Ameriška Domovina
AM6RICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
le/mi-iia
NO.
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 27, 1966
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
STEV. LXIV — VOL. LXIV
tefeglžm bombniki ropal v javni debati
Obrambni tajnik zanikal, da bi odredil zmanjšanje števila strateških bombnikov kljub ugovor u vojaških vodnikov dežele.
WASHINGTON, D.C. — Na tiskovni konferenci je obrambni tajnik zanikal trditve kongresnega odbora, da bi se odločil za ^manjšanje števila strateških bombnikov proti nasvetu vrhovnih vojaških vodnikov dežele. Izjavil je, da med njim in vojaškimi vodniki ni prav nobene razlike v stališču, da je glavna naloga, ki so jo vršili in jo delno še vrše strateški bombniki, prešla na medcelinske rakete. Bombniki so ohranili v tem pogledu le še svoj pomen kot dopolnilo in sredstvo za posebne naloge.
Obrambni tajnik McNamara je še lani objavil, da bo umaknil iz aktivne službe 80 B-,58 in 345 B-52 strateških bombnikov. Preteklo nedeljo je Domov pododbor za oborožene sile pod načelstvom E. Heberta objavil poročilo, da vojaški vodniki ne podpirajo McNamarinega stališča v Pogledu umaknitve B-58 iz aktivne službe in predložil, naj bi ta sklep spremenili. Prav tako je pododbor priporočil pospešitev načrta za razvoj novega strateškega bombnika.
Obrambni tajnik je v zvezi z objavo poročila omenjenega Pododbora Predstavniškega do-*na dejal časnikarjem, da ne -“vidi jasne potrebe po novem strateškem bombniku” in da je bila odločitev o tem odložena tudi delno zaradi tega, ker se še niso niogli odločiti za noben načrt.” Odločno je zanikal trditev poročila pododbora, da so bile odločitve obrambnega tajnika o bombnikih v nasprotju z nasvetom skupnih načelnikov glavnc-8a stana oboroženih sil.
Na tiskovni konferenci so bili Poleg McNamare navzoči ob njegovi strani obrambni podtajnik ^ance, letalski tajnik H. Brown ■'n načelnik skupnega glavnega stana gen. Wheeler.
Maršal Montgomery bi rad imel samsko armado
LONDON, Ang. — Znani angleški maršal Montgomery, ki je Prvi premagal Nemce pri El A-Lrneinu v Egiptu sredi 2. svetovne vojne, je pri 78 letih še zmeraj poln originalnih načrtov, z njimi zabava angleško javnost. Sedaj je na primer predlani angleški vladi, naj vojaško službo omeji samo na samce in vdovce. Kdor se oženi, naj avtomatično zgubi pravico do vojaške suknje.
Angležem je ta ideja sila simpatična. Kot praktični ljudje so Pa nanjo takoj obesili pogoj: O Crn> kje naj bi stale vojašnice, 110 bi smele imeti volivke nobe-'besede. Ako bi jo imele, bi lontgomeryjeva armada ostala planem ali pa bi bilo treba P°staviti toliko vojašnic, kolikor 1 bilo vojakov.
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno, deževno in hladno. a.ivišja -temperatura 53.
Novi grobovi
Mary Warner
Včeraj je umrla v Hawthorn-den bolnici 66 let stara Mary Warner s '430 E. 274 St., roj. Kopko v Hazeltonu, Pa., od koder je prišla v Cleveland 1. 1923 in kjer je zapustila brate, sestre, nečake in nečakinje. Bila je od leta 1923, ko ji je umrl mož George, vdova, bila je mati Mrs. Joseph (Mary) Jalovec in stara mati Jeffrey Jalovec. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 9.15 v cerkev sv. Viljema ob desetih, nato na All Souls pokopališče.
Rudolph J. Strah
V	Euclid Glenville bolnici je umrl včeraj 61 let stari Rudolph J. Strah s 24420 Mavec Avenue, rojen v Clevelandu, vdovec po 1. 1959 umrli ženi Rosi, oče Rudolpha, Richarda, Ronalda in Rosemary Ventura, 11-krat stari oče, brat Mary Re-cher, Ann McGinnis, Anthonyja in Franka. Pokojni je bil zaposlen zadnjih 23 let pri Addresso-graph-MuItigraph Co. Bil je član Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ Kolumbovih vitezov Euclid Council No. 3164, Podr. št. 7 45MZ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob osmih, v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Herman Jenisek
V	Lutheran bolnici je umrl 73 let stari Herman Jenisek s 13700 Deise Avenue, roj., v Clevelandu, mož Matilde, roj. Young, oče Wilburja in Eileen Sawyers, brat pok. Julie Bruggcmeir, pok. Edwarda in Emila, 7-krat stari oče- in 3-lcrat praoče. Do upokojitve je bil zaposlen kot strojnik pri Dill Manufacturing Co. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob enajstih dopoldne na Kalvarijo.
Ameriška vina vdrla v Francijo!
PARIZ, Fr. — Okoli 350 francoskih veletrgovin je pretekli teden postavilo vina iz Kalifornije v drobno prodajo. Francoske gospodinje so blago ogledovale s precejšnjim nezaupanjem, pa so ga vendarle začele kupovati. Prvi teden je bila razprodana petina naročenega blaga.
Trgovine mislijo, da se bodo ameriške marke udomačile, a-koravno ne prehitro radi znanega konservativnega značaja francoskega potrošnika.
Sovjetska zveza ima težave z nacionalizmi
Gospodarski centralizem in poskusi rusifikacije so rodili v posameznih republikah odpor in poživitev nacionalnih teženj.
CLEVELAND, O. — Omenili smo že, da so tovariši na ruskem komunističnem kongresu govorili tudi o raznih “nacionalizmih”. Kakšne so bile tožbe, ni bilo razvidno iz prvih poročil. Sedaj je tajnost toliko odkrita, da je znano, kaj so posamezni govorniki povedali. Prvi je o nadlegi raznih nacionalizmov govoril sam sedanji glavni tajnik stranke Brežnjev, ki je priznal, da je “sovražnik” poskušal že večkrat spodkopati prijateljstvo med narodi Sovjetske zveze, da pa se mu ta namera ni nikoli posrečila.
Njegova pripomba je nabrže dala pogum, da so se na ta predmet vrnili tudi drugi govorniki. Vsi so seveda zatrjevali, da taki nacionalizmi ne pomenijo nobene nevarnosti za rusko federacijo, kar je za sedaj tudi res. Zanimivo pa je, kdo je o tem govoril. Ta problem so načeli govorniki iz Litve, Azerbejdžana in Ukrajine. Najbolj se je pa junačil tartarski tovariš.
Stvarnost se naravno močno razlikuje od trditev raznih govornikov. Ne da se namreč tajiti, da vseh 14 republik, kar jih je poleg ruske v sovjetski federaciji, ni ravno zadovoljno z gospodarskim centralizmom, ki ga izvaja Moskva na celi črti. Vsaka republika gleda najpreje na svoje koristi in potem šele na interese federacije. Na ta pojav sta opozarjala že tudi moskovska Pravda in Komunist in ga tudi kritizirala. Republikam tudi ni všeč vdor ruske inteligence in ruščine. Domačini in njihovi jeziki čutijo zmeraj bolj, da so zapostavljanj..
Vsa ta vprašanja obravnava na široko znana emigrantska radio postaja “Radio svobodna Evropa” v Monakovem. To bo najbrže tisti “sovražnik”, ki ga je tovariš Brežnjev imel v mislih.
Iz vsega tega se da zaključiti, da Moskva nima prave sreče z asimilacijo ne-ruskih narodov. Cim hujši je njen pritisk, tem močnejši je tudi tajni odpor proti rusifikaciji.
Skrivnosten je pojav ruskih MIO 2 S v ¥ie!namu
WASHINGTON D.C. — Naše vojaške kroge je pojav ruskih MIG 21 v zračnih bojih v Vietnamu presenetil. Si ga ne morejo prav razlagati. Nekateri mislijo, da je Moskva poslala par teh res modernih ruskih vojnih letal v Vietnam, da drži besedo, ki jo je dala vietnamski delegaciji na zadnjem kongresu ruske komunistične stranke v Moskvi. Drugi ugibajo, Če niso Rusi končno začeli posnemati Ameriko. Amerika namreč že dolgo preskuša svoje najnovejše orožje v Vietnamu, česar pa naravno ne obeša na veliki zvon.
Strokovnjaki so pri vsem skrivanju vendarle dognali, da Pentagon sistematično preskuša vse, kar misli, da bi se utegnilo v praksi obnesti. Take prilike nima vsako leto, zaktij bi je zamudil? Nekateri opazovalci mislijo, da so Rusi prišli do prepričanja, da morajo poskuse z letali vršiti hitro, kajti kdo ve, koliko časa bodo imeli tako priliko. Pojav ruskih MIG 21 je obenem tudi hudobnost z ruske strani: naj kitajski tovariši vidijo, kaj imajo v Moskvi in česa nimajo v Peipingu.
Glavna določila mešanih zakonov ostala
CLEVELAND, 0. - škof Is-senmann je poslal župnikom in drugim duhovnikom spomenico o mešanih zakonih v skladu z zadnjimi spremembami. V njej je povedano jasno,# da mora ne-‘katotičah v mešanem zakonu podpisati izjavo, da bodo otroci ki se bodo rodili v zakonu, vzgojeni v katoliški veri. Veljavna poroka mora biti sklenjena samo pred katoliškim duhovnikom. V glavnem veljajo vsi dosedanji predpisi. Cerkev je ukinila le avtomatično izobčenje, ki je bilo doslej v veljavi za one katoličane, ki so se poročili izven katoliške cerkve. Ti so kljub temu ostali v smislu cerkvenih predpisov javni grešniki.
AMERIŠKI LETALCI BODO ZASLEDOVALI RDEČE TUDI PREKO MEJEJIA KITAJSKO
Zastopnik državnega tajništva Robert J. McCIos-key je včeraj izjavil, da bodo ameriški letalci zasledovali sovražna letala tudi preko meje na Kitajsko, če bodo hotela pobegniti tja potem, ko so bila zapletena v boj nad Severnim Vietnamom.
