu na Koroškem«. kakor tudi »zakon o izvajanju člena 7 poglavja 3 državne pogodbe o uradnem jeziku na sodiščih«. Ne da bi «e tokaj spuščali v analizo teh zakonov, je očitno, da zakoni zožujejo pravice, ki jih je imela manjšina doslej in so zagotovljene s členom 7 avstrijske državne . pogodbe. ■Zato naša vlada meni, da je to vprašanje še vedno odprto. Razume se, da- so takšne enostranske rešitve, ki ne upoštevajo pravic in interesov obeh držav, morale negativno vplivati na naše odnošaje.« Nato je državni sekretar za zunanje zadeve odgovoril na drugo vprašanje. »V preteklem obdobju so se jugoslovansko-italijanski odnošaji še naprej ugodno razvijali. Prišlo je do nadaljnjega nanredka v medsebojnem sodelovanju na raznih področjih, še posebej pa se je okrepilo in razširilo sodelovanje na gospodarskem področju. V preteklem letu se je ohranila visoka raven naše trgovinske izmenjaje z Italijo, tako da je še ?anes na prvem mestu v našem izvozu in na drugem v našem uvozu. S trgovinskim’ protokoli, sklenjenimi marca letos, smo dosegli še nadaljnjo razširitev liberalizacije jugoslovanskega izvoza v Italijo In povečanje kon- tingentov za neliberalizirane predmete, kar odpira možnosti za še večji obseg in zboljšanje strukture blagovne izmenjave. Določeno je, da se bodo kmalu začela pogajanja za sklenitev novega kreditnega aranžmaja, ker je bil uspešno izkoriščen prejšnji sporazum o nabavi investicijske opreme na kredit. Prispevek k' nadaljnjemu napredku odno-- šajev je tudi novi sporazum o ribolovu. Problem zaščite nacionalnih manjšin smo v preteklem obdobju reševali v okviru dela mešanega odbora in v duhu sporazumevanja ter konstruktivnega sodelovanja. Na zadnjih zasedanjih odbora so bili doseženi tudi pozitivni rezul- (Nadaljevanje na 3. strani) VREME Stanje, 13. aprila: Nad severnim Sredozemljem se zadržuje področje visokega zračnega pritiska, tako da so atlantske frontalne motnje usmerjene proti severovzhodu. Nad naše kraje doteka še topel zrak. Napoved za torek: Pretežno sončno vreme. Temperatura ponoči med 3 in 6. v Primorju Okoli 10 najvišje dnevne med 7 ta M stopinjami Celzija. Lidija Šentjurc k predlogom stanovanjskih zakonov (Nadaljevanje s 1. strani) nja kot enega izmed glavmh pogojev za reprodukcijo delovne sposobnosti in življenja družine, določa predlog zakona o stanovanjskih odno-šajih tudi bistvo ustanove prava stanovalcev. Pravo Etanovalcev vsebuje pravico do trajnega in neoviranega uporabljanja stanovanja in pravico do sodelovanja v upravljanju stanovanjskega poslopja, z edinim pogojem, da uživalec te travice redno izpolnjuje svoje obveznosti do skupnosti, ki izvirajo iz uporabljanja stanovanja. Brez dovoljenja uživalca stanovanjske pravice se nihče ne sme vseliti v njegovo stanovanje, lahko pa zaradi upravičenih razlogov odpove uporabljanje stanovanja vsakemu uživalcu, razen svojim mladoletnim otrokom in zakonskemu tovarišu. Stanovanjska pravica lahko preneha samo v primerih in na način, ki iih določa zakon. Kadar stanovanjska pravica preneha zaradi vzrokov, ki se ne morejo pripisati krivdi nosilca stanovanjske pravice, niti članom njegovega gospodinjstva, se ne smejo prisilno izseliti, preden se jim ne zagotovi naselitev v drugem primernem stanovanju. Omejitve stanovanjske pravice so samo izjeme, kadar je bilo stanovanje nakazano na podlagi delovnega razmerja. Toda niti takemu uživalcu stanovanjske pravice se stanovanje ne more odpovedati, ako delovno razmerje ni prenehalo po njegovi krivdi ali volji, ali pa, kadar je stanovanje uporabljal nad 10 let. Ako preneha delovno razmerje zaradi smrti, nosilec pravice za ol-riajanje stanovanja v uporabljanje načelno ne more odpovedati družini stanovanja. Določene omejitve stanovanjske pravice vsebujejo tudi pravice, ki se priznavajo lastniku. Tak lastnik ima pravico, da zamenja stanovanje. ki ga uporablja, s stanovanjem v svojem poslopju, ako so stanovanja, ki se danja pa se bodp postopno likvidirala z razširjenjem tistih sostanovalcev, ki ostanejo v stanovanju. Posebna določba ureja primere zakor ke razveze, toda mvm W;M ta način zamenjajo, enaka. Uživalcu lahko odpove stanovanje tu" ako je potrebno njegovim otrokom ali staršem. Podnajemniškemu -azmerju posveča predlog zakona o stanovanjskih odnošajih posebno pozornost kot važni obliki stanovanjskih odnošajev v sedanjih okoliščinah. Načelno je podnajemniško razmerje povsem pogodbeno razmerje in se lahko kot tako odpove tudi brez navajanja posebnih razlogov. V prehodnem režimu pa se lahko zaradi zaščite seddnjih podnajemnikov da odnoved samo v določenih primerih pod pogoji, ki so določeni za nosilce stanovanjske pravice. Razen tega ureja zakon tudi zaščito podnajemnikov pred izkoriščanjem. Občinski liudski odbori bodo izdali predpise o višini odškodnine, ki jo plačuie podnajemnik uživalcu stanovanjske pravrice. Večje število podnajemnikov, kakor je predpisano, se lahko ima samo z dovoljenjem stanovanjskega organa. V lem primeru se smatra to kot poslovna delavnost, za kar se plačujeta davek in povečana najemnina. Sostanovalstvo se predvideva samo kot prehodni režim. Sedanjim sostanovalcem se priznava stanovanjska pravica v prostorih, ki jih uporabljajo. Nova sostanovalska razmerja • se ne smejo ustanavljati, se- prav tako v smeri likvidiranja sostanovalskih odnosov. Zakonska razveza je ena izmed najtežjih oblik sostanovalstva. V primeru razveze zakona se prepušča predvsem zakoncema samima, da se sporazumeta. — Ako se ne sporazumeta, odloča posebna arbitraža, kdo bo ostal v stanovanju kot uživalec stanovanjske pravice, medtem ko mora drugi zakonec zapustiti dotedanje skupno stanovanje, čim se mu omogoči na . nujna nastanitev. NEKATERE SLABOSTI SEDANJEGA SISTEMA STANOVANJSKEGA FINANSIRANJA dati enak lasten prispevek kakor drugi investitorji itd. Lidija Sentjurc je nato izjavila, da kljub vlaganju znatnih sredstev še vedno ne gradimo dovolj stanovanj, da bi mogli odstraniti pomanjkanje stanovanj, sistem finansiranja stanovanjske gradnje pa ne prispeva, kakršen je sedaj, dovolj učinkovito, da bi ta problem hitreje reševali. Ta sistem ne mobilizira dovolj učinkovito dopolnilnih sredstev za stanovanjsko gradnjo in ne prispeva k pocenitvi te gradnje, niti ne vzpodbuja dovolj materialnih interesov neposrednih uživalcev stanovanj, da bi postala ta gradnja bolj racionalna in ekonomična. V razdeljevanju sredstev iz skladov za stanovanjsko gradnjo, kakor tudi sploh v upravlia. .1 stanovanjskega sklada imamo še vedno precej administrativnih elementov. Posojila se dajejo predvsem posameznim investitorjem, ne glede na njihov lastni delež. Posebno se zapostavlja gradnja stanovanj v osebni lastnini delavcev tudi takrat, kadar so pripravljeni vnešena potrebna pooblastila zveznemu izvršnemu svetu. -Predvideni novi sistem finansiranja iz tega, da morajo pri upravljanju stanovanjskih poslopij in njihove graditve bolj dosledno delovati objektivne ekonomske zakonitosti, in sicer tako, da kolikor je to mogoče odpravijo ostanke administrativnih metod na tem področju. To pa ne pomeni, da lahko sedanji prispevek v sklad za stanovanjsko graditev enostavno vključimo v plače in začnemo uveljavljati tako imenovane ekonomske najemnine. Te bi se morale v takšnem sistemu formirati na tako visoki stopnji, da lahko krijejo ne sa-. mo vse stroške uporabe stanovanj in njihove zamenjave, temveč tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo in da soglasno s tržnimi načeli izravnajo ponudbo in povpraševanje zagotavljajoč razdeljevanje stanovanjskega prostora po denarnih zmožnostih. Takšni ukrepi bi izzvali vrsto zmed, ki bi se posebno negativno odražale na standard mestnega prebivalstva. Nato je Lidija Sentjurc govo- NAJFHNINA IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE SISTEMA STANOVANJSKEGA FINANSIRANJA rila o tem, da je treba delavcem in uslužbencem, posebno če razpolagajo z nekimi dopolnilnimi sredstvi in s pomočjo stanovanjskih zadrug, odpreti širše možnosti kot doslej da z dajanjem ugodnih dolgoročnih kreditov in z drugimi olajšavami zgradijo ali kupijo stanovanje v zasebni lastnini za svoje potrebe. Treba pa je upoštevati, da morata splošnodružbena lastnina in pridobivanje najemniških pravic ostati tudi nadalje osnovna oblika v stanovanjskih odnosih. Lidija Sentjurc je nadalje govorila o sistemu predplačil bodočih koristnikov stanovanj. Višina enkratnega ali v obrokih položenega predplačila, kakor tudi čas vpisa, bi vplivali na vrstni red pridobivanja kredita .Izbira velikosti in katego-gorije stanovanja oziroma stanovanja po željah naročnikov pa bi določala višino potrebnega predplačila. V izjemnih primerih kadar gre za družine, ki niso ekonomsko sposobne vnaprej zbrati potrebnega "-edpla-čila, bi ga namesto n;: lahko položila njihova podjetja ali ustanove, ali komuna. Lidija Sentjurc je zatem govorila o pravici do oddajanja stanovanj v uporabo, o upravljanju poslopij v zasebni lasti in o upravljanju poslovnih zgradb in prostorov. Pri tem je dejala, da upravljajo poslovne zgradbe in , prostore organizacije, ki jih uporabljajo. V svoji obrazložitvi lastnine posameznih delov zgradb je Lidija Sentjurc dejala, da omogoča predlog zakona ureditev novo nastalih lastninskih odnosov v starih poslopjih, kakor tudi v večstanovanjskih poslopjih, ki jih bodo gradili državljani, združeni v zadrugah, skupaj z drugimi družbenimi investitorji. Lastniki stanovanj imajo trajno pravico do uporabljanja tudi tistih delov poslopja, ki služijo zgradbi kot celoti. Imajo pravico, da sodelujejo pri upravljanju takega poslopja skupaj z drugimi stanovalci tudi v primeru, kadar ne stanujejo v tem poslopju. Lastnik stanovanja lahko svoje stanovanje odtuji in je nosilec pravice za oddajanje svojega stanovanja v uporabljanje. Predlog zakona o, lastnini posameznih delov poslopja naj bi imel tudi važno vlogo kot sredstvo stanovanjske politike in gradnje, kot instrument stimulacije za združevanje sredstev zaradi graditve večstanovanjskih poslopij, kar ima velike gospodarske in družbene prednosti. UREJEVANJA SISTEMA KOMUNALNEGA FINANSIRANJA V zadnjih letih vse bolj prodira pravilno razumevanje — posebno glede na razvoj fano-vanjskih skupnosti — da se problem stanovanja ne more reševati s samo stanovanjsko graditvijo v ožjem smislu besede, temveč, da se morajo vzporedno zagotoviti tudi odgovarjajoči komunalni objekti in naprave, nadalje prodajalne, otroške ustanove, šole, razni servisi in vsi drugi objekti, naprave in služba, ki so potrebni sodobnemu človeku in končno zaposle- ni ženi. Potrebno bi bilo tudi za ta dela zagotoviti dovolj sredstev in primerne oblike stabilnega finansiranja. Finančno podlago za ta dela morajo sestavljati lokalni proračuni in investicijski skladi ob kooperaciji sredstev podjetij, prostovoljnega dela državljanov in drugih virov. Iz stanovanjskih skladov bi bilo potrebno, da se finansirajo tista komunalna dela, ki so neposredno vezana s stanovanjem v stanovanjskem naselju. Neob- hodno je, da se to vprašanje čimprej obdela in precizi- s predpisi, vzporedno z delom na zakonu o finansiranju stanovanjske graditve. Cilj predloženega zak na o stanovanjskih zadrugah je, da se s stanovanjskimi zadrugami ob družbenih skladih za kreditiranje stanovanjskega graditve maksimalno angažira dopolnilne vire, predvsem pa svobodna sredstva državljanov in sredstva iz skladov skupne uporabe gospodarskih organizacij, družbena skupnost nudi v tem cilju zainteresiranim državljanom in pravnim osebam pomoč v obliki ugodnih kreditov in drugih olajšav, da si zgradijo hiše in da pridejo do stanovanj za' svoje potrebe-*. Lidija Sentjurc je nadalje dejala, da predlog zakona daje in obravnava osnovni tip stanovanjske zadruge, dovolj širok in elastičen da bi lahko zadovoljil različne potrebe. Bistvo stanovanjske zadruge je v tem, da postaja gospodarska organizacija svoje vrste, ki posluje trajno, zbirajoč stalno nove člane, državljane in pravne osebe. Združevanje državljanov in pravnih oseb kot ustanoviteljev in članov stanovanjske zadruge bo predvsem prispevalo, da se zadruga usmeri v graditev večstanovanjskih hiš, v nasprotju tendencam drobitve sredstev zaradi graditve indivi- dualnih družinskih hiš. Družbeno pravne osebe pa bodo imele večji interes, da se vključijo v stanovanjske zadruge, ker bodo tako laže nabavile stanovanja za svoje delavce in uslužbence, kakor tudi poslovne prostore, ki jih potrebujejo. To posebno velja za manjše in ekonomsko slabše organizacije, ki nimajo možnosti nastopati kot samostojni investitorji. Po predlogu zakona se bo stanovanjska zadruga v prvi vrsti ukvarjala z organizacijo namembnega varčevanja po načelih predplačila za stanovanje, kakor tudi z investic riškimi posli. Zadruga b«*, torej kot posrednik, zaključevala posojila in opravljala razne kreditno-finančne operacije za račun svojih članov oziroma bo naročevala,, kupovala in prodajala stanovanja. Predvideno je, da bo stanovanjska zadruga pod določenimi pogoji lahko tudi neposredno izaeLovala projekte stanovanjskih zgradb in izvajala gradbena dela. Ptemtakem bo stanovanjska zadruga imela vlogo investitorja, ki svoje naloge uresničuje prek drugih gospodarskih organizacij, medtem ko se bo z graditvijo in s proizvodnjo ukvarjalo izjemoma in s posebnim odobre-njem pristojnih občinskih organov predvsem tam, kjer manjka odgovarjajoča zmog-lj ivost v splošno-družbenem sektorju. POSPEŠEVANJE STANOVANJSKEGA GRADBENIŠTVA Problem napredka stanovanjskega gradbeništva se vsaj v večjih mestih omejuje na hitrejše nadomeščanje obrtnih metod grajenja in dela po individualnem naročilu z industrijskimi metodami graditve serijskih standardnih stanovanjskih poslopij ob uporabljanju standardiziranih in tipiziranih materialov, elementov in naprav. Ko je opozorila na napredek, zlasti po objavi uredbe o posebnih pogojih in družbeni kontroli v stanovanjski gradnji od aprila leta 1958, je Lidija Sentjurc poudarila naslednje ukrepe, ki so potrebni zaradi nadaljnjega napredka-Ti ukrepi so. a) nadaljnja koncentracija stanovanjske gradnje in organiziranje velikih gradbišč, na katerih se lahko širše uvajajo industrijske delovne metode ob uporabljanju prefabricira-nih, tipiziranih in standardiziranih materialov, elementov, opreme Ln naprav; b) uvajanje sistema modularne koordinacije v gradbeništvu ter dolčitev standarda za vse materiale, elemente in opremo, ki se uporabljajo v stanovanjski gradnji; c) večja koncentracija in doslednejša specializacija gradbenih podjetij, kakor tudi njihovo popolnejše opremljanje s sodobno venko in majhno mehanizacijo, potiebnimi strokovnimi kadri, projektantskimi uradi in podobnim; d) hitrejše moderniziranje in okrepitev zmogljivosti za opravljanje zaključnih del, ki so danes glavno ozko grlo za povečanje in pocenitev stanovanjske gradnje, in končo, toda ne na zadnjem mestu: e) aktivnejša udeležba industrije v proizvodnji sodobnih materialov, naprav in opreme, potrebne za gradnjo stanovanj po industrijskih načelih dela. Ob koncu je Lidija Sent-' jure poudarila, da predlagani zakoni ne urejajo samo mnogih družbenih in pravnih odnošajev na tem področiu. temveč pomenijo tudi pomemben prispevek k pravilnejšemu urejevanju ekonomskih problemov stanovanjske gradnje in potrošnje. Odgovori na vprašanja je Skupna seja obeh zborov se začela pod predsedstvom Petra Stamboliča ob 11 dopoldne, ko so določili naslednji dnevni red: ekspoze Lidije Šentjurc o predlaganih zakonih s stanovanjskega področja, poročilo administrativnega odbora o pregledu predračunov dohodkov in izdatkov skupščine, predlog poročila odbora za proštlje in pritožbe o poslovanju tega odbora v letu 1958. Zatem sta se zbora sporazumela, da pridejo odgovori na vprašanja poslancev pred prehodom na dnevni red. Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je odgovoril na vprašanja štirih ljudskih poslancev. Clan zveznega izvršnega sveta Nikola Minčev je odgovoril zatem na vprašanja ljudskih poslancev Zivana Dimi-trijeviča, Josipa Bosnarja in Vuja Divjaka. Ljudski poslanec Zivan Di- predvsem na tistih področjih, kjer je prodaja najtežja. Vino odkupujejo sedaj v Dalmaciji in Srbiji. Razen tega bodo velikim kletem z znatnimi zalogami vina omogočeni krediti z obrestno mero l°/o za celotne 0 SAMOUPRAVLJANJU 2ELEZNIC mitrijevič je vprašal, kakšne zaloge. Na koncu je dejal, da ukrepe je odredil zvezni izvršni svet za ureditev proračunskega finansiranja v smislu resolucije o perspektivnem razvoju splošne potrošnje, zlasti v zvezi z zagotovitvijo stabilnih dohodkov politično-teri-torialnih enot, in ali se lahko v kratkem pričakuje predlog novega zakona o proračunih, nadalje ali lahko zvezni izvršni svet poda kakšne smernice glede ureditve proračunskega finansiranja. so pristojni sekretariati zveznega izvršnega sveta analizirali celotno problematiko prometa z vinom in žganjem, kakor tudi davčni sistem, o čemer bodo te dni predlagani konkretni ukrepi zveznemu izvršnemu svetu. PROUČEVANJE GRADIVA ZA UREDITEV PRORAČUNSKEGA FINANSIRANJA Prav tako se ne sme nadaljevati praksa, da se sredstva iz skladov za stanovanjsko gradnjo uporabljajo tudi za druge namene kakor doslej. Dosedanji odnosi v finansiranju so otežkočali, da bi bolj učinkovito in po širšem načitu organizirali gradnjo stanovanj ter na ta način prešli na industrijske metode graditve. Na eni strani smb imeli množico samostojnih investitorjev, ki so stanovanjsko gradnjo razbijali na mnoga ločena gra ibi-šča, na drugi strani pa množico izvajalcev — gradbenih podjetij, projektivnih organizacij in obrtnih gradbenih podjetij — ki so v takih okoliščinah nujno morali' delati na primitiven način in brez uspešne koordinacije. Vse to je po-draževalo sradnio in zmanjševalo skupen učinek, ki bi se sicer lahko dosegel z razpoložljivimi sredstvi in zmogljivostmi. Glede na to, da je imel Zvezni izvršni svet za sedaj možnost, da zavzame glede problemov stanovanjskega finansiranja le splošno smer. je Lidija Sentjurc ^^jala. da bi bilo treba sedi* sprejeti nekatere delne in začasne predpise zveznega izvršnega sveta in potem, po pridobljenih izkušnjah; tudi zakon o finansiranju stanovanjske graditve v celoti. V tem smislu so v predlogih zakonov, ki so pred skupščino, V svojem odgovoru je Nikola Minčev med drugim dejal, da je ob koncu lanskega leta zvezni izvršni svet postavil zveznemu državnemu sekretariatu za finance nalogo, naj ukrene potrebno za podrobnejše proučevanje proračunskega finansiranja in naj pripravi primerno gradivo s predlogi za ureditev glavnih vprašanj proračunskega sistema, da bi bil že v 1. 1959 izdan novi zakon o proračunih. Omenjeni sekretariat je v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi organi neposredno analiziral zapletene probleme proračunske potrošnje, zlasti v občinah, in sedaj dokončuje izdelavo primernega gradiva s predlogi za ureditev glavnih vprašanj proračunskega finansiranja. To gradivo bo v najkrajšem času dostavljeno pristojnim organom v obravnavanje. Sele po proučitvi predlogov, ki jih vsebuje to gradivo zveznega državnega sekretariata za finance, bo lahko zvezni izvršni svet določil glavne smernice proračunskega finansiranja in jih predložil zvezni ljudski skupščini. Ljudski poslanec Josip Bos-nar je vprašal, kako gleda zvezni izvršni svet na uvedbo izrednega prispevka k proračunom iz osebnega dohodka Nekatere občine pripravljajo uvedbo tega prispevka in ali namerava zvezni izvršni svet odrediti kake omejitve. Clan zveznega izvršnega sveta Nikola Minčev je med drugim odgovoril, da je po novi redakciji člena 13 zakona o prispevku k proračunom iz osebnega doho’dka delavcev občinski ljudski odbor pooblaščen, da lahko uvede izredni prispevek k proračunom iz osebnega dohodka gospodarske organizacije, ki ima sedež na njegovem področju, toda to samo pod določenimi pogoji. Ali so taki pogoji pri gospodarski organizaciji, se ugotavlja šele po odobritvi njenega zaključnega računa, ker se lahko samo na njegovi podlagi točno ugotovi, kako je gospodarska organizacija razdelila čisti dohodek na osebne dohodke in koliko osebnih dohodkov so ustvarili njeni delavci glede na minimalne osebne dohodke. Zato se lahko izredni prispevek za leto 1959 predpiše na podlagi zaključnih računov za to leto. Ker pa se bodo zaključni računi za leto 1959 odobrili šele v začetku 1. 1960, se lahko izredni prispevek za leto 1959 predpiše šele v letu iSSO. . Ljudski poslanec Vujo Divjak je vprašal, kako gleda zvezni izvršni svet na uvedbo dopolnilnega prispevka iz dohodka v posameznih komunah. Clan ZIS Nikola Minčev je odgovoril: »Medtem ko je pri izrednem prispevku iz osebnega dohodka določeno, pod kakšnimi pogoji se lahko uvede, je glede dopolnilnega prispevka prepuščena^ ljudskim odborom občin možnost brez izrecno predpisanih pogojev. Nedvomno pa je, da se pri uvedbi tega prispevka morajo upoštevati glavne smernice zveznega družbenega plana za 1. 1959, ki vsebuje kot eno izmed glavnih postavk nadaljnje zboljšanje osebnega standarda delovnih ljudi. Ako se s tem prispevkom kakor tudi z drugimi oblikami obveznosti, ki jih določijo ljudski odbpri, pokaže, da bi bila ogrožena ta postavka družbenega plana, potem se tak prispevek ne bi smel predpisati, ker bi nasprotoval glavnim smernicam družbenega plana.« Ljudska poslanca Dordje Gvozdanovičpin Veselin Milosavljevič sta postavila podobna vprašanja, ki se tičejo prodaje vina'. Član ZIS dr. Marijan Brecelj je odgovoril, da so nastale v prodaji težave zaradi večje pridelave vina v lanskem letu in manjšega izvoza kakor tudi zaradi neurejenega režima v prometu z vinom in žganjem. Zvezni direkciji za prehrano je bilo ^ato naročeno, naj odkupi določene količine vina Ljudski poslanec Antun Si-sul je vprašal, ali bi lahko ZIS pojasnil rezultate komisije za vprašanja delavskega upravljanja in organizacije jugoslovanskih železnic, ki jo je ustanovil. Clan ZIS Peko Dapčevič je odgovoril, da je upravni odbor Skupnosti jugoslovanskih železnic analiziral ta problem in ugotovil, da se delavsko samoupravljanje na jugoslovanskih železnicah uveljavlja, vendar pa se kažejo nekatere pomanjkljivosti. Zato je upravni odbor ob koncu leta 1958 predložil zveznemu izvršnemu svetu elaborat o izkušnjah in problemih organizacije, poslovanja in upravljanja jugoslovanskih železnic ter predlagal potrebno reorganizacijo. Ko je analizirala te probleme, je komisija ZIS ugotovila, da je praksa potrdila upravičenost delavskega samoupravljanja na jugoslovanskih železnicah, ki je dalo vrsto pozitivnih rezultatov v poslovanju in izpolnjevanju nalog železnice. Pri tem so ugotovili . nekatere probleme, ki zahtevajo adekvatnejše odločitve za nadaljnje razvijanje sistema delavskega upravljanja na železnici kot celoti, zlasti v osnovnih enotah železniškega prometa, kjer neposredno organizirajo promet. Svoje predloge, obdelane v posebnem referatu, je komisija izročila v razpravljanje organom delavskega samoupravljanja na jugoslovanskih železnicah, organom republiških izvršnih svetov, pristojnih za promeL in sindikatu. Clan ZI$ Peko Dapčevič je dejal ob koncu, da bo na podlagi rezultatov razpravljanja komisija predložila konkretne predloge zveznemu izvršnemu svetu ter po njihovi odobritvi izdelala predlog zakona v smislu zakona o združevanju v gospodarstvu, ki že določa, da se organizacija, poslovanje in upravljanje Skupnosti jugoslovanskih železnic uredi s posebnim zakonom. Ljudski poslanec Stojan Bje-lajac je vprašal, kdaj bodo izvršeni konkretni ukrepi, določeni v zveznem družbenem planu za razvoj nerazvitih področij. Clan ZIS Avdo Humo je dejal, da žal ne more konkretno in točno odgovoriti na vprašanje, ker sega globoko v dolgoročno naše gospodarsko planiranje. Ves ta problem je bil obravnavan in so bili izdelani načrti in načela sistema, da bi ga lahko stabilneje uredili. Ta sistem fn načela, o katerih danes razpravljajo v okvirih aparata zveznega izvršnega sveta, bodo v najkrajšem času izdelana in predložena zveznemu izvršnemu svetu v proučitev. Lahko pa izjavi, da bo to vprašanje, ki zahteva stabilnejšo ureditev, kakor tudi ureditev sodelovanja okrajev, republik in države pri finansiranju zaostalih področij, v najkrajšem času urejeno in da bo ta mehanizem že letos začel funkcionirati. Ljudski poslanec Vinko Hafner je vprašal, kaj je ZIS ukrenil zaradi določitve novega delovnega časa in uvedbe osemurnega delovnega časa za uslužbence v organih javne uprave. V PRIPRAVI JE PREDLOG ZAKONA 0 DELOVNEM ČASU Sekretar za splošno upravo pri ZIS Vojo Biljanovič je odgovoril, da je bila v tej zadevi izvršena anketa. Po analizah, proučevanju in konzulti-ranju, pri čemer je sodelovalo veliko število ljudskih odborov, je ZIS sprejel sklepe o glavnih načelih za organizacijo uprave v ljudskih odborih in izdajanje predpisov o organizaciji, v katerih se je dotaknil tudi delovnega časa. Kot alternativa se predvideva enoten delovni čas za vse organe uprave pri ljudskih odborih od 8. do 12. ure. Sekretariat za zakonodajo in organizacijo uprave pri ZIS pripravlja nov zakonski predlog, po katerem naj bi republiški izvršni sveti izdajali splošne predpise o delovnem časy v or- * ✓ ganih ljudskih odborov. V okviru teh splošnih predpisov bi delovni čas določali ljudski odbori. Določanje obveznega delovnega časa za vse ozemlje Jugoslavije izvira iz potrebe po vsakdanjem stiku ljudskih odborov z raznimi organizacijami in ustanovami, kakor tudi z republiškimi in zveznimi organi. Sklepi ZIS posvečajo posebno pozornost poslovanju tistih služb v upravnih organih, ki imajo direkten stik s strankami. Zato je treba delovni čas teh služb obvezno prilagoditi potrebam državljanov In gospodarskih organizacij. Tako še n. pr. določa, da delajo sprejemna pisarna, arhivi, prijav-no-oddajna služba, matičarji in drugi permanentno s stranka- mi ves delovni čas, kjer pa je to nujno,- da se določi tudi de-žuriranje izven delovnega časa. Prav tako je treba strankam omogočiti, da se lahko pismeno obračajo nanje in prejemajo odgovore, razna potrdila in podobno. N'a drugi del vprašanja poslanca Vinka Hafnerja, ki obenem predlaga, naj bi se 7-urni delovni čas uslužbencev razširil na 8 ur, je Vojo Biljanovič odgovoril, da ta zadeva doslej ni bila obravnavana. Analiza dela organov javnih služb, zlasti v ljudskih odborih, je pokazala, da je treba predvsem poskrbeti za polno zaposlitev uslužbencev, ker bi s tem zagotovili ekonomično poslovanje organov javnih služb v okviru sedemurnega delovnega časa. S tem so povezani ukrepi za strokovno usposabljanje naše uprave, da bi lahko naglo in učinkovito opmvljala svoje naloge. Ljudski poslanec Milan To-maško je postavil vprašanje o razširjenju olajšav o odstopu prispevka iz dohodka in o nižjih obrestnih stopnjah za osnovna in obratna sredstva ter za obrate s samostojnim obračunom v okviru podjetja, čigar glavna delavnost je takšna. da to podjetje ne more uživati teh olajšav. Sekretar za splošne gospodarske zadeve pri ZIS Kiro Gligorov, je dejaL da so sklepi,-ki določajo te olajšave, temeljili na stališču, da odloča osnovna delavnost v podjetju, ki prevladuje po svoji udeležbi v skupnem proizvodu podjetja. o tem, kateri panogi delavnosti podjetje pripada in kakšne olajšave lahko uživa. Nekaterih pomožnih, vzporednih in dopolnilnih delavnosti pogosto ni mogoče izločiti in posebno obravnavati niti tedaj, kadar se za take delavnosti ustanovi obrat s samostojnim obračunom, ker je v okviru podjetja prenašanje stroškov od obrata na obrat mogoča zadeva. Razon tega bi poseben obračun s skupnostjo po obratih kompliciral obračun podjetja z družbo in zahteval večjo kontrolo nad poslovanjem podjetja. korist od takega načina obračunavanja pa ne bi bila tolikšna, da bi upravičila bolj zapleteni postopek. Razen tega bi morali v neredkih primerih take olajšave priznavati na podlagi obračuna po obratih tudi tistim gospodarskim organizacijam, ki ustvarjajo znaten dohodek in visoko akumulacijo samo zaradi tega. ker imajo neko dodatno delavnost, medtem ko uživa pretežna delavnost v drugih gospodarskih organizacijah določene olajšave do skupnosti. V prihodnjih le-t’h bo treba postopno zmanjševati take olajšave vzporedno z urejevanjem pogojev za poslovanje v posameznih delavnostih, kar pa ne izključuje, da se medtem uporabljajo tudi točnejši. kriteriji za diferencirano obravnavanje posarr.eznill delavnosti. s*v. 97 - «. aprila 1089 / SLOVENSKI P0B0CEV8LEC / S doaodkov Ob pobu Politične in militaristične težnje Manj kakor mesec dni nas kega ravnanja. Pomembno vlo-ie loči od sestanka štirih mi- go naj bi pri tem igralo tudi nistrov za zunanje zadeve v prepričanje ameriških vojaških Ženem. Zato ni nič čudnega, krogov, da Sovjetska zveza le da vse večje število državnikov ni v tolikšni meri, kakor bi to in politikov, tako zahodnega želela pokazati, prehitela Zaho-kakor vzhodnega bloka, izkori- da na področju atomske obo-šča tisk zato, da bi javno izra- rožitve, da bi ji ta prednost zili svoje poglede, predloge, dovoljevala popolnoma suve-načrte. Danski premier Han- reno vstopanje v pogajanja, sen, norveški zunanji minister Take koncepcije okorelih mi-Lange, francoski socialist in litarističnih krogov nam seveda strokovnjak za vprašanja raz- ne dovoljujejo rožnatih per-orožitve Moche, pa Mendes spektiv in ne odpirajo poti k France, so se pridružili, vsak s rešitvi ter odstranitvi sedanje | svojim prispevkom, doseda- napetosti. Prav tako zamisli njim, v večji ali manjši meri takega kova zanikajo nedavne znanim stališčem zainteresira- izjave nekaterih ameriških genih držav in strank. nera-lov, da nemško in berlin- Splošna karakteristika veči- sko vprašanje nista vojaška, ne teh izjav predstavlja teže- temveč politična problema in nje k istemu cilju: omejiti na- da ju je zato treba reševati na petosti v mednarodnih odnosih, politični in ne na vojaški osno-Poti, ki naj bi vodile k temu vi. cilju, so precej različne; pogoji Ze poudarjena bližina ženev-za katere so vezane, pa so, skega sestanka pa nam razen razumljivo, odvisni od intere- tega v vse večji meri dovoljuje sov posameznih držav, od po- dvomiti v točnost poročil, ki so ložaja, v katerem se te države se širila po jubilamem sestan-nahaiajo, njihovega presojanja ku severnoatlantskega pakta in stopnje vpletenosti, istočasno ki so trdila, da zasedanje ni pa tudi ogroženosti, v kateri se rodilo skoraj nobenih sadov, nahajajo' posredno ali nepo- Vse manj in manj je mogoče sredno. verjeti v to, da ob tej prilož- To naj bi bila razloga za nosti niso bili zgrajeni vsaj večjo popustljivost Velike Bri- temelji zahodne strategije in tanije v primerjavi z ZDA. To taktike in da ni bil izdelan naj bi bil torej tudi razlog za vsaj okvirni program. Kakor večjo podjetnost njene diplo- je razumljivo, da ve Sovjetska macije, za njeno prizadevanje, zveza, do kod lahko popusti in da si med zahodnimi državami kje je meja'zaščite njenih in-pridobi čimveč zaveznikov in teresov, tako morajo ista pra-pristašev. Prevladuje namreč vila, nujnost in načela veljati prepričanje, da Anglija nika- tudi za Zahod. Bilo bi precej kor ne pozablja na posledice neresno soditi, da mesec dni svojega neugodnejšega zemlje- pred pogajanji Zahod ni izde-pisnega položam — in s tem lal svoje platforme. Poznavajoč tudi strateškega — v primer- osnovne poteze vzhod, politike, javi z ameriškim, in da ta re- spremljajoč njene zunanje ma-lativno večja izpostavljenost nifestacije, smo prisiljeni s ta-raznim izstrelkom vpliva na kimi manifestacijami računat: prožnejše koncepcije o osno- tudi v prihodnje. Zato je torej vah, s 'katerih naj bi pogajanja težko verjeti, da bi, recimo v krenila. vprašanju Berlina, Zahod pri- Toda prav tako zanimivo pa volil v kaj več kakor v malo je tudi dejstvo, da z druge modificiran status quo, kar bi strani skoraj isti razlogi ne sicer dalo Sovjetski zvezi dolo-vodijo do istovetnih reakcij pri čene prednosti, ne bi pa po-nekatenh članicah severno- slabšalo položaja zahodnih oku-atlantskega pakta, predvsem pacijskih sil. Tudi združitve mani š-h. Čeprav predstavlja Nemčije ni mogoče doseči ču- j skoraj za vse skuono točko dežno in preko noči. Proces bo prepričanje, da so pogajanja s moral biti dolg in danes je So-ietsko zvezo potrebna, še največ, kar bi smeli pričakava- , ve, _ nujna in koristna — in ti, formiranje vsenemškega dc bi bilo zato napačno vezati sveta, katerega dejanska poko- terenco šefov držav na oblastila bi bila vse prej kakor j uspešnost konference zunanjih precizirana. Toda tudi take re-ministrov, so pa vendar ne šitve ne bi smeli podcenjevati, glede na to pripravljeni z več- kajti vsak korak, ki odpira vra- \ jo naklonjenostjo podpirati in ta procesu združenja, je ne-dajati prednost stališču ZDA, dvomno pozitiven, ker sodijo, da so jim ameriške Težko je verjeti, da bi sc-pozicije 'boljše in zanesljivejše stanek privedel do podpisa mj-jamstvo za ohranitev doseda- rovne pogodbe. Zato pa morda niega ravnovesja v Evropi in s smemo upati, da sporazumeva-samim tem tudi njihovi var- nje ni izključeno na področju nosti. ki naj bi bila v prvi -zamrzovanja- sedanje stopnje vrsti odvisna od tega ravno- oboroženosti na obeh straneh. vesja_ Prav v zvezi s tem vpraša- Stališče ZDA. ki je v na- njem bi morda lahko odigralo ] sprotiu z angleškim nepopust- zelo pozitivno vlogo nadaljeva-ljv'ejše naj bi po nekaterih in- nje ženevske konference oprc-formacijah bilo posledica te- nehanju s poskusi atomske ženj Pentagona, da se ne od- energije. Dejstva, da so ti razrežejo svojim atomskim opori- govori bili prekinjeni prai v ščern v Evropi. Ti pogledi te- času pred sestankom v Wa-meljijo predvsem na načelih shingtonu in da se nadaljujejo uporabe sile. Po istih izvorih sedaj, neposredno pred Il.ma-Pentagon baje meni, da bo jem. ne bi smeli podcenjevati. Zahod Sovjetsko zvezo prisilil In če bi se šetom držav posre-v popuščanje samo. če bo jasno čilo. da najdejo skupni je-i < pokazal, da je pripravljen sto- vsaj na tem polju, bi ze rezul- piti tudi v vojno, kadar gre tat sam predstavljal -pomemben za obrambo njegovih koristi, uspeh, ki bi ga vse miroijmmo Izkušnje preteklosti naj bi ba- človeštvo z je potrjevale upravičenost ta- vilo. vesel iem pozdra-VIDA HREŠČAK Prihodnost brez volu (OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA) RIM, 13. apr. (Po telefona). Predstavniki 42 držav (36 članic in 6 kot opazovalci) so se danes sešli v kongresni palači EUR v Rimu, kjer se je začela VIII. generalna skupščina svetovne federacije bivših borcev. Predstavniki azijskih in afriških narodov v svojih živopisnih nošah sede poleg Evropejcev in Američanov. Razlikujejo se po zunanjosti, po političnem prepričanju in veri, druži pa jih isti cilj, ki je v trenutku sedanje mednarodne napetosti toliko pomembnejši: prihodnost brez vojn. In ne samo brez vojn, temveč tudi brez zatiranja, »kajti zatiranje ni samo oborožen napad na neko deželo.« kakor je dejal v svojem govoru predsednik svetovne federacije bivših borcev W. Ch. J. M. Van Lanscbot, ki je predsedoval današnjemu dopoldanskemu zasedanju. Na častnem mestu poleg predsednika te svetovne federacije sedita na eni strani bivši predsednik francoske republike in častni predsednik svetovne federacije bivših borcev Vincent Auriol, na drugi Pa kanadski general Burns kot predstavnik generalnega sekretarja OZN Hammarskjoida, ki je skupščin; poslal pozdravno brzojavko, v kateri poudarja, da je sodelovanje nevladnih organizacij bistveno važno za dose. go ciljev Združenih nar-odov. Najpomembnejša govora današnjega dopoldanskega zasedanja pa sta bila govora predsednika in sekretarja te mednarodne organizacije. Predsednik svetovne federacije bivših borcev Van Lans-zoril, da se v današnji dobi ril, da je izredni tehnični napredek v zadnjih 50 letih ustvaril svet poln paradoksov. »Človeštvo nikoli doslej ni imelo na razpolago močnejših sredstev, da se usmeri bodisi k zboljšanju svojih življenskih pogojev, bodisi k popolnemu ali delnemu uničenju sveta«, je dejaC g Van Lanschot. Predsednik svetovne federacije bivših borcev je dalje opozoril, da so v današnji dobi elektronskih možgan, ki lahko rešujejo zapletene tehnične probleme, pogosto pozablja na človeške probleme, ki jih je v prvi vrsti treba rešiti. Toliko laže, bi jih bilo rešiti sedaj, ko je na razpolago toliko sredstev, kot nikoli doslej, ki omogočajo ljudem, da se spoznavajo med seboj. Toda kljub temu se vedno znova postavljajo med .judi umetne zapreke. »Ljudje so se navadili uporabljati določena gesla, glede katerih izgleda, da obstoja sporazum«, je nadaljeval Van Lanschot, toda »vsi trdijo, da žele mir, svobodo in neodvisnost, toda ali je mir samo negativna stvarnost, molk to- nje m zunanje zadeve, nima Pa sredstev, da bi svoje načrte ustvaril in je zato podvržen pritisku tistega, ki mu ta sredstva daje?« Curtis Campaigne, sekretar fe-deracije,"pa je v svojem poročilu opisal dosedanje delo in uspehe federacije v boju za mir, hkrati pa opozoril tudi na številne probleme, ki jih je treba že rešiti. Govoreč o mednarodnih zapletih In zlasti o vprašanju Nemčije in Berlina ter o sestanku 4 velikih, je dejal, da je na ta način sicer mogoče rešiti mir v zadnjem tre- nutku, toda take rešitve niso trajne, kajti taka srečanja odgovornih' državnikov običajno ne rešijo osnovnega proolema Dejal je, da bi se morali odgovorni državniki poslužitj možnosti, ki jim jih nudi člen 28 Ustanovne listine Združenih narodov in se periodično sestajali, kar bi bilo boljše od sestankov v si*l 1. Zavzel se je tudi za to: da bi pri reševanju mednarodnih problemov sodelovali neposredno zainteresirani narodi ter je kot primer takih rešitev navedel rešitev tržaškega vprašanja in vprašanja Cipra. »Zato mislim, da smo na osnovi teh izkušenj danes upravičeni izja. viti, da mora biti rešitev vprašanja Berlina in Nemčije sprejeta od neposredno zainteresiranih narodov ter dosežena v duhu Ustanovne listine Združenih narodov«, je dejal g. Campaigne. V današnji razpravi je sodeloval tudi šef jugoslovanske delegacije Velimir Stojnič, -i je med drugim dejal, da je tre- ba po m trenju jugoslovanske delegacije dosedanjo gospodarsko aktivnost svetovne federacije tudi v prihodnje razvijati V zvezi š problemi bivših borcev je dejal, da te probleme v raznih državah rešujejo z različnim razumevanjem. Reševanje teh problemov v nerazvitih državah zahteva napore, ki so pogostokrat mnogo prehudi za nacionalne možnosti, saj so le sestavni deli širših odprtih socialno-gospodarskih problemov. s katerimi se borijo nerazvite države. V zvezi s tem je Velimir Stojnič poudaril, da bi lahko svetovna federacija uporabila svoj vpliv za začetek mednarodne skupne akcije v korist nerazvitih držav. Še posebej b bila koristna fondu za kapitalne investicije S tem bi svetovna federacija preusmerila socialno-gospodair-sko akcijo v korist bh-ših borcev na širšo pot in bi le-ta lahko postala doslednejša in učinkovitejša. A ca Stanovnik Diplomatska kronika BRIONI — Predsednik republike Josip Broz-Tito je danea dopoidne sprejel glavnega urednika londonskega »Timesa« sira Williama HaJeja. Podatki OZN o gospodarstvu .-LRJ New York, 13. aprila (AP) — • Po statistikah OZN je Jugoslavija v zadnjih 5 letih dosegla največji dvig industrijske proizvodnje na svetu. Po statističnem biltenu OZN, ki so ga objavili danes, je jugoslovanska industrija med letom 1953 in 1958 povečala proizvodnjo za 88 odstotkov. To je večje povečanje kot v Sovjetski zvezi, kjer so v istem razdobju industrijsko proizvodnjo povečali za 70 odstotkov. Na tretjem mestu je Japonska z 69 odstotki. Po Indeksu splošne proizvodnje Je Grčija povečala proizvodnjo približno toliko kot Japonska, Italija za 41 odstotkov. Finska z« 27 odstotkov. Nizozemska 26 odstotkov. Norveško 22 odstot-njena podpora- " Danjka 20 Švedska 18. Ka_ ai-i,o nada jn Tunizija 17 odstotkov. Velika Britanija pa 14 odstotkov. Brez gradbene dejavnosti se je proizvodnja v petletnem obdobju v Franciji povečala za 53 odstotkov, v Zahodni Nemčiji pa za 52 odstotkov. Koroško vprašanje še odprto (Nadaljevanje s 1. strani) kratkim napravila italijanska (Nadaljevanje 3 a. stran, to vprašanje kmalu čr- tati na področju manjšinskega Lano z dnevnega reda. šolstva. Mali obmejni promet in krajevni blagovni promet, ki se v zadnjem času stalno zboljšu-jeta, se še naprej razvijata v obojestransko zadovoljstvo in Določena vprašanja v dvostranskih vprašanjih, kot so: odstranitev nekaterih obmejnih vprašanj, restitucija naših kulturnih dobrin, uporaba našega jezika v odnošajih naše prispevata k dobremu sosed- manjšine z italijanskimi ©blast- = mj, razna premožen jsko-ii- nančna vprašanja, ki izhajajo skemu ozračju na obmejnem območju. Sta pa dve vprašanji, ki bi lahko resno škodovali medsebojnim odnošajem. Prvo je vprašanje zgraditve raketnih opOrišč v Italiji, o čemer je naša vlada svoj čas jasno povedala svoje stališče, ki ga bo treba verjetno ponovno po-udariti in natančneje določiti v sedanjih okoliščinah. Drugo je vprašanje sojenja bivših pripadnikov tako imenovane -Beneške čete« v Firencah. Jugoslovanska vlada je pravočasno in stalno opozarjala italijansko vlado na popolno iz londonskega memoranduma o soglasju in drugo, so že dalj časa predmet razgovorov med obema vladama. Rešitev teh vprašanj je bila v obojestransko korist in bi pomenila pomemben prispevek k nadaljnjemu napredku jugoslovan-sko-italijanskih odnošajev. Nato je predstavnik zveznega izvršnega sveta Koča Popovič odgovoril na tretje vprašanje. -Ze dalj časa vodijo v Albaniji in Bolgariji po tisku, ra- iianja.isivu __ _________ diu in z izpadi nekaterih od- neosnovanost in možne nega- govornih voditeljev vedno huj-tivne posledice tega procesa, šo sovražno politiko proti ki je vzbudil upravičeno ogor- FLRJ. Dosedanja praksa je čenje našega ljudstva, pa tudi jasno pokazala, da je ta polt-obsodbo v širokih področjih tika premišljena in organizl- pov? Ali je mogoče govoriti o neodvisnosti nekega naroda, če sicer sam vodi svoje notra- javnega mnenja Italije in drugih držav. Upamo, da bo na osnovi ukrepov, ki jih je pred Predlogi ZDA Na 73. seji konference o prekinitvi jedrskih poskusov so razpravljali o dokumentih 2 e n e v a , 13. aprila (AFP). Konferenca o prekinitvi jedr- skih poskusov, na kateri sodelujejo predstavniki Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze, se je nadaljevala danes popoldne. Današnji seji je predsedoval sovjetski delegat Carapkin. rana. To je neizbežno pripeljalo — po izključni krivdi teh dveh vlad, k stalnemu in vedno večjemu zaostrovanju odnosov med Jugoslavijo in tema dvema sosednjima državama. V okviru takšne njihove politike zavzema posebno mesto poudarjanje teritorialnih zahtev in podpihovanje šovinizma proti Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Zaradi takšne sovražne politike je vlada FLR Jugoslavije večkrat protestirala pri vladah LR Albanije in LR Bolgarije. Državni sekretariat za zunanje zadeve je v zvezi s tem objavil tudi dve sporočili 5. in 25. marca 1959. Vlada FLRJ je opozorila obe