WASHINGTON, D.C. — Združene države so včeraj izjavile znova, da njihovi letalci ne bodo na kitajski meji ustavili zasledovanje rdečih letal, zapletenih v boje nad Severnim Vietnamom. “Ne bo nobenega zatočišča,” kot je bilo pred 15 leti v korejski vojni. Tedaj so ameriška letala pustila rdeča letala, da so mirno odletela na varno preko korejsko-mandžurske meje. Prvo izjavo o tem, da ameriška letala ne bodo priznavala nobenega zatočišča onstran meje za sovražna letala, vmešana v boj v Vietnamu, je dal državni tajnik Rusk v preteklem juliju. Zdaj je to izjavo ponovil zastopnik državnega tajništva, da Kitajci ja ne bi mislili, da so Združene države svoje stališče spremenile, ko je postalo letalsko vojskovanje obsežnejše.
Od pretekle sobote, ko so se	—-■ ■■ '-:--
Senatni odbor zavrnil podpore za najemnine
WASHINGTON, D.C, — Senatov finančni odbor je odklonil s 15:12 glasovom proračunski predlog 12 milijonov dolarjev za podpiranje plač evanja stanovanjskih najemnin družinam z nizkimi dohodki.
Kongres je lani zadevni predlog uzakonil, pa nato ni odobril za to denarja. Letos se je to ponovilo.
prvič pojavila na severnoviet-namskem nebu od lanskega poletja rdeča letala in se spustila v boj z ameriškimi, je bilo včeraj sestreljeno prvo rdeče jet letalo vrste MIG21, najmodernejše, kar jih komunistični blok po sodbi svobodnega sveta ima. Letalo je bilo zadeto od rakete Sidevinder, ki jo je istrelilo proti njemu ameriško lovsko jet letalo Phantom. Rdeči letali MIG 21 in ameriški letali Phantom sta se srečali kakih 60 milj severovzhodno od Hanoia,v komaj dobrih 30 milj od meje rdeče Kitajske. Po kratkem spopadu je bilo eno od rdečih letal sestreljeno, drugo pa se je nato umaknilo.
Preteklo soboto so ameriška letala sestrelila dve rdeči letali MIG17, ki so precej počasnejša od ameriških.
Severni Vietnam razpolaga menda z okoli 15 letal MIG 21 in z okoli 60 letal MIG17. To so sorazmerno skromne letalske sile, če pomislimo na to, kar imajo letalskih sil zbranih v Vietnamu in v njegovi neposredni bližini Združene države. Rdeča Kitajska ima preko 2,000 letal, toda večinoma zastarela, ki modernim ameriškim lovskim let letalom vrste Thunderchief in Phantom niso kos.
Rdeča Kitajska se je doslej skrbno varovala vsakega neposrednega vmešavanja v vojno v Vietnamu, včerajšnja izjava državnega tajništva je brez dvoma
Jugoslavija in Romunija premišljevali skupaj o mednarodni politiki
svarilo Peipingu, naj ostane izven spopada v Vietnamu, če noče tudi sam trpeti škode.
BEOGRAD, SFRJ. — Tita prehiteva čas na vseh področjih, ne samo na področju domače politike. Ravno tako se mu je vse podrlo v zunanji politiki. Kje so že časi, ko se je do 60 diplomatskih delegacij nabralo v Beogradu? Danes jih še šest ne spravi skupaj, kajti ideja o “tretji sili”, ki naj bi bila izražena v bloku nevtralnih držav, je že pokopana. Niti v Afriki, kjer so se zanjo najbolj vnemali, je nihče več ne omenja. Na drugi strani je pa general De Gaulle začel rušiti povezanost svobodnega sveta. Ali bo to Jugoslaviji kaj koristilo, kdo ve? Zaenkrat gotovo ne, kajti DeGaullova politika je samo preskrbela nemški diplomaciji veliko več ugleda in veljave, kot bi bilo komunističnim satelitom prav. Tita to še prav posebno skrbi, ker je z bonnsko vlado sprt, na Bavarskem se pa zbira jugoslovanska opozicija proti komunističnemu jugoslovanskemu režimu in očit-
no živa podporo monakovske vlade. Tita mori tudi skrb, kako se bodo razvijali odnosi med Moskvo in sateliti, kajti zadnji komunistični 'kongres ni nakazal nobene razvojne smeri za občutljiv mednarodni problem.
Ker doma nima nikogar, da bi se mogel o tem pogovoriti, jo je mahnil kar naravnost v Bukarešto na posvet k tovarišu Ceau-sescu. Romunija se je namreč še najbolj oddaljila od Moskve, pa vendar ni v prepiru z novim kolektivnim vodstvom v Kremlju. Romunija ima kolikor toliko dobre stike tudi s kitajskimi komunisti. Romunija ima pa tudi največ ugleda v svobodnem svetu, kajti gospodarsko stoji na svojih nogah in ni navezana na tuj kapital. Pri tem ji doma ne grozi nobena občutna gospodarska kriza, akoravno se mora boriti z nekaterimi težavami.
Politični poglavar romunske komunistične stranke Ceausescu
je bil na kongresu v Moskvi in tam govoril z vidnimi komunisti vsega sveta. Tudi v Kremlju samem ni našel zaprtih vrat. Zvedel je torej marsikaj zanimivega, česar Tito ne ve, zato jo je pa maršal mahnil v Bukarešto in se od tam vrnil po petih dneh obiska. Razgovori, kar jih je imel, so bili strogo zaupni, o njih je nekaj povedalo samo končno uradno poročilo, ki je pa bilo precej skopo. Iz njega se samo vidi, da je Romunija postala še bolj neodvisna od Moskve, kot je že bila, kajti Tito je tam zvedel, da je tudi romunska vlada za to, da se vse okupacijske čete umaknejo domov, ne samo a-merikanske iz Evrope, ampak tudi ruske iz satelitskih držav. To je za komunistični blok čisto nekaj novega. Ceausescu je šel še dalje. Izjavil se je proti vsem vojaškim blokom, torej ne samo proti NATO, ampak tudi proti varšavskemu vojaškemu paktu. Glede Zahodne Nemčije pa po-
ročilo poudarja, da je treba preprečiti, da bi Bonn prišel do a-tomskega orožja. Da sta oba komunistična voditelja proti ameriški politiki, ni treba poudarjati. Vendar pa poročilo v tej točki ne rabi preostrih besedi.
Tito je naravno prosil Ceau-sesca za gospodarsko pomoč, posebno v dobavi nafte in naftnih proizvodov. Tito nima nič proti temu, da bi se tudi romunska industrija udeležila pri jugoslovanskih industrijskih podjetjih. Gotovo pa ni tudi pozabil, da je bila Romunija nekdaj močna izvoznica žit in lesa, vse to je pa Jugoslaviji nujno potrebno.
Kaj sta Ceausescu in Tito res govorila, to bo Tito povedal čez nekaj mesecev, ko bo obisk v Bukarešti že davno pozabljen. Taka je pač Titova navada. Na poročilo o pravem poteku razgovorov bomo morali torej še čakati.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet — Rdeči teroristi so postavili močno mino v bližini kraja, kjer so se zbirali korejski gradbeni delavci. Ko je mina eksplodirala, je bilo 11 Korejcev mrtvih, preko 40 oseb pa ranjenih, vse sami civilisti.
LOS ANGELES, Calif. — Znana filmska igralka 51 let stara lledy Lamarr, ki je bila obtožena, da je v neki trgovini odnesla raznega blaga v vrednosti $87, ne da bi ga plačala, je bila včeraj tu pred sodiščem od porote spoznana za “nekrivo”.
RIM, it. — Danes je bil sprejet pri papežu Pavlu VI. sovjetski zunanji minister A. Groin iko. To je prvi sovjetski zunanji minister, ki je bil kdaj sprejet v Vatikanu. Pokojni papež Janez XXIII. je sprejel v osebni avdijenci Adžubeja, zeta tedanjega predsednika vlada Sovjetske zveze Hrušče-va.
HOUSTON, Tex. — Marcel De-Ruddcr, 65 let stari bivši rudar, je včeraj zjutraj tu umrl, ker se mu je pretrgala leva stran pljuč. Njegovo umetno srce je pri tem delovalo v redu. Z njegovo pomočjo je živel skoro 5 dni.
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade Wilson in zunanji minister Stewart sta v parlamentu včeraj jasno podprla ameriško politiko v Vietnamu kljub precej ostrim protestom nekaterih levičarjev v lastni stranki.
PARIZ, Fr. — Iz okolice predsednika De Ganila prihajajo vesti, da njemu ni do sestanka s predsednikom Johnsonom, na katerem NATO.
Iz Clevelanda in okolice
Politični shod—
Odbor demokratskega kluba 23. varde že danes opozarja na 'VELIK POLITIČNI SHOD, ki. se bo vršil v ponedeljek, 2. maja, ob 8. uri zvečer v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Govorniki, nagrade, zabave in slovenska harmonikarja Pecon-Trebar. Pred shodom bo avtna parada od Grdinovega igrišča na E. 62 St. Vsakdo dobrodošel!
Vsakoletni pomladni festival—
Prihodnji petek, 29. aprila, bo v St. Clairskem rekreacijskem centru na 6250 St. Clair A ve. vsakoletna družabna prireditev. Nastopili bodo trije orkestri, plesni klub, pevci ameriških narodnih pesmi, kitaristi, razstavljena bo ročno izdelana keramika in dosti drugih zanimivosti. Zabava bo trajala od 6. do 9. ure zvečer. Vstopnine ni nobene. Občinstvo je na festival vljudno vabljeno!
K molitvi—
Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob sedmih v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Rudolfa Strah.
Za pecivo prosi—
DSPB prosi žene in dekleta, da bi spekle kako domačo pecivo za njegovo družabno prireditev, i ki bo v soboto, 30. aprila, v Eara-!govern domu. Oddajo ga naj kar Jv Baragovem domu.
Na obisku—
K svoji materi Mrs. Ani Smrekar na 5604 Bonna Avenue je prišla na obisk Francka Petrič iz vasi Sarško v župniji Ig pod Ljubljano, čez dan je mogoče z njo govoriti v Ann's Delicatessen na 1395 E. 55 St., zvečer pa doma pri Smrekarjevih.
Pri Mramorju v soboto zaprto—
V soboto, 30. aprila, bo Mramorjeva trgovina zaradi poroke v družini zaprta. Lastniki pro-, sij o odjemalce, naj to upošte-J vajo in se oskrbe z vsem potrebnim v petek.