vladi, da omenjena politika proti Jugoslaviji začenja resno ogrožati ohranitev miru v tem delu sneta. razen tega pa vedno bolj zastruplja in zaostruje medsebojne odnošaje. Vse to je očitno v nasprotju z jasnimi obveznostmi, ki sta jih obe vladi sprejeli nase kot članici OZN. kakor tudi s splošnimi prizadevanji, ki danes vladajo na svetu za zmanjšanje mednarodne napetosti. Glede vlad ostalih prizadetih držav, ki so z Albanijo in Bolgarijo zvezane s članstvom v skupnih organizacijah, je treba ugotoviti, da se nobena od njih do danes ni omejila od takšne nemiroljubne in sovražne politike, ki jo vodijo v Albaniji in Bolgariji proti Jugoslaviji, nekatere pa so neposredno celo podprle takšne postopke in politiko. Menim, da je treba povedati, da se vrsta odgovornih ljudi iz teh držav »v zasebnih« razgovorih na razne načine omejuje od omenjene destruktivne akcije bolgarskih in albanskih voditeljev, do javne obsodbe ali omejevanja pa doslej ni nikoli prišlo. Takšno stališče teh vlad, s katerimi imamo podobna stališča glede vrste pomembnejših mednarodnih problemov, je toliko bolj presenetljivo, ker razglašajo za enega izmed svojih poglavitnih zunanjepolitičnih ciljev -prekinitev hladne vojne in okrepitev miru s pogajanji in enakopravnim sodelovanjem«. Odgovor na četrto vprašanje se je glasil takole: —Lahko rečem. da obstaja vedno večje zanimanje za vzpostavitev odnošajev z Jugoslavijo, kakor obstaja tudi obratno zanimanje Jugoslavije. To je zlasti videti v vedno večjem številu držav, s katerimi ima Jugoslavija normalne diplomatske odnošaje. V ilustracijo naj navedem, da se je število diplomatskih konzularnih predstavništev od leta 1948 pa do danes dvignilo od 42 na 78. Leta 1958 so bila odprta nova predstavništva v Tuniziji, Iraku, in Cejlonu, leta 1959 pa V Gani in Venezueli. Razen tega so se nekatera naša predstavništva dvignila od poslaništev na veleposlaništva, kar prav tako kaže stopnjo naših odnošajev (Cile, Tunizija, Sudan in Cejlon). Ko je državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič odgovoril na zadnje vprašanje, je predsednik Petar Stambolič vprašal, ali bi ljudski poslanci »eleli dopolnilna poiasnila. Poslanci niso prosili za pojasnila, nakar je ljudska skupščina prešla na druga vprašanja. Sestanek komls je za ustavo ciprske republike Nikozija, 13. aprila (AFP). — Komisija za ustavo ciprske republike se je danes prvič sestala v Nikoziji. Komisija bo sestavila načrt ustave, ki -bo slonela na načelih, sprejetih na grško-turški konferenci v Zii-richu. Današnja 73. seja 'konference je trajala eno uro In pol. Po končani konferenci so objavili sporočilo, ki pravi, da so de-egacije nadaljevale z razpravo o dokumentih, ki so bili predlagani konferenci. Na današnji sej 1 ie delegacija ZDA predlagala, da bi crepo-vedali vse poskusne atomske Vsklajevanje stališč Premiero Velike Britanije ta Francije sta začela razgovore za vsklaje-vanje stališč zahodnih držav na konferenci Vzhoda m Zahoda 11. maja London, 13. aprila (Reuter). Premiera Velike Britanije In Francije Macmillan in Debre sta danes dopoldne začela razgovore o koordiniranju stališč zahodnih držav na konferenci Vzhoda in Zahoda 11. maja v Ženevi. V razgovorih sodelujeta tudi zunanja ministra obeh držav. znejši konferenci naj višjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda«. eksplozije na površini Zemlje in do višine 50 km. ZDA so to predlagale kot prvi korak k olajšanju nadaljnjih razgovorov. Kasneje so razpravljali tudi o prepovedi eksplozij pod zemljo in eksplozij na ve”kth v išinah. Sovjetska delegacija je Izjavila. da je v načelu proti ameriškemu predlogu. Prihodnja seja je skllcaia za jutri popoldne. Poljska trgovina z Veliko Briani j o London, 13. aprila (Tanjug) — Po podatkih, ki so jih objavili v Londonu, je Poljska v preteklem letu opravila 40 odstotkov svojih zunanjetrgovinskih p oslov s kapitalističnimi državami, med katerimi je na prvem mestu Velika Britanija. Polovični nkrepi OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA Po teh vesteh bi bil Bonn pripravljen pomagati pri ustvaritvi »delno razoroženega področja« znotraj evropskega varnostnega sistema na zemljepisno omejenem prostoru ob učinkovitem sistemu nadzorstva. T vel spremenil status Inštituta .r sociologijo v znanstveni zavod s samostojnejšo notranjo ureditvijo, kakršno že imajo druge večje znanstvene inštitucije. Doslej je bil namreč ho le inanjM univerzitetni inštitut, toda v zadnjem času je povečal svoj materialni fond in število o-sebja, predvsem pa je prevzel nove naloge, tako da dosedanji status ni več ustrezal spremenjenim razmeram- Inštitut za sociologijo o-pravlja pomembne znanstvene in strokovne naloge np področju družbenih ved. V delo je vključil tudi mnoge zunanje sodelavce — sociLo-ge. Ena izmed najpomembnejših nalog tega zavoda je nedvomno skrb za pouk splošne teorije družbenih ved in sorodnih Znanstvenih disciplin na fakultetah naše univerze ter organiziranje in izvajanje podiplomskega študija s tega znanstvenega področja- Prav zdaj inštitut že pripravlja podiplomski študij za 20 kandidatov — štipendistov. Od teh se jih bo med podiplomskim študijem habilitiralo nekaj) tudi za univerzitetne učitelje, ki bodo predavali splošni družboslovni predmet na nekaterih fakultetah ljubljanske univerze, predvsem na tistih, na katerih tega predmeta doslej niso imeli v učnem programu. Predsedstvo SZDL, Slovenije je izročilo inštitutu svojo veliko študijsko knjižnico, ki je ena najbogatejših tovrstnih bibliotek v državi. Prav tako je dobil ustrezne proutore v bivši zgradbi Ljudske skupščine LRS na Trgu revolucije. Vse to omogoča inštitutu, da bo že v začetku študijskega leta 1959-60 močno razširil pedagoško dejavnost. Razen tega bo seveda opravljal tudi vse ostale naloge, zaradi katerih je bil ustanovljen. Njegovo delo bo pomembno za več fakultet, zlasti pa za filozofsko, pravno in ekonomsko fakulteto. B. L- „Prvomajske nagrade'4 za odrske dosežke Na pobudo Zveze dramskih umetnikov Jugoslavije so posamezna republiška združenja sklenila podeljevati vsakoletne nagnzde za umetniške stvaritve v gledališčih izven republiških središč. Združenje dramskih umetnikov Slovenije bo tako podeljevalo poslej vsakega I. maja svoje nagrade kot priznanje in vzpodbudo za delo gledaliških umetnikov, ki delujejo v manjših gledališčih in dosegajo Jam mnogokrat kljub težkim pogojem zavidljive uspehe, pa ostajajo pri tem dostikrat premalo opaženi in tudi niso deležni priznanj in nagrad, ki se podeljujejo predvsem umetnikom v središčih- Združenje dramskih umetnikov Slovenije je izdelalo pravilnik »Prvomajskih nagrada in izbralo žirijo, ki bo ocenila predstave Drame SNG v Mariboru, Slovenskega ljudskega gledališča v Celju in SNG v Trstu. . Nagrade bodo podeljene za najboljšo režijo, najboljšo moško in žensko glavno vlogo ter najboljšo moško in žensko stransko vlogo. nam kažeio občutljivostjo je režiser ustvarjal v tem tako zelo spremenjenem okolju razpoloženje, ki se je lepo uglasilo z razpoloženjem zgodbe, s prizvokom po-zabljenosti in osamljenosti glavnih junakov. Bolj motijo gledalca nekatere premočne komične poante posameznih prizorov, ki imajo svoj vzrok delno tudi v ne docela uspeli zasedbi glavnih vlog. Mislim 'ia Marcella Mastroiannija in predvsem na Jeana Maraisa. Tega prigovora pa nikakor ne bi mogli izreči Nataliji Marie Schell. Čeprav nas je igralka v nekaterih prizorih opomnila na ponavljanje, nam je s svojo čudovito, neizumetničeno drobno mimiko, s svojim prisrčnim nasmehom pričarala intimno sorodnost s podobo, ki jo je ustvaril Dostojevski. Irt' mogoče so prav zaradi nje Viscon-tijeve -Bele noči- ostale tudi -Bele noči- Dostojevskega. s. a. \ S P 0 B I S SEJE UPRAVNEGA ODBORA HOKEJSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE Dobri načrti-tudi za poletni čas V Klubu ljudski]? poslancev v Ljubljani je bila .včeraj II. seja upravnega odbora zveze za drsanje in hokej na ledu Jugoslavije. Na sestanku, ki ga je vodil predsednik Leopold Krese, so po poročilu sekretariata razpravljali o ukrepih za organizacijsko utrditev zveze in ustanavljanju novih hokejskih in drsalnih enot, o poteh za kvalitetni napredek vseh drsalnih zvrsti, o tekmovalnem sistemu, proračunu in koledarju (predvsem mednarodnih tekem) ter še o nekaterih drugih perečih zadevah. V dopoldanskem poteku so zborovalci najprej poslušaii izčrpno poročilo o prvih začetkih drsalne dejavnosti v LR Makedoniji. Za hokej in drsanje je ondi mnogo zanimanja, zlasti meu dijak; in študenti. Poseben iniciativni odbor je zato že pred tedni ust. ru vil HDK Skoplje, k. zar^- .jc 132 nokeustov in umetnjo.a.ii d.s. .ev. Pobudniki te dujavnos so sklenili, da bodo v dveh letih zgradili umetno drsališče ter ustanovili še najmanj pet klubov tor makedonsko zvezo. UO je nato sklenil, da je treba podobne pobude in začetne poskuse vsestransko podpirati še naprej, zlasti pa gradnjo umetnih drsališč v krajih, kjer so že objektivne možnosti (Skoplje, Ljubljana, Zagreb, Sisak, Celje. Maribor). Zveza bo novim osnovnim in šibkejšim enotam pomagala tu^i s strokovnimi kadri iz instruktorskih in sodniških tečajev na Jesenicah in Beogradu, tako da bodo lahko prirejali razne krajevne in množične tekme na iedu. Za še večjo aktivnost pa bo treba čimprej pripraviti dobre načrte kar velja še posebno za namensko zbiranje sredstev za zimskošportne in letne obijekte. Okoliščina. da traja pri nas drsalna sezona največ dva meseca, terja dcslednjejšo usmerjanje teh panog na poletni čas — na kotalkanje na betonskih ploščah Osrednja zveza bo prav zaradi tega letos začela širšo akcijo za izgradnjo takih plošč po vsej državi. Načrte bo pripravil znani strokovnjak inž. Stanko Bloudek. Tej veji bo mnogo koristil še vzgojni seminar za kotalkanje. ki bo maja letos v Novj Gorici. Dlje časa so se zborovalci zadrževali še pri ukrepih za kvalitetni napredek drsalnih športov. zlasti hokeja na ledu. Sredstva za ta namene bo zveza deloma uporabila za kakšnega tujega trenerja, ki bo treniral eno izmed domačih moštev. Temu strokovnjaku bo hkrati zaupana skrb za državno reprezentanco obenem z vodstvom strokovnega tečaja za domače vaditelje. V ..razpravi o tekmovalnem sistemu je UO sklenil, da bo glede na razširjenost hokeia na le- du in še nekatere značilnosti naprej obranil zvezno ligo, ki pa je tako kombinacija ligaškega in turnirskega prvenstvenega sistema. Prvenstva v umetnem drsanju, hokeju na kotalkah in kotalkanju pa ostanejo slej ko prej nespremenjena. Kazen jesenišlf h hokekistov potrjena Tri ure popoldanskega dela seje so bile posvečene temeljiti razpravi o pritožbi hokejskega kluba Jesenic proti kazni, ki jo je izreklo disciplinsko sodišče te zveze, po kateri eno leto ekipa ne bo smela gostovati v tujini in mora društvo plačati še 50.000 din kazni. Ob isti priložnosti je bila za igralca Jožeta Trebušaka izrečena tudi dvoletna prepoved igranja. Na seji so bili navzoči tudi funkcionarji jeseniškega društva, ki so utemeljevali upravičenost pritožbe. Upravni odbor Je po njihovem zaslišanju sam dokončno sklepal o rešitvi in odločil, da ostane izrečena kazen proti društvu v celoti v veljavi, to se pravi, da bodo jeseniški hokejisti lahko gostovali v tujini šele od 27. marca 1960 dalje, medtem ko Je bila kazen za igralca Trebušaka znižana na eno leto in pol prepovedi, to je do 31. Julija 1960. Pritožbo Jeseničanov je bilo treba zavrniti, ker ni bila dovolj samokritična. VESLAŠKI ŠPORT V ŠOLE Na X skupščini so tudi ve- ni dan preživela na vodi. Treba slači obračunali z delom v pre- se bo potruditi, da bodo vsaj v tekli sezoni Iz poročil je bilo krajih, kjer je to mogoče, razvidno, da je veslaška dejav- vključili v šolsko telesno vzgo. nost v nekaterih klubih dosegla jo tudi veslanje. Zanimanja velik napredek, predvsem prj med šolsko mladino je dovolj. Braniku Izoli in Savici. V Kop- treba bo poiskati le možnosti, ru in Piranu pa je delo vesla- kako bi šole dobile primerne čev precej popustilo. čolne. V razpravi je bilo precej bese. Na skupščini so sprejeli sklep, de o razvoju veslanja v šolah, da bo sistem tekmovanja v S preprostimi čolni bi šolska bodoče spremenjen, ker dose- mladina lahko marsikak šport- -* —* s Šahovskega šampiona ta v Kragujevcu )\ za naslov bo še vroč Milič in Matulovič 5.5, Mata-novič 5 (1), dr. Trifunovič in Sofrevski 5, Lukič 4.5 (1), Bertok, Sokolov, Janoševič in Mi-nič' 4-5, Vukovič in Udovčič 4, Ugrinovič 3-5, Djantar In Stupica 3, Ivkovič 2 točki. Vodita torej velemojster in mojstrski kandidat, kar je nedvomno presenečenje. Ker imata Gligorič In Matanovič do konca prvenstva precej enakovredne nasprotnike, bo boj za naslov bržkone še zelo razburljiv. Smederevac ima vse možnosti, da postane mojster (norma je 9 točk), morda pa se bo to posrečilo tudi Miniču. Slovenski zastopnik Stupica je doslej šestkrat remiziral in moral spraviti še tri poraze, tako da je zapravil že vse upanje, da bi si na tem šampionatu pridobil mojstrski naslov. Danes imajo igralci prost dan, X. koC0 pa bo na sporedu jutri. Prekinjena partija IX. kola med Matanovičem in Lukičem se je po 55 potezah končala z zmago prvega. Vrstni red v tabeli se je dopolnil toliko, da je Matanovič zbral prav tako 6 točk, kakor sta že doslej imela Gligorič In V nadaljevanju XIV. šahov-kega prvenstva FLRJ so v Kragujevcu odigrali IX. kolo. iezultati so bili taki: Sokolov : ,Iilič remi (30), Udovčič : Ber-ok remi (25), Matanovič : Lu-:ič prek., Matulovič : Ivko-■ič 1 : 0 (38), Sofrevski : Vu-:ovič 1 : 0 <36>. Djantar ; Ja-ioševič Prek., Stupica — Tri-unovič 0 : 1 (41), Ugrinovič : Jligorič remi (40), Smederevac Minič prek. Včeraj So nadaljevali preki-r.ene partije iz prejšnjih kol. =ri tem je Matanovič v 74. po-ez: premagal Ivkoviča, Minič ja v 72. Ugrinoviča. Prekinje-j. partiji iz IX. kola sta se tončali takole-. Djantar : Jano-ievič 0 : 1 (59). Smederevac : Vlinič 1 : 0 (48). Partija Mata-tov-ič : Lukič še ni dokončana. Stanje na lestvici je sedaj ako: Gligorič in Smederevac 6, M ting RK Odreda rudi to nedeljo je prizadevni rC Odred pripravil društveno kmovanje. ki se ga ie udeležilo dl mnogo pionirjev in pionirk •žigra.iskin šol. Izmed rezulta-v Velja omeniti dober izid Tor-irja v skoku v daljino 689 cm in halovo znamko v skoku v viši-i (178). V teku na 60 m ie bil i elanih najhitrejši Seme s 7.1. i starejš.h mladincih Pešl s 7.1. • mlajših mladincih Založnik s i' pr- članicah Bajžljeva z 8.0. i mladinkah Zabukovčeva 6.4. i pionirjih Rus 7.3 in pri pio-rkah Kristanova ter Berčičeva 9.9. V ostalih disciplinah so bil) zultati za začetek sezone prav ko dokai spodbudni. V nedeljo. 