Nova povest—
Prihodnji teden bomo začeli objavljati v listu Jalnovo povest “Ovčar Marko,”, naj lepšo povest slovenskega planšarstva, gorenjskih vrhov in idiličnega življenja med njimi. Vabimo vse rojake, ki še niso naročeni na list, da ga naroče sedaj, da ne bodo zamudili lepe povesti. — Pisatelj Janez Jalen je po vesti iz domovine 12. aprila letos umrl v Ljubnem na Gorenjskem, kjer je bil za župnika. (Podrobno poročilo na 2. strani!).
bi naj reševala
Modri senator Young
WASHINGTON, D.C. — Zvezni senator S. Young iz Ohia je obdolžil državnega tajnika Ruska, da se poslužuje Hitlerjeve “velike laži” za opravičevanje vladne politike v Vietnamu. Hitler, katerega rojstni dan bo jutri, naj bi bil trdil, da “večkrat ponovljeno laž začno s časom verjeti”.
To so ugotovili drugi že davno pred Hitlerjem in Lenin je bil prvi, ki je to načelo sistematično uporabljal. Youngovo zna-
Učinkovita izolacija
CHICAGO, 111. — Tri palce debela izolacija iz lesa je učinkovitejša od 12 palcev debele iz opeke ali 20 palcev debele cementne.
nje in spomin nemara tako daleč še ne sežeta!
Naš dični senator vidi v Vietnamu samo državljansko vojno in nič več. Ker mu je gen. Westmoreland tekom obiska v Vietnamu dejal, da je velika večina rdečih gverilcev v Južnem Vietnamu tam tudi rojena, senator Young ne more razumeti, kako naj bi bil torej rdeči upor delo Severnega Vietnama. Ko bi si senator vzel le potreben čas in eno od komunističnih osvobodilnih vojn podrobnejše proučil, bi se mu naglo posvetilo, kje je resnica.
2
KHERIŠKA DOMOVINA, APRIL 27, 1966
National and International Circulation
ublishprl daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece li Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 83 Wed., April 27, 1966
Dva ljubljanska procesa
Še zmeraj se dobijo emigrantje, ki trdijo, da se v jugoslovanskem komunističnem režimu ni nič spremenilo. Zanje so napisane sledeče pripombe:
V kratkem razdobju dveh desetletij sta se v Ljubljani vršila dva sodna procesa, ki dajeta točno podobo jugoslovanskega komunizma nekdaj in sedaj. Pred 20 leti so komunisti vprizorili v Ljubljani proces proti pisatelju Velikonji, pred par meseci pa proti znanemu vojnemu fašističnemu zaupniku Rozmanu. Primerjava obeh procesov je sila zanimiva.
L
Komunisti so takoj po vojni vprizorili za svojo drhal na ulicah dosti divjaških procesov. Med najogabnejše spada gostovo proces proti pisatelju Velikonji. Veliko nas je še živih, ki smo ga poznali in bili prijatelji z njim. Lahko mu pripišemo vse mogoče talente, le enega ni imel: za politiko. Zato se vanjo ni nikoli vtikal. Še celo v svojem poklicnem delu se je otepal na banski upravi vsakega akta, ki je “dišal” po politiki. Je pač živel le za svoj poklic in za pisateljevanje. Vojna mu je pa še naložila dolžnost, da se je moral brigati za organizacijo dobrodelnosti.
Pa vendar so ga komunistični divjaki privlekli na dan in mu naprtili ogabni proces, ki je služil samo za naslado podivjani ljubljanski drhali, Velikonju pa prinesel smrtno obsodbo. Niti toliko ni imel komunistični režim spoštovanja do pokojnega Velikonje, da bi njegovo truplo izročil družini v pokop. Kar so komunisti vprizorili z Velikonjem, je bil navaden justični umor, zato so postali navadni zločinci vsi tisti, ki so pri njem kakorkoli sodelovali: Ozna, policija, državni tožilci, sodniki in še priče povrhu. Vsak med njimi nosi za proces svoj del odgovornosti.
Da bo sramota za slovenski narod tem večja in madež na njem tem grši: ravno tn(te čase sta dva prvaka slovenske kulture Župančič in Finžgar sedela v beograjski ustavodajni skupščini in tako postala tudi politična stebra komunističnega režima.
Tako je proces proti Velikonji do dna razgalil pravo podobo takratnega komunizma v Sloveniji.
II.
Pred kratkim se je pa v Ljubljani vršil proces proti Rozmanu. Kar nas je med vojno živelo v Ljubljani, smo ga poznali vsaj po imenu in se ga primerno bali. Na kogar je namreč pokazal kot fašistični zaupnik s svojim prsltom, je odromal v ječo, v koncentracijsko taborišče ali pa mu je grozila še hujša nevarnost. Bali smo se ga vsi, ki smo imeli kaj masla za ušesi pred okupatorjem, kajti Rozman ni izbiral svojih žrtev samo med ofarji.
Rozmanu je postalo v Ljubljani in Sloveniji prevroče, popihal jo je na tuje in se končno ustalil v Franciji. Med tem so leta tekla, komunistični režim je proglasil znano amnestijo, Rozmana se je prijelo domdtožje, izposloval si je pri jugoslovanskem konzulatu potrdilo, da spada tudi on pod amnestijo, in prišel v Ljubljano. Po vrnitvi se pa ni preveč skrival, zato so ga mnogi spoznali in se začeli razburjati. Policija je morala poseči vmes, državni pravnik pa je zahteval proti njemu proces, ki je potekal v grobem takole:
Že državni pravnik je ugotovil, da večina Rozmanovih grehov spada pod amnestijo in da zato radi njih ne more biti preganjan. Na isto stališče se je postavilo tudi sodišče in pri vsaki obtožbi ugotavljalo, ali spada pod amnestijo ali ne. Tako je nabralo izmed mnogih obtožb samo nekaj takih, ki po mnenju sodnije niso spadali pod amnestijo. Na obravnavi sami je nastopilo okoli 60 prič, ki so seveda govorile tudi o slučajih, ki spadajo pod amnestijo, toda sodni dvor je pri utemeljitvi svoje sodbe izrecno opozoril, da se na take slučaje ni oziral. Šel je še korak dalje: rekel je. da je vpošteval tudi take olajševalne okoliščine kot so: Rozman je živel po vojni svobodno, se ni udeleži! nobene akcije proti sedanjemu komunističnemu režimu itd. Rozman sam in njegov advokat sta lahko brez skrbi zagovarjala svoje stališče, nihče jih radi tega ni napadal. In tako se je zgodilo, da Rozmana ni zadela ne smrtna kazen ne dosmrtna ječa, ampak samo zapor na 20 let. Ali se je pritožil, ne vemo.
Vsekakor je bil sodni postopek dostojen in stvaren. Ne obtožba ne sodnija nista kazala znakov strasti proti nasprotniku.
III.
Če samo povrhu presojamo potek obeh procesov, vidimo takoj veliko razliko. Titovski sodni postopek se je tekom 2 desetletij hudo razvil ne ravno na slabo stran. To se ne da tajiti. Če se sedaj ne postopa zmeraj tako, kot smo bili navajeni pred vojno, ne bi mogli tega pripisovati hu-dobjV'Ri titovske zakonodaje in titovskih sodnih organov, ampak prilično primitivni strokovni vzgoji komunističnih pravnikov. Starih sposobnih pravnikov ni več, kar je novih, j
pa niso imeli nikoli prilike, da bi hodili v dobro praktično sodno šolo.
V jugoslovanskem komunizmu se je torej dejansko marsikaj spremenilo. Kot trdimo že desetletja: čas je začel razjedati rdeči sistem in ga grize zmeraj bolj in zmeraj hitreje. Nočemo prerokovati, zato ne postavljamo vprašanja, kako se bo vse to končalo. Odgovorili bi radi samo na vprašanje, ali ima sedanji “napredek” trajno vrednost ali ne.
Divjaštva, ki jih uganjajo partizani, terenci in aktivisti v Južnem Vietnamu in na Tajskem, so dokaz, da je komunizem o sita 1 tak, kot je bil, kadar mu gre za obstoj. Takrat ne pozna nobene morale, nobene etike, nobene kulture, takrat mu je vsako sredstvo dobro, ako mu pomaga uničiti nasprotnika. Ako bi jugoslovanski komunisti zopet morali začeti državljansko vojno, bi postali taki, kot so bili med 1. 1940-1950. Ves sedanji “napredek” bi vrgli med smeti. Vprašanje pa je, ali bi mogli še tako divjati. V 1. 1940 do 1950 so imeli v svojih fanatičnih pristaših slepo orodje, ki se ni menilo za noben moralen zakon, tvegalo svoje življenje in naravnost uživalo v divjanju. Takega rodu ni več med sedanjimi komunisti, takih fanatikov ne bo Tito več mogel nabrati, naj si nabere še tako udarna gesla. Požrtvovalnih tovarišev ni več med komunisti.
Voditelji komunizma bi torej v novi državljanski vojni gotovo poskusili z nekdanjo obliko divjanja, toda kmalu bi jim zmajkalo “izvršilnega kadra”, kot pravijo, to je pristašev, ki bi bili partiji na ljubo sposobni za vsak zločin.
Res pa je tudi, da je med sedanjim mladim rodom v Jugoslaviji dosti pokvarjencev, ki so za denar pripravljeni narediti vsak naročen zločin. Take bi režim gotovo skušal nabrati za svojo obrambo. Seveda bi pa s tem zgubil še tisti ugled v javnosti, kar bi ga imel. Ljudje bi smatrali taktiko najemanja zločincev za začetek konca in bi verjetno imeli prav.
j BESEDA IZ NARODA f
ffla družabni ffsčer!
Cleveland, O. — Ob veliki zaposlenosti, v kateri smo zdaj večinoma vsi, ob oznanilih za to in ono prireditev radi vzdihnemo, da ni časa in da na vse konce in kraje ne moremo iti. Pa smo imeli ta vzdih v ustih tudi takrat, ko smo imeli časa na pretek. Taki smo pač postali. Za kulturno prireditev je premalo časa, za družabni sestanek ga manjka in vendar ga toliko še vedno zgubimo za zelo nepo-mebne stvari. Vse, kar se ne tiče neposredno nas, radi zapostavljamo in odlagamo.
V soboto zvečer, 30. aprila, priredi Društvo slovenskih pro-tikomunističlih borcev v Clevelandu družaben večer z večerjo v Baragovem domu. Za božič in veliko noč je organizacija skoraj do zadnjega beliča izpraznila blagajno za pomoč invalidom. Poleg tega ima vsaka organizacija, ki hoče delati, izdatke na vseh koncih. Nujno je torej potrebno, da od časa do časa priredi vsaj nekaj, kar z darovi članov omogoča organizaciji nepretrgano delo.
Nobena stvar in noben napor nista majhna, če ju gledamo s pravimi očmi in s pravim namenom. Tudi takle družaben sestanek ne. Ljudje, ki se zavedajo, kaj hočejo doseči in v čem hočejo pomagati, so močni in trdni, družaben sestanek pa jih povezuje v celoto in v prijetno družinsko skupnost.
Za mnoge sicer sobota ni pri-oraven dan, zlasti ne za tiste, ki delajo drugi šiht. Ne pričakujemo, da bi nekdo zavoljo tega pustil delo. Od tega živimo. Lepo pa bo, da tisti od svojega sobotnega zaslužka darujejo svoj dar in se na ta način priključijo namenu, ki ga organizacija želi doseči.
Ni samo disciplina, ki veže člane in prijatelje v organizaciji. Mnogo več je dobra in iskrena volja. Pokažimo jo v soboto, 30. aprila! Pridi zlasti zavoljo te!
Karel Mauser
Prijatelj, pomagaj m«!
Cleveland, O. — Kakor vem in kakor so mi ljudje povedali, je marsikdo moral zapustiti svoj dom in se napotiti v tuji svet. Sam ni vedel, kam ga noge neso. Sel je, po domače rečeno, s trebuhom za kruhom. To se je dogajalo že pred prvo in drugo svetovno vojno in se nadaljuje še danes.
Veliko nas je našlo mirno življenje in zadovoljstvo v Ameriki. Hočem reči, da nam je Amerika dala priliko do boljše bo-
dočnosti in svobode. Veliko nas je to dobroto že delno poplačalo, veliko nas je pa, ki stojimo še ob strani in čakamo na priliko, da lahko storimo nekaj za našo novo svobodno deželo.
Slovenski športni klub zbira darovalce krvi za naše brate v Vietnamu. Veliko jih je že pomrlo za svobodo in mir na svetu in veliko jih je v kritičnem stanju. Zato pristopite in darujte en mali delček vašega telesa za domovino.
Darovanje krvi bo jutri, v četrtek, 28. aprila, od 3. ure popoldne do 8. ure zvečer v uradu Rdečega križa na Prospect A ve. Za natančnejša pojasnila lahko pokličete go. Heleno Mihelič, tel, 391-1878 ali g. Marjana Žaklja, tel. HE 2-0142.
Pokažite -bratstvo med prijatelji v Vietnamu, kateri žrtvujejo svoje življenje za našo svobodo!
SŠK
------o-------
Izvolimo znova kongresnika E L Feighana
Cleveland, O. — Michael A. Feighan, priznan kot eden najboljših kongresnikov v vsej deželi, je poudaril, da je v sedanji volivni borbi glavno vprašanje njegovo vestno delo za narod v Kongresu Skozi vsa leta, odkar je bil tja prvič izvoljen pred 23 leti in pol.
“Skušal sem vedno storiti največ, kar sem mogel, za dobrobit ljudi v mojem volivnem okrožju,” je dejal kongresnik M. A. Feighan. Navedel je dokaze svojega sodelovanja s pokojnim predsednikom J. F. Kennedy jem in predsednikom Johnsonom pri odobritvi dopolnil Social Security Medicare, pri uzakonitvi minimalne mezde, predelave vse-iitvenega zakona, pomoči šolstvu in še vrsti drugih.
“Mi moramo nadaljevati to delo, treba je uzakoniti več var-! stva za kupce, več varnosti za j ostarele, boljše varstvo pred zločinci in še veliko drugega,” je dejal kongresnik.
Načelnik odbora za ponovno
izvolitev M. A. Feighana John H. Gornik je dejal, da je naš kongresnik “skozi vseh 23 let in pol opravljal svojo službo z vso pridnostjo in predanostjo, s častjo in dostojanstvom, bil neutruden delavec in je dosegel ugled ki ga zanj zavidajo”.
Kongresnik M. A. Feighan je stavljal vedno na prvo mesto korist vse dežele, pa znal vedno uspešno braniti tudi koristi svojih volivcev. Ne pozabimo tega iz izkažimo mu 3. maja pri demokratskih primarnih volitvah svoje zaupanje s tem, da glasujemo zanj in zagotovimo sebi in vsemu volivnemu okrožju najboljšega zastopnika v Kongresu!
F. L.
-----o------
GoilmtmMe novice
CLEVELAND, O. — Pevski zbori so že imeli letos svoje koncerte, sedaj se pripravljamo za piknike, ker bo skoro dovolj toplo zunaj. Predno bomo začeli z rednimi izleti v naravo, bomo imeli 3. maja primarne volitve.
Volitve so važne, tudi primarne. Gledati moramo, da bomo izbrali poštene in sposobne kandidate. Za 53. državno volivno o-krožje, ki obsega Euclid, Nottingham in Collinwood, kandidira tudi James C. Duffy. Ta je v naši naselbini že 25 let. Glasujmo zanj!
Mr. in Mrs. Leo Wolf -------o——----
“Father Omana - Mm slovenskih duhovnikov”
Cleveland, O. — P. Fortunat, urednik “Ave Maria”, je res priden. še teden je bilo do maja, pa so imeli v Clevelandu že majsko številko AM. Hitro sem jo pregledal in tudi prebral. Ob mnogem bi rad kaj povedal, pa se bom ustavil samo ob osebnih spominih p. Odila na Fathra O-mana, objavljenim v majski številki AM. V ilustracijo, kako in kaj piše, naj v naslednjem podam samo p. Odilov uvod v spomine na svojega prijatelja in duhovnega sobrata Fathra Omana. Takole se glasi:
“Štirideset let bo, ko sem ga poznal. Pripeljal sem se sredi zime v New York, kjer so mi povedali: prvi misijon imaš pri Sv. Petru v Steeltonu, Pa., drugega pa pri Fathru Omanu v Clevelandu. Prvi, ki mi je Omana tako lepo opisal, je bil pok. Father Mihael Colob iz Bridge-porta, Conn. Vesel bodi, mi je rekel g. Golob; Father Oman je biser slovenskih duhovnikov! In resnico je povedal. Ko bi vedeli, kakšna lepa in vzgledna fara je bila takrat slovenska fara pri Sv. Lovrencu v Newburghu! Dva tedna sem imel misijon: teden za ženske, teden za moške. Pred 40 leti je bilo še vse slovensko. Kaplan je bil takrat pri Sv. Lovrencu sedanji msgr. Albin Gnidovec. Obeh je bil sam ogenj. S Fathrom Omanom sva ob tej priložnosti postala res prijatelja. Potem sva mnogokrat skupaj misijonarila. jaz sem imel slovenske govore, on pa je prišej za dva dni in je imel nauk za dekleta, enega pa za fante v angleškem jeziku. Seveda je takrat vsa mladina pridno hodila k slovenskemu misijonu. Ves srečen je bil Father Oman, ko je slišal med misijonom navdušeno slovensko petje. Pred oltar je prišel in je z nami prepeval. Uspeh misijona je bil prekrasen in cerkev je bila vseh 14 dni nabito polna. Spovedovanja nismo mogli zmagovati in smo dobili iz Lemonta dva patra, ki sta spovedovala: to sta bila p. John in p. Salezij Glavnik.
Po mojem je bil Father Oman mož Previdnosti. Že to, da je pel novo mašo, ko je bil star 32 let, zakasneli poklic. Prepričan sem, če bi bil Janez Oman šel študirat, kot fantje navadno gredo, bi mi imeli učenega dr. Johna O-mana, ne bi imeli pa Fathra O-mana. Bil je bister, prijetne zunanjosti, neprekosljiv družabnik, velik mladinoljub; čisto gotovo bi ga bila škofija določila j
V torek, 12. aprila, na večer je umrl malo pred dopolnitvijo petinsedemdesetega leta duhovnik Janez Jalen, pisatelj Ovčarja Marka, Bobrov, Cvetkove Cilke, Tropa brez zvoncev in drugih povesti.
Rojen je bil na Rodinah pri Žirovnici, kot duhovnik je služboval po več župnijah ljubljanske nadškofije in bil vmes katehet v Ljubljani, zadnja leta svojega življenja pa je prebil kot župnik pri “Mariji udarjeni” na Ljubnem v bližini Brezij, kjer ga je sedaj smrt rešila betežno-sti, ki je prišla nadenj s kapjo, katera ga je pred meseci zadela.
Jalen je bil eden najbolj plodovitih, znanih in branih pripovednikov katoliškega kulturnega kroga zadnjih desetletij, res ljudski pisatelj, ves preprost, pa istočasno tako domač in iskren, da ga je vzljubil vsakdo, ki je prebral le eno njegovih del. Bil je z vsem srcem navezan na Gorenjsko in njene lepote. Iz njegovih spisov je žarela ljubezen do narave, do cvetočega vresja, do življenja v planinah, kjer je doma mir, preprostost in lepota.
Gore se ga vedno privlačevale. V zgodovino slovenskega alpinizma bo šel nenavaden vzpon po Triglavski steni: ženin, nevesta in duhovnik Jalen so po njej dosegli triglavski vrh in tam pri Aljaževem stolpu ju je nato pokojni pisatelj zvezal za vse življenje/
Kot mož peresa je pisal v Dom in svet, v Mladiko in razno dnevno časopisje, kot dramatik je napisal trilogijo ljudskih iger (Dom, Srenja, Bratje: 1923, 1924 in 1931) ter dramo “Grobovi” (1936), kot pripovednik pa predvsem povesti Ovčar Marko (1929), Cvetkova Cilka (1938), Trop brez zvoncev (1941), O-grad ter trilogijo iz prazgodovine ljubljanskega barja (1942-1943) ter zbirko novel Previsi (1940).