19. aprila bo AK Od-d z začetkom ob 10. uri priredil nožični kros bežigrajskih šol, irtizana in sindikalnih podruz-c Ekipni zmagovalci bodo pre-li darila. V ponedeljek, 20. apri-pa bo ta klub priredil odprt iting na stadionu ob Titovi ce* i. Ljubljanski sodniki naj pri-tijo prirediteljem na pomoč. jih __ Smederevac. danji ni več primeren. Sprejeli so tudi pravilnik Športnega centra na Bledu. Predsednik SZS tov. Krese je veslačem čestital k delu, ki so ga v zadnjih letih tako uspešno opravljali. Ker so tekmovalni čolni zelo dragi, je bil tov. Krese mnenja, naj bi veslači poskušali pri komisiji za nabiralno akcijo dobiti sredstva za nabavo čolnov. Le-ti so namreč veslačem prav tako potrebni kot ostalim športnikom igrišča. Razni forumi so v zadnjem času pokazali precej več razumevanja za veslanje predvsem v občinah Izola in Vič. Klubi, ki doslej še niso dobili potrebne podpore, se bodo morali sami povezati s komunami, da bodo tako jahko prišli do prepotrebnih sredstev. Plovni park je še vedno poglavje zase. Se vedno primanjkuje čolnov ln zato so bili delegati mnenja, naj bj pri »Elanu« zopet začeli z izdelavo čolnov, saj so se tisti, ki so jih izdelali pred leti, dobro obnesli. V letošnjem letu bo posvečeno več pozornosti tehničnemu delu. Zato je bu tudi tehnični odbor povečan od tri na pet članov. Novemu upravnemu odboru bo še nadalje predsedoval tov. Boris Kocijančič. S POSVETOVANJA BRODARSKE ZVEZE SLOVENIJE ZANESLJIV POROK ZA BOBER NARAŠČAJ Pred kratkim je republiški odbor Brodarske zveze Slovenije sklical prvo posvetovanje zastopnikov osnovnih organizacij z namenom, da bi našel primerno pot za širjenje brodarske dejav- oviro za razvoj modelarstva Je med drugim doslej povzročalo tudi pomanjkanje primerne literature, zdaj pa bo v kratkem zvezna modelarska komisija izdala več takih priročnikov. Mimo pot za širjenje brodarske aejav £ pa b<> BZ- posredovala na. n osti med mladino. Navzoči so si v_rtn- CTadnie o reko »Pionir- IlUStl U1CU »• - ---------- bili edini, da je v ta namen najuspešnejše vodno modelarstvo, ki Je obenem tudi porok za dober naraščal v ostalih vodnih športih. Ker pa brodarska društva nimajo primernih prostorov, bo odslej glavno težišče modelarstva po šolah in pionirskih odredih, ki že imajo potrebno orodje In delavnice. Precejšnjo KRATKE ZANIMIVOSTI Ove zmagi Litijanov. V okvt- nrgomeinega prvenstva NPL to nedeljo v Litiji odigrali e tekmi, v katerih so mladin-Litije premagali ustrezne na-rotnike Papirničarja iz Vevč I (4:1). prvo moštvo Litije pa z boljšo igro zasluženo zma-lo nad enajstorlco Duplice ) (1:0), Izid v prid domačih bi po poteku igre lahko še šji. (f) - Zagrebu se je zbrala šestorica Tretji spomladanski termin nogometnega prvenstva Gorenjske ie da! tele Izide: Planika : Triglav II 5:1. Tržič : Bled 6:2 in Partizan (Sk. L.) : Bratstvo 5:2. Na tabeli vodi slej ko prej Partizan s 23 točkami pred Tržičem 21 Planiko 19. Bledom 14 itd. V nedeljo bo na sporedu prvenstva derby med enajstoricama Partizana in Planike v Kranju. ^ Na košarkarskem prvenstvu H. gimnazije in v počastitev 40. obletnice KPJ in SKOJ Je v razburljivih in borbenih finalnih tek mah zasedel prvo mesto III. b Zagrebu se je zbrala sestorica mah zasedel prvo mesto iu. o ioljših jugoslovanskih teniških razred pred n. b in IV a razre- i« i. s v.n clriinnn nriprAV* »inns MS UUljSUl J Ufetraio » ------- ilcev, ki se bo skupno pripra\-a za dvoboj iz I. kola tekmo-ija za Davisov pokal. Naša eki-se bo srečala z Dansko. športne tekme grafikov t proslavo 130. obletnice isnikove tiskarne v Ljublja-je ta grafični kolektiv raz-al športne tekme med gra- i. Za tekmovanje'v nogome-streljanju. namiznem teni-in šahu. se je priglasilo 10 oljanskih gmfičnih kolekti-r. Tekmovanje so začeli s ^ dtekmovanji v nogometu. rtonažna tovarna je porazila ™-glavsko tiskarno 3:1, tiskar -Toneta Tomšiča pa je izlo-i Slovenskega poročevalca 7 jšim streljanjem enaistme-vk, potem ko se je tekma ičala 0:0. dom. Plavalci splitskega Jadrana so gostovali Se v Milanu, kj^r so zmagali proti domačemu klubu 73:72. Kranjski dogodki V nadaljevanju tekmovanja v gorenjski nogometni podzvezi so bili izidi taki — člani: Planika — Triglav B 4:1 (3:0). mladinci: Mladost — Svoboda (Šenčur) 3:0 (3:0). picnirji: Triglav — Naklo 4:0 (2:0). Triglav II — Tržič 5:0 tekmovanjem so nadaljevali v gorenjski rokometni pod-Pri članih so bili rezultat) Mladost — Iskra 11:9 (6:2). Mladost II — Sava 15:14 (6:6), Tržič — Kroka 32:6 (16:3), Storžič — Planika 5:0 (p. f.). Na lestvici vo-rli Mladost s 16 točkami, pred Tržičem 14 Iskro 12 itd. Pri ženskah je Mladost II premagala Par-•izaina 9:3 (3:2) s TTS pa Storžič 11:4 (7:2). Pionirska tekma med Mladostjo in Storžičem se je kon-s tesno zmago Kranjčanov J. K. S tud zvezi taki ENA IZMED OSNOVNIH KNJIG, ki jih bodo prejeli v mesecu novembru člani Prešernove družbe za ceno 600 din, je tudi delo prof. Franceta Planine: NAŠA DOMOVINA JUGOSLAVIJA Znani publicist prof. F. Planina je prevzel nalogo, da napiše za Prešernovo družbo prepotrebno delo o naši domovini, o njenih ljudeh, zgodovini, družbenih pogojih in gospodarskem bogastvu. Delo bo obravnavalo vse naše republike ter na kratek, a izčrpen način dalo sliko Jugo-lavije. Opremljeno bo s številnimi slikami in risbami ter z zemljevidi. Dobro bo služilo vsakemu, ki potuje po Jugoslaviji, prav tako pa bo izredno koristno kot pomožna knjiga za naše osnovne in srednje šole ter bo doživelo prav tako ugoden sprejem, kakor ga je pred leti knjiga »Dežela sveta«. Knjigi bo priložen tudi velik zemljevid Jugoslavije, tiskan v 7 barvah. Poleg tega bo med člane izžrebanih za milijon dinarjev bogatih dobitkov. Pohitite z vpisom v članstvo Prešernove družbe. Člane vpisujejo samo še do 1. maja poverjeniki Prešernove družbe, ki so skoraj v vseh šolah in sindikalnih podružnicah, knjigarne in uprava Prešernove družbe v Ljubljani, Erjavčeva cesta štev. 14-a, telefon štev. 21-046, Štev. čekovnega računa 600-704/3-416. V PR a 'sanja/^/Od o O VOffr P. 1. Trnovlje Vprašanje; Delovodja Vas Je obdolžil, da ste zagrešili pri Vašem delu v podjetju prestopek in da ste kršili delovno disciplino. Ali Je bilo pravilno, da je bila ta stvar prijavljena Postaji LM, namesto da bi se predala v postopek disciplinskemu sodišču? V katerih primerih niso pristojni disciplinski organi? Odgovor: Po zakonu o delovnih razmerjih odloča o disciplinskih prestopkih delavca disciplinska komisija: proti njeni odločbi Je možna pritožba na disciplinsko sodišče pri občinskem LO (ni pa to sodišče v podjetju samem). Po disciplinskem pravilniku podjetja izreka — lažje — kazni lahko tudi direktor (281. čl. cit zakona). Po 290. čl. pa disciplinska komisija oziroma delovni kolektiv, če spozna, da so v dejanju, s katerim je delavec prekršil delovno disciplino, znaki kaznivega dejanja ali gospodarskega prestopka, lahko naznani to pristojnemu državnemu organu, da uvede postopek in določi hkrati, ali naj se disciplinski postopek odloži do odločbe pristojnega državnega organa. Kot tak državni organ bi prišla — in sicer kot poizvedovalni organ — v poštev lahko tudi Nadaljnji postopek bj potem lahko povzel seveda tudi javni tožilec. Torej je taka možnost dana po zakonu. M. 3. Jesenice Vprašanje; Podjetje Vas Je poslalo na delo v kraj. ki je območje drugega podjetja enake vrste; ali Vam pripada dnevnica in nadomestilo za ločeno življenje? Odgovor: Po določbah uredbe o najmanjših zneskih povračil stroškov za službena potovanja za terensko delo in nadomestil za ločeno življenje delavcev gospodarskih organizacij, ni podlage za izplačevanje dnevnic. Odločilen je po teh predpisih tarifni pravilnik Da delate na terenu v območju drugega podjetja, za priznanje dnevnic tudi ne pride v poštev. Dnevnica bi Vam pripadala le za potovanje v kraj terenskega dela in za povratek s tega dela ob končanju del. Nadomestilo za ločeno življenje zato ne pripada, ker nimate namena družino preseliti v kraj — samo občasne — zaposlitve na terenu. H. S. K. Vprašanje: Iz vajeniške šole ste bili — po Vašem mnenju neutemeljeno — izključeni. Ali Je s tem Vaše učenje prčnehalo? Ali se Vam dosedanja vajeniška doba upošteva? KUPON ZA PRAVNO POSVETOVALNICO SP — .ODGOVORI NA VPRAŠANJA. Odgovor: Učenje Vam Je prenehalo po zakonu (čl. 17 uredbe o vajencih). Kljub temu pa mora vajeniška šola v odločbi o Vaši izključitvi iz šole upoštevati Vaš uspeh pri praktičnemu delu. Ce ste pri tem delu pokazali najmanj dober uspeh, se Vam doba. prebita pri učenju, vse do izključitve vračuna v delovno dobo. ki je potrebna za dosego strokovne usposobljenosti polkvalificiranega ali kvalificiranega delavca s praktičnim delom. Drugih ugodnosti zakon ne predvideva. P. I. Pristava Vprašanje: Kljub temu. da še niste 18 let stari, se zahteva od Vas z ozirom na mehanizacijo v podjetju delo po normi. Ali je to v skladu z zakonom? Odgovor: Za mladino v delovnem razmerju veljajo po zakonu o delovnih razmerjih določene omejitve (prepoved nadurnega in nočnega dela. kakor sploh dela. ki bi utegnilo biti zdravju škodljivo). Tako delo bi moglo biti tudi delo po normi. O tem. ali mladoleten delavec sme tako delo opravljati, odločajo komisij e v podjetju, ki jih ime. ' nuje delavski svet in pa delavska inšpekoija. Tudi dela V organizaciji, kjer je izvedena mehanizacija, hermetiza-cija delovnega postopka, se mladini lahko prepove. Vprašajte pri navedenih organih podjetja oz. pri organih delavske inšpekcije, kaj velja v Vašem primeru! Prometne nesrefie V soboto v večernih urah se je v bližini vasi Rob pri Velikih Laščah pripetila huda prometna nesreča. Voznik traktorja Jože Bukovič je peljal na priklopniku hlode proti vasi Rob. Trije delav-d so sedeli na traktorju, ostali pa na priklopniku. Po strmem klancu je vozil traktorist s preveliko hitrostjo, zato Je z&pelja! desno s ceste v gozd. Delavci so skočili s traktorja in priklopnika. Na traktorju sta ostala le voznik in spremljevalec Rašo H. Priklopnik Je pritisnil traktor ob drevesa in se prevrnil na desno stran. Traktorist Je bil na mestu mrtev, spremljevalec pa Je bil huje poškodovan. Laže Je bil poškodovan tudi delavec Anton P. 4> V nedeljo zjutraj pa se Je pripetila huda prometna nezgoda v Ljubljani na Celovški cesti pri hiši št 157. Po tej cesti Je iz Sent. vida protj mestu pravilno po desni vozil osebni avtomobil, ki ga Je upravljal O. S. Nenadoma mu je prečkal cesto vinjeni pešec C. S. Voznik nezgode ni mogel preprečiti. Zaletel se Je v pešca ln ga hudo poškodoval. 4> V Dragomeru se Je v nedeljo prevrnil osebni avtomobil, pri čemer se Je en potplk hudo poškodoval. Šofer osebnega avtomobila Rudi F. se Je skušal Izogniti štiriletnemu Mirku H., da ga ne bi povozil. V cik-cak vožnji pa se Je osebni avtomobil prevrnil. čala 6:5. P" "v *---'-----„7 . vodila za gradnje preko »Pionirskega Ust?« in revije »2ivljenje in tehnika«. Posebno razveseljiva je vest. da so v Litiji, Izoli in Škofji Loki že začeli z modelarstvom. V pionirskem odredu v Škofji Loki Je sedaj 30 modelarjev, ki so že izdelali nekaj modelov jadrnic in vojnih ladij. Na Dan mladosti bodo priredili razstavo, na kateri bodo pokazali to malo bro-dovje. Ce bo skupščina B7-S osvojila predlog, ki je bil sprejet na tem posvetovanju, bo 21. Junija (v okviru Zbiljske rogate) slovensko modelarsko prvenstvo. Najboljši modelarji pojdejo nato na državno modelarsko prvenstvo, ki bo letos v Zadru. Tako bo Slovenija po šestih letih spet zastopana na takšnem tekmovanju. R. G. MARIBORSKI DOGODKI Na igrišču Kovinarja je včeraj gostovalo rokometno moštvo Zagreba s petimi državnimi reprezentanti. Gostje so premagali Kovinarja 28.20 (9:14). Na igrišču Maribora je istoimensko moštvo izgubilo tekmo s trboveljskim Rudarjem 15:23 (9:10). V prijateljskem boksarskem srečanju je Maribor zmagal nad Mladostjo (Čakovec) 13:1. Na košarkarskem turnirju Je moštvo Maribora premagalo Branik 90:66 (42:27), v drugi tekmi pa Je izgubilo proti Ljubljani 65:74 (35:39) Najboljši strelci so bili Potrč 19 in Meršnik 16. med domačimi ter Zupančič 22 in Skr-tanc 20 med gosti. VEC košarkarskih SODNIKOV Košarkarski sodniki Slovenije so včeraj pregledali na občnem zboru delo v preteklem letu. ki je bilo v splošnem plodno in pravilno. Skrbeli so za nov naraščaj in se trudLili, da bi pni starejših sodnikih utrdili teoretično znanje. Na zboru so potrdili tudi napredovanja. tako da bodo poslej slovenske sodniške vrste štele tri republiške, enega zveznega :n tri kandidate za mednarodne sodnike več. Novemu devetčlanskemu upravnemu odboru bo tudi letos načeloval Janko Kav&lib. Doma — vendar prisotni povsod s sprejemnikom 0 58 UKV ki je najsodobnejši sprejemnik domače izdelave. 53.950.— TELEKOMUNIKACIJE, LJUBLJANA Podjetje »Telekomunikacije«, Ljubljana, Pržanj 24 ros pl.su J e mesto vodje proizvodnega . sektorja Pogoj: elektroinženir z najmanj 5-letno prakso na vodilnib'-mestih v industrijskih podjetjih. Pismene ponudbe z obširnimi podatki pošljite na p. p. 376 LJUBLJANA, do 30. aprila 1959. 2238 Sporočamo, da je umrl moj oče in stari oče dr. VILKO RALTIC Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 15. aprila ob 17. uri iz Marijine mrliške vežice na Zalah. 