Po klenosti jezika, izraziti povedni nadarjenosti in slogovni usmerjenosti je bil Janez Jalen realist Finžgarjevega kova. Nevsiljivo je obdeloval našo zemljo in rod ter z njima povezana, moralna in socialna vprašanja. U-mel je vliti svoje ljubezen do narave, gorenjsko planšarsko in lovsko čud ter zgodovinsko preteklost oživljajočo domišljijo v epske podobe, ki so zlasti v “Ovčarju Marku” ter v “Tropu brez zvoncev” ustvarile slovensko inačico alpske povesti. Podobe kot: drobna sinica obleži po toči z razbito glavico sredi neizmernega gorskega sveta; mesec obsije izpraznjeno o rl o v s k o gnezdo v previsni steni; zaljubljeni pastir si pri plezanju za očnico nareže podplate, da ga strjena kri obdrži na gladki skali, — vse to ostane bralcu dolgo v spominu in so hkrati hvalnica in žalostinka v življenju. To idilično kruto poezijo boja za obstoj je pa Jalen do kraja razvil šele v drugi svojih pisateljskih iznajdb, v “Bobrih”. Na podlagi arheološkega, in zgodovinskega znanja, poznavanja sedanje barjanske pokrajine in presenetljivo doslednega družbenega razvoja je zasnoval vzpon, vrh in propad mostičar j a-invdividuali-sta.
za nadaljnji študij. Postal bi bil upoštevan profesor bogoslovja, znastveni pisatelj, skoraj gotovo škof kakšne minnesotske škofije, toda Slovenci ne bi imeli svojega Fathra Omana. Janez O-man je bil v Ameriki rojen, toda od zavednih staršev in sin je bil SLOVENEC. Kolikokrat sva skupaj zapela: Slovenec sem .. . Previdnost ga je postavila za pastirja slovenskih duš.”
J. S.
Kam pelješ, železnica?
To vprašanje si je zastavil pred časom ljubljanski tednik “Tedenska tribuna”. In to upravičeno.
List ugotavlja, da prihajajo na vodilna mesta ne ljudje z dejansko kvalifikacijo, temveč tisti z višjo politično šolo (t. j. zgrajeni komunisti). V Sloveniji je bilo od 1. 1960 pet železniško-transportnih podjetij:	Ljublja-
na, Maribor, Postojna, Novo mesto, Nova Gorica. Ti zadnji dve podjetji sta sedaj prenehali obstajati. Novo mesto se je združilo z Ljubljano, Nova Gorica s Postojno. Direktor ŽTP Postojna ima višjo politično šolo (torej brez strokovnega znanja!), direktor ŽTP Maribor je strokovni tehnik, direktor ŽTP Ljubljana ima prometno šolo in dvajsetletno prakso. Torej nobeden od direktorjev nima fakultetne izobrazbe! Pač pa vsi pomočniki! “Tedenska tribuna” pikro pripominja: “Kot vidite, za vodilne kadre pri nas ni problemov. Te hitro najdemo. Težje je pa s strokovnjaki.”
Slovenske železnice bi potrebovale 328 ljudi z visokošolsko izobrazbo, imajo jih pa le 120. Z višješolsko izobrazbo (s srednjo šolo) bi jih moralo biti 379, a jih je dejansko 36; nižješolsko izobrazbo bi moralo imeti 2,433 u-službencev, a teh je le 638.
Ko je uprava slovenskih železnic kupila v Italiji pri “An-saldu” nove električne lokomotive, so šli ponje ljudje, ki nimajo s stroji nobene zveze in so brez strokovne usposobljenosti. Bili so celo iz drugih podjetij. Prevzem lokomotiv je bil mnogim prilika za zastonjski izlet v tujino. Ni čuda, da so sedaj strojevodje na teh lokomotivah bolj ali manj samouki. Da pride potem do nesreč, kdo bi se temu še čudil? Samo pri uvozu v Divačo z ljubljanske strani je bilo po vojni že sedem nesreč. Vzroki v celoti niso bili nikdar ugotovljeni. Le kako naj tudi bodo, če je hpr. sekretar komisije za varnost z ŽTP Postojna gasilec amater, medtem ko bi moral to delovno ntesto upravljati ali varnostni inženir ali varnostni tehnik.
Delavski svet ŽTP v Postojni je svojim uslužbencem namesto nekje v Postojni najel stanovanja v Ljubljani. Tako se morajo ti uslužbenci vsak dan po eno uro in pol voziti v Postojno in nazaj. Direktorju tega podjetja je isti svet za vožnje nakazal mesečno potnino 42,000 do 48,000 din. Pa bi lahko ali bi celo moral kot direktor stanovati v Postojni.
Čudna pošta iz Raba
Ludvik Jurman iz Dobove pi” Brežicah se je obrnil na turistično družbo Rab, da bi mu rezervirali sobo za letošnji poletni dopust. Odgovor je prišel zelo hitro, a kakšen? Poslali so mu prospekt v nemškem jeziku in s cenami v ameriških dolarjih.
Ludvik Jurman se v ljubljab' skem “Delu” upravičeno sprašuje: “Kdaj je postala pri jugoslovanskih t u ri s t i čnih društvih nemščina uradni jezik? Morda pa mislijo na Rabu (hrvaški o-tok blizu Reke), da je Slovenija nekje v Nemčiji, plačilno sredstvo pa dolarji?
--------o-------
Sodišče na kolesih
V indijskih mestih New Delhi, Kalkuta in Madras vozijo pn ulicah v sodišča preurejeni omnibusi, v katerih sodniki takoj odmerjajo kazni kršilcem prometnih predpisov.
Tak “sodni avtobus” ima razpravno dvorano, oddelek za tožence, klopi za priče in — blagajno. Tožepec lahko takoj P?' ravna odmerjeno denarno kažem
ATtTFTRTSTČA DOMOVTNS,
KRALJ GORA
5ES5fihw«v;
Zelo žal mi je,” sem mu re-e^' “ker vas je vaša naglica ta-
0	daleč zapeljala. Ne bi rad za-Pustil Grčije brez enega eksem-^arja boryane variabilis. Imel Seki eno nepopolno brez koreni Pa sem jo pozabil v gori s Sv°jo škatlo vred.”
Pustite natančen popis rastli-ne Lobster ju ali Giacomu. Ro-ltlaL bosta enkrat na vaš namen
1	goro. Toda za Boga, hitite, da sPravite svojo srečo na varno!”
^akal sem, toda moja sreča ni ^rLla na ples in mučil sem svoje da pregledam vse plesalke. a°k polnoči sem izgubil vse ^Panje. Zapustil sem veliki sa-°n in melanholično sem se po-®Lvil pred igralno mizo, na ka-
teri
so igrali štirje igralci whist
• metali karte z občudovanja Vredno ročnostjo. Začel sem se jedrnati za igro, ko mi je sre-rfl smehljaj presunil srce. Ma-djana je bila za menoj. Nisem videl in nisem se upal obrniti 5, ‘aji; toda čutil sem jo in vese-i® Ure je dušilo v grlu. Ne vem, je povzročilo njeno veselost, ^oče kaka smešna obleka; ^^demo jih na vseh oficielnih Piesih. Domislil sem se, da je !!a steni pred menoj ogledalo. Vl§nil sem oči in videl sem jo, 1)6 da bi me ona videla, med Pjeno materjo in njenim stricem ^šo in veselejšo kot tisti dan, k° sem jo prvič videl. Trojna 1SerUa ovratnica se je nalahno Valovila okoli njenega vratu in SPremljala nežne obrise njenih j'arnen. Njene oči so se svetile v lsču sveče, njeni zobje so se Str>ehlj ali z neizrečno milino, ^'etloba je igrala v gozdu nje-.las. Oblečena je bila kot vse , ade deklice; ni nosila na gla-V* rajske ptice kot gospa Si-^°ns, vendar je bila okrašena s s°Pki svežih cvetlic; imela je £Vetlice na prsih in v laseh, in akšne cvetke, gospod? Skoro 1 bil umrl veselja, ko sem fP°znal na nji Boryano varia-%. Vse mi je padlo naenkrat Peha. Ali je kaj lepšega na sve-kot herbarizirati v laseh one, 1 jo ljubimo'. Bil sem najsreč-6Jši človek in prirodoslovec. Ob eveliki sreči sem prestopil vse ele dostojnosti. Hrupno sem se ^ fPil k nji, ji prožil roko in 2kliknil: “Marijana, jaz sem!” mi verjamete gospod, od-eknila se je presenečeno, me-st° da
bi mi padla v naročje. Pu Simons je dvignila glavo
skuje ga veliko ljudi in resno starim bratom in 69 let starim
Los;
o!f0* v*s°ko, da sem mislil, da Lči njena rajska ptica proti r°Pu. Stari gospod me je prijel a r°ko, me peljal stran, me opa-°^al kot nenavadno zver in mi e el; “Gospod, ali ste bili predeljeni damam?” v Za to vendar ne gre, moj astivredm gospod Sharper, moj jfrgi stric! Jaz sem Herman!
erttian Schultz! njujin tovariš v Ujetništvu, njujin rešitelj! Oh,
ortk ° sem Prestal P° njunem bodu. Povedal vam bom vse °.Pri nas doma.”
^es, yes,” je odgovoril. “Toda leski običaj, gospod, zahteva 8 Vsak način, da ste predsta-iPPi damam, preden jim pri-°yedujete povesti.”
Toda, če me pa že poznate, g°j dobri in izvrstni gospod v arPer! Več kot desetkrat smo °bedovali skupaj. Napravil ,|.trP jima uslugo za sto tisoč 1 sinkov, dobro veste za to? pri Pplju gora?”
v T'es, yes; toda predstavljeni
86 niste.”
j Torej ne veste, da sem se _ Postavil tisočkratni smrti za ?4° drago Marijano?” jj. Zylo dobro; toda predstavlje-
(histe.”
^Končno, gospod, jo bom po-^,L‘1 ’ njena mati je to dovolila, i 1 vam niso povedali, da se Poročil z njo?”
Ne prej, dokler ji niste bili
Podstavljeni.”
,(5°rej me predstavitp vi!” Yes
biti meni predstavljeni.” “Počakajte!”
Stekel sem kot nor preko plesne dvorane, podrl sem več kot šest gruč plesalcev; meč se mi je zapletel med noge in padel sem sramotno v vsej svoji dolžini. John Harris me je dvignil. “Kaj iščete?” mi je rekel. “Tukaj so, videl sem ju, poročil bom Marijano; toda prej ji moram biti predstavljen. Tak je angleški običaj. Pomagajte mi! Kje so? Ali niste videli velike ženske, pokrite z rajsko ptico?” “Da, pravkar je zapustila ples s precej čedno deklico.”