2alujočl: sin ing. Franci in vnukinja Bsrbka ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Buenos Aires, dne 13. aprila 1959. L Gospodarskim organizacijam Kmaiu bo d ‘iskana naša poznana, izdaja, ki je nujn > potrebna za vsako organizacijo: stalna letna gospodarsko ZBIRKA PKOPISA O RASPODELI UKUPNOG PRIHODA I DOHODKA PRIVREDNIH ORGANIZACIJA (Nova popravljena izdaja za 1959. leto) Zbirka obs 'ga popi vljeno besedilo predpisov, ki uravnavajo n ''eljevanje skupnega dohodka in dobička gospodarskih organizacij, vse spremembe in dopolnitve, ki ~o ie objavliene v lanskem in letošnjem letu, kakor tudi vse nove predpise, ki so bili dodani ob koncu lanskega in v let'- jem letu, to je: — zakon o razdeljevanj' dohodka gospodarskih organizacij — zakon o sredstvih gospodarskih organizacij, — zakon o delovnih razmerjih, — zakon o p spevku k proračunom iz osebnega dohodka, — 'vezni družbeni plan za 1959. leto Poleg tega obsega zbirka tudi popravljeno besedile drugih posebnih (in podrobnih) predpisov o prispevku iz d xlka, o stroških poslovanja z osebnimi dohodki in prispevkih iz osebnih dohodkov, o prodajalnah in podjetjih s pavšalnim obračunom itd. Zbirka bo obsegala tudi seznam pojmov. Ker ;e lanska izdaja razprodana in je postala precej neak* alna, ker so za 1959 leto vnešene v predpise o razdeljevanju pomembne spremembe, bo ta popravljena izdaja omogočila vsaki gospodarski organizaciji in drugim gospodarskim organom, da se bode laže znašli v ustreznih predpisih, ki so zbrani ir> siste matizirani na enem mestu v tei zbirki. Ona te velike izdaje v predplačilu je 1.200 dinar- jev. I. ja oc tiskana v omejenem številu izvodov! Sprejemamo vse neposredno prejeta na jčila samo po povzetju ali, če denar vnaprej vplačate na naš tekoči račun. 101-11 1-07 "ISA VREMENA A UM IN IS' i|Š|gg založr tiskarsko podjetje 3eoc-ad, o. p. 479 Komercialni oddelek: Črnogorska št. 1 Telefoni: 27-953 in 21-314 0RVESTIL0 OBVEŠČAMO VSE KUPCE, DOBAVITELJE IN OSTALE POSLOVNE ZVEZE, DA SE JE S 1. APRILOM L. 1959 PODJETJE TOVARNA POLJEDELSKIH STROJEV MARIBOR PRIKLJUČILO K PODJETJU »METALNA« TOVARNA KONSTRUKCIJ IN STROJNIH NAPRAV MARIBOR KI PREVZEMA VSE PRAVICE IN OBVEZE PRIKLJU CENEGA PODJETJA. KER BO »METALNA MARIBOR« NADALJEVALA S PROIZVODNJO PO PROGRAMU PRIKLJUČENEGA PODJETJA. SE TEMU PRIMERNO RAZŠIRI NAZIV TEGA PODJETJA V »METALNA« tovarna konstrukcij, strojnih naprav, poljedelskih strojev in livarna MARIBOR Tovarna poljedelskih strojev se s tem zahvaljuje vsem svojim komitentom za izkazano zaupanje in sodelovanje »METALNA« — MARIBOR* se priporoča vsem dosedanjim kupcem in ostalim poslovnim zvezam ter bo skrbela za to, da bodo tudi poljedelski stroji in livniški Izdelki na izredni kvalitetni višini. KOLEKTIV TOVARNE POLJEDELSKIH STROJEV MARIBOR KOLEKTIV »METALNE« TOVARNA KONSTRUKCIJ IN strojNih NAPRAV MARIBOR Za vedno nas je zapustila v 84. letu starosti naša predobra, ljubljena žena, mama, stara mama in sestra, teta Bogomila Dermelj roj. SAMEC Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 15. aprila 1959. ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na 2alah. Žalujoči mož Mirko, sinova Ali in Mire, snahi Dragica to Jelka, vnuki: Irena,- Roman, Marko, Mirica, sestra Draga Leskovic roj. Samec, brat prof. dr. Maks Samec in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 13. aprila 1959. KJ MriKA' KOLEDAR Torek, 14. aprila: Valerija. Sreda, 15. apnla: Helena. , * Na gradbeni fakulteti je diplo-m.ral ing. Cedo MlLlC. Čestitamo znanci! Za ing. agronomije Je diplomirala MlNCA HRIBOVŠEK. Čestitamo! Sorodniki. Mile in prijatelji. ■iNi FAGU so diplomiral: za in-ten rje agronomije Minca Hribovšek, .Sonja Praznik, Iva Rotar, Alenka Rus, Malka Stefanič, Mi-ba Krhin in Cini Zmahar. Kolegi iz letnika iskreno Čestitamo! Ing. Jožetu Mafku k d.piomi na agronomsk. fakultet; iskreno čestita — Lojze. Brankici pcčiiikar lz Maribora iskrene čestitke k diplomi. Prijateljice. ^ Ob 50-Ietnici dela v grafični strokj čestita vestnemu jn požrtvovalnemu tovarišu ALBINU FllliiOSlCU kolektiv »S.oven-skega poročevalca«! NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA Si.L7.BA ZA NUJNE OLISKE NA BOLMKOVE.il DOMU OD 20.—7. URL Z J U 'I RAJ. \ NEDELJO IN' PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom RUDNIK: Dr. Velikonja Tine. Rudnik 80, tel. 23-232. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. Zdravstveni dom CENTER: L>r. Kozak Vlasta, v sredo dr. Vrbica Milena. Miklošičeva 24, tel. 39-151. Za obiske otrok ista tel. številka. Zdravstveni dom MOSTE: Dr. Stamač Milena, GiaMovioe-va ja, tel. 30-738. V sredo ZD Moste. Krekova 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom SlSKA: Dr. Gašperlin Janez. Černetova 31, tel. 22-831. V sredo dr. Gombač Nevenka, Černetova 31. tel. 22-831. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Dr. Tičar Lojze. Veselova 19, te!. 21-966. v odsotnost; zdrfiv-n.ka kličite tel. LM. 30-300. Zdravstveni dom VIC: Dr. Gorazd Zavrnik, tel. 20-438. V sredo dr. Milan Hodalič — Emonska 10. tel. 20-497. Namesto cvetja na grob pok. Dušanu LAZARJU sta poklonili ž m Machiedo in Trgovac 1.500 din za slepo mladino. N .. testo venca na grob pok. Mar.;.: ZAVADLAV roj. Brajnik je poklonil. N. F. 1.500 din za slepo mladino. Namesto venca na grob. pok. Budoifu OZIMU so poklonili sostanovalci. Igriška 3. za slepo mladino 3.350 din. Namesto venca na grob pok. uredniku Rudolfu OZIMU je poklonilo Društvo stenografov in strojepiscev 5.000 din za slepo mlad.no. Kvnateljstvo Zavoda za slepo mladino se za poklonjene zneske najlepše zahvaljujel Vsem telefonskim naročnikom! Vse lelefonske naročnike, zlasti podietja :n ustanove v Ljubljani pozivamo, naj nemudoma javijo vse spremembe (razen v primeru, da so spremembe že javili) za no-; t' efonsk; imenik, sicer bodo vre? :ii v telefonski Imenik do-ianj. podatki. — Spremembe ja-e Podjetju za ptt promet v : ubljani, Cigaletova 6 — uredni-; i. tel Tonskega imenika. Podjetje za poštni, telegrafski in telefonski promet- v - Ljubljani. DRUŠTVO ZA RAZISKOVANJE JAM SLOVENIJE ima svoj redni občni zbor v četrtek. 16. aprila ob 19. ur: v balkonski dvorani univerze. Vljudno vabljenil »RADI O GLAS«, Borštnikov trg 1 izrisuje popravila vseh vrst rad-o-aparatov. ČEBELARJI! Pošljite voščlne in vosek pravočasno v zamenjavo za s.-tmce. Pr; Medex v Ljubljani že 1-ako dobite nove vlivane satnice. '. ... Vam bodo dali potrebna na- vodila za delo z novimi satn.cami. ne prevzema Medex v pre-dt-iavo do vključno 15 . 4 1953. PLEZALNA SOLA ALPINISTIČNI ODsEK »UNIVERZA« pri Akademskem planinskem društvu priredi tudi letos plezalno šoio na Turencu pod Grmado. — Vse interesente vabimo na otvo-r veni sestanek šole v četrtek, lo. apula ob IS. uri v društveni pisarn- — APD — Ljubljana. Miklošičeva 5 a. instrumentalnih skladb, s katerimi Je posebno zaslovel. Na koncertnem odru Je začel nastopati v skandinavskih deželah leta 1947, za pevsko kariero pa se Je dokončno odločil 1949 leta. Odtlej gre njegova umetniška pot na opernih 'in koncertnih odrih v Evropi in Ameriki. Koncertne turneje in posnetki na ploščah so Kirnu Borgii pridobile sloves enega najbolj čislanih evropskih koncertnih in opernih pevcev. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek. 14. aprila ob 20: Vilhar, Večer v čitalnici. Gostovanje na Reki. Sreča, 15. aprila ob 16: Proslava 40-letmce ZKJ. Priredi 3. osnovna šola na Poljanski gimnaziji, ob 17: Rattigan. Ločene . mize. Gostovanje na Reki. ob 20: Torkar, Delirij. Abonma red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek. 16. aprila, ob 20: Torkar: »Delirij«. Abonma Mladinski XV. Petek, 17. aprila, ob 20: Držič. — »Tripče de Utolčea. Abonma Kolektivi B. Vstopnice so tudi v prodaji. (Tripče — France Pre-setnik). Sobota, 18. aprila, ob 20; Rattigan: »Ločene mize«. Izven. Nedelja. 19. aprila, ob 15: Rattigan. »Ločene mize«. — Abonma Kolektivi E. Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: Držič, »Tripče de Utolče«. Izven. (Tripče — France Preset-nik). Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom Četrtek, 16. aprila ob 20 uri: Bis-son-Carrč: »Maškarada, veselo- igra. Gostovanje v Medvodah. Prodaja vstopnic pri blagajni kina. _ , Sobota. 18. apnla ob 20: J. Ne-stroy: »Utopljenca«, veseloigra z godtx> in petjem. Zadnjič. Nedelja. 19. aprila ob 15.30: F. Lipah: »Glavni dobitek«, veselo- igra. P-opoldaanska predstava ob 19.30: Bisson-Carrč: »Maška- rada«. veseloigra. Gostovanje v Trzinu. Predprodaja vstopnic v Šentjakobsko gledališče bo stovalo v četrtek, 16. apnia ob 20. uri v Medvodah z Bisson-carre-jevo veseloigro »Maškarada«. Predprodaja vstopnic pri blagajni Predprodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon štev. 32-860. Neznosno srbenje med prsti na nogah povzroča glivični lišaj. Razvoj glivičnega lišaja preprečuje »NOGIS«. Dobite ga v lekarnah in drogertjah. GLEnSLiSČS DRAMA Torek. 14 aprila: zaprto. 20.30: Brecht: S vej k v drugi svetovni vojni. Piedstavo piv-na- ša televizija Ljubljana.) (Pi o »stale vstopnice so že v prodaji.) C trt< k, 16 aprila, ob 15: Shake-... . Henrik V.« — za In ti • idatrsko š-olo v Za- gorju. (jo Kozak: »Punčka«. — Abonma C. (Preostale vstopnice so v prodaji.) Petek. 17 apr.la. ob 13.30: Kozak: »Punčka" Abonma G. (Preostale vstopnice so v prodaji.) Sobota. 13. apr la ob 19.30; K:>zak: »Punčka«* Abonma H (Preostale vstopnice so v prodaji.) N ielja. 19. aprilsC 0*0 19.30: — Osborne: »Ozri se v.t gnevu!« Izven in za podeželje-Posebej opozarjamo: začetek . . . 15. aprila je iz- jemoma ob 20.30 (zaradi TV prenosa); , . . v nedelio 19. apnla zvece. ,ie na s: redu Izven predstava Osbor- ne ve Drame »Ozri se v gnevu!« OPERA Torek 14 . 2 ob :n.30. Prokof- . . . . Abonma red F • S.eda, lo. dpiiiši 00 L.oO: Oiren-bach, II01 r MANNOVE PiUpO-\ j.l>KE. Abonma red K. .(Vstopnice tud: v pi-klaji.) Četrtek, 16 apr-la. ob’ 19.30; P10-kolje v; Ptr£LKA. ADonma red E lice . •• • pruaaji.) Petek,- 17. aprila ob 15.30. Čajkovski: EVGE.N1J GajEGiN. Abonma red Petek popoldanski. (V predaji stojišča). Sobota. 13 apr-la. ob 19.30 Pro” k djev: PEPELKA Abonma red A. (Vstopnice tudi v prodaji.) Nedelja. 13. aprila, ob 19.30: Gou-■iod- FAUST Gostuje finsk; basist K.m Borg Izven, tudi za podeželje , . V nedeljo, 1». t m. bo v naši Operi nastopi! znamenit! finski li‘.-ist Kim Borg Pel bo Mefista v (.uunojevi operi -Faust«. Kini Borg jc stalni član Opere v Ko-penhagnu. Državne Opere v Mtin-chenu in Milanske_ Seale. Rojen je bi! 1919 \ Helsinkih, kjer je študiral kemijo in 1946 rtip omiral na Tehniški visoki šoli. Med študijem se Je ves čas ukvarjal tudi 7 glasbe. Študiral je pelje in glasbeno teorijo. Danes je ta vsestranski umetnik tudi komponist Delegati iz Beograda bodo predložili svoja pooblastila in prejeli kongresni material dne 22. aprila t. 1. v kongresni pisarni v Domu sindikatov Jugoslavije, v sobi št. 7 v I. nadstropju, vhod iz Trga Marksa in Engelsa. Iz pisarne komisije za pripravo IV. kongresa SSJ. O PUTNI St OVEN HA DRUGI DEL NAGRADNEGA NATEČAJA ZA NOVO IME PODJETJA JE OBJAVLJEN V NAJ-NOVEJSI ŠTEVILKI TEDNIKA TEDENSKA TRIBUNA (TT). Preberite objavo in sodelujte v drugem delu natečaja za NOVO IME PODJETJA. Med udeležence drugega dela natečaja bo razdeljenih 34 nagrad. PRVOMAJSKI IZLETI ki jih prireja PUTNIK SLOVENIJA so posebno doživetje. Zahtevajte- programe zanimivih prvomajskih- izletov v vseh poslovalnicah PUTNIKA SLOVENIJA, ki srremmai'« tud MIEI20E Torek, 1». a-pnla. Dežurna lekarna: »Tabor«, Trg revolucije 3. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Savin. »Cajna punčka«. Red VAS. (Sedeži tudi v prodaji.) Sreda. 15. aprila. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Savin. »Cajna punčka«. Red Sreda. (Sedeži tudi v prodaji.) Ob 19.30; Gorinšek, »Silni bič«. Gostovanje v Ravnah. KINO KONCERTI Finski hasbariton Kim Borg, eden najboljših svetovnih komornih pevcev, ki je že lan; koncertiral v Ljubljani z izrednim uspehom, bo koncertiral ponovno v petek, 17 .aprila, v Filharmoniji za bel- abonma. Na sporedu -so pesemski cikli Telemanna, Scnu-berta Wolfa. Kilpinena in Mu-sorgskega. Pri klavirju Pavel Si-vic. Vstopnice na dan koncerta v Filharmoniji. Za abonente ostalih abontnajev popust. PREDAVANJA ljudska univerza LJUBLJANA V sredo, dne 15. 4. 1959. ob 20. uri bo pod naslovom »V sredo ob osmih« govoril tov. Ivan REGENT, član Izvršnega komiteja ZKS »V POČASTITEV 4u. OBLETNICE ZKJ IN SKOJ«. Predavanje bo v dvorani Delavskega odra (Sindikaipi dom Miklošičeva oesta Sr. 26). Slovensko kemijsko društvo, organska sekcija, obvešča, da bo predaval dr. ing. R- Kavčič o-temi- »Rezultati raziskav o strukturi lendavske nalte«. Predavanje bo v sredo, dne 15. aprila-1. 1 ob 18. uri v kemični predavalnici, Ljubljana. Vegova 4 (realkah Vljudno vabljeni. * V Gledališkem klubu pri Defav-skem odru v Ljubljani oo zaiadi izrednega zanimanja v sredo, lo. t. m. nadaljevanje debate o problemih sodobnega gledališča v Jugoslaviji. Pogovor bodo vodili Lojze Filipič. Herbert Grun. Miloš Mikeln in Bogdan Pogačnik. Sestanek bo ob 19. uri v prostorih kluba na Miklošičevi 28. Člani in gostje vabljeni! v Prirodoslovno društvo vabi na predavanje univ. prof Cirila Rekarja: »Izraba sončne energije danes ln v bodoče« Predavanje z barvnimi diapozitivi bo v 14 aprila ob 20. ur: v prirodo- slovni predavalnici na univerzi. Slovensko geološko društvo vabi na predavanje geologa Karla Grada: Geološke razmere v okolici Litije. Predavanje bo v sredo. 15. aprila ob 17. un v matematični predavalnici. r Trgovinska zbornica za LRS -Dru = tvo ekonomistov Ljubljana in društvo Pravnik d^v,7Ceu^ tek, dne 16. aprila t: 1: ob 17. uu V Trgovinski zbornici za L«» — Beethovnova 10, razgovor »..pora naših gospodarskih z inozemskimi podjetji« katerega bo vodil tov. prof. dr. Jože Ju-hart. 1 Društvo ekonomistov Ljubljana, sekcija za organizacijo podjetij, priredi v četrtek, dne 16. aPlda t 1 ob 17 uri v predavalnici štev- 2 Ekonomske fakultete Ljubljana, Gregorčičeva 27 predavanje tov. dr Leon Jerovca direktorja Cen tra za gospodarsko svetovanje .v Liubljan- s prikazovanjem am®rj-škegfi filma o temi: »O pomenu obračunavanja stroškov v zvezi s sodobno organizacijo dela«. Planinsko društvo Ljubijana-ma-tlra prireja 22. aprila ob 28 uri v Domu žeelzničarlev. Trg OF 3. predavanie tov. Staneta Tavčarja »Holandija, dežela cvetja, -n njeni ljudje« z barvnimi diapozitivi. Predprodaja vstopnic od 18. aprila v društveni pisarni. OBVESTILA SPOROČILO DELEGATOM IV. KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Po sklepu Generalne direkcije Jugoslovanskih železnic številka 27-74-59-11-1 p'r7- odobren 5078 popust na redne vozne cene za delegate IV kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Popust velja za vse vrste vlakov in. razredov od vseh postaj s področja FLRJ do Bepgrada in nazaj. Deiegati bodo kupili na odhod-p. postaj: legitimacije K-13 in vozno karto do Beograda, ki jim bo služila za brezplačen povratek, ko bodo dali potrditi legitimacijo K-13. da so sodeloval: na kongresu Legitimacije K-13 bo ob povratku žigosala namesto želez-nške postaje Beograd služba, ki jo organ .7.: ra »Turtst-ekspres. v prostorih Doma s.ndikatov Prihod delegatov v Beograd je predviden dne 22. aprila t. 1. Od tega dne dalje Je preskrbljeno tu-d prenočišče nelegati na.: se po prihodu javijo v kongresni pi-sarn:, ki Je na železn ški postaji. Tam bodo izročili pooblastila in sprejeli kongresni material. NOVO MESTO »Krka«: ital. film »lepe toda siromašne«, v sredo isti spored. ČRNOMELJ: nemški tlim »VRAŽJI KROG«, ob 20. v sredo isti spored. KRANJ »STORŽIČ«: premiera angl. filma »LADJA JE UMRLA OD SRAMU«, ob 16. 18 in 20. V sredo isti spored. RADOVLJICA: ital. film »ŽELEZNIČAR«. ob 20. V sredo isti spored ob 17-30 in 20. JESENICE »RADIO«: jugosl. film »DALMATINSKA SVATBA«, ob 18 in 20. V sredo ital. film »BRANIM SVOJO LJUBEZEN«, ob 18 - in 20. JESENICE PLAVŽ; nemški film KAPETAN IZ KOPEN1KA«, ob 18 in 20. V sredo zaprto. ŽIROVNICA: v sredo jugosl. barv. cinemascope film »4 km NA URO«, ob 19.30. DOVJE: v sredo Jugosl. film »DALMATINSKA SVATBA«, ob 19. MARIBOR - TEZNO: kino »TAM«: ruski barv cinemascope film »IZGUBLJENI KONTINENT«, v sredo isti spored. M SOBOTA »Park«: franc, film »GERVAISE«, ob 17.30 in 20. V sredo franc, cinemasc. jugoslov. film »GUBIAH«. ob 17.30 in 20. PTUJ »Mestni kino«: amer. film s tednikom »MODRI PAJČOLAN« ob 18 in 20. V sredo isti spored. PIRAN — PORTOROŽ: češki film »NA KONČNI POSTAJI«. PIRAN »Tartini«. »Garibaldi«; češki film »NA KONČNI POSTAJI«. V sredo amer. barv. film »ČLOVEK V NOVI OBLEKI«. USAHl/TOIRO mm TurTiT bi ro U1BUM KINO UNION: ital j. film »BELE NCCI«. Režija; Luchino Viscon-ti. Igrajo Maria Schell. Marcello klasiroianni in Jean Marais. Film je dobil drugo nagrado na festivalu v Benetkah 19o7. Tednik F. N. 15. Predstave ob 15. 17, 19 in 21 uri. Ob 10 uri matineja amer. kriminalnega filma »NASILJE«. KINO KOMUNA; angl. barv. d-nemasoope -film »GLOBOKO SINJE MORJE«. Režija: Anatol Litvak. Igrata Vivien Leigh in Kenneth More. Tednik F. N. 15. Predstave ob 15. 17. 19 in 21 uri. KINO VIC: amer. barv. cinemascope film »OSVAJALEC«. Predstave ob 15, .17, 19 in 21 uri. Danes zadnlikrat! KINO SLOGA: amer. barv. film »DAVY CROCKETT«. Predstave ob. 15, 17, 19 in 21 uri. KINO SOCA: franc, nemški film »SALEMSKE ČAROVNICE«. — Predstave ob 15. 17.30. in 20 uri. KINO SrSKA: amer. barv. cinemascope film »PRINC ŠTUDENT«. Tednik F. N. 15. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 ure in od 14 ure dalje. . MLADINSKI KINO »LM« Kotnikova 8: jugoslov. film »TRENUTKI ODLOČITVE«, ob 10. in' 15. uri. V sredo isti spored.’ TRIGLAV; ameriški vistavlsion film »UMETNIKI IN MODELI«. Tednik.. V glavni vlogi: Dean Martin. Anita Ekberg. Doroti Melone. Predstave ob 16. 18 in 20 uri. Prodaja vstopnic od 15. dalje. V sredo isti spored. »LITOSTROJ«: franc. barv. vista-vision film »FOLIES BERGERE«. ob 13 in 29. V sredo angl. f:lm »BEŽNO SREČANJE«, ob 20. — Predprodaja, vstopnic uro pred pričetkom predstave. CRNUCE »Svoboda«: v sredo francoski film »PRIMER DR- LAU-RENTA«, ob 20. ŠENTVID »Svoboda«; v sTedo amer. film »TARZAN BRANI DŽUNGLO«, ob 17 in 19. GUNCLJE: nemški film »DOKLER BOS Z MENOJ«, ob 17 in 19. V sredo isti spored. VEVČE: v sredo ital. film »BIGA-MIST«. ob 17 in 19-DOMŽALE: v sredo japonski film »GODZILA MORSKO CUDO«, ob 18 in 20. KAMNIK »Dom«; franc, film »TO SE IMENUJE ZORA«. V sredo isti spored. DUPLICA; v sredo franc, film »ZLA SREČANJA«, ob 20. BLED: japonski film »ATOMSKA BOMBA NAD HIROSIMO«, ob 20. V sredo isti spored ob 17 in 20. AVTOBUSNA PROGA LJUBLJANA-ZlCNICA KRVAVEC V zvezi z objavo voznega reda, ki je bil objavljen v nedeljo, dne 12. t. m. v dnevnih vesteh Slov. poročevalca pod istim naslovom, se mora pravilno glasiti: Odhodi iz Ljubljane: vsak dan ob 7 00. razen tega ob delavnikih tudi ob 13.36, ob sobotah tudi ob 15.00, ob nedeljah tudi ob 6.00 in 9 00 uri. Odhodi z Žičnice: vsak dan ob 19.00 razen tega ob delavnikih tudi ob 14.15. ob sobotah tudi ob 20.00 ob nedeljah tudi ob 18.00 ln 20.30. Cenjene izletnike prosimo, da vzamejo to na znanje. ZAHVALE ZAHVALA Najtoplejšo zahvalo dolgujemo vsem prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega nepozabnega očeta, brata in svaka IVANA MLINARICA Se posebej se zahvaljujemo dr. Graparju za požrtvovalno skrb v bolezni, dalje arh. Sivcu za ljubeznivo naklonjenost, duhov-ščini z Viča, Rakovnika ;n Kodeljevega za spremstvo ter vsem drugim prijateljem in sostanovalcem. ki so mu darovali vence in cvetje ter ga v tako obilnem šte-.vilu spremili na njegovo zadnjo pot. ' . . Vsem prisrčna zahvala. Ohranilo dragega pokojnika v blagem spominu! Sin Maks. brat Franc, svakinja Jožefa Sabeo in ostali sorodniki. Ljubljana, 13. 4. 1959. UMRLI Dotiskane so naše nove izdaje OSNOVNI ZAKON 0 PREKRŠAJIMA s pojasnilom dr. Milana Brkiča in Jove Cmogorčeviča, .. : r-e« ikov zveznega javnega tožilca Izdaj- v latini ’’ Cena 850 dinarjev »PRI .1 -NIK PRTMENtJ ZAKONA J RAD- NIM ODNGšIMA« s poj^-nili. služi • .i prirryiil- ki obsega te najnovejše spremembe in donelo«'*— so priredili po odloku sekretariata za delo zveznega izvršnega sveta 05 št. 1697/2 6d 18. ni,. 1958. leta Milan Kakovič, načelnik o -delka a del. razmerja sekretariata za delo zve2ine-oa izvršnega sveta, Slavko Bujdič, svetnik v sekretariatu za delo zveznega izvršnega sveta, in dr. Teofilo Popovič, profesor Upravne šole v Beogradu Izda*a v latinici Cena 650 dinarjev Naše izdaje prodajajo vse knjigarne v državi! ' ->re: »mamo vse neposredno prejeta naročila samo po povzetju ali pa. če vnaprej plačate naročnino na 101-11 naš tekoči račun 1-972 '•SAVREMENA ADMINIST zalo/.' iško-tiskarsko podjetje Beograd, p. p. 479 Komerr: ,i odd'" k: Črnogorska št. 1 Telefoni: 27-953 in 21-314 ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujem vsem, ki so nam ob bolezni in smrti našega dragega očeta JAKOBA ZUPANČIČA stali ob strani, mu nudili pomoč in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujem vsem darovalcem vencev in cvetja. Radeški godbi, sindikatu kurilnice Zidani most, kolektivu' Brežiške gimnazije, učencem 8 razreda, kolektivu TSS Krško', dr. Matkotu. društvu upokojencev za njihove poslovil-ne besede, upravi ekonomije ter vsem. ki ste ga tako lepo spremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoča žena Marija, hčerka Vera in sin Tonče z družino. Radeče, 6. aprila 1959. MALI OGLASI ŠOFER s prakso na DKW išče službo na poltovornem, osebnem avtomobilu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mealkoholist«. 8795-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k 4-članski družini sprejmem. — Novšak, Kolodvorska 25-V. 8325-1 V SLUŽBO sprejmemo pekovskega pomočnika. — Možnost nastopa službe takoj ali do 1. maja 1959. Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje preskrbljeno. Pekarija Medvode. 8326-1 VOLKSiVAGEN. odlično ohranjen, prodam. — Šuštaršič, Medvode, Svetje 32. 8787-4 OPEKO prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Opeka« v ogl. odd. 8794-4 OTROŠKI VOZIČEK in prenosljiv avtomobilski radio, tudi za 220 V, oboje skoraj novo. prodam. — Predjamska 41. 8789-1 KO GRESTE V TRST, ne poza-b te na zelo koristen naslov: MAGAZZINI ALLA STAZIONE. Via Cellini 2, kjer dobite po najugodnejših cenah veliko Izbiro vsakovrstnega blaga, konfekcije. perila, ameriških bund, vetrnih jopičev, dežnih plaščev, dežnikov, nogavic, šalov itd. Posebna sezonska ponudba: kosi 3 m najfinejšega .enobarvnega in vzorčastega balonskega blaga (340 cm višine) po 1.900 Lit za cel kos. Nabavljeno blago odprem-Ijamo na željo na vsak naslov v Jugoslaviji Ker Je naša trgovina le neka) korakov od glavne postaje, vam bo najzanesljivejši spremljevalec . ta oglas, na podlag: katerega vam priznamo poseben popust. 2052-4 POZOR! V Trstu. Viale D’Annun-zio 6. v veletrgovini »AlTope-raio« dobite veliko izbiro vsa-r kovrstmh vetrnih jopičev (bund), dežne plašče za moške, ženske in otroke, meške srajce, hlače in posamezne jopiče’ po najnižjih cenah — Pomnite! Veletrgovina »ALL’OPERAIO«, Trst, Viale D’Annunz:o 6. Vsakemu kupcu nudimo poseben popust. 2055-4 HLADILNIK, inozemski. 1591, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. 8760-4 DVA ABSOLVENTA elektro fakultete iščeta stanovanje za eno leto in pol. Lahko posamezno. » Ponudbe pod »2 absolventa« v ogl. odd. 8111-9 Najnovejše sredstvo za čiščenje, mastnih madežev -V M ZAHVALA Vsem. kt ste spremili mojega moža JERNEJA KRAJNCA na zadnjo pot, prisrčna hvala. Posebno zahvalo izrekam dr. Klunu iz Splošne bolnišnice v Ljubljani in uslužbencem Rehabilitacije za podarjen venec. Žalujoča žena. Upravni odbor tovarne »ZIMA« LJUBLJANA — Fužine razpisuje delovno mesto SEFA splošnega sektorja in finančnega KNJIGOVODJE Pogoj: srednja strokovna izobrazba in primerna praksa. — Ponudbe pošljite na naslov podjetja. Umrl 1e mo) dragi očka MIRKO GLOBOČNIK knjigovodja Dragega pokojnika bomo spremili v torek. 14. aprila ob 15.30 url iz Jakobove mrliške vežice na Zalah. 2alujoča hčerka Mira Ljubljana. 13. aprila 1959. GOSTINSKO PODJETJE »RIO« LJUBLJANA, Titova 4 išče Sela službe Pogoj: visokokvalifici- rani delavec z večletno prakso. — Zglasite se v upravi podjetja. 21 Č N I C A nova ____ proizvodnje U. S. D., dolžina 7 km, kompletna, z železnimi stebri in pogonsko postajo. — Plačilo v dinarjih. Nujno proda Biro »ZEMUN«, Maršala Tita štev. 29 — tel. 37-462. 2345-86 Gostinsko podjetje RIO Ljubljana, Titova cesta 4 Išče: ŠEFA STRE2BE Pogoj: visokokvalificirani delavec z večletno prakso. Zglasite se v upravi podjetja. 2043 Uprava goriških vodovodov Nova Gorica sprejme v službo SKLADIŠČNIKA Pogoji: stroko-trgovski pomočnik v železnini ali pol-kvalificirani delavec v železnini s petletno prakso. Plača po dogovoru. Nastop službe po možnosti takoj. Pismene ponudbe pošljite do 1. maja 1959 na Upravo goriških vodovodov Nova Gorica. 2343 KOLO, moško, Strapacno. kupim. KroJaStvo, Titova 35. 8711-5 STANOVANJE, 3-sobno. komfortno. z garažo, v strogem centru, dvoriščno, z razgledom, zamenjam za komfortno 2-sobno s kabinetom v bližini centra. Ponudbe pod »Garaža« v ogl. odd. 8781-9 OBRTNIK, star 30 let. Išče opremljeno ali prazno sobo v Ljubljani ali na periferiji. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prilika« 8793-9 DVE MIRNI uslužbenki iščeta sobo, pomagata tudi v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Skromni« v ogl. odd. 8792-9 INTELIGENT, miren in soliden, išče prazno ali opremljeno sobo s posebnim vhodom. Plača dobro. Nudi nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«. 8728-9 DNE 4. IV., v soboto zjutraj, sem izgubil v Kopru spalno vrečo. Oseba Je navidezno poznana in naj jo vrne proti nagradi na Istra Beur. Koper. 8761-10 TRGOVSKO PODJETJE »Posrednik« Ljubljana. Gallusovo nabrežje 41, razpisuje mesto računovodje. Nastop službe 1. maja 1959. Pogoj: dokončana srednja šola in 5 let prakse kot samostojni računovodja, plača po tar. pravilniku. 8805-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — lahko upokojenko — iščeta dve odrasli osebi. Zglasite se popoldne. Jeranova 20. 8809-1 NEKVALIFICIRANE DELAVCE, vojaščine proste, ter snažilko za čiščenje v popoldanskem času sprejme v službo Tovarna kovinske galanterije, Ljubljana, Mariborska 4. 8812-1 »GRADIS«, centralni obrati. Ljubljana. Smartinska 32. sprejme s takojšnjim nastopom: 2 šoferja C kategorije za . vozila Dum-per za delo na terenu, železo-strugarja, lahko tudi polkvalifi-ciran. skladiščnega delavca. — Plača po tarifnem pravilniku. 8828-1 BRIVSKO-FRIZERSKA pomočnica. dobra moč. z večletno prakso. želi spremeniti službo. Zaželeno je stanovanje. Naslov v Ogl. odd. 8836-1 POŠTREZNICO iščem za vsak petek popoldne Trubarjeva 27-111. 8807-2 V DOPOLDANSKIH URAH grem za postrežnico. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dopoldne«. 8835-2 ITALIJANSKO mešalno pipo z ročnim tušem za kopalnico ih pipo za umivalnik prodam. — Tomažič Slomškova 1. 8801-4 AVTO FIAT 1100 B tipa, prodam. Litijska c. 66. Ljubljana. 8814-4 KRATEK KLAVIR, dobre znamke. in desni štedilnik s ploščicami. vse dobro ohranjeno, prodam Vprašajte od 10.—14. ure: Preradovičeva 18. Bežigr3d pritličje. 8816-4 ZLATO ZA ZOBE prodam. Ponudbe pod »13.000« v ogl. odd. 8817-4 ŠIVALNI STROJ, čevljarski, »Ela-stic«. prodam Splošno čevljarstvo Hribar Franc, Ljubljana. Pugljeva ul. 34. 8818-4 MOŠKO KOLO prodam. Stožice št. 28. Ljubljana. 8819-4 ZENSKO KOLO prodam. Ogled popoldne. Enček, Zrinjskega ul. št. 9-m. 8829-4 KLAVIR, lesena konstrukcija, pro-prodam po zeio nizki ceni za-rad, seiitve ali zamenjam za harmoniko. \Valla. Z.bertova 29. 8821-4 CA. 15.690 KOSOV ZIDNE OPEKE, 3 t apna in betonsko železo prodamo. Material je na Ježici. — Vprašajte pri »Remont«. Moravče, tel. 3, Moravče. 8830-4 DOBRO OHRANJENO kompletno peč za kopalnico prodam. Bogataj, Bled, lekarna. 8831-4 ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno, kupim. Svete Irena, Tomišelj Št. 4. Ig. 8826-3 GARSONJERO ali dve manjši sobi, s souporabo kopalnice kupim. Ponudbe pod »Gotovina ali nov NSU motor Prima« v ogl. odd. 8806-7 SAM O ZA DVA MESECA iščeta sobo dve mirni, v vseh ozirih sol.dni študentki farmacije. — Plačata odlično. Eventualno lastna oprema. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dva meseca«. SS15-9 VISOKO NAGRADO nudim za vseljivo enosobno stanovanje. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«. 8827-9 V NEDELJO DOPOLDNE sem izgubila dihurje v Gradišču. Pošten najditelj naj vrne proti nagradi v Karunovo 16. 8811-1® SLAVKO, prida, vse v redu. — Vlastica. 8810-11 V VASI HlSl boste imeli zabavo in najnovejše vesti, če boste nabavili naše detektor aparate, ih to brez baterije in elektrike, domače in tuje radijske postaje. Prvovrstni aparati 1009, 1709, 2500 din. za srednje in kratke valove 3590 cto. specialno občutljivi zvočnikfi (Freischivinger) za detektorje in baterijske sprejemnike 2000 do 2259 din, slušalke 2000,4000 Orna 1250'din do 2250 din. Germanium Diode 800 dinarjev, tranzistorji 3900 din, montirani s tuljavo in shemo, pertinaks spremenljivi kondenzator (reakcijski) 259,500 pf 350 do 400 din. rezervna vrvica za slušalke 200. kristalni detektorji s fiksnim prijemom 275—350. bananski vtikač. 25 puše 25, razne tuljave 125 do 300 din in drug radio material .