“Zapustila ples! toda moj prijatelj, ona je Marijanina mati.” “Pomirite se, dobili jo bomo. Dal vas borp predstavili po ameriškem ministru.”
“Dobro je. Pokazati vam hočem svojega strica Edvarda Sharperja. Pustil sem ga tu. Kam za vrage je prešel? Ne more biti daleč!”
Stric Edvard je izginil. Vlekel sem ubogega Harrisa do dvornega trga prav pred Tujski hotel. Stanovanje Simonsa je bilo vse razsvetljeno. Čez nekoliko minut so luči ugasnile. Vse je bilo v posteljah.
“Napraviva kot oni,” je rekel Harris. Spanec vas bo pomiril. Jutri med eno in dvemi bom opravil vašo stvar.
Prebil sem slabšo noč, kot so bile noči v mojem ujetništvu. Harris je spal z menoj; to se pravi, ni spal. Slišala sva vozove, ki so se vračali s plesa po cesti Hermes s svojimi tovori uniform in oblek. Ob petih mi je utrujenost zatisnila oči. Čez tri ure je vstopil Dimitrij v mojo sobo in rekel: “Velika novica!” “Kaj?”
“Vaši Angležinji sta pravkar odšli.”
“Kam?”
“Proti Trstu.”
“Nesrečnež! Ali veš to gotovo?”
“Jaz sam sem ju spremil na ladjo.”
“Moj ubogi prijatelj,” je rekel Harris in mi stisnil roki, “hvaležnost se lahko zahteva, toda ljubezni ne moremo zapovedo vati.”
“Zares!” je rekel Dimitrij. V njegovem srcu je nekaj jeknilo Od tistega dne, gospod, sem živel kot žival. Jedel sem, pil in vdihaval zrak. Poslal sem svoje reči v Hamburg brez ene same Boryane variabilis. Moji prijatelji so me peljali na ladjo drugi dan po plesu. Zdelo se jim je previdno, da potujem ponoči iz strahu, da ne bi srečal Perikle-jevih vojakov. Brez vsake neS' reče smo prišli v Pirej; toda kakih petindvajset klafter od brega je zapelo mimo naših ušes kakih šest nevidnih strelov. Bilo je slovo lepega kapitana in njegove lepe dežele.
Prehodil sem malteške gore sicilijske in italijanske in moj herbarij je obogatel bolj kot jaz. Moj oče, ki je bil tako pameten, da je obdržal svojo gostilno, mi je naznanil v Mesino, da so moje pošiljke tam gori dobro ocenili. Mogoče dobim dobro mesto, ko se vrnem nazaj; vendar pa sem se navadil, da ne pričakujem ničesar več.
Harris je na poti na Japonsko. Čez eno leto ali dve, upam kaj zvedeti o njem. Mali Lobster mi je pisal v Rim, da se še vedno vadi s pištolami. Giacomo pečati še nadalje pisma po dnevi in tolče orehe zvečer. G. Merinay je našel za svoj kamen novo razlago, ki je bolj duhovita, kot je bila moja. Njegovo veliko delo o Demostenu bo tiskano danes ali jutri. Kralj gora se je pomiril jz oblastmi. Sedaj zida veliko hišo na Penteliški cesti s stražnico za petindvajset vdanih pa-llkarov. Med tem časom je najel majhen hotel v modernem delu
dela na to, da postane pravosodni minister. Fotini vodi njegovo gospodinjstvo. Dimitrij gre včasih tja zdihovat in večerjat v kuhinjo.
Ničesar več nisem slišal o gospej Simons, ne o g. Sharpe-rju, ne o Marijani. Če bo ta molk trajal še dolgo časa, bom popolnoma pozabil nanje. Včasih še, sredi noči, sanjam, da stojim pred njo in se moj dolgi obraz zrcali v njenih očeh. Takrat se vzbudim, bridko jokam in grizem jezno svojo blazino. Ni mi žal, verjemite mi, po ženski; žal mi je za premoženje in stališče. Dobro je bilo, da nisem zapravil svojega srca in vse delovne dni zahvaljujem svojo prirojeno hladnokrvnost. Kako obžalovanja vreden bi bil, moj dragi gospod, če bi se bil po nesreči zaljubil!
IX.
Atensko pismo.
Tistega dne, ko sem hotel oddati v itsk povest g. Hermana Schultza, mi je moj častivredni atenski dopisnik vrnil rokopis z naslednjim pismom:
Gospod!
Povest o Kralju gora je izmišljotina sovražnika resnice in orožnikov. Niti ena oseba, ki so nji navedene, ni prestopila grških tal. Policija ni pregledala potnih listov na ime gospe Simons. Poveljnik v Pireji ni nikoli slišal o Fancy, ne o Johnu Harrisu. Bratje Filip se ne spominjajo na uradnika Viljema Lobster j a. Noben diplomat ični agent ni poznal v svojem uradu Maltežana Giacomo Fondi. Grška narodna banka ima pač marsikaj na svoji koži, vendar pa ni nikoli nalagala v svojo hranilnico tolovajskega denarja. Če bi ga bila dobila, bi bila smatrala za svojo dolžnost, da ga zapleni v svojo korist. Pošiljam vam v pregled listo naših orožniških častnikov. V njej ne najdete niti sledu o g. Perikleju. Poznam samo dva moža s tem imenom: eden je gostilničar v Atenah, drugi prodaja špecerijo v Tripolici. Kar pa se tiče imenitnega Hadži Stavrosa, katero ime slišim danes prvič, je to oajeslovno bitje, ki ga bo treba uvrstiti v milotologijo. Čisto odkrito priznam, da je živelo v prejšnjih časih nekaj roparjev v naši deželi. Najpoglavitnejše sta iztrebila Heraklej in Tezej, ki ju lahko smatramo za ustanovitelja grškega orožništva. Tiste pa, ki so ušli rokam teh dve junakov, je iztrebila naša nepremagljiva armada. Pisec romana, katerega ste imeli čast mi poslati, je dokazal veliko nevednosti in hudobnosti, ker je hotel prikazati tolovaj stvo kot točasno dejstvo. Veliko bi dal, če bi bilo njegovo delo natisnjeno bodisi v Franciji, bodisi v Angliji z imenom in sliko g. Schultza. Svet bi končno spoznal, na kak način nas hočejo očrniti med civiliziranimi narodi.
Vi pa, gospod, ki ste nam bili vedno pravični, sprejmite zagotovilo vseh prisrčnih čuvstev, s katerimi imam čast biti.
Vaš zelo hvaležni sluga Patriotis Pseftis, avtor - zvezka ditiramb o prenovitvi Grčije; urednik časopisa 1’Esperance; član arheološke družbe v Atenah; dopisujoči član akademije jcnijskih otokov; delničar narodne družbe Spar-tanca Pavlosa.
X.
Kjer govori pisatelj.
Atenčan, moj dragi prijatelj, niso one povesti najbolj resnične, ki so se dogodile.
KONEC
in trajno bolnim sinom. Občinska davkarija noče uvideti vseh teh olajševalnih okoliščin in namerava prodati hišo Mrs. Purcell, ki naj bi bila vredna kakih $20,000,
Sedaj se je vmešala v zadevo tudi sodnija in skuša zavleči postopek, kolikor se le da. Obenem so sosedje posredovali pri davčni upravi, naj nikdr preveč ne sitnari, saj njena terjatev znaša samo $2,000, dočim bo vrednost hiše odnosno parcele od leta do leta večja.
Vodniki NITTI so veterani v grocerijskem poslu
Cleveland, O. — Postavni mladi mož, ki vodi grocerijski oddelek veleblagovnice NITTI na 22320 Lake Shore Blvd., ni noben novinec v tem poslu. Gil Rothacfker je v njem že 20 let. Začel je pri Fisher Foods kot delavec v skladišču, napredoval do pomočnika upravnika, ko je končal višjo šolo. Po vojaški službi v Koreji se je vrnil k Fisher ju, sedaj pa je upravnik gro-cerije pri NITTI.
“Jaz nisem nikdar sit tega posla, imam res rad ljudi in jim strežem z veseljem,” je dejal Gil. On, njegova žena in 3 otroci žive na Hillgrove Avenue na Maple Heights.
Upravnik oddelka za meso pri NITTI-ju na Lake Shore Blvd. je Larry Moti. Sekal je meso 35 let in bil 33 let pri Fisher Foods. On je prijeten, ljubezniv mož, ki je vedno nasmejan v svojem razgovoru in občevanju z ljudmi, posebno še s svojimi ožjimi roja-ti Čehi. Larry in njegova žena Jennie imata dva odrasla in že poročena otroka in 4 vnuke. Stanujeta na 22470 Sandalwood Rd., Bedford Hts.
yes, toda prej morate
Mednarodna banka nudi
pomoč Indiji in Pakistanu
WASHINGTON, D.C. — Naše državno tajništvo želi vpreči v delitev pomoči tujim državam tudi Mednarodno banko. Prvi poskus bi rado napravilo s podpiranjem Indije in Pakistana. Tam so naši diplomat j e zmeraj v zadregi: ako podpirajo Indijo, je hud Pakistan, in narobe.
Sedaj je dobila Mednarodna banka pooblastilo naj obe državi skupaj z banko financirata regu--lacijo reke Bramaputra. Z investicijo, ki bi znašala bilijon dolarjev, bi regulacija reke Bramaputra omogočila obema državama postavljanje cele vrste e-lektrarn s skupno zmogljivostjo milijonov kilovatov, pri tem bi pa še namakanje koristilo obširnim obmejnim pokrajinam o-beh dežel. Načrt bi bil izvršen v 15 letih.
Indija je poslala k nam svojega finančnega ministra Mehto, Pakistan pa ministra Mohameda Shoaiba, da se pogovarjata z banko in našim državnim tajništvom. Pogajanja bodo trajala nekaj tednov. Naša diplomacija upa, da bodo uspešno zaključena, akoravno bosta Indija in Pakistan morda hotela obesiti na dogovor tudi politične zahteve, ki jih bo naša administracija odbila.	1
To je sedaj talk poskus. Prvi je bil narejen 1. 1959 z regulacijo reke Indus, ki se je kar dobro obnesel.
čine. V avtomobilski industriji skuša doseči integracijo med tovarnama Peugeot in Renault, ki naj se jim pozneje pridruži tudi Citroen. To so tri največje francoske tovarne, ki bi skupaj producirale letno 1,500,000 avtomobilov.
Združene tovarne bi postale naj večje avtomobilsko podjetje v Evropi, kajti uspešno bi tekmovale tudi z nemškim podjetjem Volkswagen, ki proizvaja sedaj poldrag milijon voz. Ako bi prišlo do združitve, se bo a-meriški kapital težje uveljavil v Franciji.
" mali oglasi”
Stanovanji v najem
3-sobno neopremljeno stanovanje, popolnoma prenovljeno, in 4nsobno neopremljeno stanovanje z verando in prho, na E. 61 St. Kličite 475-2644.
X(WF)
Hiša naprodaj
5912-14 Prosser Ave., 4 stanovanja, 2 plinska furneza, novi vodni grelniki, polna klet, sežigalo ik. Kličite podnevi 943-9498 ali zvečer RE 2-7272.	(92)
Naprodaj
Dvodružinska hiša, 3 garaže na Schaefer Ave. Kličite 431-5073.	(87)
Išče varuhinjo
Vdovec išče varuhinjo za svoje tri majhne otroke, od 3. popoldne do 11.3? zvečer, ko je on na delu. Ji ni treh i stanovati v hiši. Jo po delu pelje domov. V bližini sv. Vida. Kličite EX 1-8769 do pol treh popoldne.
(85)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
POPRAVLJAMO
Strehe, žlebove in aluminijaste oblogo Damo brezplačno ocenitev vsak čas.
Kličite 881-3798.	—(83)
Farm for sale
Located on Leroy Center Rd., Thompson, Ohio. (Paved road.) 52 acres, 40 acres plow land, 12 acres pasture. 8-room house, cow barn, tool shed, granary; 2 good wells. Priced $18,000. Mrs. Domin Blatnik.
(25,27,29 apr.)
Rudy lljcic Construction
Izvršujemo vse predelave in modernizacije v hiši: kuhinje-kopalnice-razv. sobe-verande in pritikline.-GRADIMO NOVE HIŠE!
16115 Parkgrove Ave. 486-0040 Clev. 10, Ohio
Državi?! gieslanec $1 E* Faersl se priporoča
Francoska vlada sili tovarni Peugeot in Renault k združitvi
PARIZ, Fr. — Francoska vlada skuša zavreti vdor ameriškega kapitala na vse mogoče na-
Za slovenski napredek držimo skupaj in volimo slovenske kandidate:
FRANKA V. OPASKARJA za apelacijskega sodnika
W. J. KENNfCKA
ZA KONGRESNIKA Volite tudi za Slovenca FRANKA J. CERGOLA in za Poljaka EUGENE SAWICKEGA za sodnika. W. J. KENNICK je edini slovenski kandidat za kongresnika v 20. votivnem okrožju. Poleg njega kandidirajo v njem še M. A. Feighan, M. Sweeney, Krtalinas in Bradley. Ker je okrožje 43% kozmopolitansko in le 16 % irsko, bosta Sweeney in Feighan razcepila irske glasove in zaradi tega trdi Kennick, da bo zmagal on.
Henry Strekal,
see. za Kennick for Congress
RftZPlS SLUŽBE
West Park Slovenian Home, 4583 W. 130 Sl.
išče upravnika kluba — oskrbnika za vse domove naprave. Prednost ima zakonski par, upoštevali pa se bodo tudi sposobni posamezniki. Prosimo, pošljite ponudbe na:
Tony Miklich, 11704 Lena Ave. Cleveland, Ohio 44135
V starosti 100 let se je naveličala plačevati davke
NEW YORK, N.Y. — Mrs. Mary Callaghan Purcell je stara 1Q3 letg, pa je že par let dobro znana vsej svoji okolici. Pravi namreč, da se je pri 100 letih naveličala plačevati davke, za
kar ima mimogrede povedano 'tudi utemeljeno podlago: Je Inesta na bregu velike reke. Obi- revna, živi skupaj s svojim 90 let
CLEVELAND, O. — V državnem 53. volivnem okrožju, ki obsega Euclid in 32. vardo Clevelanda, kandidira pri demokratskih primarnih volitvah 3. maja sedanji državni poslanec Gerald E. Fuerst s 324 Natel Drive v Euclidu. Kandidat je poročen in ima par tednov staro hčerko. Študiral je na Cathedra: Latin višji šoli, nato pa končal pravo na Western Reserve University. Je faran katoliške fare sv. Roberta, Kolumbovih vitezov in odvetniške zbornice okraja Cuyahoga.
V državni poslanski zbornici v Columbusu je bil doslej dve poslovni dobi in se je odlično izkazal. V ponovno izvolitev ga priporoča izvršni odbor demokratske stranke, Kozmopolitan-ska demokratska liga, AFL-CIO in oba angleška dnevnika Clevelanda.	AD
(85)
RazBanile
DRUŽABNE ZABAVE
ki so bile preje vsako nedeljo popoldne v Hrvaškem domu na St. Clairju, se bodo odslej vršile v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd.,
VSAKO NEDELJO POPOLDNE
od 3. ure popoldne do 6.30 zvečer.
r • ■ “••:**£.	i Volile za R fMKj7~
CERGOi
JUDGE
COMMON PLEAS COURT
DEMOCRATIC TICKET
Moški dobijo delo
FOUNDRY COREMAKER
Full time or part time Retired also considered Work as many hours as wanted
Call 946-5917
(85)
Ženske dobijo delo
Secretary wanted
Legal secretary, shorthand, electric typewriters, age 20 to 40, Slovenian neighborhood. Send qualifications to American Home, Box 123, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.
(86)
Delo za ženske
Iščemo žensko za delo na šivalnem stroju. Stalno delo, visoka plača cd ure in od kosa. Prijazen prostor. Plačani prazniki in počitnice.
WORK WEAR CORP.
1768 E. 25 St.
(Južno od Payne)
(84)
X FRANK J. CERGOL
Priporočen od:
Cuyahoga County Cosmopolitan Democratic League Cleveland Hungarian. Democratic Club
Citizens League American-Croatian Democratic Club of Newburgh
Genevieve Pescho, Chmn., 6427 Barton Rd., North Olmsted
V BLAG SPOMIN
OB DEVETNAJSTI obletnici SMRTI NAŠE MATERE IN STARE MATERE
Theresa
Žele
ki je umrla 27. aprila 1947. leta.
Kitajščina ne pozna ločil.
Delo za moške & ženske
Moški ali ženska Skladiščni razdeljevalec majhnih delov dobi polno ali delno zaposlitev. Izučimo. Prilika za napredek. Oglasite se osebno od 8.30 dop. do 4.30 pop. SAUNDERS & NEEFUS INC.
4601) Hamilton Ave.
(83)
Prešla je v večnost dolga vrsta let, odkar ste zapustili nas in svet, ali nismo na Vas pozabili: spomine svetle vedno v nas budite, v ljubečih srcih vedno nam živite.
V raju pa prosite zdaj Boga, da raj nebeški vsem nam da.
Tam bomo zopet združeni, veselje rajsko uživali.
Žalujoči
OTROCI, VNUKI, VNUKINJE, ZETJE in SNAHE ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio, 27. aprila 1966.
fini?

AMERIŠKA DOMOVINA,

TRYGVE GULBRANSSEN
In večno šume
gozdovi
! tYt^t^IITTTTTtl
IIIIXIIIIIIIIIlTYTTilllIITIXTTT X XIlltlfYYT!
Težka skrinja, ki jo je nekoč dala Tereza postaviti v spalnico, je še stala na svojem mestu, in stari je hranil ključ od nje. Ob svečanih prilikah je morala gospodična Kr use jeva vzeti iz nje vse, kar je potrebovala, kajti v njej so hranili dragoceni namizni pribor in srebrne posode, ki jih je bila Tereza prinesla s seboj iz svojega mestnega doma. Danes si že po mizi lahko sklepal, da je gospodična Krusejeva segla v skrinjo. Vse posode so bile iz težkega srebra in prtiči so se od beline kar bleščali.
Adelajda se je sprva čutila od spoštovanja in svečanega občutka nekako utesnjena in kar vesela je bila, ko je oče Dag spregovoril. Rekel je, da sta ga prišla od daleč obiskat, in da jima je hvaležen, ker se nista zbala dolge poti in sta si upala preživeti božične praznike v tujem kraju. Nato jima je izrekel dobrodošlico in jima želel vesel božič. Potem so pili žganje in pričeli so se sproščeno in veselo razgovarjati.
Adelajda je bila od dolge poti lačna in jed ji je dobro teknila.
Žganje je bilo dobro, pivo sveže in močno, in major jei bil po tako dolgih, suhih dnevih v mestu temeljito žejen. Obraz mu je pordel in njegove oči so se zasvetile. Vedno glasnejši je bil, in na vse grlo se je smejal. Stari Dag je bil sicer eden od onih, ki vedno ohranijo mir in dostojanstvo, toda danes se je tudi v kotičkih njegovih oči pojavila prisrčna veselost. Od dolgega čakanja je bil mrk in slabe volje, ko pa so gosti prišli, se je razživel, in kadar koli je dvignil major svoj kozarček, ga je dvignil tudi on. Stotnik je sicer med vsemi na j slabše prenašal alkohol, ampak božič je samo enkrat v letu, in zato je tudi on pomirjen segel po pijači. Bili so vedno veselejši, glasno so govorili in zvonko so se smejali. Lica gospodične Adelajde so postala rožnata in oči so se ji bleščale kot zvezdi. Pogled mladega Da-ga pa je nevarno potemnel in njegova rjava koža se je še močneje pobarvala. In zgodilo se je, da je z naglim pogledom ošinil Adelajdin obraz ali pa jo celo neopazno pogledal. Nekajkrat
Sta se njuna pogleda srečala in za trenutek sta se zagledala drug v drugega. Ona se je nasmehnila, on pa je dvignil čašo in ji napil.
“Močno je,” je rekla Adelajda, šemo da bi nekaj spregovorila.
“Da,” je odvrnil Dag, “močno je." In potem se je plašno ozrl vstran in povesil pogled-. In to je bilo vse, kar sta v tem večeru spregovorila.