— pretežno uvožena roba. Pošiljamo po pošti. »Detektorblažek«, Beograd. Maj-ke Jevrosime 2a. K 2263-10 MOTOR »Zundapp« 250 prodam. Cena ugodna. Knific Franci, Prebačevo 15 pri Kranju. P 617-4 BELO OTROŠKO POSTELJICO, dobro ohranjeno, prodam. L1ub-Ijana, Ilirska 20. II. nadstr. levo. 8832-4 PEKARNE, mlekarne. klavnice, pozori V predaji imamo 3-tonskl avtomobil' »TAM-, zaprt, s plo-čevmasto karoserijo, prevoz1! ca. 30.009 km, brezhiben, dobite ga s prevzemom kredita od 5 let. Informacile v Realitetni agenciji, Maribor, tel. 28-13. P 613-4 NSU »MAKSI« ali «Primo«. zad-n1i tip. kuo m. Plačam do 340 009 dinarjev. Naslov v ogl. odd. P 618-5 DVOSOBNO STANOVANJE v Mariboru zamenjam za enako v Kranju. Ljubljani. Radovljici. — Kdor mi odstopi sobo in kuhinjo. dobi nesrado. Ponudbe na podružnico SP Maribor pod »Po-mlad«. P 614-9 OPOZORILO! Prosimo ustanove In podjetja, do ogfose do vrednosti 5000 DIN plačuje v GGT0V'Ni TAKOJ PRI NAROČILU, ln to: v Ljubljani v oglasnem oddelku, v ostalih krajih v naših podružnicah oziroma na poštnih uradih. - Na željo vam pošl|emo cenik oglasov. Uprava »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« Sporočamo žalostno vest, da nam je umrl v 84. letu starosti, oče, stari oče, stric in tast FRANC KOPAČ p. d. Mrakov oče, posestnik na Poljanah F*ogreb dragega pokojnika bo v sredo, 15. aprila ob 9. uri iz hiše žalosti, Poljane štev. 1, na farno pokopališče v Sentvid-Ljubljana. 2alujoči sinovi in hčere z družinami ter ostali sorodniki. Po težki bolezni nas je za vedno zapustila naša preljuba sestra, svakinja in teta MINA PODJED, roj. MESESNEL upraviteljica pošte v pokoju Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 14. aprila ob 15. uri-'iz domače hiše na Vidmu na pokopališče v Krškem. Videm-Krško, 12. aprila 1959. 2alujoči: brat Ivan Mesesnel, svakinja Angela in nečak Aci Bučar, veterinar, z družino. Dotrpela je po mučni bolezni naša ljuba žena in mama ADELA IŽANC roj. Kopetzky Pogreb bo v sredo, 15. aprila 1959, ob 16.30 iz Andrejeve mrliške vežice na 2alah. 2alujoči: mož Rudolf, sin ing. Beno in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Trst, 13. aprila 1959. Iz vrst žalujočega kolektiva je kot žrtev ljubljenih planin za vedno iztrgan ALOJZ KUK finomehanik, rojen 27. marca 1939 feot vesten delavec lin iskren tovariš nam bo ostal v trajnem spominu. Na njegovo zadnjo pot ga bomo spremili, dne 14. aprila ob 16. uri v Slovenskih Konjicah. KOLEKTIV TOVARNE FI^OMEHANIKE »IDRO« CELJE 8 str. / SLOVENSKI POBOCEV1LEC / Stw. 87 — 14. aprila 1959 LJUBIŠ A R1STOV1C IN DRAGAN MARKOVIČ (Nadalje vanj ej »Zakaj ste zbirali prispevke, ko so bili sindikati in Partija prepovedani? Mislim na vaše sindikate. Za kaj je bil potre, ben ta denar?« Tožilec je očitno pričakoval priznanje .da je uporabljal 'de. nar, ki so mu ga dajali delavci, za »prevratniške« namene. Namesto da bi se branil, je prešel Djuro v napad: »Obtožujete me, da sem zbiral prispevke in prodajal znamkice v korist sindikatov po Obznam. Da. To sem delal. Iz teh sredstev smo pomagali družinam delavcev, ki so živele v naj večji revščini. Zanje sem zbtrai skopa sredstva, da bi se mogli prebiti, ker je delavska revščina brezupna. Nekega dne je prišla k meni žena delavca Pavlinoviča in se potožila. Mož je ležal cele me. sece bolan, njunih osem malih otrok pa ni imelo kaj jesti. Iz zbranih sredstev sem dai ženi malo vsoto, da bi prenranila lačne otroke. Oo drugi priložnosti po skupščinskih volitvah, je prišel v moje stanovanje delavec tobačne tovarne. Potožil je. aa mu je žena rodila otroka in da ga nima s čim poviti. Vzel sem .svojo srajco in mu jo dal. Na vseh straneh so živeli delav. ci v najhujših razmerah, brez zaščite pred policijskim preganjanjem. Med rudarsko stavko v Brezi decembra 1920 ie policijska oblast zmetala brez kakršne koli obzirnosti dvajset rudarskih družin na sneg in mraz. Zene in otroci so zmrzovali goli in bosi na decemor-6Šem mrazu, orožniki pa niso dovolili, da bi jim kdo pomagal. Ko sem pr išej v Brezo, da bi interveniral in zaščitil delavske drazii.c 'O »e »rožniki znesn tudi nad menoj in me hoteli za. preti, čeprav sem imel poslansko knjižico. Vidite, za take ljudi smo zbirali prispevke in prodajali sindikalne znamkice.« Djuro Djakovič ni povedal, da je pogosto odtrgal grižljaj od ust svojih otrok, da bi pomagal tovarišem, ki so živeli v večji revščini in v še večjih teža-vah. Preproste besede o delavski revščini s>o izzvale v sodni dvorani močan vtis. Se enkrat se je osvetlila podoba Djure. revolucionarja in človeka, ki je uporabljal humanistične ideje delavskega gibanja1 brez kakršne koli svoje koristi, ko se je bojeval v na.ihujših razmerah in z osebnim žrtvovanjem. Predsednik sodišča je pa vendar poskušal izvleči kako Priznanje: »Toda zbirali ste tudi prispevke za sindikat in Komunistično part ijo?« »Ne zanikam. Tudi za to sem zbiral. Tudi iz teh sredstev so dobivali pomoč delavci, porabljali smo iih pa tudi za druge potrebe.« »Ste zbiral! prispevke za zunanje Komunistične partije?« S tem vprašanjem je sodnik hotel dobiti potrditev navedbe obtožnice, da je Komunistična partija Jugoslavija tuja agentura. Djurov odgovor je bil kratek, toda odločen: »Bog ne daj za tuje! Samo za našo!« »V vašem stanovanju so našli pisalni stroj in razmnoževalni stroj Kdaj ste to kupili?« »Pred Obznano. Te stroje emo uporabljali za propagandno delo Partije, za dopisovanje in druge potrebe.« »Policijska poročila trdijo da ste jih kupili po Obznani ln da ste jih uporabljali za nelegalno propagando.« . »Policijska poročila so lažna. Nezlomljiva kakor tudi mnoge druge stvari, ki mi jih podtikajo.« »Alj ste kupovali po Obznani papir, črnilo in svinčnike?« se je vmešal v dvogovor državni tožilec. »Po Obznani žal nisem mogei več agitirati ,ker so me neprenehoma spremljali policijski agenti.« Djurov odgovor Je Izzval med delavci žive spomine. Med odmorom so po hodnikih govorili o tem .kako je Djura ukanjal agente, ki so mtrblll zmeraj za petami, brž ko ie stonll iz hiše. Nekoč ie stopil v mesarijo to kupil pol kilograma jetrc. V tistem času mesa niso zavijali v papir, temveč so ga nosili kupci obešenega na prst. Duh po mesu Je privabil pse. ki iih le bilo dosti po sarajevskih uličicah pa So skakali in renčali za kupcem z mesom. Djuro sl je nalašč položil roke na hrbet, pa je bilo videti, da tudi agent, ki ga je spremljal v razdalji nekaj korakov, skače • psi za ietrl. Ob drugi priložnosti je stopaj agent, ki Je spremljal Djura, drzno le dva ali tri metre za njim. Kakor navadno se Je oglasil Djura v mali kavarni na drugem bregu Miljacke. kjer so se navadno shajali delavci tobačne tovarne. Sedel Je za mizo med prijatelje. Agent, ki je prav tako stopil v"kavarno, je sčdel za drugo mizo. Djura je naročil žganje ln potem je rekel natakarju: »Tistemu tamle — ln pokazal je na egenta — pa dajte čaj. on je zdajle v službi ln ne sme piti.« Po odmoru Je prešel državni tožilec v nov napad: »Demokratična država Je ustavna, pravna in parlamentarna -Po ustavi Je monarhija ali republika. Moč črpa iz obče enake, neposredne, tajne ln proporcionalne volivne pravice, te-ko da so volitve do teritorialnih * okrožj Ih. Komunistična država sloni na organizacijah množice proletarcev. tako da s« osredotoči v rokah delegatov proletarskih organizacij vsa zakonodajna ln izvršilna oblast, se centralizirajo proizvajalne sile ln se ta proizvodnja podreja nekemu edine, mu cilju. Torei uvajajo komunisti diktaturo proletariata!« Tožilec se .je obrnil neposredno k Djuru Djakovlču: »Agitirali ste ža zrušitev zakonite vlade ln za uvedbo diktature proletariata?« »Zmeraj sem sl prizadeval za diktaturo proletariata. NI treba. da bi bila revolucija ravno krvava; razvija se po zakonih družbenega razvoja in ljudje jo moralo začutiti v možganih.« »Ali bodo nasilja ali iih ne bo — to je odvisno od odpora bur-tuazlje; mi se za to ne zavzemamo. Toda če pride do prelivanja krvi. je mi ne bomo var-čevali. Bojujemo se za to. da bi prevzelo oblast v roke delovno ljudstvo . . .« Predsednik je dejal vmes: »Tudi mi smo delovno ljudstvo.« *... Ne mislimo, da le delo samo krampanje. Delo je tudi vsako drugo delo. tudi duševno. In bojujemo se za zmago delovnega ljudstva, ki mora uživati plodove svojega dela. Komunisti obsojamo samo tiste, ki živijo na tuj račun, ki Izrabljajo večino delovnega ljudstva .. .« »Videti je, da ste napravili načrt .da bi vse uničili ln okupirali tudi Mars!« Djuro mu ni ostal dolžan; odgovoril je posmehljivo: »Ko bomo okupirali ves svet. bomo šli še na Mars!-Pred koncem drugega dne pro. česa je sodni senat odločil, da bo zaslišal nekaj prič. Sodišču se ie priglasilo veliko delavcev iz Sarajeva ln drugih krajev, da bi govorili o Djurovem nesebičnem delu v delavskem gibanju. Toda sodišče n| privolilo v to, da bi jih poklicali na javno pričevanje. Prvi je stopil pred sodni senat človek, zaposlen v Travniku. Na predsednikovo vprašanje če je komunist, je preplašen odgovoril. verjetno, zastražen z belim terorjem, ki ie kraljeval te-dai v državi: »Nikar me ne sprašujte o tem.« »Glej, glej, vpijejo nad Obznano, da je protizakonita, pa se je vendarle boje!« je napravil predsednik surovo ln neokusno šalo. Nekdo Izmed občinstva Je ta hip glasno pripomnil: »No. ko ie napravila toliko gorja, se » se Imenuje FadiL Oba sta hudobna!« Vi Vse dokler se ji niso noge vdrle v mehko blato, ni vedela, da je v drevoredu kraj hiše. Ko pa je to spoznala, jo je nekdo posadil v pripravljen avto. Slišala je, da se je nekdo usedel kraj nje, in avto se je premaknil. Tedaj ji je moški poleg nje spretno odvil platno z glave. Na enem dveh prednjih sedežev je sedela temna postava moža, ki mu ni mogla videti obraza. v -Kaj počnete?« je vprašala, in še preden je začula glas moža, je vedela, da je v oblasti Zabe. -Dajem ti poslednjo priložnost,« je rekel. Po tej noči je ne boš več imela.« S skrajnim naporom je ’ udušila grozo v glasu, ko je vprašala: -Kaj mislite z mojo poslednjo priložnostjo?« -Zagotoviti mi moraš, da se boš poročila z mano in jutri zarana z mano zapustila državo. Toliko ti zaupam, da ti bom verjel na besedo,« je rekel. Odkimala je, tedaj pa se je spomnila, da je v temi ne more videti. -Tega ne bom storila nikoli,« je mirno odgovorila in nato nista med vso vožnjo spregovorila več nobene besede. Enkrat je mož s krinko — odsev svetlobe na njegovih sljudastih varovalnih naočnikih je opazila navzlic spuščenim zavesam, ko so se peljali skozi neko vas — nekaj zašepetal in mož poleg nje je pogledal skozi okno nazaj na cesto. -Nič,« je rekel. Nič zlega ji niso storili. Niso je zvezali, toda kljub temu je vedela, da je docela brezupno »misliti na beg. Drveli so po temni deželski cesti, ko je avto začel voziti počasneje in se slednjič ustavil. Vsi trije so naglo izstopili. Ko je bila zunaj, jo je nekdo prijel za roko in jo skozi neko vrzel v živi meji odvedel na zorano njivo. Drugi ji je sledil, ji dal nepremočljiv dežni plašč in ji ga pomagal obleči. Dež je neusmiljeno namakal pusto deželo in § trapo tal po dežnem plašču. Mož, ki jo je peljal za roko, je nekaj momljal med zobmi. 2aba je stopal spredaj in se le enkrat ozrl nazaj. Spodrsavala je in se spotikala in bi večkrat padla, če je ne bi tuja roka krepko držala. -Kam me peljete?« je slednjič vprašala. Odgovora ni dobila. Razmišljala je, kako bi zbežala, vendar m vedela, če bi bila tema zadostno skrivališče. Tedaj pa je zagledala blesk vode na desni — okrogel, pošasten madež. -Saj to so Morbyjska polja!« je iznenada vzkliknila, ko je spoznala, kje je. -H kamnolomu me peljete!« Spet ni dobila odgovora. Vztrajno so stopali dalje, dokler ni vedela, da so v neposredni bližini kamnoloma. Radovedna je bila, kakšna usoda jo čaka, če bo ostala nepopustljiva. Popustiti pa nikakor ni nameravala. Jo kani strašni mož ubiti? -Stojte!« je nenadoma rekel 2aba in izginil v temo, Nato je zagledala svetlobo, ki je prihajala iz majhne lesene kolibe; bili sta dve svetli krpi, ena dolga, druga kvadratna — vrata in okna. Okno je pri priči vzela tema, ko je zaprl oknici. Nato se je med vrati zarisala njegova postava. -Pridi!« je rekel in stopil je naprej. Ko je bila pred vrati kolibe, je hotela zbežati, toda mož jo je trdno prijel za roko. Pahnil jo je v notranjost, zaloputnil vrata in jih zapahnil. Bila je sama z 2abo! Radovednost je zmagala nad strahom. Ozrla se je po majhni sobici. Dolga je bila svojih deset čevljev, široka pa šest Bila je preprosto opremljena: postelja, miza, - dva stola in kamin. Lesena tla so bila pokrita z umazano staro preprogo. Ob steni sta stala dva nizka lesena zaboja iz svežega lesa. Mož s krinko je sledil njenemu pogledu in zaslišala je njegov smeh. -Denar,« je rekel odrezavo, -tvoj tn moj denar, Milijon funtov.« Vsa prevzeta je strmela vanj. Zraven zabojev so stali štirje dolgi stekleni valji, napolnjeni z nečim motnim. Ni mogla razločiti, ali je snov trdna ali tekoča. Da, tudi 2aba ji tega ni pojasnil. -Sčdi!« je rekel. Bil je odrezav in uraden. Pričakovala je, da bo snel krinko, ko ji je sčdel nasproti, a se'je zmotila. Videla je njegove trde oči. ki so jo gledale izza varovalnih naočnikov. -No, Ella Bennett, odgovori mi! Ali se boš poročila z mano ali pa odšla v večno pozabljenje. Iz kolibe boš odšla kot moja žena, ali pa bova v njej oba — umrla.« Vstal je, stopil k steklenim valjem in se enega dotaknil. -Z nogo bom razbil enega teh valjev in snel krinko. In slednjič boš zvedela, kdo sem. Toda to zadovoljstvo ti bom nudil šele tik pred smrtjo — nič prej!« Nepremično je strmela vanj. -Nikoli se ne bom poročila z vami,« je rekla, -nikoli! Ce že ne zaradi drugega, že zaradi vašega zverinskega načrta z mojim bratom.« »Tvoj brat je bedak,« je rekel zamolkli glas. -Sicer pa mu sploh ne bi bilo treba prestati teh muk, če bi mi bila že prvo noč obljubila, da se boš z mano poročila.« Imel sem fanta, ki je bil pripravljen prevzeti krivdo nase.* / »Zakaj me hočete za ženo?« je vprašala. Vprašanje je bilo vsakdanje, neumnč. Toda že misel je bila tako smešna, da je lahko ostala hladnokrvna in brezčutna. -Ker te ljubim,« ji je odgovoril. -Ce te ljubim tako, kot te ljubi Dick Gordon, ne vem! Morebiti te ne bom nikoli imel pa mi prejkone prav zato toliko pomeniš. Se zmerom sem imel vse. kar sem si poželel.« »Raje umrem!« je neutegoma rekla in spet začula zamolkli smeh. -Za občutljivo dekle je mnogo stvari še hujših od smrti,« je rekel s posebnim poudarkom, -in prej ko boš umrla, jih boi občutila na svoji koži.«