Takoj po večerji so šli spat. Gosti so bili po dolgi vožnji potrebni počitka. Major je, nad vse zadovoljen s svetom, v svoji sobi še v polsnu pel. Ali ni padala lučka iz temne hiše na naselbino? Ali ni v dekliški sobi gorela luč? Da, gospodična Bar-rejeva je bila še budna. Hotela je svoje stvari spraviti v red še zdaj zvečer, da bi potem lahko nemoteno užila sleherni dan, ki ga bo tu prebila. Poleg tega si je morala urediti še lase in si nadeti čepico. Utrujenost naj le pride takrat, ko bo imela čas zanjo. In sobica — ni čuda, če se človeku ni dalo iti spat!— Končno pa je vendarle morala leči in si odpočiti oči. Z bosima nogama je stopila na lisičjo kožo pred posteljo. Kako je bilo tu vse udobno! Pogledala je v zaupno notranjost postelje. Tu bo torej spala? Uboga majorjeva hčerka v postelji princese?
Nenadoma pa se je zdrznila. Kaj se je tako čudno svetilo tam notri na steni? S široko razprtimi očmi. se je zastrmela v predmet, ki je visel na njej. Da, zdaj ga je spoznala. Kakor v cerkvi — Odrešenik na križu. Toda zakaj se je tako čudno svetil? Dol go je gledala vanj kot začarana; končno se ji je posvetilo — skozi zaveso na postelji je padel iz peči na steno pramen svetlobe.
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
MATURE WOMAN For light housework. 2 children. Family living privileges. Pleasant home, own rm. It will be a home for you. Suburban area. Call after 5 p.m. 354-0810.	(83)
CHILD CARE ONLY live in 4 days a week. 2 children, 2-5. $20 week salary. Employed parents. Must be under 30. English necessary. Fullerton-Kedzie area. 489-0751.	(83)
Leta in leta je že večer za večerom molila kratko otroško molitvico k Bogu, ki ji je bil vedno neskončno oddaljen in tuj; zdaj pa je trdno sklenila roki in šepetaj e molila k Bogu v nebesih, predvsem pa h križu, ti je visel tik nje na steni.
C
Adelajda je sedela v velikem stolu ob oknu dekliške sobe in šivala. Božični večer je prihajal. Hitela je z iglo, toda njene misli so hitele še bolj. Adelajda je mislila na Daga. Ves dan ga ni oila videla in ničesar ni slišala o njem. Najbrže je obiskal — tega se je spomnila šele zdaj — njo, ki jo je rad videl. Gotovo je imel dekle, ki jo je ljubil. Vstala je in se bleda zazrla skozi steklena vrata. Zunaj se je že večerilo. Da — gotovo je nekje živelo dekle, ki jo je ljubil...
V jutranjem mraku se je Dag na smučeh zapeljal preko dvorišča proti severozapadu, v gozd. Slabo je spal, imel je nemirne sanje in zdaj ga je gnalo v gozd; še nikoli ga ni bilo tako žejalo po gozdovih in še nikoli ni bil tako zmeden kot zadnjo noč. Ustavil se je na Elgkogelu in gledal na kmetijo in na naselbino, ki sta ležali globoko pod njim. Nad grebeni na vzhodu je krvavo rdelo sonce.
Bil je odrasel, močan kot med-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
$16,000 — BY OWNER To see is to believe. Brick ranch, 2 bdrm. 9 yrs. old. Modem. Gas ht., corn. lot. 2 car gar. Priced to sell due to death. Phone for inform. FU 5-9700.	(83)
MALE HELP
ROLLER OPERATORS
Experienced or we will train for permanent work. TOP WAGES. Free uniforms. Many company -benefits. Apply in person.
MIDLAND SCREW CO.
3129 W. 36th St.
Tel.: 254-5500
(83)
IZDELOVALCI ORODJA IN KALUPOV “Pomočniki”
Izdelovalci kalupov za kvalitetno delavnico orodja in kalupov. Naj-višjo plače. V okolici Franklin Parka. Dobre prevozne zveze. Kličite za prikladni sestanek:
766-2870
(84)
ved in imel je krepka pleča in hrbet, in bil je okreten kot gozdna žival — vedel je, kaj je življenje in vedno je mislil jasno in trezno. Vkljub temu pa je bil v zadnji noči čisto zmeden. Upal je, da bo tu zunaj, v nespremenljivi naravi, prišel s samim seboj na jasno. Gozd je bučal in šumel, veter je šepetal preko zametov in tiho pel preko Utheim-skih gričev. Toda Dag se je te-
meljito uštel. Ni in ni si mogel razjasniti novega čustva, ki ga je bilo prevzelo.
Nekoč se je bilo že prav isto zgodilo; takrat, na jesen, ko je bil prišel major s svojo hčerko, so se njegova čustva prvič rahlo prebudila. Čudno, kako dobro si je bil takrat zapomnil njen obraz. Bil je vesel, ko je bil slišal, da bo za božič spet prišla.
(Dalje sledi)
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NENADOMESTLJIVEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
p e IM	Ufi	_VEV
Egidija Klemencu
ki nas je za vedno zapustil 27. aprila 1964.
Vse r.aše življenje spomini so zlati, ki smrt ne pretrga jih nikdar! Ljubili smo Tebe, dragi soprog, oče in stari oče, in Te bomo do konca naših dni.
Odkar Te nj več v našem domu, luč večna gori pred Kraljico Majniško
in k NJI sc mi zatekamo, da nam izprosi
milosti in združitve—nad zvezdami! Oj spavaj, srce drago, in snivaj večni san.
Nad zvezdami, predragi, naj Ti sije večni dan! Žalujoči:
Tvoja soproga ROSE, sinova EDWARD in WALTER, snahi MARY in KATHLEEN ter njih OTROCI. Cleveland, O., 27. aprila 1966.

MALE HELP
ARE YOU R0ADBL0CKED ? ? ? TRAINEES FOR
FOREMEN
PRODUCTION SUPERINTENDENTS PLANT MANAGERS
Fast growing national corporation offers challenge and reward to acceptable candidates. Excellent blue chip benefit program plus unequalled profit sharing plan. CALL 296-8116 FOR APPOINTMENT.
THOMPSON INDUSTRIES
Subsidiary of Rexall Drug & Chemical)
1797 So. Winthrop Drive, Des Plaines, 111.
an equal opportunity employer
V blag spomin
OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI OČE, STARI IN PRASTARI OČE
John Makse
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 27. aprila 1962.
V miru božjem sladko snivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj, do svidenja na vekomaj.
žalujoči:
hčeri: ANN STARC in ELSIE GRISWOLD; sin JOHN; vnuki in pravnuki ter drugi sorodniki.
Cleveland, O., 27. aprila 1966.
res velik kongresnik!”
IZVOLITE PONOVNO
Michael A. FEIGHAN
ZA KONGRESNIKA 20. DISTRIKTA
Pohvaljen od predsednika L. B. Johnsona in podpredsednika Humphreya, nosilec neštetih odlikovanj in spomenic za izredne zasluge kot eden od desetih vrhunskih ameriških kongresnikov.
John W. McCormack, predsednik | Predstavniškega doma, je pisal kongresniku Feighanu 6. aprila ____________ 1966 tole:
“Dragi Michael!
Vi ste sodelovali s predsednikom Johnsonom in z menoj za odobritev naprednih zakonskih predlogov, za kar smo Vam zelo hvaležni.
Na važnem polju imigracije ste delali neutrudno z demokratskim vodstvom in administracijo pri uzakonitvi izredno pomembnega zakona, ki sedaj omogoča združitev tisočev družin.
Vi ste resnično “ljudski kongresnik”
Z vsem spoštovanjem pozivam volivce Vašega okrožja, da Vas ponovno izvolijo in Vam s tem omogočijo nadaljevanje Vašega izrednega dela v Kongresu.”
Izvolite ponovno kongresnika Michaela A. FEIGHANA
— RESNIČNEGA in ZANESLJIVEGA prijatelja
NARODNOSTNIH SKUPIN!

V BLAG SPOMIN
§	,\'j
'' e :
ODOBREN DEMOKRAT
Feighan for Congress Committee 220 Carter Hotel John H. Gornik, predsednik 3613 Meadowbrook
OSME OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE IN STARE MATERE
Jožefe Gost tč
ki je umrla 2. maja 1958. leta.
ČETRTE OBLETNICE SMRTl NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN BRAta
Martina Gostit
ki je umrl 27. aprila 1962. le*a' POČIVAJTA V MIRU IN VEČNA LUČ NAJ VAMA SVETI! Žalujoči:
OTROCI in VNUKI.	SOPROGA in OTROCI,
BRATJE in SESTRE.
Cleveland, Ohio, 27. aprila 1966.

GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2988
Grdina trgovina s pohištvom —■ 15301 Waterloo Road KEmnore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealer*
Naročite ec na dnevnik "Amenika Domovin»
xi.it ti’s
INC
VAŠA PRIJAZNA SOSEDSTVENA TRGOVINA PRODAJA ZA MANJ, DA VAM PRIHRANI VEČ
CLIP
COUPON
EXTRA S6H "% GREEK STAMPS j
1	100	Extra	S&H	Green	Stamps	Wiith	$10	Purchase	I
*	150	Extra	S&H	Green	Stamps	With	$15	Purchase
I 200 Extra S&H Green Stamps With $20 Purchase I
Ik.’
CLIP
With this coupon, Limit one per family Expires May 7, 1966
TRI-STORE BONANZA
“IMPORT” NAGRADNO ŽREBANJE BO 5. MAJA
Novostna vinska posoda ali garnitura pivskih vrčkov, im« por tiranih iz Nemčije. — Vpišite se v eni od teh treh trgovin.
SUGARDALE OLD-FASHIONED SMOKED	
HAM	
Shank End	49c per ib-
Butt End 		59c pcr ib-
GREEN GIANT PEAS #303 Can	J	
PILLSRURY FLOUR 		39c
5-lb. Bag With A Purchase of $5.00 Or More.	
	
E. 222nd 6 Lake Shore Blvd.
E. I486 Sl. Clair •	12412 Cedar
ZAPOMNITE SI, nekaj najbolj prijaznih ljudi na vsem svetu Vas bo postreglo pri^x&itti’s'
8 drugih prikladnih NITTPS VELETRGOVIN Vam na razpolago:
WEST SIDE	EAST SIDE
2233 Professor Ave.	16110 Lorain Ave.	12411 Superior Ave.
3204 W. 25th St.	5781 Ridge Road (Parma)	685 E. Main St. (Geneva)
7301 Detroit Ave.	4077 Erie St. (Willoughby)
Prices effective thru MAY 2